Jo V LVtertik 1 z <;a*niga in vei nis;;! kolcilnika. Ob nekim dnevu jc llerod v kraljevi slovesni obleki s svojiga sedeža govoril k ljudstvu. Prili-zovavno ljudstvo začne vpiti: ..Božji, in ne človešk glas!" Kar udaril ga je angel Gospodov, ker ni Bogu časti dal. Cervi so ga vjcdli, in umeri je. Ako Hog prevzetniga kralja s takim »tra-bovanjem obiskuje, kaj bo še le storil, če mu cel narod, ali saj veči del zmed njega čast odreče, in napuhnjen sam na se zaupa? To se zve pri Izaii preroku, kjer je pisano: Sodbo bo .sodil J c bora cojenstca nad rxim preezetnim in r i.s o k i m: in nad rsim porikšanim, ter bo ponižano; in nad rsimi cedri IJbanorimi, ki xo ri.soki in ponosni. in nad rximi hrasti Hašanorimi. in nad rsimi hribi riso-kinti. in nad rsimi risočinami zrisanimi: in nad slednjim risokim stolpom (tarnam) in nad slehernim stermim zidam: in nad rsim brodorjem Tar-zorim, in nad rsimi drago/nimi deli. Jn sklonjen bo ponos cloreški. in ponižana prerzetnost moška; in celik je Jehora sam ob tistim dnecu. Ce je neki visocib stolpov in stermih zidov in Bašanovih hrastov tudi med nami? Lc eden je, ki vidi človekovo serce in v njegove misli, včasi pa vender znotranji napuh skoz usta udari, ali pa se prodaja v človeških djanjih. Sen-Pavlova cerkev v Frankobrodu ob 31 a j n i je mende lepa cerkev, iu ko hi tudi lepa ne bila. je pomljiva. ker so se ondi gori nar umniši možje iz vse Nemčije fin še kej iz ne-Ncmčije) rajnciga leta IH4S snišli. nemški narod poveličit, zjačit. zedinit in osrečit. To je bilo lepo opravilo in visok poklic, je tudi verli tega lep tolar verglo, pa je bila tudi težavna naloga, če ne, hi ne bili spret-naste spretnosti tje gori zagnali. Oe ti bo kej težavno težavniga, ncediuo ljudstvo ediniti. in nezadovoljno zadovoljevali, se utegneš sam prepričati, ako v kaki deržini razderti mir jameš poravnavati. Kavno, ker je zedinovanje in zveličevanje narodov zlo težavna reč, se to delo drugači ("sicer") pri ker-šanskih in nekeršanskih narodih s poniževanjem pred Bogam začenja, de se v slovesni službi božji blagoslova od zgoraj k imenitnimi! delu prosi, pom- ij. Sušca. ni ši Davidovih besed: Ako Gospod ne razzida hiše, delavci zastonj zidajo. Kes so nekteri v Frankobrodu tako želeli, večidel njih je pa mislilo: To reč bomo že tudi brez Boga doprinesli, molili zdaj ne utegnemo. Tedaj so /. jesiharskim kričanjem in lagojeni zidali in tesali let" in dan. in še die. bilo jih je šest sto mož. Ko je pa poslopje izdelano bilo. m nikomur dišalo, v njem stanovali, iu um. ki so mu ključe ponujali, jih ni hotel. Kada se sumljiva misel vmuzne, de Bog v njih delu ni imel deleža, ker mu niso časti dali, in en del zbornikov do se prislje primerjati visokim stolpam iu stermim zido-vam, nad kterimi je Gospod sodbo sodil. Kečenih besed preroka tudi skoraj nc moreni iz glave izbiti, ko berem, kako naša gospoda uče-niki po deželi Gospoda ljudskiga učenika Jezusa Kristusa mojstrujejo . ali kedar vidim . koliko si v cerkvi prizadevajo, de bi jih kdo ne imel za ter-cjale, in kako se varjejo. de bi kdo ne mislil, de menijo Bogu čast dati. Z m i ram se mi dozdeva, ko bi se vihar bližal, kteri cedre na Lihanu iu hraste na Bašanu lomasti. Tudi mi pri unili besedah v misel silijo večji iu manjši deržav ni služabniki, kteri so toliko pokorno ponižni do v ikših v službi, in toliko nesterp-ljivi in neobtesani do prostiga kmeta in uho/.iga dninarja; pred ktere se ne sme noben revčik v ster-gani srajci in bos prikazati, vcnder pa v „srhlaf-rocku4* in brez prižgane sveče prisego sprejmejo : kteri ohiskanja s tanko vestjo povernejo, svojimu Gospodu iu Bogu se pa samo enkrat v cerkvi y. dolgočasnim zdčhanjcm pokažejo namreč ob godu deržavniga poglavarja. Strah me jc v moji pripro-stosti. de bi ne bili ti Tarzove barke, ktere bo Gospod v viharji razsul. Kakor Herodov zgled kaže. veljajo tc besede tudi tistim, ki na prestolih sede, in ljudstva vladajo. Gorje vladavcu . kteri v ponižnosti nc spozna, de iz božje milosti vlada! Bog ga bo zapustil, in ne ho našel podpore pri svojim ljudstvu. Iu gorje zaslepljenimi! ljudstvu. ktero od vladavca iz božje milosti nič noče vediti! Namesto božje blagodarne milosti ga ho božja šiba obiskovala. Šolske reei. I zgled in pn*nemo. Vs.ik dober učitelj, Merimo je prid njemu izročene mladosti v resnici mar. z veseljem sliši in bere od dobrih šol, si jih v izgled vzame in posnemati perzadčva. Tako so, hvala Bogu! že nektere šolske slovesnosti, ki so v .Novicah"9 „Sloveniitk in v ../g. Ban.- perpovedovane bile . marsiktere g. šolnike iu druge prijatie šol spodbudile in kenacimu perzad iju za šolo vnele. Zavolj tega prepričanja in zaupanja nektere posnemc vredne šole in solskc skušnje v pričujočim dopisu omeniti hočem. Ze v .Slovcnii- Janskiga leta je bilo otl ne-klerili Ljubljanskih sol veliko lepiga brati. Razveselilo nas je posebno, kako si častitljive nune >voje ucčnke v vsih potrebnih iu koristnih rečeh, in po zahtevi ca-, iudi v slovenšini zbrihtati. in za času??>l i.< večnost prav napeljevati perzadevajo. tl tcgnilo bi dobro biti. ko bi kteri gospod v Ljubljani obravnavo te šole kt-j bolj natanko popisal.) - - Prav lepo in vse posnemc vredno je tudi. kar s-no od šole v odgojivniei malih otrok l.raii. Zato i/ 1. lista letašnjiga tečaja ..Slovenije", \ k.erii;: je veliko spraševanje omenjeno, ki so ga Grudna iS 10 ondi imeli, tukej sledeče povzamem : .Po molitvi so otročiči naj pervo zapeli pesem na cesarja po nemško in slovensko. Potem so zlogovali iz pameti in tako lepo pravila posebno v slovenskim jeziku per vsaki besedici razlagovali, de je bilo veselje poslušati. Povestice so brez spod-liklcja v dveh dvogovorih .Bratec in sestrica- pripovedovali. Potem sta bila poklicana en fantič iu ena prav majhna deklica. Fantič je po nemško raj-tal. deklica pa po slovensko. Zdaj pride keršanski nauk na versto: tudi tii so sc otročiči kaj dobro odrezali. Na zadnje s?! še tri slovenske pesmice zapeli: ..Veselo—. ..življenje- in .pomladansko-. Prav lepo so j-> peli. obljubim, de se od tako malih otro-čieev več tirjati ne more. Kdor je zraven bil. seje gotovo čuditi moral, dc sc otroci od 4 tlo 7 let toliko mučiti zamorejo. Vidili smo per gosp. Pfei-ferji. učeniku v odgojivniei, de je njegovo nar veči veselje, se z otroci pečati, tle ga otroci ratli imajo i.i t-irei tudi radi vbogajo. Bc bi vsi učeniki spoznali. de ljubezen do otrok več k učenju perpomore, kakor pa tamno oko in ošabnost in gosp. Pfciferja posnemali! Obljubimo, dc so bili otroci bolj mirni iu de so več znali, kakor pa tam, kjer gospod učenik druziga nc zna. kakor renčati. Nazadnje so bili v sj otročiči obilno obdarovani. Slava milim podpor-nikam in podpornicam, ki to lepo napravo tako močno podpirajo!- Veliko lepiga. potibutlljiviga, hvale in posnemc vredniga so nam povedale tudi ..Novice- od llimske šole na štajarskim: pa ker sc .Novice- med našim ljudstvain mendc še nar bolj bero. bi bilo to ohilniši dopovedovati nepotrebno. V oricujoeim listu le nektere dobre šole v Terst u in 1*1 iz o Terst a zdaj sc v misel vzeti želim. Neki gospod, ki je to leto nektere šole v Ter-stu in v okolici mesta obiskal, tako piše in perpo-veduje : .Bil sim v štirih dekliških učivnieah. I)e-1.lički, ki so še le letaš v šolo hoditi začeli, so nekteri ze čedno brali. Vadijo se plesti (štrikati) tudi mali deklički: vidil sim od njih zdelane nogovice, rokov ice. kapice, zimske jopice, in per večih tudi nekaj slikarije. O kako dobro hi bilo. sim si mislil, ko bi se tudi po kmetih deklice njili stanu pcrmcr-j Miih del in potrebnih reči tako v adile. Per tem obiskovanji sim |,ra\ spoznal, kako dobro bi bilo. kjer je le mogoče, šolo za dekleta posebej napraviti, in jih po dobrih učenicah oskerbov ati. Ljubeznjivo obnašanje učenic in gosp. kateheta mi je zlo zlo do-padlo. Veno teh šol sim peršel, ko so deklice ravno molile, in tako lepo molile, de sim se prav začudil: koj iz molitve otrok sim sklenil, dc morejo posebno dobro učcnico imeti, česar sim se tudi kmalo iz njene obnaše prepričal. Ko bi pač gospodje kate-heti in tlrugi učitelji bolj z ljubeznijo učili, koliko več bi zdaii njih nauki, bi se otrokam globokejc v serce vtisnili, pa tudi veči spoštevanje in ljubezen otrok učenikam perdobili! V neki teh šol so nektere deklice posebno lepo in po govorniško pergodbiee iz glave perpovedovale; dve ste tudi prav lepo zapele. — Tudi zunej Tersta sini bil v neki šoli, v ktero hotli okoli 90 otrok v dveh oddelih : zjutre-nji berejo Berilo. Evangeli, pišejo in računi jo (^raj-tajo): popoldanski pa so novinci, ki se čerke spoznavati, zlogovati, brati i. t. d. vadijo: tudi letas-lijili so nekteri že brali. Ko sini učenika vprašal, kako otrokam tlo branja veselje dela, mi je povedal, de je nalaš tri „Vcdcže~ oskerbel. de jih tistim otrokam, kteri se med teilnam nar pridniši uče, čez nedeljo brati daje. Otroci se mu toliko raji uče. dc bi „Vedeža- dobili; vsak pa potem saj eno pove-stico iz posojeniga lista, ko ga nazaj pcrnesc. povedati mora. To mi je dopadlo: otrok z veseljem na ..Vedeža- čaka, ga z veseljem bere, in sc z veseljem uči. Bog daj. de bi dosti tacih učiteljev bilo! Prav je, de otroci tudi doma razun šolskih bukev še kej mikavniga in koristniga brati imajo. Kako težko pa mi je bilo, kosim v svojim domačim kraji v nekterih šolah, ktere se še clo med boljši štejejo, ninogoverstne otroke vkupej vidil, zmed kterih eni Berilo, drugi Alale povesti, spet drugi iz Abecednice berejo ! Kako je mogoče, de bi otroci, ko jih jc nekaj zmiram brez dela, per miru bili! Ni čuda. dc v take štde radi ne hodijo, in se slabo učijo. Ni čuda, de mora učitelj, namesti učiti, pol časa z vpitjem. zmerjanjem, tepenjem zgubiti. Koliko boljši bi bilo za otroke, jih po njili znanji razdeliti, in vsak oddel posebej učiti! Otroci bodo. le enkrat na dan. raji v šolo hodili, bol j pazno poslušali, sc naukov ravno njim permerjenih pridniši učili in še doma per delu lahko več pomagali: učitelj bo lepi rediti mir ložeji ohranil, iu torej nemoten bolj s pridani učil: starši, ko bodo per otrocih več sadu šolskiga podučenja spoznali, jih bodo tudi raji v šolo pošiljali. —Bil sim tudi v nekim družim kraji blizo Tersta v vsakdanji in nedeljski šoli, kjer sim šolarje in šolarce zlo pridne in vbogljivc spoznal; tudi sim jih pesmici: .Srce n i šolar- (iz Drobtinc za novo leto 1H49) in .Sim v šola h o tli I a- (rajnciga gosp. Staniča) zapeti slišal. V ondašnjo nedeljsko šolo hodi k fanti-nam in dekletam župan gledat, če pridejo vsi ali nc: če kdo brez praviga zaderžka ali brez silne potrebe iz šole zastane, je otl srenjskiga župana pokaran, in nekaj plačati mora. Pa tudi tacih fantinov in deklet, kteri po starosti k obiskovanju štde več niso zavezani, še veliko v nedeljsko šolo hotli. kar je gotovo prav dobro in lepo." Ta spodbudljivi dopis očitno naznanimo iz tega namena in s tem vošilam. naj bi si gospodje učitelji po zadevah in potrebah njim izročene šolske mladosti v njen priti enako pcrzadjali in en ali drug pogrešek popraviti iskali. Koliko bi to v zbolšanje ljudskih šol pomagalo, ko bi si tako vzajemno svoje todne skušnje na znanje dajali, in kar bi kilo iz tacih dopisov za svojo šolo dobriga in potrebniga spoznal. v peljevati skerbcli! Zatorej želimo in prosimo, naj bi nam gospodje učitelji ali drugi perjatli šol tudi iz druzih slovenskih krajev enake šolske reči in skušnje na znanje dajali. Ne bojte se, ako bi zavolj tega tudi kakšne zoperne besede prenesti ali preslišati imeli. Saj veste, de vsaka dobra reč posebno veliko sovražnikov ima: na zadnje pa vender le resnica in pravica premaga. Vsi pridni učitelji in pravi perjatli mladosti Vam bodo za to hvaležni. Ce Vas tudi kdo iz zavida ali v zagrinjalo svoje nemarnosti, po kteri sam nič storiti noče, zavolj tega potem zasramuje, ali Vam le samopridnost ali častiželjnost podtikuje, naj Vas to nikar ne ostraši. Dobri namen, ki ga per tem imate, in lastno prepričanje. de s tem le v resnični blagor človeštva po volji božji perpomoči išete, Vam bodi v tolažbo, spodbudo iu poterjenje! Kazgled po kersaiiskim svetu. Zagreb. Na Hervaškim in zlasti v Zagrebu se je nekaj časa *em veliko nespoštovanje do Bogu posvečenih dni kazalo, de se je pred. in še med službo božjo na očitnih krajih prodajalo, se sejmi ob nedeljah in praznikih deržali, in sicer tako silno, de so se že očitni listi ali dnevniki nad tem obnašanjem hudovali; štacune so se, kakor ob delavnikih, odpertc deržale. senkirche" zasmehuje. s škofam in z banskim svetovavstvam tako za-ničljivo norčuje. de mora vsako katolško serce zaboleli. — Postne pridige se derže v Zagrebu vsak dan popoldne, razun poudeljka, po različnih cerkvah; v sredo in četertik po nemško, vse druge dni po domače. Pridigarji so en korar. en pater, in šest druzih duhovnov. Bcrno. Katolško društvo ondi ima že fiOOO udov, m se množi dan na dan. Napravilo je nedeljsko šolo za rokodelske delavce, in bo svoje djanje razglasovalo v škofijskim časniku, ki bo izhajal v češkim in nemškim jeziku. — Bernski gla\ni katolški zbor (katolicka jed-nota") ima že 36 poddružnic. Poslednja , Novovaška se je oglasila z 229 udi. —- Cesar so Bcrnskimu prcčastitljivimu škofu zavoljo njih zaslug za cerkev in deržave podelili čast skrivniga svetovavca. — Za vojaštvo so v svetim postnim času v Bcrnu v treh jczicih pridige : v moravskim, nemškim in laškim. III a s j e d n o t v k a t o I i c k c v Bcrnu piše : Med katolškimi učeniki v WnrUmbcrgu se je zbudila družba, ktera se zavezuje, katolški veri na roko delati, in vse dolžnosti v šoli. v cerkvi in doma v duhu katolške cerkve opravljati, in se kratko nikar ne vdeleževati prizadevanj. ki zoper cerkev in deržavo merijo. Ti blago-serčni učeniki so tolikanj več vse pohvale vredni, ker je celo sama ondašnja \lada vsak čas proticerkvene prizadevanja podperala. — Keršanski učeniki zamorejo mladosti nezrcčciio veliko dobriga storiti! Iskrica dobriga nauka, ktera učeniku iz serca šine, sc mladosti glo- boko v serce prime, in velikrat celo življenje ne ugasne. Kako ojster pa de bo odgovor pred sodnikam tistim, ki ljubo mladost na krive pota zapeljujejo, sam Bog ve. kteri je zažugal: „Gorje človeku, od kteriga pohujšanje pride!" Iz Prage. „Blahovesta piše: Cesar smo davno želeli, se je poslednjič zgodilo: v slavo itašiga vesolj-niga namestnika (general-vikara") p. n. gosp. K. \V. Tippmanna. posveeeniga škofa Pražanskiga. seje Prazan-sko duhovstve k pervimu posvetovanju (konferenci:) snišlo. In tako. bodi Bogu hvala! je načeta stopnja, »d ktere sc jc željenih nasledkov nadjati. Zbiraljšc je bilo dosti številno, snutki (predmeti) pa. od kteri li seje govorilo, vredni vestniga pretehtovanja. Nar popred se je ozerlo zbiraljšc na stan iu potrebe sv. cerk\e. na ktere bi moglo duhovstvo zlasli sedanji cas skcilmo gledati. Mlačnost in onemarnost v veri in neredko seoriino nasprotje, in vidno sovraštvo proti nji: to so vredi in bolezni našiga stoletja zlasti v velikih mestih, de memo gremo, vzmagajoča samopašnost in razo jzdanosi \ za-deržanji. Beseda božja iu spodbudno življenje duhov-stva, vdeležje milosti Gospodove: to so pomocki in zdravila zoper te nevarne pešanja in bolezni. Po odkazu g. vesoljuiga namestnika se jc naj pred pomenkovalo od snu t kov in načinov, na ktere bi se moglo gledati pri shodnih govorih. Na to so se ozerli na skerbljivo deljenje svetost (sv. zakramentov j, zlasti pa se j«-govorilo od imciiitiiosti sv. spovedi, in dolžne gorečnosti . ktero morajo duhovni v spovcduici razodevati. Tudi šole niso pozabili. Spomnilo se je. v čem na i bodo duhovni predstojniki prebivavcam ( farmanam |. iu kako je njih dolžnost, z lepim zgledam. s prijaznostjo do slehcriiiga, z dobrovoljnostjo, z usmiljenjem iu dobrot-nostjo na znanje dajati , de so pravi učeniki in siu/.abniki ljubezni Zveličarjcve. - - De se sem ter tje slišijo gla>i zavoljo vse prcsilne tako imenovane štole; tudi na t» se je ogledalu. Poslcdnjič se je pretresovalo zastran po-moekov k oživljen ju pra\iga duba v duhovstvu iu liud-uu. Vsi so enoglasno priterdili k predlogu, de naj se napravijo posvet vanja duhovske. ne samo v Pragi, ampak po celi vikši Škofii. poicm duhovne vaje (e\erc:cjei za duhovstvo in ljudstvo, združevanje katolških bratovšin (jcduot). razširjanje primernih katolških spisov. Poslednjič je celo zbiraljšc vesoljuiga namestnika poprosilo, de bi v imenu duhovstva željo zastran zasedenja prazniga nadškofovskiga sedeža na znanje dal. To je obseg perviga Pražanskiga posvet vanja. Bog daj. de bi v kratkim od druziga. in čim delj s tim veselših naznanil zainogli razglasovati. Iz Ogrov. Novi pervak ipriuias) ogcr>ki s. .1. Scitovskv je v začetku uuiga mesca obiskal Pešl in Budili, iu je zopet pokazal, de bo zvest pastir ljudstva Gospodoviga. Prosta pobožnost. gorko usmiljenje in delavna Ijiibezin so ga spremljale po cerkvah, po bolnišnicah. šolah in samostanih. Nova cerkev Marije Device v Budinu . izdelana na mestu razstreljene kapelice c »li. K orli. Očetje družbe Jezusove so na prošnje miio-zih staršev, ki žele keršansko izrejo svojim otrokam. šole zaceli . in imajo vse učilnice od začetka do konca modros|o\ja v svojih rokah. Njih stolno cerkev obiskuje truma ljudi vsih stanov. - Tudi v l.orctu je rcollegiuin illvricuiii-PicenuiiH. svoje dni tako imenovano, zopet vsled naredit«* sv. Očeta odpert. Sicilija. Palermitanski vik>i škof je razposlal pas ir-k li-t zoper počcujauje Anglezov. kteri, kakor po l.askim sploh. tudi v Sicilii pod plajšem razširjanja biblij | po parni h sv. pisem ) vsiljujejo sovraštvo in nazavid-1IO-.I pr»ti kaloUki cerkvi. Iz Dunaja. Neki Dunajski fabrikant je oznanil, de hoče v svojo fabriko na delo jemati tudi 10 ali 12-letnc deklice. Občni Dunajski svet, to slišati, je sklenil, de taciga pačenja otrok v naj mečji starosti ne bo terpel. ker ravno s tem na Angleškim nar groznejši be-raštvo raste. Opomnil je precej vrade, de taki otroci so zavezani v šolo hoditi. To je zares keršanska misel! — Kar glediše tiče, bode mende v kratkim zapoved razglašena . po kteri je na glediših vse prepovedano, kar koli vero pristuduie in znižuje. Tega je v resnici zlo potreba , zakaj nektere glediša so poslednji čas v svoji pekleni nesramnosti tako delec zašle. de so celo duhovne v svojih igrah predstavljale in jim naj gabniši oddelke odmenjevale. \a Dunaji prebiva 450.000 katoleanov, pa, sc bere v Dunajskih cerkvenih uovinah. ktere sc pae hvalilo, krepko iu očitno za blagor cerkve potegujejo, berž ko ne se motimo za 50.000 ljudi, ako pravimo, dc jih o Velikonočnim času IOO.OOO sv. zakramente prejme. Motimo se, ker so nas zagotovili, de se jih v letu 1849 ni 50.000 tej cerkveni zapovdi podvcrglo. Pa naj bo. 100.000 jih dopolni, kar jim cerkev, kar jim vest veleva in po komur duša lako zlo hrepeni, kje pa jc družili 350.000? Hog hotel, de bi drugod ravno taka ne bila! — V Madridu sc katolška cerkev v glediše plena reja , in tako sc jim mudi, dc celo ob nedeljah počitka nimajo! Sc je tedej mar čuditi, ako se jih toliko preveriti in zapeljati da in sovražniki katolške cerkve bogato žetev imajo? — Pri vsim tem jc pa veselo čuti. de tudi marsikdo svoje zmote spozna in se v njeno naročje verne. Tako je uiiidan v Oenui nemška prote-tan-ska gospa A. L. v katolško cerkev prestopila. V bolnišnici Pammatoiic so neki mladenča iz \orvvcgna . Petra Farstard. pregovorili, podobo presvete divice Marije večkrat poljubili. Mladeneč spolni to z vidnim veseljem, ker. pravi . to me ne stori še katolčana. Med tem so v več samostanih zanj molili. Kmalo poprosi katolškiga duhovna, ki ga je v veri podučeval. — V Konstarcu se je sestra Ficklerjeva. Kongetoviga misijonarja, ki jo je bil preveril . vernila pod obrambo katolške cerkve, v ktero so unidan tudi v Ljubljanskih bolnišnicah štirje protestanški vojaki stopili. — Serce pa sc pra\in u kristjanu veselja širi. ko bere. kako obilin sad misijoiii v severnih nemških deželah ohrode in kako lep se liani še obeta. Malo jih je sicer, ki bi se temu sv. opravilu posvetili : s u j jih jc časa vihar po vsim svetu razkropil. Častni škof Limhurški jc šest Rcdcmtoristov poklical, ker želi po njih duha molitve in pokore vzbuditi. •— V Oldeiiburgu so v tem oziru delavni Jezuiti. Desiravno je hud mraz. so vender prižnice teh marljivih pridigarjev vedno obdane od silno velike množice. Bilo je v srenji I.o n i n gen pričijočih petnajst spovednikov in vender so nekteri še le na večer zamogli pristopiti k mizi Cio-Hpodovi. Kako jc to vse poprijelo in kako globoko jim je v serce seglo, kažejo krasni nasledki. Mnogo jih jc zgubljeni mir serca zopet zadobilo . večletni sovražniki so si prijazno roke podali in se pobratili, krivično blago se je po\ črnilo . hudobne in pogubljivc razvade se opu-šajo. v vsili so se blagi sklepi vzbudili in njih serca za vero. upanje in ljubezen vnele. Koliko izda beseda o pravim času in prav zglasovana ! Lomite tudi nam otro-čičem kruha, po kterim tako zlo hrepenimo. I.cgar v Ljubljani še zdej med vojaki ni pojenjal. Zmed duhovni liani je vzel 28. p. m. gosp. Janeza Pcnko-ta. kteri jc sam bolehin bolnim bil v podporo iu tolažbo tako dolgo, de je sam onemogel. Rojen jc bil I. 181 | in v duhovski stan je stopil I. 1845. Natiskan Jožef lllaznik v Ljubljani.