Vojna JUNAKOV GROB. FRAN ČATER. Na tirolskii fronti je dne 5. maja t. 1. junaške smrti umrl tovariš Fran C a t e r, naposled učitelj v Ponikvi na Štajerskem. — Rojen je bil na Gomilskem 1. 1890., učiteljišče v Mariboru je dovršil 1. 1910. ter je služboval najprej kot suplent v Braslovčah. — Ob izbruhu vojne je bil takoj poklican pod orožje, ob fronti se je že enkrat prej bojeval, in so ga že takrat proglasili za padlega. A sedaj ga je res doletčla usoda v bojih z Lahom, in kot praporščak v nekem pehotnem polku je iz-* dihnil navdušeni Savinjčan ob bregovih Adiže. — Ostavivši mater, ki je bil edini up, je moral Ieči v tujini k večnemu počitku. Bodi vrlemu slovenskemu učitelju-junaku ohranjen neminljiv spomiin! VOJNA IN SOCIALNA DEMOKRACIJA. V socialističnih strankah Nemčije, Francije in Angležke se kažejo zanimivi pojava z ozirom na razvoj socializma in na boj med naradnostjo in mednarodnostjo. — Naše čitatelje bo^ zanimalo, če jih nekoliko o tem informujemo. Marx in Engels, ki sta utemeljila nemško socialno demokracijo, nista kazala umevanja za moderni narodnostni razvoj, kakor trdijcn poznavalcii njiju del. Pod geslom: »Proletarci vseh dežel, združite se!« govori komunistični manifest o deželah in ne onarodih. Šev poslednjem zvezku Marxovega dela »Kapital« se nahaja iizrek, da so »plemenski odnošajii sekundarne sile družbe, gospodarski pa so glavne sile.« — Tekom časov so se nazori o tem bistveno izpremeniili. Na šestem zborovanju socialne demokraciije v Avstrijii je rekel nje voditelj dr. Adler: »Še v šestdesetih letih minulega stoletja je pomenjalo mednaroden isto kot nenaroden, kakor da M se človek mogel odreči svoji lastni zgodovini, svoji narodni individualnosti, kakor da bi bliil možen čisto abstrakten pojem človečanstva.« — Malo časa za tem je rekel v dunajskem parlamentu poljski socialist posl. Daszvnski: »Jaz sem tako Poljak kakor socialist.« Posl. Pernerstorfer pa je izrekel nazor, da človek more biti dober Nemec, odličen Slovan, oduševljen Italijan, a poleg tega da more biti tudi strasten sociialni demokrat. — Norveško delavstvo je že leta 1894 sprejelo v svoj program samostalnost norveških dežel. Francoski socialisti so vedno čutili francosko, angleški pa angleško. Ali šele v času vojne je prišlo do radikalne kristaHizacije. Do velikega spora je prišlo posebno med francosko in nemško socialno demokracijo, tako, da so že pisali, da tudi po vojni ne bodo možni stiki med njima. Doslej so se francoski socialisti dosledno upirali temu, da bi stopili v dogovor z nemškimi socialisti — in vse toiz narodnostnih motivov. V svojih proklamacijah za vojno so socialisti vseh narodov izjavljali pripadnost k svojemu nar o d u. Spričo takega razvoja stvari niso opravičene bojazni tistih, ki merojo, da sedanja vojna prinese kot posledico dekadenco nacionalizma. Nasprotno: narodno umevanje se utrja tudi pri tistih elementih, ki mu dosedaj niso bili naklonjeni. Qotovega seveda ne more reči nihče ničesar, ali res je na vsak naaiin, da smo priče važnega procesa, ki se preliva preko vseh dežel Evrope. Jasnost in gotovost pa pokaže šele bodočnost, ki jo težko čakajo vsi narodi in vse stranke. * ŠOLSKO NADZORSTVO V ZASEDENI SRBIJI. Z Dunaja poročajo: Za deželnega šolskega nadzornika za zasedeno ozemlje Srbije je imenovan vojaški oskrbovalni oficial v rezervi dr. Maks Šoštarič s sedežem pri vojaški guberniji v Belgradu. Doslej je bil dr. Šoštanič okrožni šolski nadzornik pri vojaškem okrožnem poveljstvu v Valjevu. PROUČAVANJE OSVOJENIH ZEMELJ. Dunajska akademfija znanosti je v zvezi z zemljepisno družbo poslala ekspedicijo na prirodoslovno raziskavanje osvojenih ozemelj. Prvii del te ekspedicije je že odpotoval v Srbijo. * MADŽARSKI NAMENI. »Pesti Hirlap« piše: Spoznali smo, da korenini narod v svoji zemlji. To moramo ohraniti in razširiti. Imeti moramo dovolj zemljtišč, da jih bomo razdelili med juna^ ke, ki se vrnejo iz dežele, kamor so se bili svoj čas izselilii (mišljena je tu pred vsem Amerika. Op. ur.). V času srečnega preobrata v vojni se je naši politiki posrečila uspešna špekulaciija v anektiranih delih tujih držav, in na sejii finančne centrale je bil predložen predlog, da se zagotovi Madžarom na teritoriju osvojene Srbije primernih zemljišč. iDosedaj smo svojo zemljo le preradi prepuščali Rumunom, Italijanom, Belgijcem, Avstrijcem in Nemcem, ki vsi posedujejo pri nas mnogo zemlje. To se mora v bodoče preprečiiii Ustvari naj se zakon, da sme na Ogrskem kupiti zemljo samo madžarski državljan ali pa taka družba, ki se nahaja tu pod kontrolo vlade. Nadalje naj se sklene zakon, da morejo biti ogrski državljani le take osebe, ki znajo madžarsko. Tak zakon bi še posebno posvedočil znano madžarsko gostoljubnost, ker bi se tolmačil tako, da sprejemajo tujce tako radi pod svojo streho, dai jih želimo napraviti za svoje državljane. Zakon bi moral veljati tudi za nazaj, da že iztrgano zemljo pridobiimo zopet za svoj narod. V zemljiški politiki, ki sistematično ščiti lastne na^ rodne interese, naj nam bo Nemčija vzor. Za junake, ki se vrnejo iz vojne, bo treba kolonij. Dobra kolonizačna politika bo poglavitna naloga vlade. Udejstvijo naj se predlogi škofa Prochaske (O teh smo že poročali. Op. ur.) in najkupi naj se v osvojeni Srbiji dovolj zemlje, saj je baš tam sedaj mnogo posestev brez gospodarja. V deželi, kjer je bilo prelite toliko madžarske krvi, si moramo zagotoviti krepko madžarsko življenje. NOVA ORGANIZACIJA AVSTRIJSKEGA NEMŠTVA. Začetkom leta sta sklenila nemški parlamentarni »Nationalverband« in pa eksekutivni odbor krščansko - socialne stranke kompromis, katerega program naj bi bil določal smer bodoče skupne nemške politike. Ta kompromisni program je vseboval tudi točko o izpolnjenju deželne avtonomije. Baš zato pa je naletel v nemškinacionalni javnosti na hud odpor, češ, vsaka avtonomistična težnja je na korist Slovanom in torej Nemcem škodljiiva. Pod pezo javne kritike, ki so jo jako spretno vodili radikalni Nemci s Češkega, se je menda kompromis med nemškim »Nationalverbandom« in krščanskimi socialci razdrl — vsekakor pa je ostal le na papirju. Medtem so^ se pričele raliirati nemške stranke na Češkem; državni in deželni poslanci so obnovili svojo zvezo in ustanovili posebno organizacijo zastopnikov »obrambenih« organizacij. Vršijo se tudi že pogajanja s socialnimi demokrati. Iz alpskih dežel je na to potekla ideja onega radikalnega progra^ ma, ki so ga nernški Volksrati na Dunaju proklamirali kot binkoštni progra'm in katerega prenapetih zahtev so se celo ustrašili. V zadnjem času se je pričela agitacija za ustanovitev nove nemške stranke. Politikujoči nemški profesorji dunajske univerze so izdali poziv. ki pravi, da se mora najprej politiško zreorganizirati napredna meščanska inteligenca, ki si mora določiti gospodarski, nacionalni in kulturni program ter odpraviti dosedanje politiško strujarstvo' in razcepljenost. V tej smeri se giblje tudi rezolucija onih nemško-nacionalnih poslancev, ki tvorijo skupino takozvano Mladonemcev. Ti poslanci zahtevajo tudi ustanovitev enotne nemškonacionalne stranke. Vsa ta stremljenja so šele v začetkih. Kakšna pota hoče ubirati nemška politiška organizacija po vojnii, to nam pokaže — praksa. VOJNA RAZSTAVA NA DUNAJU. V kratkem času bo otvorjena ta času primerna razstava. Na njej bodo zastopane Neračija, Avstro-Ogrska, Turčiia in Bolgarija. Ta razstava bo dala priliko, ogledaitii si trofeje te vojne ter vse industrialne in obrtne izdelke, ki so z vojno v zvezii. Tudi bo postavljen poseben oddelek, ki poda sliko o občudovanja vrednem delovanju naše mornarice in njenih bojnih sredstvih. Posebno zanimiv bo oddelek, kjer se bodo videli uspehi naše mornarice, to je načrti iin oteti deli sovražnih ladij, ki so bile potopljene, tako ladij »Curie«, »Berncelli« in »Oiuseppe Oaribaldk ter zračnih ladij »Citta di Jesi« in »Citta di1 Ferrara«. Razstava bo jako zanimiva in se bo vsakomur izplačalo, da si' jo gre ogledat. POLITIŠKO ŽIVLJENJE NA ČEŠKEM. O narodni konzolidaciji na Češkem poročajo iz Prage: Pogajanja med češki^ mi strankami se nadaljujejo ter obsegajo sedaj tudi češke politiške organizaciije na Moravskem. O binkoštih bo najbrž proglašen skupni češki program, ki bo vseboval najvažnejše principe za bodočo ureditev notranjih razmer na Češkem ter za postopanje zastopnikov češkega naroda z drugimi nečeškirni faktorji. — Iz Prage nadalje poročajo: Eksekutivni odbor češke agrarne stranke je razpravljal na posebni seji o politiškem položaju, o katerein je poročal predsednik Švehla. Referent je poudarjal, da je treba obsojati vsa stremljenja, ki hočejo v vojnem času razrešiti razna reformna vprašanja. bodisi za vso državo, bodisi za posamezne dežele. Vse patriotično delo se mora sedaj osredotočiti na zadeve, ki jih nalaga vojni čas. Tem bolj so obsodbe vredna vsa ona sporna vprašanja narodno-politiškega značaja, ker ogrožajo nemoteno patriotično sodelovanje vseh narodov v državi. Eksekutiivni odbor je izvajanja predsednika Švehle soglasno odobrili. KOLONIALNA POLITIKA NEMČIJE. Nemški državni1 podtajnik dr. Solf je dne 17. pret. m. imel v Berlinu mnogoštevilno obiskovano predavanje, na katerem je obširno pojasnjeval, da mora Nemčija dobiti velike kolonije, če hoče gospodarsko živetii Doslej je bila Nemčija glede dobivanja kolonialnega blaga in sirovin za industrijo kakor tudii glede trgov za svoje imdustrialne izdelke jako odvisna od svojili današnjih sovražnic, in ji kolonije, ki jili je imelai, nikakor niso zadoščale. Po vojni bo položaj morda še težjt, če bodo namreč četverozvezne države mogle voditi proti Nemčiji gospodarsko vojno. Srednjeevropska gospodarska zveza bi bila za Nemčijo pač velike koristii, toda kolonialne države bi ne mogla nadomestiti. Dr. Solf je izjavil, da sicer neče govoriti) o vojnih smotrih, poudarjal je pa, da si mora Nemčija na vsak način zagotoviti kolonialno državo-. Kdor svetuje Nemčiji, naj se odpove kolonijam, ta ji svetuje, naj sama sebi storii to, kar bi ji rada Angleška storila z vojno. PRAVOSODJE V OKUPIRANI SRBIJI. »Wr. Allgemeine Ztg.« poroča: Organizacija pravosodja v okupirani Srbiji je sedaj izvedenai Kot sodniki poslujejo ogrski justični uradniki, ki so podrejeni upravi. Najvišji sodnik je torej vojaški generalni gubernator. Sodnijski jezik je uradni jezik armade. Sodi se v smiislu haške konvencije na podlagi srbskih za^ konov in odredb. Tudi odvetniška praksa je že urejena. K advokaturi so pripuščeni le taki1 pravniki, ki so tili poprej vpisani v srbske uradne odvetniške sezname in ki so sedaj dobili dovoljenje generalnega gubernatorja za izvrševanje odvetniške prakse. Položiti pa morajo vnoivič prisego poslušnosti in lojalnosti. PROTI DENUNCIANTOM. Tiskovni urad c. in kr. vojn. ministrstva razglaša, da je višje armadno poveljstvo izdalo ukaz, daseprovzročilce neutemeljenih denunciacij kaznuje z brezobzirno strog o s t j 0. — Tako je prav! ZAHVALA AVSTRIJSKEMU »RDEČEMU KRIŽU«. Namestnik pokrovitelja avstrijskega »Rdečega križa«, nadvojvoda Fran Salvator, je poslal zveznemu vodstvu »Rdečega križa« ročno pismo, v katerem izreka vodstvu polno priznanje in najtoplejšo zahvalo za delovanje društva na dobrodelnem, človekoljubnem in zdravstvenem polju. DOPOLNILNI IZPITI ZA ENOLETNO PROSTOVOLJSKO SLUŽBO se bodo v smislu vojnega ministrstva', izdanega 11. majnika t. 1., odd. 2/W št. 6691, letošnjega leta po potrebi vršili tudi meseca junija, julija, avgusta, oktobra in novembra', in sicer 13. junija, 10. julija, 14. avgusta, 9. oktobra in 13. novembra. Za meseca julij in avgust določeni dopolnilni izpiti se bodo vršili le na kadetnicah, ne pa tudii na posameznih višjih realkah. Ta odlok velja tudi za c. kr. domobranstvo. * VOJNO BOTRINSTVO. Na Dunaju se je ustanovilo pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kr. Visokosti nadvojvodinje Cite »Vojno botrinstvo« za pomoči potrebne inatere in dojenčke za vojne. Vojno botrinstvo prevzaime labko vsak, kii se zaveže, da bo ves čas, dokler traja vojna, plačeval po 12 kron mesečno v roke kuratorija »Vojnega botrinstva«, ki nato prevzame skrb za enega otroka, oziroma za toliko otrok, kolikorkrat 12 K je dotičnik podpisal. »Vojno botrimstvo« že sedaj plačuje po 80.000 kron mesečnih podpor za ubožne matere in dojenčke, a še na tisoče je nerešenih prošenj, ker sredstva ne zadoščajo. Podpore so deIfžne vse narodnosti in brez razlike vere. Kdor more in hoče sodelovati pri tem velepatriotičnem podjetju, naj se obrne na naslov: Kuratormm der Kriegspatenschaft, Wien I., Herrengasse Nol 7. * ŠOLSTVO V SRBIJI. »Slovenskemu Narodu« (št. 119. z dne 24. maja 1916, str. 4., na sredi tretje kolone) piše poročnik Hude iz Srbije: »Pred kratkim je priobčil vaš cenjeni list črtico1 o prejšejnm srbskem šolstvu.. (Qlej tudi 9. štev. našega lista! Op. ured.) Ker sem tudi jaz pri tej stroki tu, vam hočem malo pojasniti, a zaradi obilice službenega posla le malenkost. Škoda le, da so po vaseh hiše tako raztresene, da trebaš od liiše do hiše cele pol ure. Ime vasi se tedaj razteza po celi pokrajini. Kako razprostrana je potem šele občina. Oddaljeni otroci so torej povsod pri šoli stanovali, kakor pri nas doma dijaki s kmetov, v mestu. Kje bi pripravil našega kmeta do tega! Srednja šola: Mesto Užice šteje 4000 prebivalcev. Oimnazijo ie pohajalo 800 poslušalcev, med njimi 60% žensk. A to ni baš dobro. Niti 1% teh dijakinj ne more iti na univerzo, so inteligentne in napravijo na zunanjost mesta lepo sliko, ali so slabe matere in gospodinje, ker morajo pisati dnevnike in čitati romane.« SPLOŠNA NAČELA ZA GENERALNO PREBIRANJE. Razvrstitve kraja, dneva in ure — ki se javno razglasi — se je strogo držati. Posebni pozivi se ne bodo dostavljali. Črnovojne legitimacije, ki so se vročile pri zglaševanju, je k pregledovanju prinesti s seboj. Črnovojnikom ie priti snažnim in treznim na pregledovališče ter jim je prinesti s seboj izkazilo za morebitno olajšavo po § 21. brambnega zakona kot enoletni prostovoljci. Črnovojnikom rojstnih letnikov 1872 do 1866, ki so svoj ča.s služili kot nadomestni rezervisti (učitelji), se priznajo znaki enoletnega prostovoljstva, če dokažejo znanstveno sposobnost. Črnovojnikom rojstnih letnikov 1872 do 1866, ki so na višjem socialnem stališču, se prizna pri nastopu vojaške službe enoredni znak. Duhovnikom in kandidatom duhovskega stanu je to pot priti k pregledovanju ter jim je tam iznova dokazati pravico do olajšila. * BERLINSKI UČITELJI V VOJNI. »Piid. Ztg.« piše, da so y vojni 2103 berlinski učitelji. Od teh jih j'e padlo 166, ranjenih 263, ujetiih 32. Z železnim križem je odlikovanih 307, od teh s križem 1. in 2. reda 12. Častni znak »Rdečega križa« je dobilo 8, izvenpruska odlikovanja pai 6 učiteljev. •,,;..i,:.:i