Ko je še sopihal vlak m str. 8-10 Lubadarji so že odložili if^^lilMHEipiZ s —s----- 190,6 95,1 95,9 100,3 NOVI TEDNIK VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let i Št. 21 / Leto 69 / Celje, 22. maj 2014 / Cena 2,50 EUR Katastrofalne poplave na Balkanu Neizmerna solidarnost tudi na Celjskem! str. 2-4, 33 PREMIUM TROPIC ŽE V PRODAJI ^ Caftfe SVEŽA TROPIC KAVA 1 IZ DOMAČE PRAŽARNE ŽE 23 LET S V Novem tedniku novice iz 33 občin LAŠKO Ogroženih 250 delovnih mest str. NASA TEMA Kozmetika in samooskrba kot socialno podjetništvo str. 16-17 EVROPSKE VOLITVE In spregovorili bomo volivci str. 11-12 CELJE, VITANJE Med najboljšimi muzealci str. 13 ŽALEC Z drobižem do 24 milijonov str. 18 Hotel z vodnim parkom 5* (priznana hotelska veriga) 29.5. in 5.6., vse vključeno 1. oseba 749 € 2. oseba ŠPANIJA OLE H CV nil ■ ■ m 28.6., 8.7., 26.8. 6 dni, avtobus od 268 € • vključeni polni penzioni KLICNI CENTER: 082 80 9000 MARIBOR: «2 48 «3 9«« • CELJE: «3 42 84 3«« • VELENJE: «3 89 84 37« - 50 % za 2. osebo Trajnostni razvoj Savinjske regije Danes v Novem tedniku! 2 AKTUALNO BISERKA POVSE TAŠIČ UVODNIK Svet je spet majhen »Stolpnica je tako rekoč razmočena, na notranjih stenah so že kapljice vode, začela je udarjati vlaga ...« To je le delček iz pogovora s prijatelji z Balkana, ki so v minulih dneh, na srečo v mestih, ki jih še ni poplavilo, opazovali naliv dežja, kot ga ne pomnijo. In številni prostovoljci ter usposobljeni reševalci iz Slovenije, ki so se nesebično odpravili pomagat poplavljenim krajem in prebivalcem na ogroženih območjih Bosne in Hercegovine ter Srbije, so bili v pogovoru za Novi tednik veliko bolj pretresljivi: »Videl sem ... katastrofo!« »Mati nam je zaupala dojenčka, potem smo se s helikopterjem vrnili še ponjo.« Pri tem so številni prebivalci Slovenije pokazali, da je svet spet postal majhen. Tako majhen, da »slišimo in čutimo« v naravno katastrofo resnično neslutenih razsežnosti ujete ljudi. Živina in domače živali so v večini omagale pod valovi deročih rek, ki so prestopile bregove. In v tem majhnem svetu, ko je človek spet postal človek - kot že tolikokrat doslej pri zgodbah, ki se nas izpovedane v človeški stiski dotaknejo in nas premaknejo - je vendarle zasijala še ena lučka upanja. Da znamo stopiti skupaj, prek meja! Ob prebiranju svetovnega spleta se je videlo, da so se ljudje resnično odzvali spontano, čuječe, s preprosto notranjo potrebo, da morajo pomagati. In od besed ter dobrih namer prešli k dejanjem na terenu, v društvih, zavodih, šolah, vrtcih, humanitarnih organizacijah ... Mnogi so pokazali, da tudi na Celjskem preprosto vemo, kdaj je čas »biti človek« in se odzvati z dejanji. Ne moremo našteti vseh, ki so že pomagali. Lahko pa povabimo še enkrat vse k darovanju po svojih močeh. Potem ko se bodo reke na Balkanu spet vrnile v svoje struge, bo na poplavljenih območjih namreč zazevala praznina v mnogih družinah, ki so tokrat izgubile vse svoje imetje in nekatere tudi svoje bližnje. Bati se je treba nevarnosti epidemij, tudi nenadzorovanih eksplozij min na bosanskem območju, ob poplavljenih poljih morda pomanjkanja hrane?! Strahov za tisti »dan potem« je tako uradno kot med ljudmi kar precej. Zato naj občutek za pomoč in sodelovanje ne zbledi. In prav je, da je obudil spomin na številna pobratena mesta, ki so ob poplavah pomagala nam. Je pa takšna naravna katastrofa v bližini vselej tudi povod, da se vprašamo čisto človeško, ali se kaj takšnega lahko zgodi tudi pred domačim pragom. Popolne varnosti pred poplavami ni, odgovarjajo župani treh občin, ki smo jim zastavili to vprašanje, in znova opozarjajo državo, da predvsem ona ni storila vsega za poplavno varnost na širšem Celjskem. Ali na kratko: preveč birokracije, premalo posluha. In opozarjajo, da se nam ob vsej »šlamastiki« lahko zgodi, da bomo Bruslju »protipoplavni denar« celo vračali. Tovrstna vprašanja o vzdrževanju in čiščenju strug ter pro-tipoplavne politike z gradnjo nasipov in zadrževalnikov si bodo zagotovo zastavljali tudi prebivalci danes poplavljenih predelov Balkana. Kot se pri nas sprašujemo, kaj smo storili, da lubadarji ne bi tako zlahka dokončali dela, ki ga je pozimi začel žled in več kot prepolovil naše gozdno bogastvo. In v tokratni temi predvsem navržemo, da imamo v Sloveniji le 38 socialnih podjetij; lahko bi jih bilo dosti več. Žal, za razliko od Avstrije in Italije, kjer vedo kako se socialnemu podjetništvu streže, pri nas ob tej besedni zvezi prepogosto še vedno pomislimo na brezplačno prostovoljstvo in na odžiranje kruha »pravim« podjetnikom. In ker je vsaj nekaterim tudi v tej državi že dovolj hudo, je morda skrajni čas, da tudi lokalne skupnosti prav v socialnem podjetništvu prepoznajo način, kako svojim občanom pomagati, da se naučijo »loviti ribo«, torej služiti in preživeti na trgu. In medtem bo sonce spet posijalo tam, kjer je bil v minulih dneh dež. Na poplavljenih balkanskih območjih se bodo novi izzivi preživetja šele začeli . ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA MSMM EZIEE1 EDEM E U'l.'N.HIHU TOREK SREDA ČETRTEK ggj gjj isi 12 2313 Prizor iz Obrenovca. V tamkajšnji Termoelektrarni Nikola Tesla je enota civilne zaščite črpala vodo v enem najpomembnejših elektroenergetskih objektov v Srbiji. »Videl sem katastrofo!« O razsežnosti poplav na Balkanu smo se pogovarjali z Velenjčanom, članom enote civilne zaščite, Janezom Melanškom ob vrnitvi njegove ekipe iz Obrenovca V ponedeljek se je iz Obrenovca v Srbiji vrnil Janez Melan-šek, vodja slovenske enote civilne zaščite, ki so jo iz Uprave za zaščito in reševanje RS poslali na prizadeta območja. S člani ekipe CZ je bil v potopljenem Obrenovcu, ki je eno od območij v Srbiji, ki je bilo zaradi poplav najbolj na udaru. Mestu je grozila še toliko večja nevarnost, ker je ravno tam Termoelektrarna Nikole Tesle, ki z elektriko oskrbuje več kot polovico Srbije. Da grozljiva poplava ni uničila strojne prostore termoelektrarne, kar bi povzročilo dodatno katastrofo velikemu delu Srbije, je poskrbela ravno Melanškova ekipa. »Celotno območje desnega dela Save proti Beogradu je bilo poplavljeno, otežene so bile poti do vseh območij. Naša enota, ki je na pot krenila že v petek, težav do meje sicer ni imela, od meje naprej pa smo imeli vodstvo. Težave so nastale na dovoznih poteh in določenih krajih posredovanja, saj je bilo območje dobesedno pod vodo. V naši enoti je bilo 19 pripadnikov civilne zaščite, prostovoljnih in poklicnih gasilcev z devetimi vozili in dvema črpalkama z visoko zmogljivostjo. Gre za črpalke, ki prečrpajo 15 kubičnih metrov vode v minuti. Če ponazorim: do nedelje smo iz Termoelektrarne Nikole Tesle prečrpali več kot 36 tisoč kubičnih metrov vode. To je kar 3 milijone in 600 litrov. »Nesreča poveže ljudi. Ne glede na to, ali so levi, desni ali če so bili kdaj nasprotniki. Vsi so povezani in si pomagajo. Solidarnost je tokrat združila ljudi, ki delajo skupaj za preživetje in rešujejo premoženje,« je za Novi tednik povedal Janez Melanšek, vodja slovenske enote civilne zaščite, ki je pomagala ob poplavah v Obrenovcu. Ta podatek je zastrašujoč. Katastrofalno stanje je bilo. Območje termoelektrarne je bilo zalito z vodo, gladina se je ponekod dvignila celo nad dva metra. Do termoelektrarne sprva sploh nismo mogli, zato smo morali čakati, da so nas tja prepeljali z večjimi traktorji in tovornjaki. Drugače zaradi poplave ni bilo mogoče. Ravno vaše delo je bilo za termoelektrarno ključno. Termoelektrarna Nikole Tesle je eden najpomembnejših elektroenergetskih objektov v Srbiji. Deluje z močjo 1.600 megavatov, kar je moč dveh jedrskih elektrarn. Z elektriko oskrbuje več kot polovico Srbije. Mi smo vzdrževali raven podtalnice v blokih in na črpališču hladilne vode, ker če bi voda prišla do strojne opreme, bi bila elektrarna popolnoma neuporabna. Ali se je stanje zdaj umirilo? Termoelektrarna lahko deluje. Oprema, ki smo jo namestili, bo v njej ostala do nadaljnjega. Dokler bo treba. Tudi člani ekipe bodo tam, po naši vrnitvi so se tja že odpravili drugi kolegi. Glede na stanje, ki je te dni kaotično na teh območjih - kako je potekala komunikacija med ekipami? V nedeljo smo se povezali s srbskim ministrstvom za notranje zadeve oziroma s tamkajšnjo upravo za zaščito in reševanje, ki koordinira celotno pomoč. V Beogradu je tudi štab, v katerem je nameščena enota, ki ni na terenu in koordinira naloge od tam. Ves čas smo bili v stiku tudi s predstavniki evropske komisije, ki skrbi za koordinacijo ostale mednarodne pomoči. Komunikacija in usklajevanje potekata ves čas in korektno. Tudi med enotami, ki se obveščajo glede menjave izmen in ekip iz Slovenije. Rad bi izpostavil še, da je bil z nami na terenu slovenski veleposlanik v Beogradu Franc But in nam nudil vse, kar smo potrebovali. Naša država je na pomoč prispela med prvimi in lahko rečem, da nalogo dobro izpolnjujemo. Tako bo tudi v prihodnje. So člani ekip izčrpani? Takšno delo ni samo stresno, ampak tudi nevarno. Solidarnost Sporočilo: »BiH in Srbija, Slovenija je z vami!« Podatki o nesebični pomoči Bosni in Hercegovini in Srbiji te dni polnijo skoraj vsa spletna socialna omrežja in medije. Prve nujne stvari, ki so jih v minulih dneh zbirali po vsej Sloveniji, so že na cilju. Rdeči križ je že v torek v Sanski Most, Prijedor in Bjelino poslal kar devet zabojnikov darovanih stvari, RK BiH in FK Srbije pa nakazal 50 tisoč evrov. Humanitarno društvo Adra je v ponedeljek v Bosno in Hercegovino, poslalo več deset ton hrane in oblačil. In pomoč organizacij, društev, občin in posameznikov se nadaljuje. Prvo sporočilo »Slovenija se organizirali in iskali moje z vami« so Bosni in Herce- žnosti, kako poslati zbrane govini in Srbiji preko spleta stvari na najbolj prizadeta in socialnih omrežij poslali območja. Na Celjskem se jih številni posamezniki, ki so je največ obrnilo na Srbsko humanitarno društvo Desanke Maksimovič, ki se je z akcijo zbiranja pomoči tudi prvo odzvalo. Njegovo skladišče na Ljubečni je bilo že do nedelje zapolnjeno, zato je celjska občina že ponudila možnost dodatnih prostorov, kjer bodo lahko do prevozov v Srbijo shranjevali zbrane stvari. Kot nam je povedal vodja akcije Mladen Cvija-novič, je posluh za pomoč izkazal tudi Izletnik Celje, ki je nudil prevoz stvari v Srbi- jo in poskrbel za voznika, ki je v Doboj prepeljal že prvo pošiljko pomoči iz Celja. Zbiranje potrebnih stvari se bo nadaljevalo do preklica. Aktivne tudi občine V Celju sta moči združila tudi Mestna občina Celje in Javni zavod Socio. Vse stvari, ki jih bodo organizatorji akcije zbrali na sedežu Socia v Kocenovi ulici, bodo s posebnim humanitarnim vozilom odpeljali na območje Doboja, ki je sicer partnersko mesto Celja. Tja je v torek s petimi vozili in z osmimi črpalkami odpotovalo tudi 19 gasilcev. V Velenju so se prebivalci in občinsko vodstvo izjemno AKTUALNO 3 V paketih prve pomoči, ki so jih slovenski policisti dostavljali s helikopterjem ljudem v Bosni in Hercegovini, so bila tudi številna pisma podpore ljudi, ki so pomagali. Prebivalcem v stiski so darovalci pisali spodbudna in motivacijska sporočila, jih z besedami sočutno bodrili, naj zdržijo! Slovenska policija je s helikopterjem v Bosni in Hercegovini med akcijo pomoči prepeljala več kot dve toni zdravil in nujne opreme na najbolj ogrožena območja. Policisti so pomagali tudi pri prevozu medicinskih ekip in pošiljk zdravil med bolnišnicami in kriznimi centri. Osnovne potrebščine so prepeljali tudi iz bolnišnice v Banja Luki, kjer so helikopter naložili z zdravili, s hrano in plenicami za otroke ter vse to odpeljali do ljudi. V Bosni in Hercegovini so nesebično pomagali slovenski policisti. Na fotografiji desno je vodja policijske helikopterske odprave Robert Kralj. V policijski helikopterski ekipi so bili policisti Robert Kralj, Igor Podjed, Primož Škufca, Matjaž Kovič, Jure Olaj, Tomaž Lončar, Miha Meško in Matej Brajnik. Marsikdaj so jih objeli! Hvaležnost ljudi na poplavljenih območjih v BiH zaradi pomoči globoko ganila slovenske policiste Delo je organizirano tako, da država gostiteljica, v katero pridejo tuje ekipe na pomoč, zagotovi prenočitev in prehrano in to je bilo urejeno. Naši člani delajo izmenično, osem ur so na terenu, osem ur so v stalni pripravljenosti, osem ur imajo za počitek. Ko smo prišli, smo resda delali 48 ur, ker smo morali varno priti do lokacije, nato pa opremo postaviti in usposobiti. Nato smo organizirali delo in ravnanje s črpalkami ter obveznosti pri reševanju na vodi. Enota, ki črpa vodo, je ves čas v termoelektrarni, na terenu pa so enote civilne zaščite za reševanje iz vode. Gre za 16 gasilcev s štirimi čolni, ki so v okolici Obrenovca, kjer pomagajo pri evakuaciji, prevozu otrok, starejših in žensk in pri dostavi hrane ter vode. Je poskrbljeno za varnost? Vodstvo je že na začetku posredovanja vse člane enot, ki so odšle na pomoč, torej tako pripadnike civilne zaščite kot prostovoljce, jasno seznanilo z varnostnimi ukrepi. Dali smo jim opozorila in navodila, ki jih je treba natančno upoštevati. Tudi vodje posameznih ekip so v prvi vrsti zadolženi, da najprej poskrbijo za lastno varnost in varnost vseh, ki jih rešujejo. Le tako se lahko izognemo potencialnim nesrečam. Posebna pozornost je namenjena uporabi zaščitnih sredstev, opremi, čeladam, škornjem in rokavicam ter posebni opremi, ki je nujna pri določenih reševanjih. Pogosto je mogoče slišati, da je oprema za takšne primere posredovanj ali zastarela ali neustrezna. Kako se je izkazala v tem primeru? Stanje opreme, ki jo uporabljamo, je dobro. Gre pravzaprav za vrhunsko opremo, ki je prilagojena trenutnim razmeram. Tudi zaščitna in varovalna oprema je zadovoljiva. To, kar smo opazili v Srbiji, pa je, da je veliko prostovoljcev, ki želijo pomagati, vendar niso ustrezno opremljeni. In v takšnih primerih lahko pride do težav. Se to, kar ste videli v Bosni in Hercegovini in nato v Srbiji, sploh da primerjati s poplavami, ki so v preteklih letih prizadele Slovenijo? To je zelo težko vprašanje. 30 let že delam v sistemu zaščite in reševanja, a se naše naravne nesreče - govorim o poplavah in plazovih - s tem, kar se je zgodilo v Bosni in Hercegovini in Srbiji, ne morejo primerjati. Celotno območje desno od Save je popolnoma poplavljeno. Gre za območje, ki je večje od cele Slovenije, še posebej če k temu prištejemo še prizadeti območji v BiH in na Hrvaškem. V Sloveniji smo sicer imeli naravno katastrofo z žledom februarja, a smo nekako najhujše posledice na glavnih območjih odpravili, v Srbiji in Bosni in Hercegovini pa mislim, da bo odprava posledic trajala zelo dolgo. SIMONA ŠOLINIČ, foto: JM V soboto se je v Bosno in Hercegovino odpravila tudi ekipa slovenskih policistov s policijskim helikopterjem in z dvema posadkama. V njih so bili dva policista pilota, dva kopilota, dva policista reševalca in dva tehnika, ki sta skrbela za motor helikopterja ter njegovo delovanje v primeru napak. Samo od sobote do ponedeljka so opravili približno 30 ur letenja, v tem času so rešili in na varno odpeljali več kot sto ljudi z najbolj ogroženih območij. Med rešenimi so bili starejši in tudi dojenčki. Kot pravi vodja odprave in koordinator akcije Robert Kralj, so v soboto in nedeljo reševali ljudi iz vasi Šerici nad Zenico, kjer se je sprožilo kar nekaj zemeljskih plazov. Ti niso odnašali samo hiš, ampak tudi ceste in tako vas odrezali od sveta. Rešene so nato vozili v krizni center v Zenico. V nekaj urah so s helikopterjem s tega dela rešili 37 odraslih in kar 12 dojenčkov. Reševanje so nato nadaljevali v Bosanskem Šamcu. Tam so morali posredovati, ker so popustili nasipi in do ujetih na poplavljenih območjih ni bilo mogoče priti niti s čolni. V naslednji fazi so policisti helikopterske ekipe preskrbeli ljudi na ogroženih območjih s hrano, vodo in z zdravili. »Evakuacijo in reševanje smo izvajali ves dan. Ta območja so dobesedno odrezana od sveta zaradi poplav in plazov. Nato smo morali poskrbeli za dostavo sanitetnega materiala, zdravil, hrane in vode. Šlo je predvsem za gorske vasi, ki so bile popolnoma nedostopne in kjer je bilo res zelo hudo. Od tam smo prevažali še nekaj starejših, ki so bolni, nosečnice, ki so bile tik pred porodom, in otroke v bazo. Vzletali smo ves čas iz vojaške letalske baze Rajlovac pri Sarajevu.« Je bilo to posredovanje eno najbolj zahtevnih tudi za vas? Mi sicer v Sloveniji opravljamo svoje naloge pri reševanju v gorskem svetu in na težko dostopnih terenih, tako da znanje in veščine imamo, le da smo jih v BiH popolnoma enakovredno opravljali med drugim tudi v urbanem okolju. To je resnično katastrofa za te ljudi in izjemno jih je prizadela. Na terenu smo videli nove in obnovljene hiše, ki so jih gradili in vanje vlagali vse življenje, naravna nesreča pa jim je premoženje uničila le v nekaj trenutkih. To je nepredstavljivo. V le nekaj urah ste videli hude prizore ... Vsak primer je na svoj način tragičen in žalosten. Videli smo veliko. Od tega, da so nekateri starejši, ki smo jih evakuirali iz gorskih vasic, svoje hiše zapuščali s solzami v očeh in z nemim spraševanjem, ali se bodo sploh še kdaj vrnili domov. Težki prizori so to, ko v njihovih očeh razbereš žalost. Nekateri na primer niso želeli zapustiti hiš, čeprav jih je deroča voda življenjsko ogrožala. Toda kaj storiti, če nekdo v takšnem primeru ne želi na varno? Ti primeri ponavadi vzamejo kar veliko časa. Ampak treba je razumeti, da so ljudje v siloviti čustveni stiski. Velikokrat se je namreč zgodilo, da so ljudje opozorili nase, mahali helikopterju s streh in z balkonov ter prosili za pomoč, ko pa smo se približali, niso želeli zapustiti svojih hiš. Takrat sta pomembna čut in razumevanje. S pravilnim komunikacijskim pristopom je treba ljudi pomiriti in prepričati v to, da je umik v tistem trenutku najbolj varna pot k rešitvi. Smo pa v kar nekaj primerih, kadar so ljudje ostali v hišah, s pomočjo elektromotornega vitla na strehe in balkone iz helikopterja spuščali hrano in vodo. Kako ste čutili njihov strah? V obliki zaupanja. Neverjetno je, koliko zaupanja so imeli v nas. Mati nam je prepustila štirimesečnega otroka, da smo poskrbeli zanj in ga odpeljali v zbirni center, medtem ko smo ponjo prišli kasneje. In hvaležnost? Ti ljudje so nam pokazali neizmerno hvaležnost. In spoštovanje. Pri vsakem reševanju ljudi, ki so se znašli pred neizbežnim umikom smo to čutili in ko smo jih prepeljali na varno, smo marsikdaj prejeli kakšen objem. Tudi tako so nam pokazali, da cenijo naše delo in pomoč. Slovenci smo opravili dobro delo. In občutki ob tem so ... čustveni. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GPU Vse humanitarne organizacije in občine, ki skrbijo za zbiranje pomoči, javnosti sporočajo, da ljudje trenutno najbolj potrebujejo dezinfekcijska sredstva, gumijaste škornje, spalne vreče, zložljive postelje, posteljnino, ležalne podloge, dežna oblačila, plenice, vodo, konzervirano hrano z najmanj šestmesečnim rokom uporabe, hrano za dojenčke in otroke, higienske izdelke. Srbsko humanitarno društvo Desanke Maksimovic je v Celju takole zbiralo stvari v pravoslavni cerkvi. hitro odzvali. Tako so že v prvih dneh zbrali več ton hrane in nujnih življenjskih potrebščin ter jih v torek odpeljali v Valjevo, Vrnjačko Banjo, Prijedor in Lukavac. Velenjska občina je v sredo sprejela tudi sklep o prerazporeditvi 30.000 evrov proračunskih sredstev za prijateljska in partnerska mesta na poplavljenih območjih v BiH in Srbiji. Tudi ostale občine na Celjskem so z zbiranjem pomoči izrazile neverjetno podporo poplavljenim krajem na Balkanu. Skupaj z območnimi združenji Rdečega križa, Karitasa ali v sodelovanju s prostovoljnimi gasilskimi društvi in krajevnimi skupnostmi so stvari zbirali v Laškem, Radečah, Štorah, Šentjurju, Dobju, Žalcu, Mozirju, Šmarju pri Jelšah, Rogaški Slatini ... SŠOL, foto: SHERPA 4 AKTUALNO »Kot domačin iz Zagrada nisem vedel, da je Savinja regulirana do Tremerij, saj se ta del struge zadnjih 45 let nikoli ni čistil. Potem ni čudno, da so iz reke zdaj odvažali tudi več kot pet metrov visoke nanose,« pravi celjski župan Bojan Šrot. »Ne morem razumeti, da po vsem trudu, ki smo ga v občini vložili v prepričevanje ljudi, da odstopijo svoja zemljišča za urejanje protipoplavnih ukrepov, pogodbe o podpisani služnosti na ministrstvu ležijo že od februarja in jih očitno nihče niti ne pogleda,« je ogorčen vojniški župan Beno Podergajs. »Od Laškega proti Rimskim Toplicam in naprej do Zidanega Mosta se je v Savinji nabral ves prod od Logarske doline do Celja. Lahko bi odprli svoj kamnolom,« komentira laški župan Franc Zdolšek nedopustnost tega, da rečne struge nihče redno ne čisti in vzdržuje. Pred vodo ne bomo nikoli varni Država je pri zagotavljanju večje poplavne varnosti na porečju Savinje tokrat investitorka in ne zgolj nadzornica Boleče izkušnje z naraslimi vodami imajo tudi ljudje na Celjskem. Savinja je svojo moč najbolj izrazito pokazala sredi prejšnjega stoletja, a njenemu katastrofalnemu razlitju v letu 1954 je po letu 1990 sledil niz poplav. Če so se ljudje leta 1990 še tolažili, da gre za stoletne vode, je bilo te tolažbe konec že osem let kasneje, zlasti pa po letu 2007, ko so se sicer nekoliko manjše vodne ujme ponavljale praktično vsako drugo leto. Tudi zaradi tega je toliko upanja ljudi, ki so izkusili, kako hitra, zahrbtna in neizprosna je lahko narasla voda, usmerjenega v prvi del lokalnih ukrepov zagotavljanja večje poplavne varnosti na porečju Savinje. Pa bo to res prineslo poplavno varnost? »Stoodstotne nikoli! Iluzor-no bi bilo pričakovati, da bo človek kdaj ukrotil naravo do te mere,« pravi župan Laškega Franc Zdolšek, ki si ne dela utvar, da bi bilo zadnje večje mesto ob Savinji v krat- kem poplavno povsem varno. Še več, z urejanjem Savinje v smeri proti njenemu izviru in brez gradnje prečnega nasipa ter ureditve suhega zadrževalnika v Levcu je Laško tudi ob ureditvi marijagraškega ovinka na istem oziroma še slabšem, kot je bilo pretekla leta. A brez prizadevanja Celjanov, ki so državo vse od leta 1990 opozarjali, da so ob tej reki s hudourniškimi pritoki nujni protipoplavni ukrepi in so v začetku tisočletja tudi sami naročili in plačali izdelavo projektne dokumentacije, tudi do prvega dela zagotavljanja poplavne varnosti na porečju Savinje ne bi prišlo. Reka je celota EU zdaj 85-odstotno financira približno 50 milijonov evrov vreden projekt, a zatika se že pri izvedbi teh del, ki časovno zamujajo tudi več kot leto, kaj šele, da bi vzporedno pripravljali prostorske načrte in projektno dokumentacijo za drugi del, ki bi moral po obljubah takratnega okoljske-ga ministra Franca Bogoviča v letu 2012 slediti nemudoma po koncu prvega. Celjski župan Bojan Šrot sicer pravi, da ukrepi ne zamujajo eno leto, temveč po izkušnjah Celjanov 15 ali celo 20 let. In z njim se v celoti strinja Franc Zdolšek, ki verjame, da je lažje ustavljati potoček kot pa kasneje tudi do 7 metrov visoko vodno gmoto, ki se v Savinji nabere do Laškega. Reko je treba obravnavati kot celoto, od njenega izvira do izliva v Savo. Tu pa smo že pri drugem delu zagotavljanja večje poplavne varnosti ob Savinji in ureditvi suhih zadrževalnikov na območju Spodnje Savinjske doline, o čemer zadnje mesece skoraj nihče več ne govori. Kako bi tudi, ko pa vse skrbi, da še prvi del ne bo izpeljan tako, kot je bil zastavljen. Da ne bi vračali denarja Še najbolj optimističen je glede izvedbe protipoplavnih ukrepov celjski župan Šrot, ki verjame, da kljub zamudam izvajalec še vedno lahko opravi vsa predvidena dela, a ob tem vendarle opozarja: »Ne morem razumeti, kako se država lahko tako mačehovsko obnaša do projekta. Nenazadnje gre za velik denar,« pravi in dodaja, da bi se v skrajnem primeru lahko zgodilo, da bi morala Slovenija vračati tudi ves doslej porabljen denar. Tako se namreč zgodi, če dela pri evropsko financiranem projektu niso izvedena vsaj 90-odstotno in če niso doseženi glavni cilji projekta, v tem primeru pa je to zagotovitev večje poplavne varnosti ljudi, ki živijo na območju ob Savinji in njenih pritokih. Predvideni protipoplavni ukrepi so v celoti izvedeni le na območju Laškega, ob Savinji v Lučah jih manjka še približno desetina, najslabša pa je realizacija prav na območju Celja z Vojnikom. Tu je bilo - tudi zaradi tega, ker je predvidenih največ del - po podatkih iz prejšnjega tedna opravljenih le 46 odstotkov vseh načrtovanih najnujnejših opravil. Preveč birokracije, premalo posluha Vojniški župan Beno Po-dergajs sicer ne verjame, da bi se lahko poplave, ki smo jim te dni priča na Balkanu, kdaj zgodile tudi na Celjskem. Že zaradi tega ne, ker je porečje Savinje vendarle bistveno manjše in z vodami bolj skromno od rek na območju Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. A vseeno ne razume, kako se lahko tako zatika in kako lahko usodo ljudi na terenu krojijo zastoji papirjev v pisarnah. Na območju Vojnika se tako zdaj končujejo dela pri urejanju suhih zadrževalnikov Tomaž 1 in 2, v Arclinu je zgrajen most, a kaj, ko se urejanja nasipov še niti lotili niso. Kljub temu da so se v občini maksimalno potrudili in že v februarju pri občanih zagotovili, da ti prodajo zemljišča ali dovolijo na njih služnost, pa se ni prav nič zgodilo ob Hudinji skozi Vojnik. Da je ob projektu preveč birokracije in nerazumevanja za razmere na terenu, je prepričan tudi celjski župan Šrot. V mestni občini, ki je doslej za zagotavljanje projektne dokumentacije, čiščenje struge Savinje od glavnega mostu proti Polulam in urejanje kanalizacije meteornih voda s potrebnimi prečrpali-šči vložila že malo manj kot 3 milijone evrov, jim preprosto ni jasno, da država namenja za vzdrževanje vodotokov in vodnogospodarskih objektov zadnja desetletja tako malo pozornosti in zlasti denarja. »Za to, da suhi zadrževalnik v Levcu še vedno oziroma spet visi v zraku, je kriva birokratska okostenelost, saj je bila gradnja predvidena in tik pred izvedbo že po poplavi leta 1998.« IVANA STAMEJCIČ Pomoč Doboju, kakršno je dobilo tudi Celje Celjani namreč želijo po besedah župana Bojana Šrota meščanom Doboja pomagati tako, da bi obnovili eno od javnih stavbo v mestu. Prav na takšen način so tudi mesto Singen in njegovi prebivalci Celju pomagali ob katastrofalnih poplavah leta 1990 in 1998. Prvič je bila neprecenljiva pomoč v obliki sanitetnega materiala, opreme in naprav za dializni oddelek celjske bolnišnice, drugič so v Sin-gnu zbrali denar za nakup nove opreme vrtca na Skalni kleti. Ob tem v mestni občini še opozarjajo, da so partnerji iz Singna v letih 1992 in 1993 v knežje mesto pripeljali kar nekaj pošiljk hrane in oblačil, namenjenih beguncem iz bivših jugoslovanskih republik, ki so zatočišče našli v Celju. Mestna občina Celje je odprla tudi poseben transakcij-ski račun (MOC - Pomoč poplava - občina Doboj, IBAN: SI56 0121 1600 0001 665, referenca: SI 00 »poljubno«, swift koda/BIC banke: BSLJSI2X), na katerem bo v prihodnjih dneh in tednih zbirala prostovoljne prispevke. NE PREZRITE Rok Fazarinc, strokovnjak za poplavno varnost, v intervjuju za Novi tednik kot vzrok za poplave v Srbiji in Bosni in Hercegovini navaja ciklon, ki je nastal nad Jadranom in se je pomaknil nad osrednji Balkan. Tam je krožil okrog svojega jedra in ustvarjal obilne padavine na svoji zahodni polovici. Kar se zdaj dogaja na prizadetih območjih, se v prihodnjih dneh, kot je v pogovoru s Tino Vengust povedal Fazarinc, ne more zgoditi tudi v Sloveniji. »Naša država je bila tokrat na obrobju ciklona. Za poplave pri nas so sicer značilni drugi pojavi - na primer ob prehodu front. Tako je bilo na primer leta 2010, ko se je preprosto povedano fronta ustavila v Sloveniji in so padavine trajale od petka do nedelje.« stran 33 Pomagajmo Humanitarne organizacije v Sloveniji so takoj po začetku naravne katastrofe na območju Bosne in Hercegovine ter Srbije ljudi pozvale, da lahko pomagajo tudi s finančnimi prispevki. Na enem mestu objavljamo njihove račune z vabilom, da tudi bralci Novega tednika prispevate po svojih močeh. Rdeči križ Slovenije Mirje 19, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0310-0111-1122-296 SWIFT: SKBASI2X Koda namena: CHAR Sklic za Bosno: 00 937057 Sklic za Srbijo; 00 937058 BIC banke: SKBASI2X, Koda namena: CHAR. Pomoč je možna tudi s SMS-donacijo s ključno besedo POPLAVE za donacijo 1 evro in POPLAVE5 za donacijo 5 evrov. Akcijo omogočajo Telekom Slovenije, Debitel, Izimobil, Simobil in Tušmobil. Slovenska karitas Kristanova ulica 1,1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Namen: POPLAVE SRBIJA IN BIH Sklic: SI00 625 Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X Za poplavljene v Srbiji in BiH lahko prispevate 5 EUR tudi s SMS sporočilom KARITAS5 na 1919. Prispevajo lahko uporabniki Mobitela, SI.mobila, Tušmobila, Debitela in Izimobila. Ko nekdo potrebuje pomoč le nekaj sto kilometrov stran ... (Foto: SHERPA) Humanitarno društvo ADRA Slovenija Njegoševa 15, 1000 Ljubljana TRR: SI56 6100 0000 2857 967 BIC: HDELSI22 Namen: Donacija BALKAN Koda namena: CHAR Zveza prijateljev mladine Slovenije Miklošičeva 16, 1000 Ljubljana TRR: SI56 6100-0000-3512-232 Koda namena CHAR Sklic za Bosno: 0007-5000 Sklic za Srbijo: 0007-5001 s pripisom POMOČ ZA OTROKE. *Denar bo namenjen organizacijam v BIH in Srbiji, ki imajo v svoji osnovi skrb za otroke. Beli obroč se širi CELJE - Pretekli teden so v Celju odprli novo enoto Belega obroča Slovenije - Društva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Žrtvam ponuja celostno pomoč, od brezplačne brezplačne pravne in psihosocialne pomoči ter tudi materialne. Enota bo delovala v Koce- predstavniki Belega obroča novi ulici 4, ob odprtju pa so sredi mesta postavili tudi svojo stojnico, pri kateri so mimoidoče opozarjali o pomenu ničelne tolerance do nasilja. Kot je dejala vodja enote v Celju Maja Zimšek, želijo žrtvi poleg osnovne pomoči ponuditi možnost, da ponovno pridobi občutek, da obvladuje situacijo in da ima možnost si ponovno urediti življenje. Poudarjajo tudi ozaveščanje mladih o tem, da nasilje v svoji družbi hitreje prepoznajo in se na podlagi tega tudi hitreje odločijo prijaviti takšne primere. SŠol GOSPODARSTVO 5 Ogroženih 250 delovnih mest Bo Skupini Aha uspelo rešiti svoji dve podjetji v Laškem? Ne samo v Murski Soboti, tudi v Laškem s strahom spremljajo, kako se bo razpletla zgodba o dokapitaliza-ciji Skupine Aha. Od tujega vlagatelja, ki ga že nekaj časa napoveduje lastnica skupine Mojca Lukančič, namreč ni odvisna le usoda Mure, ampak tudi dveh laških podjetij - Aha Secaplasta, za katerega je davčna uprava pred dnevi že predlagala stečaj, in Parona, ki je že nekaj časa v prisilni poravnavi. V obeh podjetjih je zaposlenih približno 250 ljudi. Mnogi sicer dvomijo, da je Lukančičevi res uspelo dobiti vlagatelja, ki bo reševal njeno prezadolženo skupino. Šlo naj bi za nemški finančni sklad, ki naj bi poravnal Murine dolgove in skupini zagotovil nekaj milijonov evrov obratnega kapitala. Finančno injekcijo nujno potrebujejo v pohištvenem podjetju Paronu, kjer po lanski visoki izgubi, ki je znašala 1,3 milijona evrov, tudi letos poslujejo slabo. Po prvih treh mesecih so imeli namreč skoraj 300 tisoč evrov čiste izgube. Ker ne morejo poravnati obveznosti iz prisilne poravnave, so upniki vod- stvu in lastnikom podjetja že zagrozili s stečajem. Plače ne zamujajo Kot je povedal direktor Pa-rona Nedeljko Gregorič, z velikimi težavami izpolnjujejo naročila, zamujajo tudi pri plačevanju prispevkov in davkov, le plače jim, vsaj za zdaj, še uspeva izplačevati redno. Gregorič upa, da bo lastnikom uspelo in bo denar do konca tedna le prišel v Slovenijo. V Paronu je namreč ogroženih 120 delovnih mest, kar za občino, kot je laška, ni malo. Poleg tega je podjetju v zadnjem letu uspelo dobiti številne nove kupce. Vključili so se v dve veliki pohištveni verigi v Avstriji in Nemčiji, podpisali so tudi že prve pogodbe za izdelavo opreme v nekaj objektih v Avstriji in Veliki Britaniji. »O možnosti najbolj črnega scenarija ne upam na glas govoriti, čeprav se mora zgodba čim prej končati. Tako ali drugače,« pravi Gregorič, ki je prepričan, da se Lukančičeva res trudi ohraniti čim več podjetij iz Skupine Aha. Približno toliko delovnih mest kot v Paronu je ogrože- nih tudi v Aha Secaplastu, ki proizvaja izdelke iz plastične mase. Podatki o lanskem poslovanju podjetja še niso javno znani, je pa že nekaj časa jasno, da ga pesti visoka zadolženost. Samo Nova Ljubljanska banka ima do podjetja za 1,2 milijona evrov terjatev, ki jih že prenesla na slabo banko. Koliko znašajo dolgovi do Dursa, ni znano, vsekakor pa glede na to, da davčna uprava predlaga stečaj, niso majhni. Še enkrat v stečaj? Če bo stečaj doletel tudi Paron, bo to že drugi propad tega proizvajalca pohištva. Pred dobrimi dvajsetimi leti je namreč v stečaj šel njegov predhodnik Bor Laško, ki ga je nato leta 1994 kupil domači podjetnik Rado Hrastnik. Ta je podjetje lani, ko je zašlo v prisilno poravnavo, prodal Mojci Lukančič. Zaradi morebitnega propada kar dveh podjetij je zaskrbljeno tudi vodstvo laške občine. Župan Franc Zdolšek je povedal, da bi se v primeru stečajev brezposelnost v občini povečala za kar 50 odstotkov. JANJA INTIHAR Znaki kakovosti tudi za kmetije s Celjskega Na 25. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju so minuli konec tedna podelili znake kakovosti za izdelke s kmetij, ki so tri leta zapored prejele najvišje, zlato priznanje. Znak kakovosti je prejelo 87 kmetij, od tega jih je 10 iz savinjske regije. V soboto so znake kakovosti prejeli Alojzija Golnik iz Mozirja za nektar iz črnega ribeza, Alojzija Rebernik z Dobrne za slivovo marmelado, Sirarstvo Videc iz Šentjurja za kozjo albuminsko skuto in Kmetija Flis iz Spodnjih Grušovelj za skuto. Kmetija Korbar iz Močilnega pri Radečah je prejela kar dva znaka kakovosti, in sicer za sladko skuto in pregreto smetano. V nedeljo je bil na sporedu še drugi del podelitve. Znake kakovosti so prejeli še Rajko Pečnik z Buč za renski rizling, Edita Karo s Frankolovega za kekse na stroj, Tatjana Šolar iz Laškega za medenjake in Zdenka Orozel iz Velenja za krhke domače piškote. Letos je bilo v ocenjevanje poslanih 1.097 izdelkov s slovenskih kmetij, od tega 269 z območja delovanja Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. Na razstavi so bili predstavljeni mlečni izdelki, izdelki iz mesa, krušni izdelki, izdelki iz žit, sadja, konzervirana zelenjava, naravne žgane pijače, vino in olja. JERICA POTOČNIK Tudi letos uspešni Cinkarna Celje nadaljuje dobro poslovanje. V prvem letošnjem četrtletju je dosegla še boljše rezultate kot v enakem lanskem obdobju in tudi boljše, kot jih je načrtovala. Prihodki od prodaje so znašali skoraj 46 milijonov evrov in so bili od lanskih v prvih treh mesecih višji za 14 odstotkov. Povečanje gre zlasti na račun izvoza, ki je bil od lanskega višji za 16 odstotkov. Cinkarna je imela v letošnjem prvem kvartalu tudi občutno višji čisti dobiček, znašal je 3,7 milijona evrov, lanski po prvih treh mesecih poslovanja je bil le 32 tisoč evrov. Zaradi nižanja povprečnih prodajnih cen pigmenta predsednik uprave Tomaž Benčina pričakuje, da se bo v naslednjih mesecih tudi dobičkonosnost nekoliko znižala. Benčina ocenjuje, da je finančni položaj družbe stabilen. Podjetje pravočasno poravnava vse obveznosti, v prvih treh mesecih je finančno zadolženost zmanjšalo za dobra dva milijona evrov oziroma za 46 odstotkov. Je pa zaskrbljujoče, meni Benčina, da se gospodarske razmere v Sloveniji poslabšujejo. Poleg šibkega povpraševanja še vedno velik problem predstavljajo propadanje podjetij, porazna finančna disciplina in hitro povečevanje davčnih obremenitev. JI »V okviru svojega poslovanja se trudimo biti tudi čim bolj družbeno odgovorno podjetje, zato po svojih možnostih pomagamo športno, kulturno in socialno usmerjenim društvom. Pri tem si prizadevamo, da pomoč razdelimo tudi teritorialno čim bolj pravično,« je povedal direktor celjske poslovne enote Zavarovalnice Adriatic Slovenica Srečko Dobelšek in dodal, da je njihov največji zavarovanec Mestna občina Celje. Ko ohranjanje deleža pomeni rast Na Celjskem več kot petina prebivalcev zaupa Zavarovalnici Adriatic Slovenica Zavarovalnica Adriatic Slovenica je po združitvi s sestrsko zavarovalnico KD Življenje v poslovnem letu 2013 še okrepila svoj položaj na trgu. Po obsegu poslovanja in pripadajočem 15,5-odstotnem tržnem deležu je tako druga največja slovenska zavarovalnica in je lani prvič presegla mejo 300 milijonov evrov zbranih premij, na račun ocenjenih škod pa je zavarovancem izplačala 218 milijonov evrov. Kot je poudaril predsednik uprave Gabrijel Škof, Zavarovalnici Adriatic Slovenica v Sloveniji zaupa že več kot 640 tisoč zavarovancev. Glede na to, da se obseg zavarovanj na državni ravni zadnji dve leti zmanjšuje, je letošnji poslovni cilj Adriatica Slovenice ohranitev obsega premij in s tem posledično večanje tržnega deleža. Poslovna enota zavarovalnice v Celju posluje že 23 let in kot pravi direktor Srečko Dobelšek, so glede na lanske rezultate, ko so zbrali 25,2 milijona evrov premij in zabeležili približno 18 milijonov izplačil, tudi v celjski poslovni enoti cilji enaki. Celjska poslovna enota, ki ob regiji pokriva še območje Zasavja in Posavja, ima poslovalnice v vseh večjih krajih, redno zaposluje 77 delavcev, ob tem pa daje zaslužek še 30 zastopnikom in sodeluje z 9 ekskluzivnimi in nekaj ne-ekskluzivnimi agencijami. Z Adriaticom Slovenico imajo na tem območju sklenjene zavarovalne pogodbe v sto tisoč gospodinjstvih, kar pomeni 304 tisoč ljudi oziroma 22 odstotkov prebivalstva. Zavarovalnica pod eno streho ponuja premoženjska, zdravstvena in življenjska zavarovanja. Kot pojasnjuje direktor Dobelšek, so razmerja med posameznimi vrstami zavarovanj s 54-odstotnim deležem na Celjskem v prid premoženjskih zavarovanj, med katerimi je spet največji delež avtomobilskih zavarovanj. V Adriaticu Slovenici so letos veliko pozornosti namenili razvoju osebnih zavarovanj. Novosti še načrtujejo predvsem na področju pokojninskih zavarovanj, ki so z novo pokojninsko zakonodajo zanimivejša za širšo populacijo, kot eden od ponudnikov prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pa želijo aktivno sodelovati tudi pri pripravi zdravstvene reforme. »V letu 2014 ostajamo v celoti usmerjeni v naše stranke, zato se bomo prilagali razmeram in poseben poudarek namenjali osebnim in asistenčnim zavarovanjem,« je napovedal predsednik uprave Škof ter med novostmi, ki so jih že uvedli, izpostavil življenjski kasko - asistenco življenja na področju življenjskih zavarovanj ter prenovljeno premoženjsko zavarovanje dom AS. IS Sejem odprl vrata Nagrada Kronotermu iz Braslovč Na celjskem sejmišču so v torek odprli strokovna sejma Energetika in Terotech-Vzdrževanje. Sejemska priznanja za posebne dosežke na področju novosti energetike in vzdrževanja sta podelila minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel in izvršna direktorica Celjskega sejma Breda Obrez Preskar. Župan Celja Bojan Šrot je v nagovoru opomnil, da bo to, kar smo zgradili z rokami, treba vzdrževati. Da pa nam bo to uspelo, se moramo vrniti k obnovljivim virom energije, je dodala Obrez Preskarjeva. Zlato priznanje s področja energetike je za hidravlični modul in družino toplotnih črpalk prejelo podjetje Kronoterm iz Bra-slovč. Podjetje je vodilni slovenski proizvajalec toplotnih črpalk z dolgoletno tradicijo in lastnim razvojem, znano pa je tudi po sodelovanju s številnimi izobraževalnimi organizacijami pri nas. Na predstavitvi Energetskega koncepta Slovenije po odprtju je Omerzel poudaril, da energetika vpliva na celotno gospodarstvo in da nam lahko s tujimi investicijami pripelje milijarde. Generalni direktor direktorata za energijo z ministrstva za infrastrukturo in prostor Danijel Levičar je pojasnil, da Slovenija na leto uvozi za dobri dve milijardi fosilnih goriv in da je eden ključnih ciljev koncepta najti način, kako lahko nadomestimo uvoženo. Energije imamo preveč, kadar je ne potrebujemo, zato moramo s konceptom urediti shranjevanje in skladiščenje odvečne energije, je priložnost za nove naložbe dopolnil minister. ANJA KOVAČIČ »Poleg tradicionalne energetike se moramo usmeriti na prometni sektor, v katerem Slovenija porabi kar 40 odstotkov vse energije,« je dejal minister za infrastrukturo in prostor v odstopu Samo Omerzel. 6 AKTUALNO Revirni gozdar David Koren je bil nad situacijo, v kateri so se znašli lastniki gozdov, vidno zaskrbljen. »V najslabšem primeru bo moral kmet, ki prodaja mleko, iz tega dohodka ob takšni strukturi lesa plačevati še njegovo spravilo,« je povedal. »Gozd je za kmeta kot neke vrste banka. Letos se je na žalost to vse porušilo. Včasih si lahko vsaj malo računal na zlato rezervo,« je povedal lastnik gozda Avgust Likeb. O tem, zakaj se moramo bati lu-badarjev, je vodja krajevne gozdarske enote iz Žalca Uroš Petrič dejal: »Če bo še sušno leto, kot je bilo lani, in veliko poškodovanega lesa, se nam obeta katastrofa.« Slovenskim gozdovom preti nova katastrofa Potekel rok za spravilo poškodovanih iglavcev - Najbolj prizadeto območje Žalca 15. maj, do katerega je bilo treba posekati in pospraviti poškodovane iglavce iz gozdov, je mimo. Lastniki, ki so prejeli odločbe o sanaciji, teh je bilo 11 tisoč, so imeli sicer do tega datuma tudi čas, da oddajo v pristojni krajevni enoti Zavoda za gozdove Slovenije vlogo za podaljšanje tega roka. In kakšno je stanje v gozdovih? Koliko poškodovanih dreves je še v gozdovih? Ali nam preti nova katastrofa zaradi lubadarja? Obiskali smo gozdove v okolici Polzele, kjer smo se lahko prepričali o katastrofalnih posledicah ujme zaradi žledolo-ma, ki je po Sloveniji divjala v začetku februarja. Čeprav je od tega minilo že dobre tri mesece, je polomljenega drevja v gozdovih še vedno ogromno. Na območju Spodnje Savinjske doline je bilo po podatkih celjske območna enote Zavoda za gozdove Slovenije 242 tisoč kubičnih metrov poškodovanega in za posek predvidenega lesa. Največ poškodovanega drevja je bilo na območju krajevne enote Žalec, in sicer kar 140 tisoč kubičnih metrov. Po podatkih Uroša Petriča, vodje žalske enote Zavoda za gozdove Slovenije, je iz gozdov pospravljenega le od 20 do 30 odstotkov za posek predvidenega lesa. S Pe-tričem, z revirnim gozdarjem Davidom Korenom in lastnikom gozda iz Zaloš Avgustom Likebom smo si ogledali gozdove in iskali vzroke za delno sanacijo poškodovanih dreves. Pogovorili smo se tudi o luba-darju, novi katastrofi, ki preti slovenskim gozdovom. Na poti proti Celju smo se ustavili še v gozdu, kjer so tečajniki ravnokar podirali poškodovano smreko. Tečaji varnega dela z motorno žago so po besedah Uroša Petriča zelo obiskani. Dvodnevni tečaj stane 110 evrov. Tečajniki po opravljenem tečaju prejmejo potrdilo o usposobljenosti. To potrdilo potrebujejo vsi, ki želijo registrirati podjetje za izvajanje del v gozdovih. Lastniki gozdov, ki sami izvajajo dela v lastnem gozdu, tega potrdila ne potrebujejo. Stroški spravila so lahko celo večji od odkupne cene lesa. To še posebej velja za podrta drevesa na strmih območjih in v jarkih. Gozd ni več banka Avgust Likeb je kmet s 26 hektarji obdelovalnega kmetijskega zemljišča, od tega ima 15 hektarjev lastnega zemljišča, 10 hektarjev pa v najemu od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Kmetija je usmerjena v živinorejo, in sicer v prirejo mleka. Na njej dela tudi žena, pomagajo pa tudi trije otroci in starša. V lasti imajo 11 hektarjev gozda, ki jim prinaša dodaten vir zaslužka. Včasih si je kmet ob pomanjkanju denarja lahko pomagal z gozdom. »Šel si do logarja, da je naredil odmero za posek letne mase, to nato posekal in prodal,« je pojasnil Likeb. Vzrokov za delno sanacijo je več. Gozdar Petrič je opozoril, da primanjkuje izvajalcev za delo v gozdu, ki so usposobljeni in imajo urejeno dokumentacijo. David Koren je ob tem dodal, da Slovenija očitno ni bila pripravljena na takšne razmere. Problem je po njegovih besedah tudi to, da na celjskem območju večina kmetov živi od živinoreje, kar pomeni, da so pozimi še lahko hodili v gozd, zdaj pa časa zanj nimajo, ker imajo delo na poljih, travnikih in njivah. p? Skladišča sekancev so (pre)polna. je ustrezen zgolj za kurjavo. Nekakovosten in poškodovan les Hude februarske ure pa so mu uničile kar 25 odstotkov gozda. Na vprašanje, ali mu je uspelo pospraviti poškodovano drevje, je odgovoril, da še ne, čeprav je delati že začel. Odkupne cene lesa za četrtino nižje Likeb letos še ne pričakuje večjega izpada prihodka. Je pa po njegovih besedah, ki sta jim prikimala tudi gozdarja Petrič in Koren, izpad dohodka pričakovan za prihodnja leta, saj se bo struktura gozda spremenila. Največ poškodovanega drevja je bilo namreč v obdobju rasti. »Žled je podrl >drobiž< v najboljšem rastnem obdo- bju in ne tistih dreves, ki so že dorasla in dajejo ustrezno ceno. In tega >drobiža< ne moreš nikakor v promet spraviti, saj ni ustrezen niti po kakovosti niti po debelini. In je tako avtomatično manj vreden,« je še o vzrokih za nizko odkupno ceno povedal Koren. Likeb je dodal, da so odkupne cene lesa zdaj že za 30 do 40 odstotkov nižje. Po podatkih gozdarjev se odkupna cena lesa dnevno spreminja in je odvisna od razmer v Avstriji in Italiji, ki sta največja odkupovalca slovenskega lesa. Trenutna odkupna cena lesa za kubični meter sekancev - ta je pričakovano najbolj padla, saj je poškodovano drevje slabše kakovosti ustrezno zgolj še za kurjavo - znaša približno 8 evrov za iglavce in 12 evrov za listavce. »Je pa tudi problem, ker je cena listavcev tako padla, da niso pokriti niti stroški spravila in sečnje,« je izpostavil Likeb. Petrič je ob tem dodal, da to velja posebej za območja, kjer so bolj zahtevni pogoji spravila, na primer na strmih terenih in pri jarkih. Cena spravila lesa se sicer giblje od 20 evrov na kubični meter naprej. Lubadarji že odložili jajčeca Potem ko smo v Sloveniji uničili lesno-predelovalno industrijo, zdaj po žledolomu novo grožnjo predstavlja še podlubnik ali ljudsko lubadar. Kot je povedal Uroš Petrič, so gozdarji opazili, da se vsakih deset let število podlubnikov poveča, ker so takšna naravna obdobja. Petrič je lastnikom gozdov priporočil, naj manjše količine poškodovanega lesa olupijo in manjše kupe pokrijejo s plastičnimi folijami. »Če pa gre za večje količine, potem nekih pametnih rešitev ni. Insekticidov se v gozdu ne uporablja,« je še povedal. Iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa so sporočili, da je lubadar že odložil jajčeca in da bosta škoda in razširjenost vidni že čez kakšen mesec. Ukrepov verjetno ne bo Med gozdarji se že govori, da ukrepov za lastnike gozdov, ki do 15. maja niso sanirali gozda, ne bo. Z gozdarske inšpekcije so nam sicer na vprašanje, kakšni ukrepi so predvideni za lastnike gozdov, ki niso sanirali poškodovanega lesa oziroma niso oddali vloge za podaljšanje roka, odgovorili: »Zakon o gozdovih določa, da kdor ne opravi sanitarnih sečenj v roku, določenem z odločbo ZGS, stori prekršek po 16. točki prvega odstavka 79. člena ZG, za kar se posameznik kaznuje z globo od 400 do 800 evrov. Gozdarska inšpekcija ima tako pravno podlago za ukrepanje, pri ukrepanju bo upoštevala tudi morebitne objektivne razloge za zamude rokov.« Nenazadnje tudi sanacija v državnih gozdovih še ni končana in bo kot izgleda še dolgo trajala. Uroš Petrič je pojasnil, da osnovni namen ni kaznovanje lastnikov, temveč da so želeli pospešiti spravilo poškodovanih iglavcev, saj predstavljajo resno grožnjo za razvoj podlubnikov. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA Med proslavo so razvili trinajst praporov pokrajinskih odborov Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Veliko so tvegali Ponosni za Slovenijo SLOVENSKE KONJICE - Ob 24-letnici demokratičnih sprememb v Sloveniji in vzpostavitve Manevrske strukture narodne zaščite je pripravilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve proslavo. Med prireditvijo z naslovom Ponosni za Slovenijo so slovesno razvili trinajst praporov pokrajinskih odborov tega združenja. Manevrska struktura na- mosvojitvi. Trinajst praporov rodne zaščite je bila vojaška organizacija, ki je nastala in delovala skrito ter je bistveno pripomogla k slovenski osa- pokrajinskih odborov je blagoslovil vojaški vikar Jože Plut in zbrane nagovoril: »Namesto stokanja in kritiziranja se raje odločimo za delo in prizadevanje za skupno dobro.« Glavni govornik, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs, je spomnil na težke prelomne čase osamosvajanja, ko so se v Slovenskih Konjicah med redkimi upali upreti predaji orožja jugoslovanski armadi. »Prav neoddaja orožja je bila mesec spsrta Ne zamudite pestrega športnega dogajanja v knežjem mestu! V KNEŽJEM MESTU 9.5.- 8.6. 2014 informacije www.szc.si www.fatburn.si V tednu od 22. do 28. maja poleg rednih tedenskih vadb ne spreglejte: Triatlon na Šmartinskem jezeru (sobota, 24. maj od 10. ure dalje) Nočni tek Celje (sobota, 24. maj, startjo^^! uri, Krekov trg) V kulturnem programu sta nastopila konjiška moški pevski zbor in godba na pihala. prvi jasen znak jugoarmadi, da se ji bomo zoperstavili, obenem je to orožje omogočilo vsaj začetno ognjeno moč v osamosvojitvenih bojih,« je spomnil Hojs. V Slovenskih Konjicah se je takrat 27 podpisnikov listine za razliko od ostalih slovenskih občin celo s podpisi zo- perstavilo oddaji orožja. To je pomenilo v tistem času veliko tveganje. Podpisnike je odločno podprl takratni konjiški župan Jože Baraga, ki se je v petek v govoru prav tako spominjal usodnega časa. Zaradi odločnosti Konjiča-nov je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve pri- pravilo proslavo v Slovenskih Konjicah. V kulturnem programu sta nastopila domači moški pevski zbor in pihalna godba. Proslave se je udeležil Janez Janša, ki je bil v času osamosvajanja obrambni minister. BRANE JERANKO Foto: BJ Štiriindvajset let pozneje Obeležili so obletnico upora proti oddaji orožja nekdanji jugoslovanski vojski NAZARJE - Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesavinj-sko -Zadrečke doline je ob 24. obletnici upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe JLA in ob dnevu veteranov vojne za Slovenijo pripravilo slovesnost, katere osrednji gost je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo, generalmajor Ladislav Lipič. Z gostom se je po uvodnem pozdravu predsednika OZVVS Maksa Slatinška in kratkem kulturnem programu učencev Glasbene šole Nazarje pogovarjal mag. Franci Kotnik. Generalmajor Lipič se je v besedi sprehodil skozi spomine na dogodke maja 1990 kot tudi na vse, kar je do teh dogodkov pripeljalo in kaj se je dogajalo kasneje. Poudaril je pomembnost skladišč orožja, ki so bila v zasebnih prostorih, saj do teh JLA ni imela direktnega dostopa niti ni imela podatkov, katero orožje in koliko se ga v teh skladiščih nahaja. Bila so osnova za začetek oboroženega upora ob napadu JLA. Ob ukazu o razorožitvi je JLA želela dostop do tega orožja, 16 poveljnikov regionalnih štabov TO, vključno z mozirskim, se je ukazu uprlo. To dejanje je bilo po besedah generalmajorja Lipiča prva pomembna prelomnica pri osamosvajanju Slovenije, saj brez orožja ni obrambe, upor je nemogoč. Druga pomembna prelomnica je bil plebiscit decembra 1990, katerega rezultate so pripadniki Teritorialne obrambe razumeli kot formalni ukaz, da branijo odločitev slovenskega naroda. Leta 1991 je Slovenija zmagala v osamosvojitveni vojni z minimalnimi žrtvami in gmotno škodo, kar je bil po generalmajorjevih besedah uspešen zaključek procesa osamosvajanja. HŽ Ko je še sopihal vlak V zreškem muzeju vse o nekdanji ozkotirni železnici - Zadnji načelnik postaje je bil glasbenik in pisec »Ko so vlak ukinili, sem bil star dvanajst let. Dobro se spominjam, kako smo se vozili z njim v Poljčane k sorodnikom in po opravkih v Slovenske Konjice,« pravi o nekdanji ozkotirni železnici v Zrečah domačin Martin Mrzdovnik. Od treh zidanih železniških postaj proge Zre-če-Slovenske Konjice-Polj-čane se je ohranila le zreška postaja. Tam so pred nekaj leti uredili muzej ozkotirne železnice. V vlaku so bile lesene klopi, na katerih je sedelo precej zreških šolarjev, ki so redno potovali v nižjo gimnazijo v Slovenske Konjice. Tudi kmetje so bili na vlaku, včasih z grabljami in vilami. Takrat si veliko ljudi ročnih ur še ni moglo privoščiti in so se na njivah in travnikih ravnali kar po voznem redu vlaka. »Veliko stvari je bilo vezanih na ta vlak,« pravi njegov nekdanji potnik Mrzdovnik, podpredsednik zreškega KUD Vladka Mohoriča, ki je bil med pobudniki obuditve spomina na nekdanji vlak. Danes je v nekdanji železniški postaji Zreče skrbno urejen muzej, pred njo je postavljena lokomotiva s potniškim in tovornima vagonoma ozko- tirne železnice. Lani so pred postajo postavili še železniško zapornico, ki so jo prenesli iz ptujske okolice. Prostor pred nekdanjo železniško postajo prav tako služi kot prireditveno prizorišče za dogodke, ki jih organizirajo društva in ZŠAM. Od konjev do vlaka Ozkotirne železnice od Poljčan v zgornjo Dravinjsko dolino seveda niso zgradili kar tako. Na območju Zreč in Konjic so bili premogovniki in bogati gozdovi, zato so potrebovali povezavo z glavno železnico med Celjem in Mariborom. Najprej so jo leta 1892 zgradili do Slovenskih Konjic, nato so jo med prvo svetovno vojno gradili vojni ujetniki naprej do Zreč. Martin Mrzdovnik, ki je tudi med vodniki po muzeju, pravi, da so naprej nameravali zgraditi progo v Zreče iz slove-njgraške smeri preko Vitanja in vse do Poljčan. Po prvotnih načrtih naj bi bila celo široko-tirna, vendar je gospodarska kriza načrte prekrižala. Vlak v Zreče je tako prisopihal iz druge smeri. »Pomenil je veliko spremembo, imel je veliko povezovalno vlogo, pojavil se je gospodarski razvoj,« je AVTO LAfT^ PRODAJA IN ODKUP VOZIL Loška gora 14, 321 4 ZREČE, Gsm: 040 807 611 GSM: 040 807 Rpoklopi-jo<. To se je tudi zgodilo pri primeru Knežjega dvora. Grofje Celjski so ga zgradili na mestu, kjer je bila nekoč vstopna točko v rimsko Celeio. Po spletu srečnih okoliščin se je našel denar, da smo lahko celotno zgradbo posvetili zgodovini. Na enem samem mestu je prikazanih dva tisoč let zgodovine,« pravi zgodovinarka Rolanda Fugger Germadnik iz Pokrajinskega muzeja Celje. Muzealci iz Pokrajinskega muzeja Celje so letošnji prejemniki Valvasorjeve nagrade. Jure Krajšek, Rolanda Fugger Germadnik Darja Pirkmajer in Stane Rozman so odličje prejeli za projekt revitalizacije in umestitve muzejskih vsebin v Knežji dvorec. nagrad za enkratne dosežke in priznanj vsako leto Slovensko muzejsko društvo podeli Valvasorjev nagelj. Dobitnik slednjega je vitanjski Ksevt - Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij. Po besedah komisije si ga je zaslužil, ker kot inovativna muzejska ustanova doma in v svetu promovira slovenske raziskovalce in slovensko znanje o vesolju, si prizadeva za demokratične cilje in mir, odpira možnosti mladim raziskovalcem ter povezuje Vitanje z vsem svetom. Direktor Miha Turšič meni, da so nagrado prejeli predvsem na račun pestre ponudbe. Ukvarjajo se namreč s temami, ki jih Slovenci do sedaj še niso obdelali. Ksevt za naslednje leto že načrtuje nov projekt z naslovom Vesoljski vid, katerega rdeča nit bo pogled v globino vesolja in iz vesolja nazaj na Zemljo. ŠPELA OŽIR Foto: Arhiv PMC Muzejske zbirke kot povezovalni člen Letošnja tema mednarodnega muzejskega dne, ki smo ga praznovali v nedeljo, je bila Muzejske zbirke povezujejo. Z njo so muzeji opozorili na paleto različnih muzejskih zbirk po vsem svetu. Predsednica Slovenskega odbora ICOM Tanja Rože-nbergar, ki je obenem tudi direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje, pravi, da je muzejsko gradivo še kako pomembno, saj povezuje različne generacije, čas, kulture, skupnosti in muzeje med seboj ter na ta način ustvarja bogastvo globalne dediščine. Tudi muzeji se v zadnjih letih niso mogli izogniti posledicam gospodarske krize. Za svoje delovanje prejemajo vedno manj denarja, kar se odraža tudi pri njihovem delu. Na drugi strani je po besedah Roženbergarjeve vsesplošno varčevanje v muzejski sferi pospešilo določene pozitivne procese. Muzeji so ojačali dinamiko delovanja in na račun razmer v nekaterih primerih celo izboljšali svojo ponudbo. Te še posebno ni manjkalo v nedeljo, ko so brezplačno odprli vrata za vse obiskovalce in pripravili vrsto javnih vodstev ter drugih prireditev. V Muzeju novejše zgodovine Celje so z odzivom obiskovalcem zadovoljni. Roženbergarjeva je prepričana, da ljudje za obisk potrebujejo dodatno vzpodbudo. Mednarodni muzejski dan je vsekakor ena izmed tovrstnih priložnosti, ki jo vsako leto izkoristi več ljudi. Žabice navdušile s sodobno predstavo V nedeljo se je v Novi Gorici zaključil Festival mladinske ustvarjalnosti Vizije, tradicionalno srečanje najboljših mladinskih gledaliških in rok skupin iz Slovenije. V sam vrh mladinskega gledališkega ustvarjanja v državi se je uspelo uvrstiti tudi dvema skupinama s Celjskega. Med devetimi najboljšimi gledališkimi skupinami so se še posebno izkazali člani gledališke skupine Žaba gleda&išče Prosvetnega društva Vrhovo. Za predstavo Instant - komedija z dvema obrazoma so prejeli vizio-narja za socialno najbolj angažirano predstavo srečanja. Režiserka Katarina Klajn, ki je obenem tudi avtorica besedila, je prepričana, da se lahko v sodobni predstavi najde prav vsak izmed nas, kar je očitno opazila tudi žirija v sestavi prevajalec, dramaturg in glasbenik Primož Vitez, pevka Alya ter gledališki režiser Predrag Stojmenovič. Njihov zaščitni znak so avtorski projekti Žaba gleda&išče je mlada gledališka skupina, ki v zadnjem času postaja prepoznavna predvsem po svojih avtorskih projektih, v katerih želi kitično ost vedno usmeriti na račun sodobne družbe. Prav tako je to mogoče opaziti v predstavi Instant, ki so jo mladi gledališčniki premi-erno uprizorili lani aprila in z njo letos maja gostovali na srbskem festivalu Masukini dnevi. Predstava govori o preprostem človeku, ki se nekega dne zbudi in ničesar več ne razume, zato je popolnoma izgubljen in se znajde v številnih komičnih pripetljajih. »Vsakemu izmed nas se kdaj zdi, da je naš svet skregan z zdravim razumom. Prav to želimo podkrepiti s številnimi prizori, v katerih se najde naš lik,« pravi Klajnova, ki je na podlagi odziva občinstva vedno znova prepričana, da se ljudje najdejo v predstavi in poistovetijo z osrednjim likom. Kljub temu, da mladi reci-tatorji iz OŠ Franja Malgaja Šentjur na Vizijah niso prejeli nobene nagrade, je že sama uvrstitev na finalni izbor mladinskih gledaliških skupin velik uspeh. Osnovnošolci pod mentorstvom Bojane Potočnik so se namreč za najboljše v državi potegovali med mladinskimi skupinami, katerih člani so bili v prvi vrsti dijaki in študentje. Absolutna zmagovalka srečanja je postala Gledališka šola I. gimnazije Maribor. ŠPELA OŽIR Foto: PDV Gledališka skupina Žaba gleda&išče je na festivalu Vizije v Novi Gorici prejela vizionarja za socialno najbolj angažirano predstavo srečanja. 14 KULTURA Plesali v počastitev dneva plesa Trije večeri, tri zvrhane mere koreografij sodobnega plesa t W M! Avtorska predstava Štiri v vrsto, v kateri štiri individuumi iščejo uravnoteženo celoto, je nastala v produkciji Festivala Velenje in Plesnega teatra Ljubljana. V njej nastopajo plesalke Tina Benko, Neža Jamnikar, Tajda Podobnik in Veronika Valdes. Celje je bilo konec tedna v znamenju sodobnega plesa. Plesni forum Celje je že sedmo leto zapored pripravil Korpus - Ko-reografsko platformo plesnih ustvarjalcev, tridnevni festival, v okviru katerega so se v knežjem mestu predstavili mladi plesalci sodobnega plesa iz cele države. Korpus, namenjen v prvi vrsti mlajši generaciji koreografov in plesalcev ter predstavitvi njihovih plesnih kreacij, plesni forum vsa ta leta organizira v počastitev svetovnega dneva plesa, ki ga praznujemo 29. aprila. Ker so takrat prazniki in šolske počitnice, večdnevno plesno prireditev vsako leto pripravi maja. Zanimanje mladih avtorjev za sodelovanje postaja vedno večje, zato je tudi Korpus vedno obsežnejši in prerašča v pravi festival sodobnega plesa. Kolaž koreografij za uvod Letošnji je že drugo leto zapored trajal tri dni. Prvi plesni večer je bil v petek, sestavljen pa je bil iz dveh delov. Poudarek prvega, imenovanega Prepletanja, je bil na predstavitvi kolažnih koreografij različnih avtorjev. Z osmimi različnimi koreografijami, ki jih je med vsemi prijavljenimi izbrala vodja festivala Goga Stefanovič Erjavec, so se predstavili plesalci iz Plesnega foruma Celje, Glasbene šole Laško in Kulturnega društva Qulenium Kranj. Drugi del petkovega veče- ra so zaznamovali člani Plesnega epicentra Ljubljana. Predstavili so se s predstavo Faza REM, avtorskim projektom plesalke Tama-re Polanc, v katerem so plesalke oblikovale različna razpoloženja in gibalne podobe na podlagi svojih podob iz sanj. Tokrat brez nemških kolegov Drugi plesni večer je bil namenjen domačinom, plesalcem Plesnega foruma Celje. Predstavili so se z letošnjo plesno produkcijo z naslovom Meeting point oziroma Prostor srečanja, ki so jo pripravili v sodelovanju z učenci Glasbene šole Singen. Šlo je za prvo ponovitev po uspešni aprilski premieri in pred odhodom v Singen, kjer bo 31. maja še nemška premiera projekta, ki sta ga koreografsko zasnovali Goga Stefanovič Erjavec in Aja Zupanec. Zadnji festivalski dan, v nedeljo, je Korpus dopoldne najprej postregel s plesnimi delavnicami in zvečer še s plesno predstavo. Letos so delavnice vodile štiri plesalke, ki končujejo ljubljansko plesno akademijo. V dveh urah so predstavile, kako je nastajal njihov projekt Štiri v vrsto, s katerim so se Tina Benko, Neža Jamnikar, Tajda Podobnik in Veronika Valdes predstavile zvečer in sklenile letošnji festival. ŠPELA OŽIR Foto: PFC Med zvezdami z vokalnimi skupinami Festival a capella skupin letos postregel s petimi glasbenimi sestavi - Žirijo najbolj prepričale Male malice V Domu II. slovenskega tabora Žalec je v petek zvečer odmevala vokalna glasba. Žalčani so že 12. leto zapored pripravili festival malih vokalnih skupin Sredi zvezd, na katerem je letos v tekmovalnem delu programa nastopilo pet zasedb. Njihove nastope, ki so morali obvezno obsegati tudi priredbo slovenske skladbe, je ocenjevala tričlanska komisija v sestavi Alenka Godec, Sanja Mlinar Marin in Samo Ivačič. Po njenem mnenju so se najbolje odrezali člani ljubljanske zasedbe Male malice. Tudi letos se fantje niso izneverili tradiciji, saj so ponovno poskrbeli za nastop, v katerem so glasbo prepletali s hudomušnimi vložki. Poslušalci in žirija so bili najbolj navdušeni nad priredbo skladbe Motori, v kateri se je skupina pozabavala z oponašanjem starodobnikov. Na drugem mestu po oceni žirije so pristali člani zasedbe Can-temus in na tretjem članice glasbenega sestava M. J. A. V. Najboljše je izbralo tudi občinstvo. Ni presenetljivo, da so ga najbolj navdušili domači izvajalci, člani skupine Cantemus, katere vodja je Matjaž Kač. Druge so bile Male malice in tretja pevska skupina M. J. A. V. Izven tekmovalnega dela programa je zapela vokalna skupina Ka-trinas, katere članica je tudi Sanja Mlinar Marin. Bleda senca preteklih let? Prireditev je bila letos v znamenju organizacijskih sprememb. Organizacijo sta prevzela žalska območna izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti z Markom Repnikom na čelu in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Kljub temu da sta vodenje prevzeli profesionalni ustanovi, jima na žalski oder v tekmovalnem delu programa ni uspelo privabiti več kot pet vokalnih skupin. Festival, katerega pobudnika sta Matjaž Kač in njegova zasedba Cantemus, je pred leti veljal za enega največjih v državi. Danes, ko na njem vsako leto nastopa manj vokalnih skupin, se zdi, da postaja le bleda senca preteklih let. Srečanje so Žalčani prvič organizirali leta 2003 in je bilo eno prvih tovrstnih tekmovanj v Sloveniji, kjer takrat skoraj ni bilo mogoče najti vokalnih sestavov, ki bi gojili to zvrst glasbe. Vzporedno s festivalom, ki je nedvomno spodbudil razvoj a capella glasbe pri nas, so začele nastajati kakovostne tovrstne skupine, ki so vokalno glasbo dvignile na raven, primerljivo s tisto v sosednjih državah. Morda so prav letošnje organizacijske spremembe priložnost, da žalsko srečanje ponovno postane priljubljeno in privabi v tekmovalni del skupine iz vse Slovenije. ŠPELA OŽIR Foto: TT Kot druga nastopajoča in prva v tekmovalnem programu je na oder stopila skupina M. J. A. V. Ime skupine sestavljajo začetne črke imen njenih članic, Maše, Jasmine, Ani in Veronike, ki prihajajo iz okolice Celja in Žalca. Dekleta so v petek zasedla tretje mesto tako po mnenju strokovne komisije kot občinstva. Moje življenje z Almo Karlin V organizaciji Kulturnega društva Gornji Grad je v tamkajšnjem kulturnem domu gostovala predstava z naslovom Moje življenje z Almo Karlin. Gre za monodramo v izvedbi Barbare Vidovič, ki je o Celjanki Almi Karlin spregovorila skozi oči Thee Schreiber Gammelin, njene prijateljice in od leta 1934 tudi Almine sostanovalke. Skozi Thejino pripoved izvemo vse o njenem življenju kot tudi o življenju Alme Maximiliane Karlin, njenih evropskih predavanjih, popotovanju po svetu, njenem življenju pred in med drugo svetovno vojno ter po njej, o sodelovanju z NOB, Almini smrti in Thejinem ustvarjanju, delu in življenju v Celju. HŽ Fotografi se predstavljajo Fotografsko društvo Celje je prejšnji teden v Železarskem muzeju Teharje odprlo pregledno fotografsko razstavo, na kateri je na ogled 32 fotografij 18 članov društva. Na tradicionalni razstavi, za katero vsak član društva predlaga izbor svojih fotografij, so enakomerno zastopane prav vse zvrsti fotografskega ustvarjanja, od portretnih do športnih fotografij. Predsednik društva Gorazd Golob je vesel, da so se po nekaj letih ne preveč aktivnega delovanja člani ponovno povezali. Letos so tako že organizirali različne delavnice, razstave in predavanja, število članov pa se je s 7 povečalo na 28. Društvo se zavzema, da mlajšim fotografom, ki še nimajo toliko izkušenj, omogoči izobraževanje in na ta način prispeva k boljši kakovosti njihovih fotografij in obenem ugledu društva. ŠO Prepevali so invalidi Žalec je v soboto gostil 16. revijo pevskih zborov društev invalidov iz vse Slovenije. Ker je v navadi, da na njej nastopajoči prisluhnejo drug drugemu in na koncu še vsi zapojejo skupaj, je bila ta v telovadnici I. OŠ Žalec. Na reviji je skupaj nastopilo 19 pevskih zborov oziroma več kot 300 pevcev. Zborovodkinja domačega pevskega sestava Vesna Turičnik Popovski je za letošnji skupinski nastop vseh zborov, od katerih so bili štirje tudi iz Žalca, Rimskih Toplic, Mozirja in Velenja, izbrala skladbe Kje so moje rožice, Čej so tiste stazice in Od Celja do Žalca. Predsednik žalskega medobčinskega društva invalidov Janez Meglič, je ponosen, da je slovenska zveza delovnih invalidov letos organizacijo srečanja zaupala prav njim. Prepričan je, da jim je uspelo z revijo širši javnosti pokazati možnosti uveljavljanja invalidov, da izkoristijo svoje ustvarjalne, umetniške in intelektualne potenciale, ne le za lastno korist, temveč tudi za obogatitev svoje skupnosti. KULTURA 15 Šentjurski ljubiteljski slikarji. Na razstavi ob 15-letnici delovanja so na ogled postavili tihožitja ter slike narave in živali. Barvita petnajstletka Šentjurski likovniki slavili poldrugo desetletje organiziranega delovanja med čopiči in paletami Društvo likovnih ustvarjalcev (DLU) Rifnik letos obeležuje 15 let delovanja. Ob tej obletnici so minuli četrtek v Galeriji Zgornji trg odprli razstavo likovnih del. 18 članov društva se predstavlja s 36 deli v tehnikah olje na platno in akril. Svojo zgodovino je društvo, ki danes združuje 18 članov, začelo pisati pod okriljem delavske univerze, predhodnice današnje Ljudske univerze Šentjur. K ustanovitvi društva so ljubiteljske slikarje spodbujali likovni pedagog Ivo Brodej, vodja šentjurske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Koleša in nekdanji direktor delavske univerze Ludvik Mastnak. Člani so svoj navdih na platna najprej prelivali v likovni učilnici Osnovne šole Fra-nja Malgaja Šentjur pod vodstvom likovnega pedagoga Iva Brodeja. Imajo nove prostore Ljubiteljski slikarji so si ob svojem ustvarjanju vrsto let želeli odprtja galerije, kjer bi svoja dela lahko tudi razstavili in uživali ob spremljanju gostujočih avtorjev. Želja se jim je pred časom uresničila z odprtjem galerije v Zgornjem trgu, nedaleč od njihovih novih prostorov, ki so jih pridobili po lanskoletni selitvi. Da so si jih uredili so po udarniško pljunili v roke in dokazali, da niso spretni le s čopiči in barvami. Pretekla leta so svoje znanje izpopolnjevali s strokovnimi temami s področja slikarstva, kiparstva, grafike, likovne teorije in umetnostne zgodovine. Zadnja leta jim kot mentor pomaga Dragan Podovac. Promovirajo kulturni utrip Društvo je kot soorganizator razstav in likovnih kolonij glasnik pestrega kulturnega utripa občine. Po besedah predsednika Martina Ča-tra se ves čas trudi za sodelovanje z ostalimi društvi v občini in za navezovanje stikov s somišljeniki izven meja. Poleg skupinskih razstav, ki so jih v teh letih našteli več kot 110, so člani doslej v Šentjur tudi sami pri- »V naši sredini so se dobro počutili tisti, ki so poskušali ustvarjati s tresočimi rokami in oni, ki so bili že vešči likovni pripovedovalci. Ponosni smo tudi na likovnike, ki so pri nas dobili dodatna znanja za nadaljevanje izobraževanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, pa tudi na naše člane, ki posegajo po pomembnih nagradah in priznanjih,« je v katalogu ob jubileju zapisal nekdanji mentor članov DLU Rifnik Šentjur, likovni pedagog Ivo Brodej. peljali nekaj velikih slikarskih imen. Na zadnje so v Galeriji Zgornji trg gostili mojstra naivne umetnosti - Josipa Generaliča in Zlatka Kolareka. Tako so povezali kulturo hrvaškega Zagorja, Podravine in Slovenije, prijateljstva pa sklepajo tudi s srbskimi ustvarjalci. TINA VENGUST Foto: Vid Aužner Folkloristi preplavili Kozje V Kozjem se je v soboto na veliko plesalo. Mednarodni folklorni festival, že osmi po vrsti, je v to majhno občino pripeljal folkloriste iz Slovenije in tujine. Organizatorka dogodka je bila kot vsako leto domača folklorna skupina. Festival se je začel že v petek v Podčetrtku z nastopom folklornih skupin iz Italije in s Poljske. Osrednji del festivala, ki ga je spremljal pester program, je bil naslednji dan v Kozjem. Obiskovalcem so se poleg folklornih skupin iz Italije in s Poljske predstavile še skupine iz Velenja, Šempetra, z Vranskega, iz Cerkelj na Gorenjskem, Kozjega ter dve otroški skupini. Festival so poživili mladi harmonikarji, citrarji in narodnozabavni ansambli. Poskrbljeno je bilo tudi za lačne, saj so se stojnice šibile pod težo domačih dobrot. Ideja o organizaciji festivala se je folklorni skupini Kozje porodila leta 2006 med gostovanjem v Italiji. Kot je povedal njen predsednik Mirko Kovačič, so bili nad organizacijo Italijanov navdušeni in so želeli takšen koncept prenesti tudi v Kozje. JERICA POTOČNIK, foto: JP Folklorne skupine so najprej zaplesale na trgu, nato še v novi večnamenski dvorani. NA KRATKO Predstavili so zgoščenko TABOR - Mešani pevski zbor letos praznuje 25-letnico. Obletnico je v soboto zaokrožil s slavnostnim koncertom v domačem domu krajanov. Mešani pevski zbor Tabor, v katerem prepeva več kot 40 pevcev iz vse Spodnje Savinjske doline, je ob letošnji obletnici delovanja izdal novo zgoščenko, ki jo je premierno predstavil na sobotnem slavnostnem koncertu. Taborski pevci, ki jih vodi mag. Špela Kasesnik, izvajajo zahtevno zborovsko literaturo slovenskih in svetovnih skladateljev, slovenske ljudske pesmi, podoknice in napitnice, domoljubne in partizanske koračnice, radi zapojejo tudi kakšen valček ali polko v spremljavi harmonike ali katerega drugega glasbila. V njihovem repertoarju ne manjka niti slovenskih zimzelenih in zabavnih pesmi. ŠO Zaigrali ob koncu sezone ŽALEC - Mlajši godalni in simfonični orkester, osrednja glasbena sestava Glasbene šole Rista Savina Žalec, sta prejšnji četrtek v tamkaj -šnjem domu II. slovenskega tabora nastopila na letnem koncertu. V prvem delu četrtkovega koncerta so se predstavili člani mlajšega godalnega orkestra, ki so zaigrali preproste skladbe, kot so Pleši, pleši črni kos, Kuža pazi in O, Suzana. Osnovni namen te glasbene zasedbe je namreč priprava učencev godal za nadaljnji vstop v simfonični orkester. V drugem delu so z zahtevnejšim programom navduševali člani simfoničnega orkestra. Med drugim so skupaj s solisti zaigrali skladbi, kot sta Mozartov koncert v G-duru in Bachov Adagio. ŠO Slikarska razstava navideznih idolov KOZJE - Na gradu Podsreda je v petek vrata odprla slikarska razstava Jerce Šantej. Akademska slikarka se na podstrešju gradu Podsreda predstavlja s črno-belimi slikami svojih navideznih idolov in z osebnostmi, ki so ta svet zapustile v lanskem letu. Kot so sporočili iz Kozjanskega parka, se podobe Jovanke Broz, Margaret Thatcher, Nelsona Mandele in Louja Reeda obiskovalcem pokažejo le, če se vpletejo v slikarkin proces. Odkrijejo se namreč s pomočjo vode, ko se posušijo, pa se ponovno skrijejo. Razstava bo na ogled do 13. julija. JP Ob zvokih citer LUČE - V dvorani Gasilskega doma Luče so prejšnjo soboto pripravili 2. slovenski citrarski večer v organizaciji Občine Luče, Glasbene šole Nazarje in Citrarskega društva Slovenije. Več kot sto citrarjev in drugih glasbenikov je v nabito polni dvorani izvajalo izključno slovensko ljudsko glasbo ali dela slovenskih avtorjev. Pozdravne besede sta obiskovalcem namenila župan občine Luče Ciril Rosc in ravnatelj Glasbene šole Nazarje Jernej Marinšek. Domačin Tone Mlačnik je ob svojem okroglem jubileju, 80-letnici, prejel tudi naziv častni član Slovenskega citrarskega društva. Listino mu je izročil predsednik Peter Napret. Med številni citrarji je nastopila tudi Cita Galič, ki citre poučuje v nazarski glasbeni šoli, druženje v Lučah pa so zaokrožili Oktet Žetev pod vodstvom Mitja Venišnika in domači ljudski pevci s tradicionalnim šest glasnim petjem. HŽ, US Mozirjani na ogled MOZIRJE - Na mednarodni dan muzej, 18. maja, so se tudi v mozirskem muzeju odprli vrata za obiskovalce in jim ponudili brezplačen ogled muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani. Zbirka prikazuje zgodovino Mozirja, oblačilno kulturo, šolstvo, gospodarstvo in življenje v času prve in druge svetovne vojne. Na ogled so številni pisni viri, od starih fotografij do uradnih listih, prav tako pa zanimivi predmeti. Tema letošnjega mednarodnega muzejskega dne je bila Muzejske zbirke povezujejo. Vendar pa tudi letos, tako kot prejšnja leta, v mozirskem muzeju niso bili zadovoljni z obiskom, želeli bi si več posamičnih obiskovalcev, predvsem domačinov. HŽ Prvi veliki gledališki met RADEČE - Gledališka predstava Lepotica in zver, ki jo je to sezono na oder postavila otroška skupina Gledališkega društva Radeče, je bila izbrana za državno srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije. Tega bo 4. in 5. junija na Jesenicah organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Predstavo je priredila in režirala Lucija Sirk, ki meni, da je bila odločilnega pomena pri izboru za državno srečanje zavzetost otrok. Ti so pokazali svoj igralski, a tudi pevski talent. Predstava je namreč zasnovana kot preplet petja in igranja, zgovorni so tudi kostumi, podobni tistim iz risanke Walta Disneyja. Režiserka je s pridom izkoristila tudi luči in drugo gledališčno tehniko. Skupino, ki ji je v občini uspela prva uvrstitev na državno raven, sestavlja 14 članov, starih med 8 in 11 let. TV 16 NAŠA TEMA Socialno podjetništvo Kaj je dobro vedeti, preden se ga lotimo? S tokratnima zgodbama iz Radeč in Slovenskih Konjic odstiramo nekaj neznank o tem, kaj je socialno podjetništvo in kaj bi moralo biti. Ključna poudarka socialnega podjetništva (v nadaljevanju SP) sta v tem, da izberemo takšno poslovno pot, kjer dobička ne bomo spravljali v žepe lastnikov, temveč ga bomo namenjali razvoju. Pri tem bomo zaposlovali ranljive družbene skupine (zaporniki, invalidi, ljudje s posebnimi potrebami ...) in se lotili najrazličnejših izzivov, od družinskega varstva, mladinskega dela, obnovljivih virov, ekološke pridelave hrane. Računica, da bomo lahko v SP preživeli le po zaslugi subvencij, torej evropskega denarja za različne programe zaposlovanja in socialnega vključevanja, se nam na dolgi rok zagotovo ne bo izšla. Subvencije je namreč treba razumeti zgolj kot pomoč tistim, ki bodo redno zaposlovali tudi druge skupine ljudi, ne le ranljive. In bodo s svojim izdelkom ali storitvijo seveda sposobni preživeti ne trgu. Preko SP v Avstriji in Nemčiji zaposlujejo tudi 8 odstotkov aktivnega prebivalstva, v Sloveniji le 0,74 odstotka. Če torej znamo nastopati na trgu, se s svojim izdelkom ali storitvijo konkurenčno obnašati in ponujamo tisto, kar potencialni potrošniki potrebujejo, bodo torej pripravljeni kupiti in plačati, pri čemer se lahko nadejamo, da nam bo uspelo preživeti in tudi zaposlovati v okviru socialnega podjetništva, za katerega veljajo prav vsi pogoji podjetniškega obnašanja. Edina razlika je, da se kot socialni podjetniki podamo na področja, kjer praviloma ni pričakovati izjemno visoke donosnosti, zavežemo pa se tudi vračanje dobička v razvoj dejavnosti, ne v žepe lastnikov. In če razumemo, da je tudi SP trd boj preživetja na trgu, potem se lahko nadejamo, da nam bo uspelo kakšen evro subvencij dobiti tudi iz Evrope. Ni zanemarljivo, da nova finančna perspektiva Evropske unije 2014-2020 za različne oblike socialnega podjetništva namenja 660 milijonov evrov. Ob posluhu lokalnih skupnosti Dobro bi bilo prevetriti slovenske predpise o socialnem podjetništvu. Pri nas namreč statusa socialnega podjetja ne priznavamo številnim invalidskim podjetjem, ki so v Sloveniji samo v letu 2013 zaposlovala 11.500 ljudi. In invalidi so zagotovo ranljiva skupina ljudi pri zaposlovanju. Izziv je tudi ustvarjanje podpornega okolja, od davčnih olajšav pri zagonu takšnega podjetja do večje vključenosti lokalnih skupnosti. Potreben je le miselni preskok na različnih ravneh. Najprej da socialna podjetja niso le poligon za črpanje javnih sredstev. Zatem da to niso skupine prostovoljcev, ki bi delale in ponujale različne izdelke zastonj. In tudi zaradi vsega zapisanega se bo treba očitno promocije socialnega podjetništva v Sloveniji lotiti drugače, na novih temeljih ... BISERKA POVŠE TAŠIČ »Dela je ogromno. Če se kje zatakne, poiščeva drugo možnost. • boš vedno našel. Če pa iščeš izgovor, je bolje, da se sploh ne poi uspeh prepričana Vanja Rainer. Njen soprog in poslovni partne »Nikoli si nisem mislil, da mi bo kozmetika rezala kruh!« Za večjo prepoznavn Zdravstveni in finančni razlogi so ju navdihnili za večjo prep Slovenije in kranjske čebele Težave s kožo, nestabilno finančno stanje družine, dobičkonosna ideja, volja do življenja in želja po neodvisni uspešnosti so ekonomistko Vanjo Rainer in biokemika Jureta Rainerja spodbudili k ustanovitvi podjetja, ki bo z načinom in namembnostjo dela do konca letošnjega leta postalo socialno podjetje. Pot od ideje do ustanovitve ni bila lahka, a sta jo uspešno pripeljala do točke, ko zbirata denar za obnovo prostorov. Pred dvema letoma je podjetje Radeče Papir, kjer je bil zaposlen Jure, šlo v stečaj. Izgubil je službo, Vanja pa je že prej kot samostojna podjetnica imela težave pri poslovanju. Trpel je finančni proračun in želela sta poiskati alternativo, s katero bi izboljšala življenje in finančno stabilnost celotne družine. Razmišljala sta, kaj bi želela početi, kaj znata. Vedela sta, da ne želita biti odvisna od drugih, temveč sama od sebe. Občutljiva koža in doživljajski turizem Vsi štirje otroci imajo občutljivo kožo. Malo v šali, malo zares - genski krivec je Jure, ki ima tudi sam nekoliko tanjšo kožo. Po preizkušanju različnih krem, mazil, iskanju rešitev, kako obvarovati otroško kožo, jima je pediatrinja predlagala, naj sama naredita ognjičevo mazilo na osnovi svinjske masti. In res. Končno sta našla nekaj, kar je pomagalo. Stanje se je izboljšalo. A takrat poslovne ideje še nista imela. Počasi sta razvijala poslovni načrt, opravila raziskave trga, preverila konkurenco in našla način, kako bi se lahko s svojimi proizvodi razlikovala od ostalih. Proizvodnjo kozmetike sta nadgradila z ogledom celotnega postopka nastajanja izdelkov, delavnicami in izdelavo izdelkov, s čimer želita dokazati, da kozmetika ne vsebuje umetnih dodatkov. Vse skupaj sta poimenovala doživljajski turizem. Graditi želita na slovenski noti, sta poudarila. Izdelki bodo iz slovenskih naravnih surovin. Pri tistih, ki jih sama ne bosta mogla uvoziti, jima bo pomagalo podjetje Favn iz Grosuplja. Skupaj bodo pri dobavi poslovali ceneje. Ogromno kozmetike je na osnovi čebeljih pridelkov, a samo na osnovi avtohtone kranjske čebele je še ni. Tu sta našla priložnost, da izstopita iz povprečja. Z idejo o naravni kozmetiki do zmage Poslovno idejo dobro leto in pol razvijata skupaj z idejo o socialnem podjetju. Ogromno Trdno verjameta v uspeh. Prepričana sta, da bosta do leta 2018 zagotovila sedem delovnih mest, julija začneta obnavljati prostore. Ne glede na vsoto pridobljenih sredstev. je ljudi, ki ju ob tem podpirajo, saj se zavedajo, da lahko z uspešnim poslovanjem odpreta nova delovna mesta. O tem, kaj je socialno podjetje, sta izvedela iz intervjuja s Tomažem Stritarjem, nekdanjim direktorjem Socialnega inkubatorja. Stopila sta v stik z njim in se začela soočati z birokracijo, hkrati pa sta preizkušala kozmetiko in iskala nove recepte. Ker želita s podjetjem skrbeti tudi za razvoj Radeč, sta za pomoč prosila Občino Radeče, ki jima je ponudila občinske prostore, za katere bosta najemnino začela plačevati šele, ko bo zbranih dovolj sredstev za obnovo prostorov in zagon proizvodnje. Kulturno turistični rekreacijski center (KTRC) Radeče ju je v sodelovanju z občino obvestil o razpisu za projekt Socialno podjetništvo - izziv za Posav-je, kjer sta z idejo o naravni kozmetiki zmagala. V sklopu projekta sta pridobila potrebno znanje o računovodstvu, lobiranju, javnem nastopanju, Jure pa je dobil še petmesečno zaposlitev v enem od podjetij, ki je sodelovalo v projektu in v ta namen dobilo finančna sredstva za zaposlitev. Podporo dobivata z vseh strani Po zmagoviti ideji o naravni kozmetiki sta ustanovila podjetje Rainer kozmetika, saj sta čakala na javni razpis za sofinanciranje začetnih investicij podjetij, ki ustvarjajo ali ohranjajo delovna mesta na obmo- čju občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje za obdobje 2014-2015, s katerim bi jima bila dodeljena nepovratna sredstva. Ta bi krila polovico stroškov pri naložbah podjetja za obnovo prostorov in nakup strojne opreme. Ves čas jima tako strokovno in pravno pomoč nudijo Občina Radeče, KTRC Radeče, Regionalna razvojna agencija Posavje in Slovenski forum socialnega podjetništva. Svetovali so jima, naj z vlogo za status socialnega podjetja počakata, saj bi lahko zaradi negativne konotacije socialnih podjetij težje dobila sredstva tega razpisa. V dokumentaciji, ki obsega tristo strani, sta morala med drugim priložiti poslovni načrt, dovoljenje za poseg v občinski prostor, načrt za obnovo prostora, sklenjeno pogodbo o najemu z občino, seznam opreme, mizarske in arhitekturne načrte ter soglasje Kemijskega inštituta Ljubljana za opravljanje dejavnosti. Zapletlo se je pri posojilu, ampak ... Od aprila letos, odkar sta ustanovila podjetje in se aktivno pripravljata na zagon proizvodnje in odprtje trgovine, sta imela težave samo z bankami in odobritvijo posojila. Da bi jima bil odobren, bi morala dati hipoteko na stanovanje, v katerem biva družina. »Zakaj bi banka tvegala, če podjetnik ni pripravljen tvegati?« razume poslovanje bank Jure in dodaja, NAŠA TEMA 17 Če želiš najti pot, jo iaš na to pot,« je v r Jure pa pripomni: ost »oznavnost Radeč, da bi bila pripravljena sprejeti tudi to, saj res želita uspeti. A je bilo časovno neizvedljivo. Našla sta Sklad 05 - ustanovo za družbene naložbe, ki jima je ponudila mikroposojilo pod pogojem, da zbereta približno 400 podpisov, da jima bodo ljudje namenili 0,5 odstotka dohodnine. Na podlagi tega zagotovila jima bo banka, ki sodeluje s Skladom 05, odobrila 25 tisoč evrov posojila. V kolikor ne bosta sposobna odplačevati mesečnih obrokov, bo sklad zagotovil denar in jima na koncu trgal od vsote zbranih sredstev s pomočjo dohodninskih prispevkov, ki jih bosta dobila šele naslednje leto. Spodbuditi želita tudi druge Oba imata razvito empa-tijo do sočloveka in ves čas sta želela razvijati socialno podjetništvo. Nevladne organizacije, ki živijo izključno na podlagi finančnih sredstev za socialna podjetja, kvarijo ugled socialnemu podjetništvu. To želita spremeniti. Delati želita na način, da bodo vsi zaposleni lahko razvijali svoje sposobnosti in da bodo delali z veseljem. Vlagati želita v človeške vire in ustvariti delovna mesta za someščane. Denar, ki ga bosta dobila na razpisih za socialno podjetništvo, bosta porabila za razvoj izdelkov. Delovna mesta za ranljive skupine Pravita, da so razpisi preveč enostavni in da država ne cilja samo na podjetja z gospodarskimi panogami, kot bi morala glede na zakonska določila, ampak omogoča vsem nevladnim organizacijam, da pridejo do sredstev in s tem ne razvijajo socialnega podjetništva. Ustvariti želita finančno neodvisno podjetje in nadgrajevati svojo proizvodnjo. V ponudbi bodo poleg mil in mazil tudi šamponi, linija proizvodov kranjskih čebel, otroška kolekcija, posebna kolekcija glede na tipe kože in kreme z zaščitnim faktorjem na podlagi mali-novega olja. Ker se zavedata, da bosta z zaposlenimi socialno ogroženimi in ranljivimi skupinami nekoliko težje dosegala želeno produktivnost, sta v proizvodnjo vključila tudi ročno delo, pri katerem bodo zaposleni lažje napredovali in pomagali pri razvoju podjetja. Postati želita dobra praksa pravega socialnega podjetja. ANJA KOVAČIČ Foto: GrupA »Seveda tudi ustvarjaš dobiček, ker ga moraš, ker si podjetnik. Moraš ga ustvarjati že zato, da lahko plačaš zaposleno osebo in pokriješ ostale stroške,« je povedala vodja Kooperative Konjice Blanka Kovačič. Kmetje in potrošniki skupaj Zadruga kot demokratična oblika poslovanja za večjo samooskrbo z lokalnimi pridelki Kooperativa Konjice iz Slovenskih Konjic je socialno podjetje, registrirano kot zadruga. Ustanovljeno je bilo v sklopu pilotnega projekta Z moje dežele, ki je bil delno financiran s sredstvi Evropske unije. Teoretična osnova za projekt, ki ga je izvajal Mladinski center Dravinjske doline, je bila zagotavljanje večje samooskrbe z lokalno pridelanimi kmetijskimi in živilskimi proizvodi. Projekt se je končal 31. decembra lani, kooperativa pa še naprej deluje kot socialno podjetje. Trenutno sodeluje že s štiridesetimi dobavitelji. Rezultat projekta stoji v središču Slovenskih Konjic v obliki majhne trgovinice s pridelki in z izdelki lokalnih kmetij. Na lično izdelanih lesenih policah so marmelade, likerji, med, piškoti, čaji, moka, sokovi, kis, sveže sadje in zelenjava, unikatni izdelki iz lesa in še kaj. Za lažje in hitrejše nakupovanje so vzpostavili tudi spletno trgovino. Nizke marže, načelo pravične trgovine Zakaj socialno podjetje? »Ker v primerjavi z običajnim podjetjem izvajamo dejavnost, ki je vpeta v lokalno okolje in v njem pomaga zniževati brezposelnost,« je odgovorila direktorica Kooperative Konjice Blanka Kovačič. Kooperativa Konjice trenutno zaposluje eno osebo, ki je zaposlena preko programa javnih del. Ni pa zmanjševanje brezposelnosti njen edini cilj. Zadruga namreč želi povezati lokalne pridelovalce. Ta hip sodeluje s štiridesetimi dobavitelji. Kot je pojasnila Kovačičeva, dobaviteljem zadruga predstavlja nizkomaržni prodajni kanal, ki temelji na načelih pravične trgovine. Takšno poslovanje je po njenem mnenju družbeno odgovorno. Dobiček ni na prvem mestu. Vsi člani enakovredni lastniki Kovačičeva je sicer direktorica in kot vsi člani, solastnica zadruge, vendar to delo opravlja prostovoljno. Vsi člani Kooperative Konjice so enakovredni lastniki, vsak vplača svoj delež in vsak ima en glas. Deleži drugih se ne morejo kupovati. Izstop iz zadruge je sicer možen, vendar se delež ne more prodati. »To pomeni, da ne more priti do tega, da bi eden prevzel zadrugo in jo vodil po svoje. Ni te možnosti. Poleg tega imajo vsi zadružniki pravico, da so seznanjeni z delovanjem zadruge,« je o demokratičnosti takšne oblike poslovanja povedala Kovačičeva. Stranke cenijo domače V Kooperativi Konjice so veseli, da je trgovinica v obdobju treh let ustvarila prihodek, ki je ostal v lokalni skupnosti. »Plačo je dobil lokalni človek. Imamo že kar nekaj rednih strank, se pa veselimo vsake nove,« je navdušeno povedala Kova-čičeva. Ob tem je dodala, da gre pri kupovanju njihovih proizvodov za družbeno odgovoren nakup. Stranke, ki kupujejo pri njih, cenijo domače. Kot je poudarila Kovačičeva, so osveščene o lokalno pridelani hrani in vedo, da s tem podpirajo domače pridelovalce. »Verjamem, da bo treba še zelo veliko delati za osve-ščanje javnosti o pomenu te hrane. To, kar zdaj dobimo v diskontnih trgovinah, je zelo osiromašena hrana, a kljub temu ljudje veliko tega nakupujejo. Dokler bo tretjina hrane končala v smetnjakih, je očitno pre-poceni,« je bila kritična. Težavo po njenem mnenju predstavlja tudi slovenska miselnost, »da ne bom kupil od njega, ker je moj sosed, in da bom raje kupil od nekoga, ki ga ne poznam«. To miselnost je treba, kot je poudarila, spremeniti. Spremembe pa je možno doseči le z izobraževanjem vseh starostnih skupin. »Saj nekje to zavedanje je, samo se je v procesu globalizaci-je žal izgubilo, izgubile so se vrednote,« je zaključila Blanka Kovačič. Blanka Kovačič, direktorica Kooperative Konjice, je zelo ponosna na trgovinico v središču Slovenskih Konjic. Malo ugodnosti za socialna podjetja Država trenutno pomaga socialnim podjetjem zgolj s programom javnih del. V Kooperativi Konjice imajo delovno silo v večji meri sofinancirano. »75 odstotkov plača država, 25 odstotkov plačamo sami. Se pravi, da moramo za del sredstev poskrbeti sami,« je pojasnila direktorica kooperative. Se je pa Kovačičeva ob tem dotaknila še zakona o stvarnem premoženju, ki bi socialnim podjetjem omogočal brezplačen najem občinskih poslovnih prostorov za obdobje treh let. »Ta naj bi stopil v veljavo junija ali julija, vendar je vprašanje, kaj bo, ker je vlada v odstopu,« je bila razočarana Kovačičeva. Zakon bi namreč omogočil še odpis največjega stroška, to je stroška najemnine. Priložnost za nova delovna mesta V socialnem podjetništvu v Sloveniji je trenutno zaposlenih manj kot odstotek delovno aktivnih ljudi. V Evropski uniji je po besedah Kovačičeve ta odstotek precej višji, in sicer od 5 do 7 odstotkov, odvisno od posamezne države. »Če bi zaposlenost v socialnem podjetništvu dvignili za odstotek, bi s tem ustvarili deset tisoč novih delovnih mest. Če bi ujeli evropsko povprečje, bi to pomenilo 50 tisoč novih delovnih mest,« je izpostavila. JERICA POTOČNIK Foto: JP Varna odločitev za vaš denar. Ugodna ponudba depozitov Banke Celje. Oplemenitite vaše prihranke z ugodno obrestno mero: do 2/10 % 13-mesečni depozit Depozit sklenjen preko Klik-a NLB vam obrestno mero poveča še za 0,10 odstotnih točk. Preverite v najbližji poslovalnici ali na spletni strani. Ponudba velja od 1. maja 2014 do spremembe sklepa o obrestnih merah. . 150 let I banka celje www.banka-celje.si Srečnež je dobitno kombinacijo številk vplačal na žalskem bencinskem servisu. Osmim zaposlenim prodajalcem se niti sanja ne, kdo bi lahko bil. Kot pravijo, srečke vsak dan vplačajo številne stranke. Z drobižem do 24 milijonov evrov Novopečenega milijonarja se ne bi branila nobena občina ŽALEC - Ena najpogostejših tem v zadnjih dneh ne samo v Spodnji Savinjski dolini, temveč kar v vsej državi je povezana z novopečenim milijonarjem. Verjetno ni posameznika, ki v teh dneh ne bi pomislil, kako lepo bi bilo, če bi se prav on znašel v vlogi za javnost (vsaj do zaključka naše redakcije) neznanega srečneža, ki mu je vplačilo srečke na bencinski črpalki v Žalcu dodobra spremenilo življenje. Petrolova bencinska čr- podjetja. Po vplačilu dobitne palka je bila še pred nekaj kombinacije je zanimanje dnevi zgolj ena od posloval- zanjo skokovito naraslo. Pri nic v verigi tega slovenskega enem od osmih zaposlenih v tej Petrolovi enoti je namreč dobitnik 28 milijonov evrov prejšnji teden vplačal zmagovito kombinacijo številk. Morda je bil ravno pri prodajalki Sabini Novak. »Niti sanja se mi ne, kdo bi lahko bil ta srečnež. Igro na srečo Euro Jackpot igrajo vse generacije, od mladih, ki so komaj dopolnili 18 let, do naj- starejših.« Redni igralci po besedah Novakove vplačajo srečko vsak teden. Še posebej velik naval je, ko so v igri visoki zneski, kot je bil tokrat. Cena vplačila ene kombinacije številk je praktično dostopna vsakomur. Znaša namreč zgolj 2,2 evra in se nato sorazmerno povečuje s številom označenih stolpcev. Prodajalka pravi, da dobitne kombinacije niso redke, vendar gre v teh primerih za drastično nižje zneske. »Pogosto izplačamo zneske, kot so 15, 20 in 30 evrov. Redkeje tudi 50 evrov. Stranke imajo torej kar srečno roko, ali pa mi prodajalci,« pravi Novakova, ki jo nekateri izmed uporabnikov črpalke celo prosijo, da listič izpolni kar sama. Žalčani bi krpali ceste Ker se bencinska črpalka nahaja ob državni cesti, jo uporabljajo prebivalci vse Spodnje Savinjske doline in tudi širše. Tako je lahko srečnež morebiti prebivalec občine Tabor, ene izmed najmanjših občin v državi, katere proračun ne presega niti dva milijona evrov. S plačilom davka, ki glede na znesek znaša približno 4,2 milijona evrov in po zakonodaji pripada občini, v kateri ima dobitnik stalno prebivališče, bi taborska občinska blagajna postala bogatejša za kar dva občinska proračuna. Krepko bi si opomogel tudi proračun žalske občine, ki sicer znaša približno 18 milijonov evrov. Župan Janko Kos si seveda želi, da bi sreča doletela prav njihovega občana. Z dobrimi štirimi milijoni bi namreč lahko uspešno dokončali oziroma se lotili kakšnega izmed novih projektov. Žalčani bi tako najprej nekaj denarja po besedah župana namenili mestni in krajevnim skupnostim, preostanek bi vključili v proračun za prihodnje leto. Denar trenutno najbolj potrebujejo za obnovo cest in vse spremljajoče infrastrukture, obnovo osnovne šole v Šempetru in žalskega kulturnega doma. Do sedaj je občina na račun plačila davka od zneskov iger na srečo že prejela nekaj finančnih sredstev. A ker je šlo v teh primerih zgolj za nekaj tisoč evrov vredne dobitke, tovrstni prihodki niso imeli večje vloge. Mesečne obresti enake trem povprečnim plačam Katera občina je srečnica, bo znano najkasneje v 90 dneh, ko mora dobitnik Euro Jackpota denar tudi prevzeti. Ker gre za izredno velik znesek, si bo ta, tako kot je to storil pred časom tudi Gro-supeljčan, najverjetneje vzel nekaj časa in premislil, kako najbolje oplemeniti denar. Kaj se mu v tem primeru najbolj izplača, smo povprašali strokovnjake na Banki Celje. Pravijo, da bi mu svetovali sklenitev različnih oblik varčevanja oziroma naložbe v depozite različnih ročnosti. V primeru, da bi sklenil dolgoročni depozit (36 mesecev), bi mu predlagali, da se stranka odloči za mesečno izplačilo obresti. Glede na znesek bi tako mesečno njegove obresti znašale kar približno 3.200 evrov. Seveda je to le ena izmed mnogih možnosti, kako lahko srečnež oplemeniti svoj denar. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Trajnostni! Trajnostni razvoj v dejanjih Z leve: mag. Branko Kidrič, župan Občine Rogaška Slatina, Vesna Lejič Mlakar, marketing NT&RC, Janez Jazbec, direktor RASR (Foto: NL) V letu 2011, ko so na pobudo Razvojne agencije Savinjske regije vse občine te regije podpisale deklaracijo trajnostnega razvoja, se je začelo zapisano prenašati v dejanja. Kasneje so kot podpisniki pristopila še največja in najpomembnejša podjetja v Savinjski regiji, saj so moralne in etične zaveze deklaracije prepoznala kot svoje cilje. Ta dokument s 101 podpisnikom zdaj združuje nosilce razvoja v regiji. Vsako leto izdajo poročilo o izvedenih aktivnostih, v katerem podpisniki konkretno navedejo izvedene projekte. Direktor Razvojne agencije Savinjske regije (RASR) Janez Jazbec je izpostavil nakup okolju prijaznega električnega vozila, ki bo na razpolago občinam za udeležbo na promocijskih dogodkih, in postavitev samooskrbne informativne table ob avtocesti, ki bi se napajala s sončno in z vetrno energijo. Deklaracija kot priložnost Rogaška Slatina je turistična občina, kjer se na več ravneh trudijo promovirati vsebine, ki so aktualne in pomembne. To so po mnenju župana mag. Branka Kidriča urejenost kraja, projekti in vsebine, naravnane v smislu trajnostnega razvoja, zato ni bilo nobenega dvoma glede podpisa deklaracije. Še več, z njo so prepoznali priložnost, da Rogaška Slatina postane še bolj prepoznavna, s čimer bodo lahko pomembne dogodke predstavljali tudi širše. Celovita prenova Zdraviliškega parka, simbola Rogaške Slatine, je eden pomembnih projektov, ki se je z investicijsko prenovo končal v letu 2011. Osrednji simbol, fontana, še vedno privablja številne obiskovalce. Kulturno-turistično središče kraja so zasnovali z namenom, da bi tam predstavili svojo več kot šti-ristoletno zgodovino in tradicijo. Ob odprtju konec leta 2012 so ta objekt poimenovali Anin dvor. Sveta Ana je zaščitnica Rogaške Slatine, z njo je povezan občinski praznik in ta objekt je v neposredni bližini kapelice sv. Ane. Dvor so ga poimenovali, ker pomeni nadstandard, nekaj več, objekt, ki ga kraj v vsej svoji zgodovini še ni imel. V njem je pet zbirk. Gre za predstavitev nastanka kristalnega stekla, zbirke grafičnih listov gosta Kurta Müllerja, zbirke domačega ustvarjalca Aleksandra Jur-koviča o znamenitih in pomembnih gostih Rogaške Slatine in dveh simbolov kraja, vode in parkovnih površin. Parkiranje pod zemljo V kraju imajo tudi podzemno parkirno hišo, nad njo želijo urediti park, kate- rega del je že narejen. Za vzporednico - tudi streha Aninega dvora je zelena, kar kaže, da se res trudijo za čim bolj čisto in urejeno Rogaško Slatino. Urejenih je sedem krožišč, vsako ima en simbol kraja, prav tako skozi mesto vodi petnajst kilometrov kolesarskih stez. Cilj, ki ga je izpostavil župan Kidrič, je »čim več prometa spraviti pod zemljo«, zato imajo že dve podzemni garažni hiši, gradijo tretjo. Ta je sicer nadzemna, vendar grajena tako, da to ne bo tako vidno; del nje bo mestna tržnica. V začetku letošnjega V zadnji, sedemletni finančni perspektivi je bilo v Savinjski regiji izvedenih veliko projektov tudi po zaslugi uspešnega črpanja evropskih sredstev, kot je stanje predstavil mag. Branko Kidrič, ki je predsednik sveta regije in predsednik razvojnega sveta regije. Veliko mest ali vasi je tako dobilo novo celostno podobo, kar predstavlja premik na bolje v smislu dviga standarda ne samo življenja, temveč tudi podobe Savinjske regije. V prihodnje bodo evropska sredstva bolj omejena, a Kidrič verjame, da se bodo našle nove vsebine, s katerimi se bodo lahko ta sredstva pridobila in bo prišlo do realizacije. Regionalni razvojni program Savinjske regije za obdobje 2014-2020, katerega nosilec je RASR, je bil predstavljen v marcu. julija bo namenu predana parkirna hiša Center z osemdesetimi parkirnimi mesti, na njeni strehi bo polovica zelenih površin, polovica bo razgledna terasa, od koder bo lep pogled na Zdraviliški park in mestno jedro. Želja je, da bi to postalo novo zbirališče domačinov. Imajo vizijo, da bi v naslednjih štirih letih zgradili še tri parkirne hiše, kar pomeni, da bi zelene površine povečali in dodali še nekaj več v smislu trajnostnega razvoja. Promocijsko besedilo INFORMACIJE 19 40 - 49 99 € B D*nar-ja . r- " »•' -= V/V \ šŽ? • •• I ' m*", -V - tus 50 € in več ■ — ,. ' i. 10% D*nar-ja tusdrogerija Lestvica vejja v trgovinah; fransizah-in -drogerijah' Tuš ter v poslovalnici Ekstra Tuš Ptuj. D*NAR se naloži naTuš klub kar,tico,"ki jo predložite pri nakupu. D*NARSe ne obračuna na tobačne izdelke, revije, časopise; plačilo- položnic, povratno embalažo, .darilne kartice hn mobilne vrednostnice, srečke, plinske jeklenke, na že znižane izdelke, na izdelke v odprodaji in na izdelke iz Kataloga želja. Več na tus.si. NA KRATKO Uresničene napovedi ŠMARTNO OB PAKI - V občini so kar nekaj časa napovedovali ureditev središča, hkrati pa naj bi zgradili tudi nova parkirišča, ki jih Šmartno ob Paki nujno potrebuje. Zdaj so že dogradili 15 novih parkirnih mest, poleg tega je občina poskrbela za tlakovanje dela javnih površin in uredila ekološki otok. Vrednost naštetih del znaša 23 tisoč evrov. US Dvorec bo naprodaj ŠOŠTANJ - V Ravnah pri Šoštanju je v dvorcu Gutenbüchel dolga leta delovala dislocirana delovna enota Psihiatrične bolnišnice Vojnik. Dvorec so lani izpraznili, nepremičnina, ki je v lasti ministrstva za zdravje in je spomeniško zaščitena, pa sameva. Z objektom sicer še vedno upravlja vojniška bolnišnica, ki naj bi letos objavila javno dražbo za njegovo prodajo. US Učili so se NAZARJE - Tudi letos je Ljudska univerza Velenje v središču za samostojno učenje v Nazarjah pripravila Teden vseživljenjskega učenja. Udeleženci so imeli na voljo številne brezplačne delavnice. Naučili so se lahko izdelovanja ogrlice s serviteno tehniko, pisanja vabil, pošiljanja priponk v elektronski pošti, izdelali pa so si lahko tudi zobno pasto. Udeleženci, zlasti starejši, tovrstne dejavnosti pozdravljajo in si želijo, da bi jih bilo še več in da bi bile bolj pogoste. HŽ Tradicionalno na Travnik LJUBNO OB SAVINJI - Planinsko društvo Ljubno ob Savinji in Krajevni odbor zveze borcev NOV sta preteklo nedeljo organizirala tradicionalni, že 35. pohod na Travnik. Številni pohodniki so na pot krenili v Rastkah pri Ljubnem. Pot jih je vodila mimo obeležja, ki stoji na mestu nekdanje partizanske bolnice Trate, do 1548 metrov visoke koče na Travniku, kjer so ob druženju obudili spomin na dogodke druge svetovne vojne in dr. Kukovca, odvetnika in politika, člana narodne vlade za Slovenijo, ki je od tam opazoval zavezniška letala in sanjal o svobodi, o čemer pričajo zapisi v njegovem dnevniku. HŽ Prva golažjada ob ribniku PREBOLD - Na Ribniku Druškovič je bilo v soboto prvo tekmovanje v kuhanju golaža - Golažjada 2014, na kateri se je za pokale in veliko kuhalnico, prenosljivo nagrado zmagovalcev, potegovalo pet ekip. Po štiriurnem kuhanju je komisija ocenila, da je najoku-snejši golaž uspelo pripraviti ekipi Kela&Kuhljica. Drugo mesto so zasedli člani ekipe Kuharji vseh generacij, ki so se lahko pohvalili z najmlajšim kuharjem srečanja, devetletnim dečkom. Tretje mesto je dosegla ekipa Getovlje. Predsednik Ribiškega kluba Druškovič Franci Druškovič si želi, da bi tekmovanje postalo tradicionalno in bi v maju vsako leto ob ribnik privabilo številne ljubitelje te jedi. ŠO Za vsakogar nekaj POLZELA - Osnovna šola je v soboto že četrto leto zapored v obliki naravoslovnega dne pripravila eno največjih prireditev v tem šolskem letu, Šport Špas. Njen namen je prepletanje gibalnih in okoljevarstvenih aktivnosti, zdrave prehrane, aktivnosti s področja zdravstva, družab-no-zabavnih iger in likovnega ustvarjanja. Šport Špasa, ki ga v sodelovanju s šolo sooblikujejo prav vsa občinska društva, se poleg šolarjev tudi vse ostale generacije občanov. V soboto so se tako številne skupine učencev podale po občinskih planinskih poteh in ob tem na različne načine vzporedno spoznavale delovanje društev. Spet drugi osnovnošolci so dopoldne preživeli na športnem igrišču na Bregu, kjer so balinali, igrali tenis, spoznavali delo z reševalnim psom in oživljanje z defibrilatorjem. Umetniške dušice so pod okriljem polzelske likovne sekcije ustvarjale v šoli. Zaradi slabega vremena je bil zaključek prireditve, ki jo je s svojim obiskom popestril Rok Marguč, v telovadnici. Na številnih stojnicah je bila na voljo zdrava hrana, za veselo vzdušje pa je poskrbel narodnozabavni ansambel Glasbene šole Risto Savin Žalec. ŠO Streha z zamudo VITANJE - V trgu so začeli v ponedeljek obnavljati cerkev sv. Petra in Pavla. Kritino zvonika, ki je bil nazadnje prekrit pred 117 leti, so odstranili, nato ga bodo prekrili z novim skrilom, to je s kamnito kritino. Letos bodo obnovili celotno streho, ki meri kar devetsto kvadratnih metrov. Obnova strehe je nujna, saj v kulturnem spomeniku občasno zamaka. Župnija je zato lani kandidirala na državnem razpisu za sofinanciranje obnove kulturnih spomenikov in bila obveščena, da je izbrana. Zaradi varčevalnih ukrepov v državi so morali nato na sklenitev pogodbe o sofinanciranju dolgo čakati. Vrednost del znaša okoli 250 tisoč evrov, saj je skril najdražja kritina, vendar gre za zahtevo zavoda za varstvo kulturne dediščine. Od tega zneska mora 51 odstotkov zbrati župnija, preostalo je delež ministrstva za kulturo. Župnik Lojze Cvikl pričakuje, da bo obnova zvonika dokončana do župnijskega praznika sv. Petra in Pavla. V Vitanju je zanimiva slovenska posebnost, da imajo v trgu kar dve župnijski cerkvi, letno in zimsko. Iz ene v drugo se preselijo za veliko noč, ko je slovesna procesija. V tej župniji si župljani za obnovo cerkva nasploh izjemno prizadevajo, saj so v zadnjih letih obnovili kar tri podružnične cerkve. Tako so obnovili cerkve na Hudinji, v Spodnjem Doliču in v Breznu, tik ob vitanjskem trgu. BJ Ob dnevu parkov zavarovali jami ŽALEC - Zavod za varstvo narave je ob evropskem dnevu parkov, ki ga praznujemo 24. maja, skupaj z Občino Žalec ter v sodelovanju s krajevno skupnostjo Ponikva in jamarji v torek predstavil informativne table pred Zgornjo in Spodnjo Stesko jamo na Ponikovskem krasu. Območje osamelega Ponikovskega krasa, ki je od leta 1998 zavarovano kot krajinski park, se dviga iznad uravnane celjske in velenjske kotline. Na njegovem severozahodnem robu je na koncu soteske ob vznožju skalne stene vhod v dve jami. Zgornja Steska jama je bogato obložena s sigo in okrašena s kapniki različnih oblik in velikosti, Spodnja Steska jama, ki je manj zasigana, pa je pomembna predvsem kot vodna jama in vir pitne vode za domačine. Zaradi varstva jam, jamskega inventarja in kot pomembno življenjsko okolje zavarovanih vrst netopirjev je zavod za varstvo narave zaprl vhod v jamo. Za seznanitev o bogastvu, ki ga skriva kraško podzemlje, je oblikoval dve informativni tabli z opisom naravovarstvenega in zgodovinskega pomena jam. ŠO Telovadnice še ni na vidiku LAŠKO - Občina je lani začela energetsko obnavljati Osnovno šolo Antona Aškerca Rimske Toplice. Obnova bo končana v naslednjih mesecih. Si pa v tem kraju že vrsto let želijo naložbe, ki bi pripomogla k izvajanju športa v devetletki in hkrati k bolj živahnemu utripu v krajevni skupnosti. To je gradnja nove telovadnice. Obstoječa telovadnica je neustrezna in premajhna, saj ji za kakovosten pouk športa primanjkuje ena vadbena enota, velika približno 300 kvadratnih metrov. Novo telovadnico bi poleg šolarjev s pridom uporabljali tudi krajani in turisti, ki obiščejo Rimske Toplice. Občina je sicer že naročila projekt za gradnjo telovadnice in ustrezno gradbeno dovoljenje, a ker s prijavo ni bila uspešna pri iskanju sofinanciranja na razpisih, laški župan Franc Zdolšek upa, da bi lahko novo športno dvorano zgradili v bližnji prihodnosti. Kot morebiten časovni okvir je napovedal prihodnja štiri leta. TV Pričakujejo staro-novo tajnico ROGATEC - Občina je pred dnevi objavila razpis za delovno mesto tajnika. Župan Martin Mikolič je pojasnil, da obstoječa vršilka dolžnosti tajnice, sicer že doslej zaposlena v občinski upravi, izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta. Dodal je še, da občina v času vsesplošnega varčevanja ni naklonjena povečevanju števila zaposlenih. Občina Rogatec je brez tajnika ostala konec leta 2012, saj se je dolgoletni delavec na tem delovnem mestu Pavel Strajn upokojil. Župan Martin Mikolič v luči varčevanja na njegovo mesto ni zaposlil nikogar, temveč je najprej za vršilko dolžnosti tajnice imenoval Agato Tepeš. Ko je ta podala odstop s tega položaja in župana prosila za skrajšanje delovnega časa, je naloge tajnice kot vršilka dolžnosti prevzela Nataša Lavrič. Ker je opravljanje nalog v imenu vršilke dolžnosti omejeno na pol leta, je glede na zakonodajo občina morala za to delovno mesto objaviti javni razpis. TV Kdo bo vodil šolo? VOJNIK - Ravnateljica Osnovne šole Vojnik Majda Rojc se bo konec leta upokojila, zato so začeli postopek imenovanja novega ravnatelja. Občinski svet je izrazil na zadnji seji soglasno pozitivno mnenje kandidatki Olgi Kovač, ki se je prijavila med petimi kandidati. Vsi kandidati so pogoje izpolnjevali, med njimi je Kovačeva že več kot desetletje in pol pomočnica ravnateljice ter po mnenju svetnikov zelo dobro pozna delovanje Osnovne šole Vojnik. Po izobrazbi je magistrica vrednotenja dela, od leta 1981 je učiteljica matematike in fizike. Ravnatelja imenuje svet zavoda, ki pridobi pred odločitvijo mnenje učiteljskega zbora, lokalne skupnosti in sveta staršev. Svoj predlog nato posreduje ministru za izobraževanje. V primeru, če ministrovo mnenje v 30 dneh ni izrečeno, lahko svet zavoda odloči brez njega. BJ Znani občinski nagrajenci REČICA OB SAVINJI - Na 31. redni seji občinskega sveta so svetniki sprejeli sklep, s katerim so potrdili na javni razpis prispele pobude, ki jih je obravnavala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, in tako določili dobitnike občinskih priznanj za leto 2014. Naziv častne občanke bo prejela Anka Rakun, upokojena učiteljica, slikarka in likovna pedagoginja, ki s svojim delom uspešno promovira občino izven njenih meja, zlati grb občine bo prejel Jože Kramer, nekdanji župan in eden najbolj zaslužnih za gradnjo Športnega parka, srebrnega Marija Štiglic, gostinka in aktivna članica rečiškega turističnega društva, bronastega Vera Slokan, ena od ustanoviteljic in najbolj aktivnih članic Športnega društva Gmajna Varpolje, in harmonikar Primož Zvir, absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko leta 2009. HŽ Zahvala srčnim krvodajalcem ŠMARJE PRI JELŠAH - Območno združenje Rdečega križa je minuli četrtek zvečer v spodnji dvorani tamkajšnjega kulturnega doma pripravilo tradicionalno prireditev z naslovom Solidarnost je naša vrlina, namenjeno krvodajalcem. Združenje je zahvale podelilo 112 krvodajalcem iz občin Bistrica ob Sotli, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec in Šmarje pri Jelšah, ki so dosegli visoko število darovanj krvi. Med drugim so se zahvalili Marjanu Šarlahu iz Šmarja pri Jelšah, ki je kri daroval že 110-krat. Zahvale so prejeli tudi krvodajalci, ki so letos prenehali darovati kri zaradi dopolnjenih 65 let ali zaradi bolezni. Od aktivnega krvodajalstva sta se med drugim poslovila Rudi Strašek s Kristan Vrha, ki je kri daroval 159-krat, in Jaka Rihtarič iz Šmarja pri Jelšah, ki je kri daroval 96-krat. TV Na pomoč tudi občina GORNJI GRAD - Občina je ustanovila Odbor za odpravo posledic požara na Kropi in odprla poseben transakcijski račun, na katerem zbira denar za nesrečni družini. Pred časom je namreč požar uničil pomožni objekt in poškodoval stanovanjsko hišo, last družin Zavolovšek in Sulejmanovič s Krope. Škoda je velika, zagorelo pa naj bi zaradi napake v električni napeljavi. Sicer so družinama priskočili na pomoč v številnih društvih in organizacijah, saj je šest družinskih članov ostalo tako rekoč pod milim nebom. US Veseli nove ceste in parkirišč ROGAŠKA SLATINA - Občani so se minulo sredo veselili odprtja obnovljene najbolj strme lokalne ceste v občini, ki vodi proti planoti Ravnocerje. Minuli petek je sledil še prerez traku pri novozgrajenem parkirišču v najstarejši ulici v občini - Ulici XIV. divizije. Na planoti Ravnocerje živi zelo malo ljudi, je pa kakovostna cesta zanje ena pomembnejših pridobitev. Občina je njihovim prošnjam prisluhnila in v štirih letih zgradila 1,6 kilometra nove ceste. Za gradnjo odseka, ki je bil dokončan v letošnjem letu, je namenila dobrih 75 tisoč evrov, vrednost vseh realiziranih odsekov med letoma 2011-2014 pa znaša 226 tisoč evrov. Občina je bogatejša tudi za 59 novih parkirnih mest, pri čemer so tri namenjena parkiranju gibalno oviranih oseb. Naložba, ki so je veseli predvsem uporabniki bližnjega vrtca, cerkve sv. Križa in izvajalci gospodarskih dejavnosti v Ulici XIV. divizije, znaša 112 tisoč evrov. TV Kot pojasnjujejo v direktoratu za infrastrukturo, imajo vse obravnavane različice po dopolnitvi študije različic pozitivno neto sedanjo vrednost in so torej upravičene. Predlagana rešitev pa ni dokončna zaradi nedokončanega okoljskega poročila. Vzrok za to je zamujanje ministrstva za kmetijstvo in okolje pri zagotavljanju podatkov o habitatih. Dodajajo še, da naj bi glede na razpoložljiv denar v državnem proračunu do konca leta 2015 pripravili predlog najustreznejše rešitve na tem delu tretje razvojne osi. V začetku leta 2016 naj bi študijo različic in okoljsko poročilo dali v javno obravnavo. Prvotna različica ugodna, a ne dokončna Direktorat za infrastrukturo odprl karte glede povezave med Celjem in Novim mestom ENERGETIKA CELJE LAŠKO - Občina je po javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta, ki je bila 12. aprila, pridobila odgovor ministrstva za infrastrukturo in prostor glede načrtovanja poteka tretje razvojne osi v srednjem delu. Kot kaže se je po dopolnjeni študiji različic iz leta 2011 kot ugodna znova izkazala trasa, ki bi vodila od Celja, Laškega, Zidanega Mosta do reke Save, ki je v preteklih letih že dobila označbo, da je ekonomsko nesprejemljiva in družbeno neupravičena. Ministrstvo oziroma direktorat za infrastrukturo je v svojem odgovoru povzel kronološki potek načrtovanja tretje razvojne osi. Leta 2008 je bila po vseh veljavnih kriterijih (razvoj-no-urbanistični, prometno-ekonomski, gradbeno-teh-nični in okoljski vidik) kot najustreznejša rešitev, ki bi povezala avtocesto A1 pri Celju in avtocesto A2 pri Novem mestu, predlagana tista, ki bi vodila od Celja, Laškega, Zidanega Mosta do reke Save ter nato dalje mimo Tržišča in Šmarjeških Toplic do Otočca. Vendar se je omenjena rešitev izkazala za ekonomsko neupravičeno, na območju Laškega pa tudi kot družbeno nesprejemljivo. Zato naj bi obveljala minimalna alternativa, kar pomeni posodobitve obstoječih prometnic in novogradnje na najbolj problematičnih odsekih. Prva različica še ni izključena Je pa bila v začetku leta 2011 izdelana dopolnjena študija različic z upoštevanjem minimalne alternative. V direktoratu pojasnjujejo, da sta bili v okviru strokovnih podlag obdelani dve možni različici. Ocena rezultatov dopolnjene študije različic je pokazala, da je prvotno predlagana rešitev še vedno ugodna. Ob tem se postavlja vprašanje, kako je lahko znova ugodna različica, za katero so v minulih letih ugotovili, da je ekonomsko neupravičena in družbeno nesprejemljiva. V direkto-ratu odgovarjajo, da je njeno upravičenost dokazalo upoštevanje dodatnih meril v dopolnjenih strokovnih podlagah študije različic. Ta merila so daljše obdobje vrednotenja, koristi zaradi eksternih učinkov, vpliv poselitve, vrednost investicije in možnost postopne realizacije. Ob tem poudarjajo, da dopolnitev študije različic še vedno ni končana. Vris ni bil zgolj napaka Predstavniki Civilne iniciative krajanov Laškega (CIKL) so v začetku aprila opozorili, da bi morala biti javnost obveščena o napredovanju postopkov za umeščanje tretje razvojne osi, ki jih vodi država. Predsednik CIKL Franci Vindišar še vedno meni, da vrisana trasa v dopolnjenem osnutku Občinskega prostorskega načrta Občine Laško ni zgolj napaka, kot so trdili pripravljavci načrta in predstavniki občinske uprave. V to trdno verjame po tem, ko je na spletni strani ministrstva za infrastrukturo in prostor med vizualizacijami projektov zasledil potek tretje razvojne osi. »Zanimivo je, da vizualizacija sovpada s spremembami OPN. Predstavniki civilne iniciativne znamo sešteti ena plus ena. Odgovor direktorata pa se nam zdi resno zavajanje javnosti.« Eno je občinski, drugo pa državni načrt Vodja urada za gospodarske javne službe okolje in prostor na Občini Laško Andrej Kaluža pravi, da odgovor direktorata ne kaže, da bi država vodila nove postopke glede umeščanja tretje razvojne osi v srednjem delu. Kljub temu da je sam z državne ravni pričakoval bolj jasna in natančna pojasnila, še enkrat poudarja, da občinski prostorski načrt nima popolnoma nobene povezave z državnim prostorskim načrtom in da je bil strah civilne iniciative ob predstavitvi OPN odveč. »Državni prostorski načrt je hierarhično gledano nad občinskim prostorskim načrtom, lokalna skupnost nanj nima vpliva, glede njega lahko poda le določene smernice in pripombe.« TINA VENGUST Pomoč mladim in hospicu CELJE - Člani Rotary kluba Barbare Celjske so svoj 7. dobrodelni ples izkoristili tudi za to, da razdelijo glavnino denarja od skupaj deset tisoč evrov, ki jih namenjajo v pomoč soljudem in podporo mladim talentom. Tako je predsednik kluba Matjaž Marovt predal osrednjo donacijo v znesku 3 tisoč evrov predstavnikom Hiše hospic, z denarjem so pomagali tudi trem socialno ogroženim družinam s Celjskega pri plačilu računov in šolanju otrok ter pri nakupu ortopedskega pripomočka in kritju stroškov za pot na operacijo v ZDA gibalno oviranima Petru ter Aniti. Rotarijci pa vse od svoje ustanovitve posebno pozornost namenjajo tudi podpori mladim talentom, nadarjenim in ambicioznim šolarjem, dijakom in študentom, ki želijo izstopati iz povprečja in v življenju narediti kaj posebnega. Letos so že denarno podprli skupino učencev I. OŠ, ki so se uvrstili na svetovno prvenstvo v programiranju robotov First Lego League, nadarjene mlade glasbenike Urbana Kolarja, Luko in Lenarta Piana, Sašo Fidler in mlado ekipo Igorja Pečolarja, ki se pripravljajo na snemanje prvega igranega filma. IS SLS z županskimi kandidati ZREČE - Slovenska ljudska stranka je svoj 19. tabor, ki ga je v nedeljo pripravila v Zrečah, izkoristila tudi za predstavitev nekaterih kandidatov, s katerimi se bo na jesenskih lokalnih volitvah potegovala za županska mesta. Doslej je stranka na območju države že evidentirala kandidate za župane v 102 občinah, v Zrečah se jih je predstavilo 27, od tega tudi trije s Celjskega. Tako se bosta za naklonjenost volivcev v občinah Vitanje in Slovenske Konjice potegovala dosedanja župana Slavko Vetrih in Miran Gorinšek, županski kandidat v Velenju pa je Mihael Lapajne. Kot poudarjajo v SLS, je to šele začetek oblikovanja županskih kandidatur, saj bo glavnina imen znana šele proti koncu poletja. Stranka ima sicer v tem mandatu močan županski lobi, saj je bilo na lokalnih volitvah leta 2010 na listi SLS izvoljenih kar 42 županov. IS PREKLOPITE na PLIN MESTNA OBČINA CELJE Mestna občina Celje na podlagi 218. c in 218. č člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Ur. l. RS, št. 102/2004) objavlja JAVNO NAZNANILO o razgrnitvi podatkov za odmero nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju Mestne občine Celje za leto 2014 Mestna občina Celje bo v letošnjem letu izvedla projekt posodobitve evidence za odmero nadomestila za uporabo zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča tudi na podlagi podatkov, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije. Del podatkov bo prevzet tudi iz javne evidence Register nepremičnin (1), s čimer bo dosežena enotnejša odmera za vse zavezance na območju Mestne občine Celje. Za potrebe posodobitve evidenc za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: NUSZ) za zazidana stavbna zemljišča za stanovanjski namen bo Mestna občina Celje primerjala podatke obstoječe evidence s podatki iz evidence REN in bo po potrebi iz nje prevzela določene podatke, ki so potrebni za odmero NUSZ. Javni vpogled v podatke REN je dostopen na spletnem naslovu http://e-pro-stor.gov.si Posodabljanje evidenc bo potekalo od 23.5.2014 do vključno 6.6.2014. Obveščamo vse zavezance, da imajo možnost preko elektronske pošte, telefona ali z obiskom informativne pisarne v prostorih Mestne občine Celje: • vpogledati v podatke uporabljene za izračun odmere NUSZ in pridobiti strokovne obrazložitve teh podatkov, • vlagati pripombe na podatke ter • pridobiti strokovno pomoč in napotke za urejanje podatkov v REN. Informativna pisarna bo odprta v času uradnih ur Mestne občine Celje, v primeru večjega zanimanja pa tudi v torek in četrtek. Informacijska pisarna je v sejni sobi v pritličju, levo od Mestne občinske blagajne (vhod z Ljubljanske ceste). Telefonska številka informacijske pisarne je 03/42 65 83, elektronski naslov pošte pa info.nusz@celje.si. Če se zavezanec ne strinja s podatki za odmero NUSZ, mora do 6.6.2014 predlagati vpis novih podatkov oz. popraviti podatke. Če zavezanec tega v določenem roku ne naredi, se šteje, da so podatki za odmero NUSZ ustrezni in skladni z 218. c in 218. č členom Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS, št. 102/2004). V času razgrnitve podatkov bo Mestna občina Celje sprejemala tudi registracijske podatke novih zavezancev in vse druge spremembe v zvezi z lastništvom (uporabo, najemom) zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, komunalno opremljenostjo zemljišča, morebitnimi oprostitvami plačila NUSZ ipd. Zavezanci so dolžni posredovati podatke in njihove spremembe po 15. členu Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 138/2006 in nasl.). župan Bojan Šrot (1) Register nepremičnin (v nadaljevanju: REN) je evidenca, ki vsebuje podatke o vseh nepremičninah v Sloveniji, ki so prevzeti iz obstoječih javnih evidenc (zemljiškega katastra, katastra stavb, centralnega registra prebivalstva ...) in dopolnjeni s podatki iz popisa nepremičnin. Vzdrževanje podatkov se izvaja na osnovi prevzema sprememb iz javnih evidenc, s terenskimi ogledi in meritvami, z uporabo aeroposnetkov in drugih metod inventarizacije, pa tudi na osnovi podatkov, ki jih posredujejo lastniki, uporabniki nepremičnin. 22 ŠPORT V predzadnjem krogu 1. slovenske nogometne lige so zmagala kar štiri gostujoča moštva, tudi Celje v Kranju proti Triglavu. Le ena ekipa je slavila kot gostitelj, velenjski Rudar proti Krki s 4:2. Celjani so si krog prej zagotovili obstanek. Kamen, kaj kamen, skala jim je padla s srca na Dolenjskem. Srhljivka! Celjski nogometaši so si globoko oddahnili. V zadnji tekmi 34. kroga so v Novem mestu v 87. minuti zaostajali z 2:0, potem pa v dobri minuti dosegli dva gola in si zagotovili obstanek med prvoligaško druščino. Zaostanek je po strelu z bele točke znižal Sebastjan Gobec. Enajstmetrovko je priigral Benjamin Verbič, ki je kasneje izenačil izid, saj se je najbolj znašel v gneči pred kazenskim prostorom. Tisti, ki so spremljali igralce v Novem mestu, so kar zmajevali z glavami. Takšne srhljivke pač še niso doživeli. Izjemi sta izkušena Amel Mujči-novič, ki je izvrstno obranil strel domačega igralca, in Sebastjan Gobec, ki je igral odlično. Oba sta med odmorom »bentila« v slačilnici in prebudila melanholično ekipo. Rožmanu uspelo Mladi trener Simon Ro-žman je na svojem prvem gostovanju popeljal moštvo do zmage (v Ljubljani), na drugem gostovanju je klu- bu zagotovil obstanek, na tretjem pa znova osvojil tri točke. Njegovi varovanci so namreč prinesli poln izkupiček iz Kranja. Edini gol je dal Benjamin Verbič. Z desetim zadetkom se je povzpel na osmo mesto najboljših strelcev lige. V zadnjem krogu bo gost Arene Petrol Gorica. Velenjski Rudar bo odpotoval v Koper z željo, da zmaga z vsaj dvema goloma razlike in osvoji naslov podprvaka. To bi bil primeren zaključek obdobja, ko je bilo denarja Ob jezeru dovolj. Odslej naj bi ga bilo, žal, precej manj. Slovo Obrulove Po nedeljskih tekmah pa se bo dogajanje preselilo v prostore celjskega štadiona. Na rednem zboru članov Nogometnega kluba Celje bo po poročilih o delu kluba odstopila predsednica kluba Alenka Obrul in še en član upravnega odbora. Kdo bo naslednik Obrulove, še ni znano. Od imena novega vodilnega moža nogometnega kluba bo odvisna nadaljnja usmeritev. Pred časom je na pomoč - s financami, znanjem in še čem - priskočil Darko Klarič. Zanimivo bo spremljati ključne odločitve. Letošnja sezona je bila znova stresna, drži pa, da so se med njo dobro kalili mladi Lestvica 1. SNL MARIBOR 35 24 4 7 78:31 76 LUKA KOPER 35 20 6 9 49:35 66 RUDAR 35 18 9 8 54:30 63 GORICA 35 15 10 10 58:32 55 ZAVRČ 35 16 5 14 56:60 53 DOMŽALE 35 10 14 11 47-36 44 0LIMPIJA 35 11 6 18 35-54 39 CELJE 35 10 7 18 30^56 37 KRKA 35 7 7 21 2Si64 28 TRIGLAV 35 6 8 21 34J1 26 nogometaši. Celjsko zvezno vrsto Benjamin Verbič - Blaž Vrhovec - Miha Zajc so povabili v slovensko reprezentanco do 21 let, na čakanju pa je Nicolas Rajsel. Moštvo je kakovostno, škoda bi ga bilo razprodati. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Še zadnjič s predsednico! Sezono rešili na Dolenjskem v eni minuti Med 7. in 12. julijem bodo na svoj račun prišli zelo mladi nogometaši, obenem še njihovi starši. Tako imenovani Slovenija kamp bo na 18 mestih, tudi v Celju in na Vranskem. Nogometnega kampa se lahko udeležijo otroci oziroma fantje od 7. do 14. leta starosti. Strokovni vodja je Celjan Jani Žilnik, ki zatrjuje, da bodo mladim zagotovili kakovostno preživljanje prostega časa med počitnicami. Igrali bodo nogomet pod budnim očesom najboljših trenerjev iz njihovega okolja. Projekt je podprla Nogometna zveza Slovenije. DŠ Brus uspel, Srabotnik rezerva Koliko ljudi bo sprejela Rdeča dvorana? Celjski in velenjski roko-metaši so brez prask prestali tekmi predzadnjega kroga v ligi za prvaka in bodo jutri v medsebojnem obračunu v Velenju odločili o državnem prvaku. Celjani so s kar 45:31 ugnali precej brezvoljne Mariborčane. V nezanimivi tekmi brez pravih obramb sta bila strelsko najbolj razpoložena Gašper Marguč in Uroš Bundalo s po devetimi goli. Gorenje je v Sevnici zmagalo s 33:24 po desetih uspešnih strelih Marka Dujmoviča in osmih Nejca Cehteta. »Lesi« in »Skoki«! V Zlatorogu pa sta bila - česar celjsko strokovno vodstvo ni prezrlo - za visoko razliko zaslužna predvsem vratarja Urban Lesjak in Matevž Skok. Trener Branko Tam-še je na pragu velikega preobrata. In tudi maščevanja. Zagotovo se bo še posebej »lotil« dirigenta Gorenja Sta-ša Skubeta, če bo ta seveda sploh igral. »S trdim delom smo si priborili priložnost, da postanemo državni prvaki. Če bomo odigrali tako, kot sem si začrtal skupaj s sodelavci, bomo zelo blizu uspehu. Favoriti? Zahtevam, da ekipa ostane na realnih tleh. Favorit je zame še vedno Gorenje, saj je vodilo na lestvici skoraj celotno sezono,« razmišlja Tamše. Tudi krožni napadalec Uroš Bun-dalo, za katerim je najboljša predstava v celjskem dresu, je vlogo favoritov prepustil »osam«. Prednost Celju Zaradi nekaterih presežkov v tej sezoni je bila igra Mariborčanov precejšnje razočaranje. Njihov trener, dr. Marko Šibila, je dejal: »Skušali smo kljubovati Celju, ki ima vrhunsko moštvo. Sestavljeno je iz rokometašev, ki bi lahko igrali domala kjer koli po Evropi. Zato je v veliki prednosti pred Gorenjem. Zaradi kadra jim naslov ne bi smel spolzeti iz rok. Tudi Ve-lenjčani so kvalitetni in se seveda ne bodo predali. Želim si, da bo jutri pravi rokometni praznik.« Organizator igre Branika je bodoči »pivovar« Miha Zarabec: »Trenutno je Celje krepko boljše od Gorenja, predvsem zaradi širine igralskega kadra. Pričakujem torej zmago gostov. Če pa ne bodo >pravi<, bodo imeli preglavice.« Torej, vse poti vodijo v Rdečo dvorano, ki bo končno pokala po šivih. Celjani prepuščajo vlogo favoritov domačinom, ti in pa celotna slovenska rokometna srenja pa se zavedajo, da bi bila senzacija, če gostje ne bi uspeli iztržiti vsaj remija. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Po izjemno napetih in stresnih kvalifikacijah sla-lomistov na divjih vodah v Tacnu je znana slovenska kajakaška reprezentanca, ki nas bo zastopala na evropskem prvenstvu na Dunaju, na letos zgrajeni umetni kajakaški progi. V avstrijsko prestolnico in na svetovno prvenstvo septembra v ZDA bo poleg Petra Kauzerja in Janoša Peterlina odpotoval tudi član celjskega Nivoja Simon Brus. Četrti reprezentant na tekmah svetovnega pokala bo Martin Albreht, prva rezerva pa je komaj 18-letni Celjan Martin Srabotnik! V sobotnem prvem teku je Brus postavil najboljši čas. Odpeljal je brez dotika in premagal tudi aktualnega olimpijskega prvaka Molmentija in bivšega dvakratnega svetovnega prvaka Kauzerja ter Simon Brus dokazal, da nedvomno sodi v našo najboljšo selekcijo, čeprav mu je že trda predla. V finalni vožnji je Simon osvojil 4. mesto. Malenkostno je udaril zadnja vratca, prejel dve kazenski sekundi in ostal brez stopničk. Če bi se izognil viseči palici, bi premagal svetovno smetano ... DŠ, foto: arhiv KKK Nivo Od celjskega kluba so se poslovili (z leve) Gašper Marguč, Uroš Bundalo, Žiga Mlakar, Sebastian Skube, Nikola Ranevski, Mate Lekai in Borut Mačkovšek. Odhoda Nemanje Zelenovica in Davida Miklavčiča torej še nista potrjena. Le en spodrsljajček Pet slovenskih reprezentantk - vse iz celjskega keglja-škega kluba - se je uvrstilo v šestnajstino finala na svetovnem prvenstvu v Brnu. V kvalifikacijah je Anja Kozmus osvojila drugo mesto (podrla je 634 kegljev), Nada Savič peto (621), Barbara Fidel 14. (612), Rada Savič 20. (604), Eva Sajko pa 29. (586). V nadaljnje tekmovanje se ni uvrstila zgolj Brigita Strelec (573), ki je včeraj tako kot Sajkova nastopila v mešanih dvojicah. Vse so tekmovale tudi v šprintu, ki šteje še za kombinacijo. Izločilni boji v posamični konkurenci bodo danes (Kozmus -Liovic, Hrv, N. Savič - Valigurova, Slovaška, Fidel - Buckova, Češ, R. Savič - Vaidahazan, Rom, Sajko - Wiedermanova, Češ) in jutri, zaključni pa v soboto. Na SP do 23 let so slovenska dekleta osvojila tretje mesto. Z bronastima medaljama se bosta v Celje vrnili Saša Črep in Anja Dobravec. DŠ 23 Hopsi navdušili s srčno in hrabro igro Kaj bo s polzelskim klubom? - Trener Jernej Kobale po hoji Hopsov na robu finala Danes bosta finalno serijo državnega košarkarskega prvenstva v Novem mestu začeli moštvi Krke in Uniona Olimpije. Novomeščani lovijo že peti zaporedni naslov, ko jim bo načrte na klopi ljubljanske zasedbe poskusil prekrižati Celjan, trener Aleš Pipan. Krka in Union Olimpija sta proti Hopsom ter Heliosu dobila ključni, tretji tekmi pol-finala končnice dp. Polzelani so bili po presenetljivem, a zasluženem izenačenju v seriji zmag na 1:1, v polfinalu proti Krki na pragu senzacije. Na odločilni tekmi v Novem mestu so vodili že za deset točk, a so zasedbi trenerja Jerneja Kobaleta, ki je kljub temu vpisala odličen rezultat, pošle moči. Po zmagi na Polzeli, ko je bilo vzdušje peklensko, ste bili proti Krki na njenem igrišču hraber nasprotnik. Res je. Že v prvi četrtini tekme smo se pošteno odlepili od nasprotnika, tudi v drugi nadzirali tekmo, potem pa naredili nekaj neumnih napak. Te so posledica izjemne utrujenosti med mojimi igralci. Kot smo že večkrat omenili, je bil tempo v sezoni peklenski in igralcem na naši kratki klopi je pojenjala moč. Ekipa se ni dala, želela je tudi na tretji, odločilni tekmi presenetiti Krko, a se ni izšlo. Kljub temu vsa čast fantom za borbo in prikazano, ko je zmanjkalo tudi nekaj sreče. Če bi zadržali nalet domačih košarkarjev, bi bili pred vrati raja, a je bilo to težko pričakovati, tudi zaradi nekaterih nepotrebnih napak igralcev. Nekaj napak je bilo posledica omenjene utrujenosti. Krka je moštvo, ki se ne preda. Domači so bili na začetku ner- Jernej Kobale vozni, mi smo to izkoristili in imeli vse vajeti v svojih rokah. Imeli smo pravi ritem, zatem pa so se gostitelji razigrali. Po njihovem vodstvu smo vedeli, da bo težko. Zaradi utrujenosti smo poskusili tudi s consko obrambo, vendar se ni izšlo. Borili ste se od prvih do zadnjih sekund. Kakšen je bil polfinale za vas? Fantje so v polfinalu igrali eden za drugega. Ostali so skupaj, igrali požrtvovalno in navduševali. V teh težkih trenutkih in v peklenskem ritmu je težko ostati skupaj, biti vseskozi osredotočen, a mojim fantom je to uspelo. Napori so bili strašanski. Po začetnem visokem porazu smo z odlično igro pred bučnim vzdušjem v domači dvorani zmagali in poskrbeli za veselje med svojimi privrženci. Se je pa treba zavedati, da je ekipo, kot je Krka, v petih dneh težko premagati dvakrat. To ni mačji kašelj. Med najboljše štiri ekipe v državi ste se uvrstili po pet- »Na tretji tekmi smo imeli priložnost za novo senzacijo, pa se ni izšlo. Če bi nam kdo pred sezono dejal, da bomo prišli na rob finala, bi to težko verjeli.« najstih letih. Kaj pa bi bilo, če ne bi bilo toliko težav s poškodbami? Zagotovo bi imeli večje možnosti, saj bi jih lahko igralce menjavali. Ti bi si lahko odpočili. Že na prvi tekmi s Krko sem to poskušal, a ni bilo dovolj igralcev, da bi si odpočili tisti ključni. Je pa težko zdaj govoriti, kaj in kako bi bilo. Morda pa bi se katere druge stvari drugače odvile. Gotovo bi bilo nekoliko lažje, če bi bila klop daljša. Navijači so vas presenetili tudi v Novem mestu. Bilo jih je precej, po tekmi so z vami skoraj eno uro rajali in prepevali pred dvorano. Zvesti navijači so nam stali ob strani. Za podporo bi se jim zahvalil iz srca. Fantastični so bili skozi sezono. Na zadnji domači tekmi so pripravili pravi pekel, ko smo na kolena spravili državne prvake. Košarko igramo zaradi njih. Letos ste presenetili skorajda vse. Kaj dejati o vašem moštvu, ki je bilo sestavljeno iz mešanice izkušenih in mlajših igralcev? Marsikdo nas je že po rednem delu zaradi številnih sprememb v ekipi odpisal. A fantje so stopili skupaj in pokazali, iz kakšnega testa so. Miha Vašl se je kljub temu, da je bil prisiljen igrati na poziciji organizatorja igre, izkazal. Mislim, da je imel od desetih tekem le dve slabi. Tudi Mirko Mulalič je pokazal, da je izvrsten igralec, čeprav bo moral še odpraviti nekaj napak. Gotovo je na pravi poti. Alexis Wangmene pa je po mojem mnenju eden izmed najboljših obrambnih igralcev v državnem prvenstvu. O Goranu Jagodniku ni treba izgubljati besed, ko gre za izjemno izkušenega igralca. Tudi Simo Atanackovič je Panorama ROKOMET 1. SL, drugi del, 9. krog: Celje Pivovarna Laško - Maribor 45:31 (20:14); Bundalo, Marguč 9, Mačkovšek, Žvižej 5, Sliškovič 4, Razgor, Skube, Zelenovič, Lekai 2, Mlakar, Janc, Ranevski, Poteko 1; Za-rabec, 8, Jamnik 7, Sevnica -Gorenje 24:33 (12:19); Brečko, Gjerek 5; Dujmovič 10, Cehte 8, S. Burič 4, Medved, Golčar 3, Gams, Vrečar 2, Nosan 1. Vrstni red: Celje, Gorenje 56, Maribor 46, Ribnica 33, Trimo 30, Sevnica 19. KOŠARKA 1. SL, polfinale, tretja tekma: Krka - Hopsi 70:61; Be-čirovič 17, Booker 11; Wan-gmene 22, Jagodnik 17, Vašl 9, Atanackovič 7, Mulalič 6. NOGOMET 1. SL, 35. krog: Triglav - Celje 0:1 (0:1); Verbič (42), Rudar - Krka 4:2 (1:0); Rot-man (4, 80), Eterovič (70, 93); Obele Mba (40), Kastre-vec (42), Domžale - Olimpija 1:2 (0:0), Gorica - Maribor 1:2 (0:0), Zavrč - Koper 1:2 (0:1). 2. SL, 26. krog: Šmartno 1928 - Šampion 1:4 (0:2); Zamernik (65); Čretnik (4), Hodžič (31), Horvat (66), Akamba (72). Vrstni red: Dob 60, Radomlje 50, Alu- pokazal, da je pravi. Kakšen pa je pogled na celotno sezono? Mi smo šli od tekme do tekme. Ko smo prišli v polfinale, smo se veselili, a se nismo ustavili. Želeli smo si še naprej, da morda Krko dobimo na levi nogi. Na tretji tekmi smo imeli priložnost za novo senzacijo, pa se ni izšlo. Če bi nam kdo pred sezono dejal, da bomo prišli na rob finala, bi to težko verjeli. Izpolnili smo, kar smo si zastavili pred sezono. Kakšna bo prihodnost kluba s Polzele? To je popolna neznanka. Sam nimam pravega stika, ko je vse vezano na finance. Vsepovsod je težko. Nisem pravi naslov za vprašanje, kaj se bo v prihodnje na Polzeli zgodilo. Črn scenarij bi bil za Polzelo, klub in navijače tragedija. Tudi za vas, mar ne? Seveda. Nihče si tega ne želi. Na Polzeli je veliko minij 47, Veržej 44, Ankaran 38, Krško, Šmartno 36, Šenčur 30, Šampion 19, Bela krajina 6. 3. SL - vzhod, 22. krog: Bistrica - Šmarje 2:3 (1:1); Asllanaj (29, 53), Firšt (71), Šentjur - Dravinja 1:7 (0:2); Wedra (73); Čakš (17, 83), Vezjak (30), Černec (58), Čander (71, 79), Naglič (87). Vrstni red: Dravinja 59, Drava 45, Rakičan 42, Odranci 39, Ljutomer, Beltinci 37, Šmarje 36, Nafta 35, Tromejnik 29, Malečnik 27, Grad 21, Šentjur 19, Bistrica 13, Čarda 9. Štajerska liga, 23. krog: Radlje - Šoštanj 2:0 (1:0); Ramič (27), Zreče - Fužinar 0:5 (0:2), Žalec - Marles hiše 3:2 (0:1); Dolinar (64, 85), Prislan (70), Slovenj Gradec - Kovinar Štore 3:1 (2:0); Čater (83), Pohorje - Mons Claudius 2:1 (2:1); Bukšek (4). Vrstni red: Fužinar 56, Dravograd 46, Radlje 42, Lenart 39, Žalec 30, Mons Claudius, Marles hiše 29, Zreče 28, Kovinar, Peca 27, Šoštanj 24, Pesnica 23, Pohorje 21, Slovenj Gradec 18. MNZ MČL Celje, 17. krog: Krško B - Radeče 1:2 (1:1); Pukl (43), Ribič (74), Vojnik - Mozirje 2:0 (1:0); Sokolo-vski (36), Kovač (60), Kozje - Rogaška 2:4 (1:1); Levstik (37), Leskovar (54); Vtič (28), Kantolič (49, 80, 83). Vrstni red: Rogaška 35, Mozirje 28, Krško B 27, Radeče, Vojnik 24, Kozje 5. (MiK) igralcev pustilo svoje pečate. Tudi v zdajšnji ekipi so bili vsi, ki so živeli za klub, za samo mesto. Zato smo tudi prišli tako daleč. Navijači živijo za klub, Polzela ima košarkarsko tradicijo, kakšna pa bo politika kluba, je težko komentirati. Kljub mešanim občutkom so vas po zadnji tekmi vsi objemali, vam vzklikali, kot da ste v finalu prvenstva. Krka se je vanj uvrstila brez evfo-rije, brez veselja. Točno tako. Naši navijači so preglasili Novo mesto, po tekmi pa nam pripravili resnično prelepo kuliso. Vsi so nam čestitali, nas objemali ... Vendar je občutek zelo čuden, ko ti čestitajo, kljub temu, da si izgubil polfinale. Verjamem, da bo prišlo še vse za nami, da smo veliko naredili, ko smo prišli tako daleč. Trenutno je grenak priokus, uspeh pa je lep. MITJA KNEZ Foto: arhiv NT (GrupA) Športni kodelar Petek, 23. 5. ROKOMET 1. SL, drugi del, zadnji, 10. krog, Velenje: Gorenje - Celje Pivovarna Laško (19.30). NOGOMET 2. SL, 27. krog: Šenčur - Šmartno 1928 (19). KOŠARKA 1. SL, za obstanek, Šoštanj: Elektra - Plama Pur, Šentjur: Tajfun - Lastovka (19). Sobota, 24. 5. NOGOMET 2. SL, 27. krog, Celje: Šam-pion - Aluminij (15). 3. SL - vzhod, 23. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Odranci, Šmarje - Tromej-nik (17.30). Štajerska liga, 24. krog, Rogatec: Mons Claudius - Slovenj Gradec, Limbuš: Marles hiše - Zreče, Šoštanj - Dravograd (17). MNZ MČL Celje, 18. krog: Radeče - Kozje, Rogaška - Voj-nik, Mozirje - Krško B (17). Nedelja, 25. 5. NOGOMET 1. SL, zadnji, 36. krog: Celje - Gorica, Koper - Rudar (17). 3. SL - vzhod, 23. krog: Beltinci - Šentjur (17.30). Predsednik isti, proračun nižji Predsednik Košarkarskega kluba Zla-torog ostaja Miro Firm, in sicer za naslednja štiri leta. Na volilni skupščini je bil potrjen z absolutno večino z izjemo le enega glasu. V novem upravnem odboru so ob njem Tomaž Blagotinšek, Srečko Lesjak, Milko Škoberne, Branko Pevec, Janez Potočnik, Jože Sadar ml., Franc Zdolšek, Klemen Gre-šak, Jernej Gostečnik in Bojan Vrščaj. Firm ni zadovoljen s pravkar končano sezono, nekaj napak je bilo storjenih že v njenem uvodu s slabim selekcioniranjem igralcev. Obenem je generalni pokrovitelj kluba že nekaj let v težavah in zato je novo znižanje proračuna za 15 do 20 odstotkov pričakovano. Upravni odbor kluba je že pred skupščino sprejel sklep, da se nekatera dela in zadolžitve v klubu ponovno vzpostavijo na amaterski oziroma prostovoljni ravni. Z 31. majem se bodo zaključile pogodbe ali sodelovanje z vsemi posamezniki, ki so prejemali plačilo, trenerji, direktorjem, sekretarjem ... Do imenovanja novega vodstva in administracije pisarno kluba vodi Aleš Antauer. Nova strategija delovanja bo znana v kratkem. Jasno je, da bo odvisna predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev. DŠ NA KRATKO Vreme je ponagajalo ŠTORE - V prostorih osnovne šole so v petek pripravili prireditev Veter v laseh, ki je bila v okviru velike športno družbene akcije proti zasvojenosti. Prireditev so načrtovali v športnem parku na Lipi, vendar so jo zaradi slabega vremena prestavili v šolske prostore. Za učence prvih treh razredov so pripravili ustvarjalne delavnice in družabne igre, za četrtošolce in petošolce so bile štafetne igre, učenci od šestega do devetega razreda so igrali nogomet, odbojko in med dvema ognjema. Njihov pohod po tematski poti po okolici Štor je zaradi neprimernega vremena odpadel. Poleg tega so lahko učenci za Rdeči križ oddali različne igrače, ki so se jim doma odpovedali, javno podjetje Simbio jim je predstavilo ločevanje odpadkov ter gasilci svojo opremo. Glavni organizator Vetra v laseh je bila občina v sodelovanju z osnovno šolo in s Športno unijo Slovenije. BJ S Kojo in z Mussomelijem SLOVENSKE KONJICE - V občini se začenjajo priprave na veliko praznovanje 850-letnice prihoda kartuzijanov v Žičko kartuzijo, ki bo prihodnje leto. Na povabilo občine, kjer želijo z dogodkom seznaniti tudi tujo javnost, sta Slovenske Konjice prejšnji teden obiskala veleposlanika Avstrije in ZDA. Župan Miran Gorinšek je veleposlanika Avstrije dr. Cle-mensa Kojo in veleposlanika ZDA Josepha A. Mussomelija najprej sprejel v občinski stavbi. Tam so jim predstavniki zavoda za varstvo kulturne dediščine in konjiške knjižnice predstavili pomen Žičke kartuzije in priprave na praznovanje njene 850-letnice. Konjičanom sta obljubila podporo pri seznanjanju širše javnosti o Žički kartuziji, pred tem pa sta obiskala tudi konjiško občino. Slednja namerava v goste povabiti še veleposlanika Francije, od koder Kartuzijani izvirajo. Švicarski veleposlanik se za zdaj vabilu občine še ni odzval. BJ Poleti dostopnejša Logarska dolina SOLČAVA - Za vse izletnike in turiste, ki za potovanja uporabljajo javni prevoz, prihaja dobra novica iz Logarske doline. Podjetje Logarska, Center Rinka Solčava in Izletnik Celje so namreč sklenili dogovor o uvedbi novih prog na v smeri Ce-lje-Logarska dolina-Celje. Julija in avgusta bo ob sobotah in nedeljah vozil avtobus z odhodom iz Celja ob 7.10 in 13.10 in odhodom iz Logarske doline ob 10.05 in 18.05. V vseh treh podjetjih upajo, da se bodo obiskovalci pri obisku Logarske doline v poletnih mesecih v čim večjem številu posluževali avtobusnega prevoza in s tem prispevali k trajnostnemu razvoju in zmanjševanju avtomobilskega prometa v tem turističnem biseru. HŽ Monografija končno na knjižnih policah BRASLOVČE - Braslovčani so prejšnjo sredo v avli tamkajšnje osnovne šole predstavili monografijo občine, ki je nastajala več kot leto in pol in kot prva na celovit način predstavlja značilnosti te spodnjesavinjske občine. V monografiji, ki je nastala pod okriljem Kulturno zgodovinskega društva Žovnek s predsednikom Francijem Kraljem na čelu, so predstavljene značilnosti občine Braslovče, geografski in zgodovinski razvoj, gospodarski utrip ter nastanek in razvoj občine. Podrobno so predstavljeni vsi kraji v občini, pomembnejše naravne in kulturne znamenitosti, društveno življenje, razvoj šolstva in pomembni rojaki. Besedilo bogatijo številne dokumentarne in umetniške fotografije ter obsežen seznam uporabljenih virov in literature. ŠO Dišalo je po salamah BISTRICA OB SOTLI - V kraju je bil v soboto finale slovenskih salamijad, kjer je sodelovalo 69 finalistov. Na prvo mesto se je uvrstila turistična kmetija Škrbina iz Šmarjeških Toplic, tudi drugo in tretje mesto so osvojili Dolenjci. Na državnem izboru najboljše slovenske salame je sodelovalo kar pet izdelovalcev iz občine Bistrica ob Sotli, ki so se uspeli uvrstiti v sobotni finale salamijad. Med njimi so Bratuševi in Dušan Planinc iz Črešnjevca, Ulčnikovi iz Zagaja, Zorenčevi s Trebč in kmetija Marof iz Bistrice. Finale slovenskih salamijad je pripravilo domače društvo vinogradnikov in kletarjev Šempeter, imenovano po starem imenu Bistrice ob Sotli. Na prireditvi, ki je bila v pokritem prireditvenem prostoru v središču kraja, so predstavili bogato bistriško kulturno ustvarjalnost. Med nastopajočimi je bila Pihalna godba Orlica. Slovenski salamarji so povezani v Zvezo društev salamarjev Slovenije s sedežem v Sevnici, kjer pripravljajo lokalno sala-mijado že več kot pol stoletja. BJ Rešujejo dolgoletni problem DOBRNA - Z gradnjo novega paviljona bodo v kraju rešili dolgoletni problem ustrezne lokacije za turistični informacijski center. Ta je začasno v prostorih občinske uprave. Paviljon, ki bo postavljen ob stavbi občine, mora biti po pogodbi dokončan konec prihodnjega meseca. Izvajalec, podjetje VG5 iz Ljubljane, je jekleno konstrukcijo paviljona že postavil, trenutno se pripravlja na montažo sestavnih delov. Nova stavba, ki jo investira občina, bo v dolžino merila 38 metrov. Poleg turistično informacijskega centra bodo v paviljonu še pisarna turističnega društva, ekološka tržnica in prostor za izposojo koles. Prav tako bodo postavili informacijsko tablo, kjer bodo na zaslonu na voljo različne turistične in druge informacije. Vrednost naložbe znaša približno tristo tisoč evrov, od česar je približno polovica denarja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Upravljavec paviljona bo zavod za turizem, šport in kulturo. BJ Vse manj greznic tudi v Prekopi VRANSKO - V Prekopi so prejšnji petek namenu predali kanalizacijski sistem, ki po novem v tem delu občine omogoča uporabo kanalizacije še dodatnim 40 gospodinjstvom. Občina je skupaj s komunalnim podjetjem že pridobila uporabno dovoljenje, zato so se na nanovo zgrajeni kanalizacijski sistem že priključila prva gospodinjstva. Preostala, ki tega še niso storila, si že urejajo vso potrebno dokumentacijo. Občina je gospodinjstvom omogočila plačilo komunalnega prispevka na obroke v šestih mesecih brez obresti. Priključitev je možna po plačilu prvega obroka in podpisu pogodbe o obročnem odplačevanju. ŠO TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 22. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PETEK, 23. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih po- slušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Murski val) SOBOTA, 24. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) NEDELJA, 25. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Aleksander Ratajc, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PONEDELJEK, 26. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Aleksander Ratajc, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) TOREK, 27. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Univox) SREDA, 28. maj 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do polnega vozička brez mošnjička, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno,15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. Vihar: Nocoj bom z drugim zaplesala 2. Ekart: Še eno rundo daj, točajka 3. Vera in Originali: Gremo na pivo 4. Črna mačka: Zorica 5. Čuki: Mačka Zaupate nam že —69 let— □n 3 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ADDICTED TO YOU - AVICII (4) 2. THE MAN - ALOE BLACC (2) 3. CHANGES - FAUL AND WAD AD VS PNAU (5) 4. SING - ED SHEERAN (3) 5. LAST NIGHT - THE VAMPS (2) 6. ALL OF ME - JOHN LEGEND (5) 7. FEEL IT COMING BACK - SANTANA FEAT. DIEGO TORRES (4) 8. COMING OF AGE - FOSTER THE PEOPLE (3) 9. RISE LIKE A PHOENIX - CONCHITA WURST (1) 10. NOT ALONE - ARAM (1) DOMAČA LESTVICA 1 DEJ POVEJ - ESKOBARS (6) 2. TI IN JAZ - KIM B (5) 3. 1000-E LUČI - BO! (3) 4. PARTY GENERACIJA - MITJA PODLESNIK (2) 5. NOVA GENERACIJA - JAN PLESTENJAK (4) 6. GREVA TJA - SWEETSOLOGY (4) 7. NISI SEBE DAL - MONIKA PUČELJ (3) 8. NE MOREM BREZ NJE - VILI RESNIK (2) 9. SENCE PLEŠEJO - MAMA REKLA (1) 10. SVOBODNA KAKOR PTICA - JASMINA BUČ (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SUMMER - CALVIN HARRIS LOVE NEVER FELT SO GOOD - MICHAEL JACKSON & JUSTIN TIMBERLAKE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NJEJ - NIJE NEZNANI SVET - 3SOMS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 MOTORNA VOZILA PRODAM KUPIM PRODAM RENAULT talia I. L, letnik 2002, registriran do 3/2015, prodam za 1.000 EUR. Telefon 031 892-548. 1457 CITROEN saxo 1,1, letnik 2002, odlično ohranjen, prodam za 950 EUR. Telefon 031 235-020. 1457 NAGIBNO škarpirko s hitro menjavo, 4 do 5 t, 52-stopinjskega nagiba, prodam. Telefon 051 228-922. l 89 OBRAČALNIK za Tomo Vinkovič prodam. Telefon 041 285-424. 1507 POSEST PRODAM ma IŠČEMO: f 1 MEDICINSKE SESTRE OSEBNO vozilo, kakršno koli, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 708497. Š 113 POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p STROJI KROŽNO brano, širina 2 m in samona-kladalko Sip, I7 m3, ugodno prodam. Telefon 04I 822-830. 1399 TRAKTOR Imt Ferguson 533, letnik 1979, prodam. Telefon 03I 479-727. 1433 STISKALNICO za grozdje, staro 3 leta, prodam. Telefon 04I 772-I67. 1457 ŠTIRI parcele po 430 m2, zazidljive za stanovanjsko gradnjo, na lokaciji Šentjur-Hruševec, parcele so na lepi lokaciji, proste bremen in z vso infrastrukturo, prodam po parceli za 20.000 EUR. Telefon 03I 375-6 46. 1138 OBNOVLJENO hišo v Šempetru, nova oprema, vseljivo takoj, prodam. V račun vzamemo stanovanje, cena 96.000 EUR. Telefon 03I 493-944. 786 VIKEND za bivanje, na relaciji Celje-La-ško, Debro 56, prodam. Telefon 04I 5I4-722 ali (03) 5488-08I. 1392 ZAZIDLJIVO parcelo, 400 m2, na Ljubečni, 300 m od avtoceste, prodam. Telefon 04I 333-086. 1404 JIIUMHM i astrologinja 0906430 ceni pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterji (posebej s končano višjo medicinsko šolo) ZA REDNO ZAPOSLiTEV V ŠViCi Pogoji: - slovensko državljanstvo - potrdilo o izobrazbi - znanje nemškega jezika ali pripravljenost narediti nemški tečaj V Sloveniji bom med 6. in 8. junijem in se lahko osebno srečamo za več informacij. Zainteresirani se javite za termin, z osebnimi podatki in naslovom na: javi.sefflbluewin.ch Enako velja za dodatna vprašanja, na katera vam bom takoj odgovorila. Iris Stähli - Dečko, Švica, dipl. vodja doma (študij za menedžment v zdravstvu) V CELJU ugodno prodam stanovanjsko hišo, površina I28 m2, pritlilje z garažo, I. nadstropje, ogrevanje na olje, plin pri hiši, lepo vzdrževano, demit fasada, PVC okna, nova streha, vrt, sadovnjak. Telefon (03) 548-3707, 051 205-5I2. 1505 ODDAM LOKAL, I7 m2, v centru Laškega, Kidričeva ulica 5, poslovna stavba ob zdravstvenem domu, ugodno oddam v najem. Telefon (03) 573I-652. l 88 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje ZEMLJIŠČE na Rogli, Mašin žaga, 700 m2, prodam za 30.000 EUR. Telefon 04I 4I5-022. 1443 UTRJENO, ograjeno parcelo, približno 800 m2, možno gradbena obrt ali podobno, ob cesti Arclin-Ljubečna, oddam. Telefon 04I 262-063. 1492 UREJEN poslovni prostor, približno 28 m2, ob cesti Arclin-Ljubečna oddam v najem. Telefon 04I 262-063. 1492 STANOVANJE PRODAM V ŠTORAH prodamo enodružinsko hišo, zelo ugodno. Telefon (03) 577I-276. 1485 ZAZIDLJIVO parcelo, 3I0 m2, Ljubeč-na-Šmiklavž, prodam. Telefon 03I 3I7-7I4. 1462 ZAZIDLJIVO parcelo, voda, elektrika, klet, 2 km iz Štor, proti Svetini, prodam. Telefon 041 325-I9I. 1506 DELNO obnovljeno stanovanje, 68 m2, 8 m2 kleti, ki se nahaja blizu centra mesta Celje - Gaberje, bližina celjskega sejma, trgovskih središč Spar in Tuš, prodam za 25.000 EUR. Telefon 03I 78I-089. 1403 VISOKOPRITLIČNO dvosobno stanovanje, opremljeno, z garažo, na Otoku, prodam ali oddam. Telefon 04I 666-I3I. 1424 STANOVANJE v Nušičevi ulici 6 v Celju, 55 m2, prodam za 47.000 EUR. Telefon 04I 4I5-022. 1443 ŠENTJUR, center. Prodam opremljeno eno-sobno stanovanje, 33 m2, cena 36.000 EUR. Telefon 04I 894-864. 1502 E3 Ji! M astrologinja AAA i K17 Jasnovidnost U"V 1 lil OBČINA ŠTORE obvešča vse interesente, da je na spletni strani občine www.store.si objavljeno javno zbiranje ponudb za oddajo objekta Almin dom v najem. DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72 m2, v Štorah, Lipa, poleg šola, vrtec, ZD, trgovina, pošta, prodamo. Telefon 05I 69I-839,041 34I-678. 1463 ODDAM OTOK Vir. Oddam apartma do 6 oseb, 60 m2, z balkonom, TV, klimo, od morja oddaljen 70 m, blizu je trgovina. Informacije po telefonu 04I 783-982. 1060 V SAVUDRIJI oddamo za dopustovanje apartma za 3 do 4 in 4 do 5 oseb. Najem je možen od I5. maja do I5. septembra. Informacije po telefonu 04I 424-086. 1259 OPREMLJENO garsonjero na mirni lokaciji na Golovcu oddam. Cena 200 EUR + stroški. Telefon 05I 653-8I2. 1327 TRISOBNO stanovanje, center Celja, tretje nadstropje, plinsko etažno ogrevanje, oddam. Telefon 05I 35I-569. 1420 OPREMLJENO dvosobno stanovanje na Ložnici pri Žalcu oddam. Telefon 04I 688-29I. 1493 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-I40I. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup I0 nesnic - petelin brezplačno. Na zalogi imamo tudi bele, težke piščance za dopitanje. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 03I 46I-798, 04I 582-II9, 070 270-438, (03) 547I-244, 04I 763-800, (03) 5472-070. p PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do I50 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 03I 509-06I. r TELIČKO simentalko, težko I30 kg, prodam. Informacije po telefonu 03I 896-475 ali (03) 572-8475. 1435 DVE telički simentalki, težki I80 in 200 kg, prodam. Telefon 03I 560-073. 1439 TELICO, brejo 8 mesecev in pašno telico, težko 300 kg, prodam. Informacije po telefonu 03I 408-I57. 1459 DELOVNI ČAS pon. - pet. 7. -19. ure sob. 7.-12. ure nad. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 T veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ CELJE, Nova vas. Oddamo prenovljeno garsonjero z balkonom, 30 m2, cena 250 EUR/mesec. Telefon 04I 793-969. 1497 AKUSTIKA PRODAM MIKSER, 6-kanalni, aktivni, 200 W, z ojačevalcem Suntex, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 1495 _11 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja PRODAM OSLIČKA, starega II mesecev, prodam. Telefon 03I 660-743. 1447 POL prašiča, krmljenega z domačo hrano, prodam. Telefon 03I 787-009. 1455 TELICO, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 574-0I3. 1490 PURANE, stare 7 tednov, za nadaljnjo rejo, prodam. Informacije in naročila po telefonu 040 744-539. p DVA bikca simentalca, stara I0 in I4 dni, prodam. Telefon 03I 840-282. 1494 MALE prašiče, težke 20 kg, prodam. Telefon 04I 268-432. 1496 BIKCA, ck, težkega 200 do 230 kg in pujske, težke 60 do 70 kg, ugodno prodam. Telefon 04I 654-729. 1498 TELIČKO simentalko, težko približno I50 kg, prodam. Telefon 070 207-449. 378 BIKCA simentalca, težkega 230 kg, prodam. Telefon 05I 822-360. 1509 ALTA - Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.: MONOKOMEDIJA ALFA SAMICA POLONA POZGAN alfa samica 3. 6. 2014 OB 20.00 KINO METROPOL CELJE Vstopnina: 10 EUR. Prodaja vstopnic: Mestni kino Metropol. Celotni izkupiček od prodaje kart je namenjen Fundaciji Utrip Humanosti. MULTIMEDIJSKI KLUB imw9MA (P8xi®<£@[]J® 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta, moža, dedka prim. prof. dr. DANIJELA ŽERDONERJA dr. dent. med. se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe ter podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici mag. Snežani Fludernik, dr. dent. med., za ganljive besede slovesa, društvu Aeroklub Celje in lovski družini Ljubno ob Savinji za organizacijo tradicionalnega lovskega slovesa. Še posebej se zahvaljujemo nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje, kjer so mu tako pazljivo lajšali zadnje trenutke. Zahvaljujemo se tudi Medicinski fakulteti v Mariboru in vodstvu Splošne bolnišnice Celje za objavljene besede slovesa. Vsi njegovi ČISTOKRVNE nemške ovčarje z rodovnikom, samci stari 9 tednov, odličnih staršev, prodam. Informacije po telefonu 031 201-780 ali (03) 5743-441. 1508 KOKOŠI nesnice jarkice, tik pred nesno-stjo, rjave, črne in grahaste, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130979. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo tudi naročila za breje plemenske svinje. Telefon 031 311-476. p PRODAM KUPIM DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. p KRAVE in telice za zakol, plačilo takoj, kupimo. Telefon 031 832-520. 1342 DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p PRODAM MENJAM TELICE simentalke, breje, pašne, menjam za kravo ali telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533-745. p Ne sliši več se tvoj glas, za vedno si šel od nas. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega SLAVKA POTOČNIKA iz Šmartnega v Rožni dolini (26. 4. 1937 - 25. 4. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, hvala pevcem za zapete žalostinke ter Darji za poslovilne besede. Vsem sosedom in sorodnikom hvala za pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Anica, sin Vojko, vnuka Rok in Maja ter pravnuka Nik in Neja KAKOVOSTNO seno s hribov, v kockah, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-545. 1402 SUHE bale, premer 140 cm ali ovite letošnje bale, prodam. Telefon 040 412480. 1486 OSTALO BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n METRSKA bukova drva prodam. Možna dostava in razrez. Ugodno! Telefon 070 376-076. p BUKOVA drva na paleti prodam. Cena 110 EUR, prevoz zastonj. Slovenski les. Telefon 041 242-405. p OTROŠKI voziček, lepo ohranjen, desko za previjanje in hladilno torbo za dojenčka prodam za 50 EUR. Telefon 031 807-420. 1440 DRVA v hlodih ali razžagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 040 211-346. p ZARADI obnove objekta zelo ugodno prodamo zračno suhe deske in plohe bukve, hruške, javorja, hrasta, parje-nega oreha in bukve ter deske lipe in češnje. Telefon 040 211-346. p OTROŠKI jogi Dormeo, s prevleko, 60 * 120, jajčko, otroški avtosedež, stol za hranjenje in stajico zelo ugodno prodam. Telefon 031 714-320. 1448 DRVA, možen razrez in dostava, prodam. Telefon 031 351-666. 1449 PEČ na olje, komplet z gorilcem in puha-nik Tajfun, s cevmi, prodam. Telefon 041 740-934. 1450 BUKOVA drva, večja količina, prodam, 20 % popust. Telefon 031 851-448. 1489 RABLJENO klimo Kalvert, dvojček, vinogradniško električno škropilnico Vreček s 150 m gumi cevmi, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 161-786 KUPIM Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold Ponavljamo zahvalo in se za napako v verzu prizadetim opravičujemo. Zakaj, zakaj moral utihniti je tvoj glas? Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam se srce trga in solza lije nam iz oči. ZAHVALA Mnogo prezgodaj in nepričakovano nas je v 60. letu zapustil dragi mož, ati, dedi in brat MARJAN ČATER iz Laz pri Dramljah 13, Dramlje (5. 2. 1955 - 19. 4. 2014) Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste začutili našo bolečino, nam v teh težkih trenutkih podali roko sočutja, nam izrazili pisno in ustno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu prodekanu Alojzu Kačičniku, gospodu Milanu Strmšku in gospodu Niku Kranjcu za opravljeno slovesno sveto mašo, vsem praporščakom sosednjih gasilskih društev, še posebej PGD Dramlje in govorniku gospodu Florjanu Golčmanu za besede slovesa. Hvala ekipi OZRK - GZ Šentjur, OPZ Šentjur, sodelavcem Ema Orodjarne Celje in Modiane Celje, cerkvenim pevcem za lepo odpete pesmi, trobentaču Mateju Mastnaku ter pogrebni službi Žalujka za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Danica, sin Matej z Mašo, hči Barbara z Damjanom, vnuka Tomaž in Marcel ter sestri Alenka in Metka KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, moto-kultivator, priključke in tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407130. 1143 64-letna upokojena vdova želi spoznati prijatelja za druženje. Telefon 041 674-159. 1436 ZAPOSLITEV V GOSTINSKEM lokalu zaposlimo natakarico ali študentko. Telefon 041 708196. Darko Turnšek, s. p., Dolharjeva 5, Celje. 1484 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n UREJANJE okolice in opravljanje vzdrževalnih del. Telefon 070 327-585. David Jager, Svetelka 11 b, Dramlje. 1271 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. V maju popust na izdelke. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 1426 V ŠENTJURJU iščemo natančno osebo za enkrat tedensko čiščenje nove hiše in za likanje. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ŠENTJUR. 1434 SPOSODIL bi si rabljeno cisterno, 2.000 l, za kratek čas. Telefon (03) 5472-273. 1488 radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz n NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROČILNICA I NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev \V PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. -Zaupate nam že 69 let novi tednik INFORMACIJE 27 Oh, kako boli, ko te, draga sestra, med nami več ni. V SPOMIN Minilo bo pet let, kar nas je za vedno zapustila IVANKA KRAJNC (8. 6. 1933 - 25. 5. 2009) Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni L 87 Srce je odbilo in dih je zastal, a nate spomin bo za vedno ostal. ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, oma in prababica JUSTINA KOVAČIČ iz Arje vasi (8. 4. 1933 - 19. 3. 2014) Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in gospodu patru Vanču Arzenšku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje ter darovali sveče. Zahvala tudi dr. Petru Strouhalu, patronažni sestri Milici za nego na domu in pogrebni službi Morana. Žalujoči: hči Sabina, sin Zoran ter vnuki in pravnuki 1487 Poroke Smrti Celje Poročila sta se: Anica KOS in Bogdan VIDOVIČ, oba iz Celja. Laško Poročili so se: Urška REPŠE in Štefan FERK, oba iz Trbovelj, Lidija ŠPAN iz Obrežja pri Zidanem Mostu in Vladimir BELEJ iz Paneč, Suzana JURIŠIČ in Karlo ANTUNOVIČ, oba iz Hrastnika, Bojana KNEZ iz Sela nad Laškim in Aleksander BELOVARI iz Trbovelj, Nina TRATNIK iz Pongraca in Tadej OJSTERŠEK iz Brnice. Šentjur pri Celju Poročili so se: Branka REČNIK iz Svetelke in Rok PLANINŠEK iz Vršne vasi, Nina ŠKRABL in Borut OCEPEK, oba iz Šentvida pri Grobelnem, Melita KLE-MENČIČ in Boris VOVK, oba iz Šentjurja, Jasna MLAKAR iz Šentjurja in Davorin PIN-TERIČ iz Kapele. Mozirje Poročili so se: Bernarda PODLESNIK iz Tera in Franci KOMAR iz Grušovelj, Ana ZAKRAJŠEK in Damir LEVER, oba iz Gornjega Grada, Tina DRAKSLER iz Kaple in Andrej JUVAN iz Milj. Velenje Poročili so se: Katja GO-LIČNIK iz Velenja in Marko BENGEZ iz Maribora, Maja ŠMID in Zdravko BEZOV-ŠEK, oba iz Velenja. FIÄCelje Celje Umrli so: Valburga ISKRA iz Šentjurja, 87 let, Feodor Vladimir URANIČ iz Vojnika, 74 let, Ivan JAKOPIN iz Celja, 78 let, Vida KOSTANJEVEC iz Dobrne, 85 let, Miroslav KOSTANJEVEC iz Dobrne, 90 let, Anton ERJAVEC iz Celja, 68 let, Emilija VENGUST iz Celja, 88 let, Dušan GLAŽAR iz Žalca, 63 let. Laško: Umrla sta: Neža JERNEJ-ŠEK iz Laškega, 85 let, Adolf DEŽELAK iz Vrha nad Laškim, 80 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Edi FERLIČ iz Jer-čina, 66 let, Ana MIKOLIČ iz Loga, 82 let, Jožef BOVHA iz Sela, 87 let. Šentjur pri Celju Umrla sta: Štefan ŠTOFA-NIK s Slovaške, 37 let, Amalija SEVŠEK iz Lažiš, 85 let, Brigita SKOČIČ iz Šentjurja, 90 let. Mozirje Umrli so: Franc PRAPRO-TNIK iz Mozirja, 54 let, Katarina GORNJEC iz Bočne, 83 let, Ana ŠURBEK iz Mozirja, 93 let. Velenje Umrli so: Vladimir ORE-MUŽ iz Velenja, 83 let, Marica VERDEV iz Velenja, 79 let, Janez DOLNIČAR z Bleda, 62 let, Marjan GORJUP iz Slovenskih Konjic, 74 let Franc ZA-VOLOVŠEK iz Velenja, 87 let, Jožefa VRABIČ iz Šoštanja, 79 let, Boštjan SUHOVERŠNIK iz Mozirja, 39 let. Tiho upanje je tlelo, da med nami boš ostal, a usoda izbrala je drugače, vendar v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi in brat ADOLF DEŽELAK z Vrha nad Laškim (29. 3. 1934 - 9. 5. 2014) Hvaležni smo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izraze sožalja ter pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Hvala pogrebni službi Komunale Laško, govorniku gospodu Matjažu Piklu, župniku gospodu Iztoku Hanžiču za opravljen obred, trobentaču za odigrano Tišino, gasilcem GD Vrh nad Laškim, kolektivu in najožjim sodelavcem Pivovarne Laško ter vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi L 86 V nebesih sem doma, tam Jezus krono da. Tam je moj ljubi dom, tam s svojimi dragimi srečna bom. ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila draga stara mama, tašča in ljuba teta ROZALIJA KRAJNC iz Brstnika pri Laškem Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso izrečeno sožalje, sveče, cvetje, denarne prispevke, večerne molitve in svete maše. Hvala dr. Ivačiču in sestri Stanki iz ZD Laško. Iskrena hvala gospodu dekanu Roku in kaplanu Klemnu za številne obiske na domu in z velikem spoštovanjem opravljeno sveto mašo s pogrebnim obredom. Hvala sosedu Franciju in Majdi za vse molitve, Matjažu Piklu za besede slovesa, Veroniki in Danici ter vsem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali. Posebna zahvala vsem, ki ste jo obiskovali in jo razveseljevali na njenem domu. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni L ZAHVALA Zapustila nas je draga mama, sestra, babica, teta in tašča VIDA TRNOVŠEK rojena Sekolec iz Šedine 8, Dramlje (30. 4. 1957 - 15. 5. 2014) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Zahvala gospodu župniku, pevcem, trobentaču, govorniku in pogrebnemu zavodu Žalujka, kolektivu OŠ Dramlje, kolektivu kuhinje bolnišnice Celje in kolektivu Kea. Posebna zahvala ravnateljici OŠ Dramlje Nataši Sovinc za prelep govor. Iskrena hvala vsem, da ste jo pospremili na njeni mnogo prezgodnji poti k večnemu počitku. Zelo te bomo pogrešali: otroci z družinami in brat. 1503 Umrla je naša upokojena sodelavka ŠTEFANIJA VAUPOTIČ zaposlena kot skupinovodja slaščičark v službi za prehrano Ohranili jo bomo v lepem spominu. Splošna bolnišnica Celje n ZAHVALA Sporočamo vam žalostno vest, da je 29. aprila 2014 v 70. letu umrl dragi mož JOHAN IVAN VRENKO iz Spodnjih Stranic 45 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebej hvala osebju bolnišnice Celje in podjetju Remont. Posebna zahvala gospodu župniku Petru Leskovarju za opravljen obred in Dušanu Korošcu za nagovor. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Olga, sinovi Boris, Marjan in Milan, brat Alojz z družino ter ostalo sorodstvo 1438 ZAHVALA Zapustil nas je IVAN JAKOPIN iz Podgorja (7. 1. 1936 - 12. 5. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč in podporo. Iskrena hvala vsem za darovane sveče, zahvala tudi vsem, ki ste ga z nami pospremili na njegovo zadnjo pot. Žalujoči vsi njegovi 1500 Višje sodišče v Celju z žalostjo sporoča, da je svojo življenjsko pot sklenila JELKA ZADRAVEC VERTAČNIK višja sodnica svetnica v pokoju S svojim delom in osebnostjo nam bo ostala v trajnem spominu. Sodelavci Višjega sodišča v Celju n 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. KUHAR SLASCICAR - M/Ž; PRIPRAVA IN PRODAJA HRANE, NAROČANJE IN SPREJEM BLAGA, STROKOVNO SVETOVANJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.5.2014; MARCHE D.O.O.; MARCHE GOSTINSTVO D.O.O., PE TEPANJE II, SPODNJE GRUŠOVJE 10 B, 3210 SLOVENSKE UE CELJE ZELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Ž; DELO ZELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 15.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE ZELEZOKRIVEC - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Z; DELO ZELEZOKRIVCA NA GRADBIŠČU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE UPRAVLJAVEC ZERJAVA ŽERJAVIST - DELO SE OPRAVLJA V NEMČIJI - M/Z; DELO NA VISOKEM ŽERJAVU, NEDOLOČEN ČAS, 5.6.2014; DANTE GRADNJE D.O.O., STANETOVA ULICA 16 A, 3000 CELJE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Z; DELO NA TERENU, KLJUČAVNIČARSKA, CEVARSKA IN VARILSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 22.5.2014; SIMES SERVIS IN MONTAŽA ENERGETSKIH SISTEMOV, D.O.O., BEŽIGRAJSKA CESTA 2 C, 3000 CELJE SLIKOPLESKAR SLIKOPLESKAR - M/Ž; SLIKOPLESKARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 23.5.2014; M-ZUPI, MONTAŽA STAVBNEGA POHIŠTVA, MATEJ ZUPANC, S.P., ZGORNJA HUDINJA 65 A, 3000 CELJE KUHAR KUHAR - DELOVNO MESTO V GOSTILNI RAJSKI VRT NA KIDRIČEVI CESTI 34, CELJE - M/Ž; KUHANJE RAZLIČNIH VRST JEDI, TER PEKA JEDI NA ŽARU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.5.2014; ČARKIČ TRANSPORT, PREVOZI IN GOSTINSTVO, D.O.O., GASILSKA CESTA 22, 3202 LJUBEČNA MANIKER MANIKERKA - CELJE - M/Ž; MANIKERSKE STORITVE - MASAŽA ROK, UREJANJE IN NEGOVANJE NOHTOV, PODALJŠEVANJE NOHTOV IPD., DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.5.2014; AMAK TRADE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., TRŽAŠKA CESTA 2, 1000 LJUBLJANA TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.8.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS IZDELOVALEC SPLETNIH STRANI PROGRAMER ZA SPLET - M/Ž; SAMOSTOJNA IZDELAVA SPLETNIH STRANI SKUPAJ Z OBLIKOVANJEM, UREJANJE GOSTOVANJA, DRUGE Z RAČUNALNIŠTVOM POVEZANE NALOGE, IZDELOVALEC/IZDELOVALKA SPLETNIH STRANI, NEDOLOČEN ČAS, 3.6.2014; INTER-NET.SI, AGENCIJA ZA SPLETNI MARKETING, D.O.O., SLOVENSKI TRG 8, 4000 KRANJ UE LAŠKO IZDELOVALEC PLASTIČNE EMBA-LAZE IZDELOVALEC III - M/Ž; DELO NA NAPRAVAH ZA PROIZVODNJO STIROPOR EMBALAŽE TER NA STROJIH ZA PROIZVODNJO EPP IZDELKOV: POBIRANJE, SORTIRAJE, ZLAGANJE, PAKIRANJE EMBALAŽE IN EPP IZDELKOV, PREVOZ ZLOŽENIH IZDELKOV NA PALETAH S POMOČJO ROČNIH VOZIČKOV, IZVAJANJE POSTOPKOV AVTOKONROLE NA PREDPISAN NAČIN IN PO NAVODILIH NADREJENIH, MLETJE ODPADNEGA STIROPORA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.5.2014; FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO NATAKAR NATAKAR - M/Ž; DELO V STREŽBI, POMOČ V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.5.2014; GOSTILNA JANEZ KRIVEC, S.P., ZIDANI MOST 18, 1432 ZIDANI MOST KUHAR SAMOSTOJNI KUHAR - DELO V RADEČAH -M/Ž; PREDPRIPRAVA IN PRIPRAVA JEDI, PREVZEM IN SHRANJEVANJE ŽIVIL, KONTROLA KVALITETE IN UPORABNOSTI ŽIVIL, NEDOLOČEN ČAS, 25.5.2014; GM PLUS SVETOVANJE IN STORITVE D.O.O., ROŽNIK 3, 3270 LAŠKO TEHNIK ZA STROJNIŠKO KON-STRUKTERSTVO KUHAR KUHAR SLAŠČIČAR - M/Ž; PRIPRAVA IN PRODAJA HRANE, NAROČANJE IN SPREJEM BLAGA, STROKOVNO SVETOVANJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.5.2014; MARCHE D.O.O.; MARCHE GOSTINSTVO D.O.O., PE TEPANJE II, SPODNJE GRUŠOVJE 10 B, 3210 SLOVENSKE STROJI IN NAPRAVE, KONSTRUKTER - M/Ž; RAZVOJ IN KONSTRUIRANJE EMBALAŽNIH REŠITEV ZA ZAŠČITO PROIZVODOV NA PODROČJU INDUSTRIJE GOSPODINJSKIH APARATOV, PREHRAMBENE INDUSTRIJE, FARMACIJE, AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, IZDELAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, VODENJE IZDELAVE PROTOTIPOV VZORCEV, PRIPRAVA PODATKOV ZA IZDELAVO PONUDB, IZDELAVA IN UVAJANJE TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.5.2014; FRAGMAT TIM, TOVARNA IZOLACIJSKEGA MATERIALA D.D., SPODNJA REČICA 77, 3270 LAŠKO DELOVODJA STROJNIŠTVA STROJNI TEHNIK ALI INŽENIR STROJNIŠTVA - M/Ž; VODENJE OBJEKTOV STROJNIH INSTALACIJ, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 3.6.2014; GERČER, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., BREZNO 3 A, 3270 LAŠKO ZOBOZDRAVSTVENI ASISTENT SREDNJA MEDICINSKA SESTA V ZD RADEČE V ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI ZA NADOMEŠČANJE PORODNIŠKEGA DOPUSTA - M/Ž; DELO SREDNJE MEDICINSKE SESTRE V ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.5.2014; ZDRAVSTVENI DOM RADEČE, ULICA OF 8, 1433 RADEČE TEHNOLOG LESARSTVA TEHNOLOG-RAZISKOVALEC - M/Ž; VODENJE, NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA RAZISKOVALNIH PROJEKTOV, SOFINANCIRANIH S STRANI MINISTRSTVA ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO, SPREMLJANJE, PREDPISOVANJE, ANALIZIRANJE IN IZBOLJŠAVA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV, IZBOLJŠEVANJE FAZ DELA, OSTALA DELA, ZA KATERE SE USPOSOBI, DOLOČEN ČAS 30.6.2015, 4.6.2014; PARON LESNA INDUSTRIJA D.O.O.., SPODNJA REČICA 100, 3270 LAŠKO INŽENIR strojništva PROJEKTANT, KONSTRUKTER - M/Ž; IZDELOVANJE IN PRIPRAVLJANJE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, KONSTRUIRANJE STROJEV, NAPRAV IN ORODIJ, STROKOVNA POMOČ PRI PRIPRAVI PONUDB, SODELOVANJE IN NADZOR PRI MONTAŽI IN TESTIRANJU OPREME. NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2014; VODOSIL INŽENIRING IN PROIZVODNJA HIDROENERGETSKIH NAPRAV, D.O.O, LAŠKO, SPODNJA REČICA 106, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE SERVISER ELEKTRIČNIH NAPRAV IN OPREME SERVISER - M/Ž; SERVISIRA ELEKTRIČNA ROČNA ORODJA IZ PRODAJNEGA PROGRAMA, NAROČA IN PREVZEMA PRIPADAJOČE REZERVNE DELE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 26.5.2014; GRLICA, ELEKTROSERVIS, TRGOVINA D.O.O., HOFBAUERJEVA ULICA 2, 3330 MOZIRJE NATAKAR NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.6.2014; TEKSAS BAR NOVA ŠTIFTA SILVA POLJANŠEK S.P., ŠMIKLAVŽ 3, 3342 GORNJI GRAD PICOPEK PICOPEK - KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA IN PEKA RAZLIČNIH VRST PIC IN OSTALIH JEDI PO NAROČILU. NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2014; PEKARNA, KAVARNA IN PIZZERIJA MIROSLAV REDNAK S.P., LUČE 10, 3334 LUČE UE SLOVENSKE KONJICE REZKALEC REZKALEC - M/Ž; REZKANJE KOVIN, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2014; METALKOM STROJI, REZERVNI DELI D.O.O., MESTNI TRG 18, 3210 SLOVENSKE KONJICE ORODJAR ORODJAR - STRUŽENJE, REZKANJE, BRUŠENJE - M/Ž; STRUŽENJE, REZKANJE, BRUŠENJE, VARJENJE, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 4.6.2014; LIPUŠ THOMAS, S.P. ORODJARSTVO IN POPRAVILO GRADBENE MEHANIZACIJE "ILI" INTERNATIONAL LIPUŠ INDUSTRY, ŠKAL-CE 74, 3210 SLOVENSKE KONJICE KLJUČAVNIČAR KLJUČAVNIČAR - M/Ž; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE KLJUČAVNIČARSKIH DEL. ČITANJE NAČRTOV. VARENJE S CO2., DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 22.5.2014; VOLENSA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE SLAŠČIČAR ZOBOZDRAVNIK ZOBOZDRAVNIK - M/Ž; PROTETIČNA IN KONZERVATIVNA DELA V MLAD. ZOBNI AMBULANTI, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 28.5.2014; SANIDENT STORITVENO PODJETJE, D.O.O., KOVAŠKA CESTA 25 B, 3214 ZREČE UE ŠENTJUR PRI CELJU MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTER OGREVALNIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA STROJNIH INŠTALACIJ [VODOVOD, OGREVANJE, HLAJENJE) IN POMOČ PRI MONTAŽI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 27.5.2014; ADEPO INŠTALACIJSKE STORITVE D.O.O., RIPŠLOVA ULICA 3, 3230 ŠENTJUR VOZNIK TOVORNJAKA V MEDNARODNEM PROMETU VOZNIK V MEDNARODNE PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOV. VOZIL DOMA IN TUJINI, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2014; AVTOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR SKLADIŠČNIK SKLADIŠČNIK - M/Ž; MANIPULACIJA Z BLAGOM: RAZLAGANJE/RAZTOVARJANJE BLAGA, NALAGANJE/NATOVARJANJE BLAGA, PRIPRAVA BLAGA ZA IZDAJO, ROBLJENJE IN REZANJE TALNIH OBLOG. EMBALIRANJE PRODANEGA BLAGA. SKRB ZA ČISTO IN UREJENO SKLADIŠČE. UPRAVLJANJE Z VILIČARJEM IN PALETNIMI VOZIČKI. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.5.2014; KEMOPLAST TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE D.O.O., DROFENIKO-VA ULICA 7, 3230 ŠENTJUR KOMERCIALIST ZA PRODAJO KOMERCIALIST - M/Ž; STIKI S STRANKAMI- SAMO TUJINA (ITALIJA)KOMERCIALIST-TRŽNIK, ORGANIZIRANJE SESTANKOV, PREVAJANJE, TEKOČE ZNANJE ITALIJANSKEGA JEZIKA, NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2014; RAČUNOVODSKO-FINANČNA HIŠA, RAČUNOVODSTVO IN STORITVE, D.O.O., STOPČE 21 D, 3231 GROBELNO SISTEMSKI ADMINISTRATOR RAČUNALNIČAR - M/Ž; OSEBA Z POLNIM ZNANJEM S SPLETNIMI APLIKACIJAMI, IZDELAVA INTERNETNIH STRANI, SPLETNO OGLAŠEVANJE, OPTIMIZACIJE, FB ... , NEDOLOČEN ČAS, 23.5.2014; RAČUNOVODSKO-FINANČNA HIŠA, RAČUNOVODSTVO IN STORITVE, D.O.O., STOPČE 21 D, 3231 GROBELNO INZENIR ELEKTROTEHNIKE "PROJEKTNI IN RAZVOJNI INŽENIR - M/Ž; IZDELAVA PROGRAMOV ZA AVTOMATIZACIJO. PROGRAMIRANJE SE NANAŠA PRETEŽNO NA OPREMO SIEMENS, KAR POMENI S5, S7, WINCC, ITD ... VODENJE, NADZOR IN ZAGON PROJEKTOV. OSTALA DELA V ODDELKU ELEKTRO INŽENIRING." DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.5.2014; ETRA PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE D.O.O., SVETELKA 5, 3222 DRAMLJE UE ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOV.MOT.VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM TRANSPORTU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 24.5.2014; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK V MED. PROMETU M/Ž - M/Ž; NAKLADANJE, RAZKLADANJE, VOŽNJA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.5.2014; INTER MAK PREVOZNIŠTVO IN TRGOVINA D.O.O., IMENO 73,3254 PODČETRTEK VOZNIK TOVORNJAKA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 25.5.2014; LEGIO TRANS STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., CELJSKA CESTA 47, 3252 ROGATEC MONTER OGREVALNIH NAPRAV MONTERE STROJNIH INSTALACIJ - M/Ž; MONTAŽA KLIM, HLADILNIH NAPRAV, TOPLOTNE ČRPALKE, KURILNE NAPRAVE, VODOVOD IN CENTRALNO OGREVANJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.5.2014; TOPLIŠEK, TRGOVINA IN SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV, ELEKTROINSTA-LACIJE, D.O.O., TRŽIŠČE 36 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA ELEKTROMONTER ELKTROMONTER - M/Ž; ELEKTROMONTAŽA NA PODROČJU INDUSTRIJSKE MONTAŽE V RAZLIČNIH INDUSTRIJSKIH PANOGAH, KOT SO AVTOMOBILSKA, ELEKTRONSKA, AVTO-MATIZACIJSKA, PETROKEMIJSKE IPD., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.5.2014; IMD-SISTEM IciNEPL^^H Spored od 22. 5. do 28. 5. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Godzila - akcijski, znanstvena fantastika, 3D od četrtka do srede: 18.20, 20.40 Godzila - akcijski, znanstvena fantastika četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30 petek, sobota: 17.30, 22.30 Grace Monaška - biografska drama od četrtka do srede: 18.00, 20.10 Maščevanje v visokih petah - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.20 petek, sobota: 18.15, 20.20, 22.15 Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti - domišljijska akcija, triler četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda:15.40, 18.15, 19.50, 20.50 petek, sobota: 15.40, 18.15, 19.50, 20.50, 22.20 Neverjetni Spider-Man 2 - akcijska domišljijska pustolovščina,3D INDUSTRIJSKA MONTAŽA, D.O.O., SPODNJE SEČOVO 77 A, 3250 ROGAŠKA SLATINA HOTELSKI NOSAČ PORTIR - M/Ž; PRENOS PRTLJAGE, KURIRSKA DELA, DVIGOVANJE IN ODNAŠANJE POŠTE, PRIPRAVA HOTELSKIH MAP, PREVOZI GOSTOV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 25.5.2014; HOTEL ALEKSANDER, DRUŽBA ZA TRGOVINO, GOSTINSTVO, POSREDNIŠTVO IN DRUGE STORITVE D.O.O., ZDRAVILIŠKI TRG 3, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE DELAVEC ZA DRUGA PREPROSTA DELA PROIZVODNI DELAVEC - M/Ž; LAŽJE FIZIČNO DELO V PROIZVODNJI PRIMERNO ZA MOŠKE IN ŽENSKE, DELO SE OPRAVLJA NA OBMOČJU ŠTAJERSKE, ZAHTEVA SE NATANČNOST, PRIDNOST, ODGOVORNOST, ZANESLJIVOST, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. 9 MESECEV, 22.5.2014; FILIPS1, KADROVSKI INŽENIRING, D.O.O., ULICA TALCEV 2, 8000 NOVO MESTO MIZARJI IPD. MIZAR - M/Ž; MIZARSKA DELA V DELAVNICI IN NA TERENU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 28.5.2014; RAJLES, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., JANŠKOVO SELO 24 A, 3320 VELENJE MONTER MONTAŽNIH HIŠ DELO V PROIZVODNJI MONTAŽNIH HIŠ, MONTAŽA NA TERENU - M/Ž; DELO V PROIZVODNJI MONTAŽNIH HIŠ, MONTAŽA NA TERENU, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2014; ESAM-HIŠE, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE GEODET GEODET - M/Ž; VODENJE MEJNIH OBRAVNAV NA TERENU, DELO V PISARNI S PROGRAMOM GEOS, NEDOLOČEN ČAS, 30.5.2014; GEODETSKE STORITVE IN PRAVNO SVETOVANJE GEOVIN, VINKO STROPNIK S.P., TRG MLADOSTI 6, 3320 VELENJE INŽENIR LESARSTVA VODJA PROIZVODNJE MONTAŽNIH HIŠ - M/Ž; VODENJE, KOORDINACIJA, ORGANIZIRANJE, NEDOLOČEN ČAS, 28.5.2014; ESAM-HIŠE, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE UE ŽALEC FASADER FASADER - M/Ž; IZDELAVA TERMO FASAD, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 22.5.2014; DML TREJD PREVOZNIŠTVO IN DRUGE STORITVE, D.O.O., LEVEC 56 A, 3301 PETROVČE ZIDAR ZIDAR - GRADBENIK - M/Ž; ZIDANJE TER DRUGA GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 11.6.2014; POKER, IZDELOVANJE DELOVNIH ZAŠČITNIH OBLAČIL, SANJA KAJTNA S.P., DOLENJA VAS 170, 3312 PREBOLD MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA MONTER V AVSTRIJI - M/Ž; MONTAŽA OKEN, VRAT IN STEKLENIH FASAD, NEDOLOČEN ČAS, 4.6.2014; CELOTNE INFORMACIJSKE REŠITVE, PARKETARSTVO, ALEKSANDER LESJAK S.P., PONGRAC 101 C, 3302 GRIŽE MONTER KLIMATSKIH NAPRAV SERVISER - M/Ž; SERVISER HLADILNIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.5.2014; KOTA ENERGETSKE NAPRAVE, HLAJENJE, OGREVANJE, TOPLOTNE ČRPALKE D.O.O. PE-TROVČE,PETROVČE 237, 3301 PETROVČE od četrtka do srede: 15.30 Noe - zgodovinski film od petka do srede: 16.40 Rio 2 - animirani, 3D sobota, nedelja: 13.30, 14.30 Rio 2 - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.10 sobota, nedelja: 14.00, 15.30, 16.10 Seks na eks - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.10, 20.15 petek, sobota: 16.00, 18.10, 20.15, 22.25 Sosedi - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 18.30, 20.30 petek, sobota: 16.30, 18.30, 20.30, 22.40 Tisti čudni občutek - komedija, romantični četrtek: 17.50, 20.00 od petka do srede: 19.20, 21.15 Trd oreh - animirana komična pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.40, 15.50 Zvončica in piratska vila - animirana domišljijska pustolovščina sobota, nedelja: 13.50, 15.00 Od ČETRTKA do NEDELJE 20.00 Ugrabitev - drama SREDA 20.00 Poti - drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Rio 2, 3D - animirana komedija, sinh. 20.15 Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti - akcijska ZF pustolovščina 20.30 Krvne vezi - drama, tri-ler SOBOTA 18.00 Rio 2, - animirana komedija, sinh. 19.30 Krvne vezi - drama, tri-ler 20.00 Grace Monaška - biografska drama 22.00 Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti - akcijska ZF pustolovščina NEDELJA 16.00 Rio 2, 3D - animirana komedija, sinh. 18.00 Možje X: Dnevi prihodnje preteklosti - akcijska ZF pustolovščina 19.00 Krvne vezi - drama, tri-ler 20.15 Grace Monaška - biografska drama PONEDELJEK 20.00 Grace Monaška - biografska drama 8.00 do 18.00 Osrednja knjižnica Celje_ Dan zbiranja spominov - 100 let od začetka 1. svetovne vojne vabimo k sodelovanju vse imetnike gradiva, ki se nanašajo na obdobje med leti 1914-1918_ 12.00 Grad Podsreda_ Dan biodiverzitete in dan parkov predstavitev raziskovalnih nalog osnovnošolcev vključenih v mrežo šol biosfernega območja 17.00 Pokrajinski muzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pevski zbori Osnovne šole Petrovče koncert 18.00 Schwentnerjeva hiša Vransko Akvareli Tatjane Hren odprtje razstave 18.00 Glasbena šola Velenje Pepelka baletna produkcija; nastop učencev oddelka za balet Glasbene šole Velenje 19.00 Osnovna šola Slivnica pri Celju_ Otroški mladinski pevski zbor OŠ Slivnica pri Celju letni koncert 19.19 Mestna knjižnica Velenje Tasmanska pravljica potopisno predavanje Tine Grčar in Matjaža Pirnata 19.30 SLG Celje_ Ken Ludwig: Sleparja v krilu izven abonmaja 20.00 Narodni dom Celje_ The Adams family predpremiera igre mladih celjskih gledališčnikov 20.00 Špital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.00 Branibor club Celje_ Stand up - brezplačna doza smeha 20.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Mešani pevski zbor MDI Žalec koncert PETEK, 23. 5. 9.30 Muzej novejše zgodovine Celje_ Živeti v Celju predstavitev obrtnika urarja Boža Godnika 18.00 Celjski dom_ Tisoč obrazov pesmi letni koncert; nastopili bodo Otroški in Mladinski pevski zbor OŠ Lava 18.00 Dvorec Novo Celje_ Koraki ... za jutri odprtje razstave ob 10-letnici umetniškega programa likovne smeri Gimnazije Celje - Center 18.00 Aškerčeva domačija na Senožetah Srečanje Aškerčevih nagrajencev sodelujejo povabljeni nagrajenci, MoPZ in literati KD Anton Aškerc Rimske Toplice 18.00 Center Rinka Solčava Izdelki Jožefa Strmčnika - Šlangerja odprtje razstave lesenih izdelkov 18.00 Glasbena šola Velenje Pepelka baletna produkcija; nastop učencev oddelka za balet Glasbene šole Velenje 19.00 Plesni forum Celje_ TV-avantura premiera plesne gledališke predstave za otroke 19.00 Grad Podsreda_ Je pesem v srcih območna revija odraslih pevskih zborov 19.30 SLG Celje_ Yasmina Reza: Kako poveš, kar si odigral abonma petek večerni in izven 19.30 Kulturni center Laško Zmeraj prinesi mi rože koncert Ženskega pevskega zbora Laško 20.00 Center konjeniškega športa Celje Kulturni galop z zasedbo Tuned fish 20.00 Terasa Hotela Evropa Celjski Dixieland glasbeni večer 20.00 Pred Domom kulture Velenje Latin Ansambel & KUG Stage Band jazz festival VODNIK 29 OSREDNJA JIZNICA Celje V prostorih knjižnice četrtek, 22. maja, od 8. do 18.00 ure Dan zbiranja spominov - 100 let od začetka 1. svetovne vojne Vstop prost. Več info na tel. 03 426 17 24 Oddelek Glasba - Film četrtek, 29. maja, ob 17. uri Dušan Rutar: predavanje o filmski vzgoji Vstop prost. Več info na tel. 03 426 17 05 Pri Miški Knjižku sreda, 28. maja, ob 17. uri Lutkovna predstava: Zaljubljeni žabec; Vrtec Tončke Čečeve - starši otrok enote Gaberje z Matejo Žvižej Vstop prost! Več info na 03 426 17 66 Osrednja knjižnica Celje - Univerza za III. življenjsko obdobje - Levstikova soba na Muzejskem trgu 1a ponedeljek, 26. maja, ob 17.30 »Backpack« po Argentini - potopisno predavanje Saraje Hri-bernik Vstop prost! Več info na 03 426 17 61 21.00 Velenjski grad Rock na gradu koncert SOBOTA, 24. 5. 10.00 Lapidarij na savinjskem nabrežju Glasbena sobotnica - velika glasba za male otroke Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje in Herman Lisjak 10.00 Vila Rožle Velenje Keramika, glazure in njihova uporabnost likovno delavnico bo vodila Mirjam Britovšek 10.00 do 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje Muzejski mozaik ustvarjalnice, ulica obrtnikov, demonstracije obrti 10.00 Mestno središče Celje Poklon knjigi, lepi besedi in mestu Celju tradicionalna prireditev učencev OŠ Lava 11.00 Nekdanji Kroflov mlin Kozje Trg Kozje in tržani - 1 odprtje razstave 11.00 in 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Društvo Harlekin Celje plesna produkcija 17.00 Center Rinka Solčava Ogled razstav in kratkih filmov 18.00 Skomarje Jaz mam en stari znucan koš literarni večer v Skomarski hiši 18.00 Velenjski grad Večer pred dnevom zaključek natečaja Štafeta mladosti s kulturno-umetniško akcijo 20.00 Narodni dom Celje_ The Adams family predpremiera predstave mladih celjskih gledališčnikov 20.00 Celjski dom Kobula KD Petrovče koncert 20.30 Špital za prjatle Celje Edenon koncert 21.00 Club Mansion Celje Ice party z ledek.si koncert skupine Leeloojamais 21.00 Klub Žafran Terme Olimia Podčetrtek Dan mladosti - jugo nostalgija NEDELJA, 25. 5. 10.00 do 18.00 Pred dvorcem Novo Celje Petrovški pozdrav pomladi 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.00 do 15.00 Prireditveni prostor Solčava Les naš vsakdanji predstavitev lesenih izdelkov in dela z lesom 17.00 Kulturni dom pri Termah Zreče Praznik petja - Zreče pojo tradicionalni koncert zreških pevskih zborov, ljudskih pevcev, solistov in malih pevskih skupin 20.00 Hmeljarski dom Petrovče 100 srčnih koncertov: Manca Izmajlova 20.00 Klub Metulj Bistrica ob Sotli_ Nedeljski koncertni cikel nastop skupine Gone Bald iz Amsterdama PONEDELJEK, 26. 5. 17.00 Krekov trg Celje Swing dan - Frannkie 100 ples na celjskih ulicah 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici pogovorov: Metka Klevišar, dr. med., in Julka Žagar, dr. med. 17.00 Celjski mladinski center Zaključna razstava dijakov 4. I-razreda Gimnazije Celje - Center likovni izdelki dijakov programa umetniške gimnazije - likovna smer SREDA, 28. 5. 9.00 Staro Velenje 17.30 Osrednja knjižnica Celje »Backpack« po Argentini potopisno predavanje Saraje Hribernik 19.00 Glasbena šola Celje_ Mali godalni orkester letni koncert 19.00 Knjižnica Rogaška Slatina Zamolčana skrivnost aloje arborescens - za uspešen boj z rakom predstavitev knjige avtorja Matije Šega 19.30 SLG Celje Durdevak srečanje folklornih skupin Srbskega kulturno-humanitarnega društva Desanke Maksimovič Celje 20.00 Hmeljarski dom Petrovče Folklorna skupina Vojevec, Hamer, Janežič: Robinson Lutkovno gledališče Ljubljana - BiTeater; izven abonmaja, Gledališki trojček mladosti 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Čista norišnica komedija, Špas teatra TOREK, 27. 5. 12.00 SLG Celje Zbrana dela Williama Shakespearja (okrajšano) mladinski abonma 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Moja Ljubljana odprtje razstave slik Fedorja Žigona 18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev citer 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Pevski zbori I. osnovne šole Žalec zaključni koncert 19.00 Glasbena šola Celje_ Natalija Ristič, Marta Kuzmanovski Koberski in Larisa Čanji celovečerni recital 19.00 Vila Bianca Velenje_ Citrarke Marjanke z gosti javna vaja 19.00 Dom kulture Velenje Ženski kupe plesna predstava 15.00 Glasbena šola Celje_ Javni nastop srednje stopnje 1.,2. in 3. letnik in komorne skupine 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Zaljubljeni žabec lutkovna predstava 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec Nastop učencev klavirja 19.30 Glasbena šola Velenje Po črnih in belih tipkah letni koncert; nastop učencev in dijakov klavirja Glasbene šole Velenje 19.45 Bazilika Matere Božje, Petrovče V iskanju neskončnosti ... koncert; Vokalni ansambel PŠ Musica Društva vabijo ČETRTEK 22. 5. 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ O Samaelu Aun Weorju ob njegovi knjigi Temeljno izobraževanje predava Jani Urbanc 18.30 Celjski mestni park Magične kretnje v naravi vadba magičnih kretenj za zavestno začutenje energije 19.00 Celjski dom_ O pomočeh in izcelitvah po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groeninga informativno predavanje 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: kalabrijska kuhinja PETEK, 23. 5. 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Jezdenje ponijev 17.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Krišnov večer z gostom iz Indije SOBOTA, 24. 5. 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica mraUKST-ZALECSI VSI NA HOM - NA LASTEN POGON SOBOTA, 24. MAJ, OB 9.00, GRIŽE - PARKIRIŠČE PRI OŠ • POHODNIŠTVO / KOLESARJENJE - rekreativno •ZABAVNA ORIENTACIJA 9.00 štart pohodniki, 9.30 štart kolesarji Rokodelska tržnica zabavni program, predstavitev ter prodaja izdelkov domače obrti 9.00 Logarska dolina Les je lep, gozd je lepši voden ogled po naravoslovno etnografski poti po Logarski dolini 9.00 do 10.30 Telovadnica Ekonomske šole Celje Magična moč žensk magične kretnje za maternico, ki predstavlja zbirnik življenjske energije 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 11.00 Dom planincev v Logarski dolini Les je lep, gozd je lepši voden pohod do najdebelejšega macesna v Sloveniji pod Ojstrico 15.30 Center Rinka v Solčavi Les je lep, gozd je lepši voden sprehod do znamenite tise nad Solčavo 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Mojstrovine iz lesenih kljukic otroške delavnice 16.00 do 20.00 Thermana park Laško Thermanina domača tržnica NEDELJA, 25. 5. 16.00 do 18.00 Ribnik Vrbje Mojstrovine iz lesenih kljukic otroške delavnice PONEDELJEK, 26. 5. 16.00 Mladinski center Velenje Inkubus popoldanski mladinski center 19.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Tečaj čudežev vodi: Aristid Havliček - Tili SREDA, 28. 5. 10.00 do 13.00 Tic Laško_ Domači kotiček predstavitev in prodaja domačih dobrot in izdelkov 17.00 Športni center Žalec Cici olimpijada - mi smo prvi za 1. razrede osnovnih šol Občine Žalec Dobrodelne prireditve SOBOTA, 24. 5. 11.00 do 15.00 Na Špici ob Savinji v Celju Tečem, da pomagam dobrodelna prireditev; sredstva bodo namenili obnovi v požaru poškodovane opreme Društva paraplegikov Celje SREDA, 28. 5. 18.00 Dom kulture Velenje Svet je naš dobrodelna prireditev; zbrana sredstva bodo namenili za dokončno ureditev sprostitvene multisenzorne sobe Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03] 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Janja Intihar, Brane Jeranko, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI Preberite aktualno ponudbo! 7 Rastlinska čistilna naprava Rastlinska čistilna naprava (KČN) je zelo enostaven sistem, ki s pomočjo rastlin, v največji meri s trstiko ter z gramozom, prečisti vse odpadne vode, ki jih ljudje proizvedemo med bivanjem v hiši. padnim vodam, kar pomeni, da je potrebno trde delce zajeti pred izpustom vade v napravo, ki se nalagajo v greznici in jih odstranijo po nekaj letih, odvisno od velikosti greznice. Zelo pomembno je, da je celoten sistem do izliva vode v potok vodotesen, kajti če je v sistemu premalo vode, pride do prevelikega koncentrata strupenih snovi in rastline odmrejo. Proces je preprost. Trstika za rast porabi dušikove in fosforjeve spojine ter tako s pomočjo gramoza, ki ima na dnu premer okoli 100 mm, proti vrhu pa okoli 30 mm, prečisti vodo v tolikšni meri, da jo lahko spustijo v potok, zalivajo vrt, polnijo ribnik ali jo pa speljejo nazaj v hišo in jo porabijo kot sanitarno vodo (med čiščenjem se dogajajo procesi, kot so: nitrifikacija, denitri-fikacija, adsorbcija, absorbcija ter ionska izmenjava). RČN je namenjena samo od- Načrtovanje naprave Pred začetkom izdelave RČN je potrebno upoštevati število družinskih članov, kajti na osnovi tega podatka se izračuna prostornina in s tem količina gramoza ter rastlin, ki so potrebne za čiščenje vode. Če je izračun napačen in je RČN prevelika, pride do velike koncentracije strupov in rastline lahko odmrejo, če je premajhna pa pride do prehitrega pretoka vode in sistem ne utegne opraviti funkcije, zato je voda na koncu še vedno onesnažena. Izdelava Za izdelavo je potrebno kar nekaj časa in nekaj iznajdljivosti. Treba je vedeti, da bo RČN prej ali slej potrebno očistiti, ker se gramoz z leti zamaže v tolikšni meri, da ne deluje več. Za izgradnjo potrebujete jamo (primerne velikosti), ki jo je treba ne-pre duš no zatesniti s folijo ali ilovico. Na dno nasipljemo večji gramoz premera 100 mm, zadnjih 20 cm v višino pa manjšega, premera 30 mm. Pomembno je, da cev na začetku jame speljemo na dno ter jo razpeljemo levo in desno, da voda začne svojo prečiščeval no pot na dnu in opravi vso pot navzgor do koreninskega sistema tr-stike in do izliva skozi zadnjo cev. Če se odločimo za sistem z dvema bazenoma, potrebujemo les pravilnih dimenzij za izdelavo bazenov, folijo za zatesni-tev, plastične cevi premera 100 mm za povezovanje sistema, betonska ali plastična jaška (pred in med bazenoma), s katerima lahko reguliramo višino vode v bazenih in ki obenem omogočata lažji dostop za čiščenje cevi v sistemu. Pomembno je, da se vodi omogoči pretok iz bazena v bazen in tudi iz sistema z nižanjem ravni vsake naslednje cevi za dva ali tri centimetre. Treba je imeti domišljijo, nekaj dni časa, malo znanja in veliko volje in narava nam bo zelo hvaležna, kajti tudi vizualno RČN z zeleno trstiko, ki jo pred zimo pokosimo in pustimo na čistilni napravi, da voda ne zmrzne, spada v naravno okolje. Če želite oglaševati \ v rubriki iD7 Vsi naši mojstri, pokličite: ^031 692-860 VSI NAŠI MOJSTRI 31 ■ STIIJEPIISIIH PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN: gsm: 041741094 uiimstrojepLastika.sL ASFALT Asfalt Kovač o.o.o., Planina phi Sevnici 47 A. 3225 Planina pri Sevnici +386 3 7491 031 +386 3 7491 032 ASFALT.KO VAC@SIO LNET Specialist za strehe že 30 let ! MIGUA BUČAR 1-p-Profinifc« m 57. 3220 Store Tel.: 041 622 385; Gsm: 051 35* 291 MJiim^ www. streha ■ meta I ko, s i Pvc, alu in lesena okna, vhodna in dvižna garažna vrata, I zimski vrtovi, vse vrste senčil, notranja vrata, vodovod in ogrevanje, slikopieskarstvo, obnova doma, obnova kopalnic -lo% otvoritveni popust na pvc okna 031 78 60 70 | 031 311 640 | info@harmonijadoma.si tfÜl&l ^OPRALNI« z™ lOPRANJEZASTON ŠMLjSk! SEFLVIS rLIkCA Td- o?i m om j Ui. M. (jrevcnjnrotih t Nm i/as, WOO Celje "OLJNI SERVIS TBcrntNlH IN ^NJENIH OBLAČIL Streha za več generacij., DELOVNI ČAS: pon-pet.: cd S. da Muri. soir: oi i. dtr% art Anton Ravničan s.p. TRŽNICA ZREČE, Cesta na Roglo 11 J, tel, 03 752 04 96 fax: 03 752 04 97, GSM, 041 856 575 o j* 10% popust* ob nakupu y^- * Horcftcijskih in sončnih očal CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK Nataša Hribernik s.p. Poslovne enote: Ka lo b je-Sen tj u r-Cei j e Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 995-99-64 PRI ÜREDin/l GßOßOI/, DELO BR£2PWCfl/0.' instm FmSl HST1L1GUE nBHOlj ACUE VERHOVŠIK Z vami že 20 LET, IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC M d.i. c, Piožlnska vas 34/d. Štoie, gsm: Ml 682 907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu s to rite i/ nad 500 evrov L. J d o m o f i n a I GSM: 041 756 668 ~ .............." -tesarstvo - krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK ^o 2m strešnih cevi Mm PODARIMO pri zamenjavi strešne kritine. Prehransko dopolnilo pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,. FITSX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; proctaja@centerzdravja.riat; tel. 01/568 40 91 mm\\i PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNlCNI PREGLED SERVIS VOZIL POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH SISTEMOV VULKANIZACIJA K- - Bojan Kovač. s.p. Cesta v Debra 1 3270 Laško 040 22 30 95, 03/ 734 26 61 20 % POPUST NA SERVIS VOZILA OGRAJE KOCEVAR www.ograje.com «080 23 02 Ograje Hočevar d,o.o. Tovarniška 11 c, 3312 Prebold +386 (0)51 624 207 Ji i Lepota varnosti. ^ i. 32 ZANIMIVOSTI »O, kako rada bi vam danes spet postregla!« Pred nekdanjo trgovino Železninar v Stanetovi ulici 4 v Celju se je kljub kislemu vremenu v soboto dopoldne nabrala skupina ljudi in se spraševala, ali bodo natančno po desetletju spet lahko stopili skozi obokan vhod, se naslonili na mogočen lesen prodajni pult in - tako iz radovednosti - pokukali še v predale masivne omare ali se celo povzpeli po lestvi do zgornjih polic. V muzeju novejše zgodovine so namreč v sodelovanju z mestnim marketingom in ob veliki podpori in posluhu lastnika stavbe Petra Merksche predstavili prvega iz niza odprtih depojev, ki je še obsežnejši na račun tega, ker je skozi izložbo odprt pogled na nekdanje pohištvo in opremo prodajalne. Pred eno najstarejših trgovin v Celju so se lahko Celjani in drugi obiskovalci seznanili s celotnim projektom odprtih depojev. Z njimi bodo v Celju po besedah vodje oddelka za muzejsko gradivo dr. Marije Počivavšek ubili več muh na en mah. Vsaj nekoliko bodo sprostili prenatrpane muzejske depoje in dele zbirk razstavili v praznih izložbah in poslovnih prostorih ter jih tako približali ljudem, širili vedenje o kulturni dediščini ter hkrati prispevali tudi k oživljanju starega mestnega jedra oziroma vsaj k polepšanju njegove podobe. Kot upajo v muzeju in mestnem marketingu, naj bi prvemu v Železninarju sledili tudi odprti depoji v izložbah drugih trenutno praznih lokalov v mestnem središču. Kako hitro bo to, bo v veliki meri odvisno od pripravljenosti lastnikov praznih stavb. Če bodo ti sledili dobremu zgledu Petra Merksche, si lahko urejene izložbe z zanimivimi prikazi preteklosti obetamo že v kratkem. V muzeju imajo namreč gradivo že pripravljeno, po besedah mestne menedžerke Tadeje Falnoga, ki se bo znova srečala z lastniki praznih poslovnih prostorov, pa bo tiste, ki so pred tedni še oklevali, ali naj dovolijo ureditev odprtega depoja v svoji stavbi, morda prepričal prav pogled na izložbe nekdanjega Železninarja. Od Rakuscha do Železninarja Čeprav zdaj že desetletje v Stanetovi ulici ni niti Železninarja, je v pogovorih Celjanov še vedno mogoče slišati, da se »dobijo pred Rakuschem«. Rakuscheva (vele)trgovina namreč sodi med najstarejše mestne prodajalne, saj je bila na tej lokaciji sicer pod različnimi lastniki in tudi imeni neprekinjeno odprta dolgih 156 let. Leta 1848 je stavbo kupil Daniel Rakusch, sicer pa je njegova trgovina z železnino slovela kot ena največjih v tem delu Evrope. Prodajno blago - od žele-znine, gradbenega materiala, kmečkega orodja in vse do predmetov za gospodinjstvo in dom - je namreč s pomočjo kataloške prodaje razpošiljal trgovcem širom Avstro-Ogrske in kasneje stare Jugoslavije. Po nacionalizaciji leta 1945 je na tem mestu zaživel Železninar, ki se ga Celjani sprva spomnijo pod okriljem Tehnomerkatorja in kasneje Kovinoteh-ne. Prodajalna je ostala odprta do leta 2004, zadnja leta je delovala v okviru Merkurja, čisto zadnji najemnik pa je bila v njej Izbira Laško. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA »O, kako rada bi vam danes spet postregla,« je zavzdihnila Helena Ograjenšek, ki je v Železninarju delala vse do leta 1983, ko so jo prerazporedili v prodajni center na Hudinjo. »Najbolj živo se spominjam začetkov, ko smo imeli krasnega poslovodjo. Nikoli ne bom pozabila njegove popotnice za življenje, češ da ni važno, ali ukradeš en dinar ali cel milijon, v vsakem primeru si tat! Takrat se nas je ljudi vzgajalo in to tudi danes ne bi bilo odveč.« V soboto so se z veliko nostalgije časov, ki so jih preživeli v Železninarju, spominjali tudi - z leve: Mojmir Mirnik je bi| vajenec v letih 1964-67, Silva Levpušček je bila vodja oddelka v drugi polovici 80. let, leta 1965 je kot vajenka v Železninar prišla Helena Ograjenšek, Milan Levpušček pa je delo direktorja maloprodaje začel v Tehnomerkatorju in zaključil v Kovinotehni. FOTO TEDNA Nedeljski sprehod Foto: SHERPA NAJ MATURANT, NAJ MATURANTKA Predstavljajo se finalisti strani 43-45 NOVI TEDNIK Zgodbe s Celjskega Št. 21 Gf22. 5. 2014 PRILOGA POKRAJINSKIH ČASOPISOV Za zdravje strani 34-42 INTERVJU Neizprosni opomini narave Priporočila stroke so pogosto preslišana - Ciklon tokratni krivec poplav na Balkanu Poplav se ne da preprečiti. Zavedati se moramo, da živimo v dolinah, večinoma na rečnih ravnicah, kjer so takšni naravni pojavi prisotni. Se pa lahko na grozeče visoke vode ustrezno pripravimo in njihov vpliv omilimo. Strokovnjak za vode in poplavno varnost mag. Rok Fazarinc opozarja, da so poplave po letu 1990 pri nas povzročile bistveno večjo škodo, kot bi bil potreben vložek v vodnogospodarsko infrastrukturo. Te pa ni dovolj le graditi, treba jo je tudi vzdrževati in nadgrajevati. Rok Fazarinc kot vzrok za poplave v Srbiji in BiH navaja ciklon, ki je nastal nad Jadranom in se je pomaknil nad osrednji Balkan. Tam je krožil okrog svojega jedra in ustvarjal obilne padavine na svoji zahodni polovici. Kar se zdaj dogaja na prizadetih območjih, se v prihodnjih dneh, kot zagotavlja Fazarinc, ne more zgoditi tudi v Sloveniji. »Naša država je bila tokrat na obrobju ciklona. Za poplave pri nas so sicer značilni drugi pojavi - na primer ob prehodu front. Tako je bilo na primer leta 2010, ko se je preprosto povedano fronta ustavila v Sloveniji in so padavine trajale od petka do nedelje.« V teh dneh se veliko govori o stoletnih, tudi tisočletnih vodah. Kako lahko pravilno razumemo omenjena izraza? Stroka dodaja nekemu pojavu statistično verjetnostno stopnjo. Izraz stoletne poplave pomeni, da lahko nastanejo enkrat v sto letih, ni pa rečeno, da se zgodijo točno v takem časovnem obdobju. Nastanejo lahko bolj pogosto ali bolj redko. Preden lahko poplavam določimo povratno dobo, moramo točno vedeti, kakšne so bile padavine, kakšni so bili pretoki in kakšna je bila količina vode. Ocene, da so Balkan poplavile stoletne ali tisočletne vode, so prenagljene. Za analize dogodka in njegovih posledic bo potreben čas. Poleg tega se moramo zavedati, da imajo lahko padavine drugačno povratno dobo kot poplave. V Celju so bile padavine leta 2007 na severnem obrobju mesta na primer več kot stoletne, poplave, ki so jih povzročile, pa so imele manjšo povratno dobo kot sto let. Kako lahko na splošno razumemo poplave, ki zadnja leta pod sabo zajamejo cela mesta v Evropi? To je verjetno posledica vsega razvoja. S tem ko se razvijamo, smo bolj ogroženi, bolj občutljivi, več območij je poseljenih. Klimatske spremembe vplivajo na večje število ekstremnih naravnih pojavov, kar pomeni, da se ne povečuje količina padavin v nekem časovnem obdobju, ampak skrajnosti. Stroka meritve redkokje opravlja več kot sto let, v naših krajih pa večinoma okrog tri ali štiri desetletja. Primerjava zadnjih poplav s poplavami pred sto leti ni pravilna, saj so bile takrat razmere kar se morfologije in po-krovnosti tiče popolnoma drugačne. Drugače so bile urejene tudi rečne struge. Do katere mere se lahko ubranimo pred naravnimi vplivi? Na količino vode, ki pade na tla, ne moremo vplivati. Ubranimo se lahko tako, da predvidimo zaščitne ukrepe na krajih, ki so poseljeni. Celje je že takšno območje. Drug način je, da ne posegamo na območja, kjer so predvidene poplave. Nova zakonodaja pri nas zelo jasno določa, kje na poplavnih območjih lahko posegamo in pod kakšnimi pogoji. Pred 30 ali 40 leti pa je bila politika razvoja precej drugačna. Če pogledamo Spodnjo Savinjsko dolino, je precej naselij nastalo na starih poplavnih območjih Savinje. Primer so Parižlje, deli Polzele, prav tako naselja okoli Žalca, kot je Vrbje. Enako velja tudi za Otok in Medlog v Celju. Kaj lahko proti povodnji naredi stroka? Strokovnjak za vode in poplavno varnost mag. Rok Fazarinc Se lahko zgodi, da ukrepi, za katere skrbimo danes, čez nekaj desetletij ne bodo imeli več učinka? Ureditve sčasoma izgubljajo svoj začetni cilj, zato bi jih morali vzdrževati in nadgrajevati. V naši bolj razviti soseščini stalno analizirajo, kako se sistemi zaščite odzivajo na posamezne dogodke. Protipoplavne zaščite avtomatizirajo, dvigujejo in sanirajo nasipe, vgrajujejo dodatne zapornice ... Kjer ne gre drugače, predvidijo premične zaščite, podobno kot je zasnovan del protipoplavnih ukrepov ob Ložnici. Tako ljudje ne gledajo vse leto zidov, ampak se z mobilnimi stenami zaščitijo, ko je to potrebno. V Srednji Evropi je tega veliko, pri nas pa ni posluha za to. Pretočnost rek je najbrž odvisna tudi od letnega časa in razvoja vegetacije. Golosek pa najverjetneje tudi ni prava rešitev, da raven reke znižamo za nekaj centimetrov. Pretočnost struge je odvisna od velikosti prečnega pretočnega prereza in od hrapavosti - bolj kot je struga zaraščena, manjša je pretoč-nost. Težava ni v tem, da ne bi mogli zgraditi tako velike struge, da bi bila lahko zaraščena in da bi imela dovolj veliko pretočnost, je pa za to »Kritični dogodki takšnih razsežnosti so impulz, da začnemo razmišljati drugače in postavimo nove temelje varovanja pred poplavami. Narava mora pokazati, kako hudo je lahko, da družba in država ukrepata. Opozorila stroke na žalost ponavadi ne zaležejo.« Stroka spremlja pojave, kot so plazovi, erozije, odlaganje naplavin in poplave, ter ovrednoti, katera območja so poplavno ogrožena. Kadar so določena poplavna območja že naseljena, jih skušamo s tehničnimi ali z drugimi ukrepi obvarovati. To pomeni, da viške vod, ki povzročajo poplave, zadržimo na območjih, ki so redno poplavljena, ali tam, kjer povzročijo manj škode. Lahko s protipoplavnimi ukrepi »obvladamo« naravo? Vsak takšen ukrep ima ciljni doseg. Za urbana območja je zahtevana varnost s povratno dobo sto let, dodamo pa še neko varnostno višino. Problem pri ukrepih, ki so bili načrtovani v preteklosti, je, ker so bili zasnovani glede na takratne stoletne vode in z metodami, ki so bile na voljo takrat. Nova tehnologija omogoča bistveno bolj natančne izračune poplavnih valov in dogodkov kot takrat. Se pa vedno za različna območja načrtujejo različne stopnje varnosti. Območje jedrske elektrarne je varovano bistveno bolj kot urbani predeli. Kot smo videli, tudi jezovi in nasipi niso vsemogočni. Bi bolj zalegla drugačna, sodobnejša tehnologija gradnje? Načela gradnje so ostala takšna, kot so bila v preteklosti. Vprašanje je, če so bili jezovi, ko so bili postavljeni, načrtovani dovolj varno. Pri tem upoštevamo geomehansko stroko, ki se ukvarja z lastnostmi zemljin. Načeloma naj bi bili vodnogospodarski objekti narejeni tako, da bi morali zdržati, problem pa je, da jih ne vzdržujejo kot bi jih morali, zaradi česar izgubijo lastnosti, ki so jih imeli ob postavitvi. To je tako, kot da bi zgradili cesto, nato pa je ne bi čistili, krpali lukenj in posodabljali signalizacije. potreben prostor. Če bi dopustili, da se Savinja, v delu kjer teče skozi Celje, zaraste, bi potrebovali še polovico širine njene struge. Seveda je tudi načrtovanje strug predvideno ob nekem vzdrževanem stanju. V nasprotnem primeru se razmere pri enakih pretokih poslabšajo in spet lahko pride do poplav. Kakšna je vloga suhih in mokrih zadrževalnikov? Suhi zadrževalnik je območje, ki je že poplavno in kjer se z določenimi ukrepi skuša okrepiti poplave takrat, ko je to potrebno. Ko pride jeseni visoka voda in bi lahko bili ogroženi Celje ali druga naselja v Spodnji savinjski dolini, je bolj primerno, da se voda zadrži na poplavnem območju suhega zadrževalnika kot na poplavnem območju. Mokri zadrževalniki so območja, kjer je stalna ojezeritev. Na primer Šmartinsko, Žovneško ali Slivniško jezero. Včasih pa so lahko ti objekti kombinirani - del je namenjen stalni ojezeritvi, ki je lahko namenjena namakanju, rekreaciji ali ribogojstvu, del tega prostora pa je namenjen zadrževanju visoke vode. Če z ukrepi uredimo del struge, se poplavna ogroženost poslabša nekje drugje? To je odvisno od stopnje urejenosti tega dela. Če bi vse vodotoke hipotetično kana-lizirali, bi reke imeli hitrejše odtoke in višje visoke vode, kar zagotovo ima nek vpliv. Če pa izberemo pravilno mero in pustimo, da poplavlja na območjih pri daljših povratnih dobah, pa negativnega vpliva ni. Kaj lahko za večjo varnost pred poplavami stori posameznik? Sami si lahko s tehtnim razmislekom precej pomagamo, da je škoda ob poplavah manjša, kot bi bila sicer. Tisti, ki stanujejo na poplavno ogroženih območjih, morajo poskušati zavarovati sebe. Svoj dom morajo poskušati zaščiti pred vdorom vode, na bolj plazovitih in vo-donosnih območjih lahko postavijo dodatne zaščite z ograjami. Pomembno je, da kleti, ki so bile v zadnjih letih večkrat poplavljene, ne uporabljajo. Spomnimo se slabih izkušenj s cisternami za nafto ali shranjevanjem vrednejših predmetov v podkletenih delih stavb. Lahko kaj spremenimo tudi s svojim odnosom do vodotokov - za ene so deponija, za druge pralnica, kanalizacija? Počasi se te stvari pri nas izboljšujejo. Še vedno pa ogromno ljudi brežine vodotokov uporablja za odlaganje odpadkov, predvsem gradbenih. Odlaganje vejevja, grmovja, drevja v hudourniške struge ali ob brežine vodotokov sicer ekološko ni tako zelo sporno, kar se poplavne varnosti tiče pa precej. Ljudje velikokrat tudi sami zajezujejo manjše struge ali na njih gradijo objekte in tudi to lahko povzroči dodatne nevšečnosti ob nastopu visokih vod. In če postavimo na tehtnico višino gospodarske škode in višino denarja, ki ga naša država namenja za gradnjo protipoplavnih ukrepov? Po letu 1990 je škoda zagotovo bistveno večja, kot bi bil potreben vložek v vodnogospodarsko infrastrukturo in gradnjo objektov, ki bi povečali poplavno varnost. Država se ne odziva ustrezno. Bodo poplave v prihodnjih desetletjih še bolj vplivale na našo blaginjo? Če proti temu ne bomo storili nič, bo na posameznih območjih škoda čedalje večja. Ker gre razvoj naprej, so objekti in oprema v njih več vredni, več je visoke tehnologije, več je problematičnih območjih, kjer imamo razne dobrine, ki lahko onesnažujejo okolje. Na drugi strani pa je v naravi več ekstremov. Oboje skupaj se sešteva. In sanacija na prizadetih območjih Balkana? Sanacija posledic bo dolgotrajna. Vedeti moramo, da tudi v Sloveniji še niso sanirane posledice vseh visokih voda iz preteklih 20 let. Za to vedno zmanjka denarja, ker pa je trenutno poplavljeno območje v preteklosti prizadela še vojna in glede na to, da je družbeni bruto produkt še nižji in se je bistveno manj vzdrževalo kot pri nas, bodo sanacije trajale še bistveno dlje. TINA VENGUST »Večja osveščenost ljudi bi gotovo pripomogla k manjši poplavni ogroženosti, vendar imajo na žalost večji vpliv izkušnje. Nekateri Ljubljančani na primer leta 2010 niso verjeli, da bodo poplavljeni, čeprav so bili pod vodo že njihovi sosedi. V Celju se vsi že mnogo prej pripravljajo, umikajo avtomobile, pospravljajo kleti...« za zdravje PRILOGA SLOVENSKIH POKRAJINSKIH ČASOPISOV DOLENJSKI LIST Gorenjski Glas IlWJlHilHIM primorske novice štajerski TEDNIK VESTNIH Foto: Črtomir Goznik Koraki, ki pomenijo zdravje Vsi si želimo biti zdravi in ostati zdravi. Pogosto slišimo, da je zdravje naše največje bogastvo, tudi v raziskavah vrednot ga postavljamo na najvišja mesta. Povsem drugo pa so naša vsakdanja ravnanja, ki so pogosto nekaj povsem drugega, samo ne zdrava. V modi je hitra hrana z veliko skritih maščob, soli, h kateri se priležejo tudi nezdravi napitki. Potrošniško naravnan porabnik se ji skorajda ne more upreti. Tudi pri tej hrani je že skoraj tako kot pri modnih blagovnih znamkah, da mora biti del tvojega vsakdana, sicer si 'out'. Nezdravo prehranjevanje in druge škodljive razvade so eden glavnih razlogov za debelost. Tudi Slovenci že sodimo med narode s preveliko težo, zlasti med mladimi je že veliko debelih. Tako kot smo jo pridobili, naj bi jo tudi zmanjšali, s potrošniško naravnanimi čudežnimi tabletkami in napitki. Če boste v teh dneh listali po slovenskih revijah, se ne boste mogli načuditi, kaj vse ponujajo za izgubo kilogramov in za izoblikovanje naših teles, da bomo blesteli v novi poletni sezoni. Tistih najbolj preprostih receptov pa ni nikjer oz. se pojavljajo občasno, podobno kot v političnih kampanjah, v katerih tudi gre zgolj bolj za zaslužek kot za resne spremembe. Že če bi vsi zajtrkovali, zdaj bojda redno zajtrkuje le polovica Slovencev, še manj, tretjina, jih ima dopoldansko malico, le kosilo je tisti obrok, ki ga večina Slovencev ne izpusti, bi za svoje zdravje lahko naredili veliko. Analiza prehranskih navad Slovencev pa je tudi pokazala, da se hranimo neuravnoteženo, da je v naših obrokih, ki jih je absolutno premalo, preveč ogljikovih hidratov, maščob, soli. Tudi redna telesna aktivnost ni nekaj, na kar bi prisegali. Ni nujno, da hodimo v fitnes centre. Za svoje zdravje bomo naredili veliko, če se v službo ne bomo peljali z avtomobilom, če bomo šli peš ali se peljali s kolesom, se izognili dvigalu. Doma bomo nakopičene kalorije kurili s čiščenjem in pospravljanjem, z delom okrog hiše in na vrtu ter s sprehodi v naravo. Prav vrtičkarstvo je zdrava in najcenejša naložba v naše zdravje. Potrebujemo le motiko, roke in veliko navdiha. Z delom na vrtu bomo pridelali zdravo hrano, se gibali, ob tem pa tudi zmanjšali stroške za nakup zelenjave in sadja, brez katerih ni zdravih dnevnih obrokov. S temi preprostimi vsakodnevnimi ravnanji, ki so vsem na očeh in vsem dostopna, bomo največ naredili za svoje zdravje, mimo vseh zdravniških in še kakšnih drugih receptov. Vse to nas bo tudi duševno in čustveno sprostilo, navdalo s pozitivno energijo, pozitivnim razmišljanjem. Ko se bomo spravili v red in ne bomo več izpuščali dnevnih obrokov, se izgovarjali, da zjutraj ne moremo jesti oz., da nimamo časa, da sta naša najboljša notranja prebujevalca kava in cigareta, bo vse postalo naenkrat lepše, naše življenje pa kakovostnejše. Odprl se nam bo svet okrog nas, veseliti se bomo začeli slehernega življenja okrog nas, videli tisto, kar bi morali videti že zdavnaj, ker je bilo vedno z nami, a ker nas je zaobjel stres in uničujoč življenjski ritem, tega nismo bili sposobni zaznati. Dnevno dozo zdravja bomo v teh dneh že lahko užili z domačimi jagodami in češnjami. Majda Goznik »Treba je gledati na zdravje bolnika, zato smo zdravniki« Dvajset let zobne ordinacije Gabrijele Zagožen - Ludvig Gabrijela Zagožen - Ludvig, dr. dent. med., je svojo pot začela leta 1988 v Zdravstvenem domu Celje. Bila je tudi njegova štipendistka. 1. aprila 1994 pa je kot prva v Celju dobila koncesijo in začela delati v zasebni ambulanti. »Veliko poguma je bilo treba. Že leto pred odprtjem ambulante s koncesijo sem delala v prostorih v nekdanji Westnovi vili na Mariborski cesti 76 v Celju. To je bila ambulanta za delavce iz Ema. Dovoljenja za delo ne bi dobila, če se ne bi odločila za prenovo teh prostorov. Z možem Gorazdom sva se lotila tega dela. Veliko je mož naredil sam, pomagali so nama prijatelji in sorodniki.« Ste se že kot majhna punčka odločili za ta poklic? Sploh nisem razmišljala, da bi delala v zdravstvu. Profesor, ki nas je v osnovni šoli poučeval likovni pouk, me je navdušil za kiparjenje in risanje in tako sem iskala poklic, kjer bi lahko izrabila ročne spretnosti. Prijateljica mi je omenila zobotehnično šolo. Hitro sem ugotovila, da je to poklic zame, se vpisala v šolo in nadaljevala študij dentalne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Starši so mi na začetku nasprotovali, ker so se bali, kaj bo, ko bom šla od doma, ko sem diplomirala, pa sta bila oba presrečna. Starši so upali, da boste prevzeli kmetijo. Ste imeli tudi vi upanje, da bosta vaša otroka nadaljevala po poti stomatologije? Že od malih nog, ko sem pa na svoje, so naju z možem otroci ves čas spremljali pri tem dogajanju. Nikoli ni bilo česa pretresljivega, da bi ju to odvrnilo od tega, da bi razmišljala kako drugače. Ves čas sta bila z nama in tako sta tudi oba takoj vedela, kaj želita postati. Oba sta imela željo postati zobozdravnika. Hči je že v vrtcu sanjarila, da bo zobozdravnica, in je to izrazila skozi risbe, v osnovni šoli je v prvem spisu, kaj bo, ko bo velika, napisala, da bo zobozdravnica. Zdaj končuje študij dentalne medicine. Sin je še na začetku tega študija. Ledine niste orali samo kot prvi, ki ste se odločili za koncesijo, ampak tudi na drugih področjih. Moj cilj, ko sem diplomirala, je bil delati kakovostno in dobro za bolnika. To pomeni uporabiti tudi najsodobnejše aparate, ne samo svoje znanje. Tako smo sledili tudi najnovejšim trendom v digitalni diagnostiki. Najprej smo imeli digitalni lokalni rentgen, nato ortopan, zdaj imamo še CBCT (Come Beam kompjuterska tomografija), ki je eden redkih v Sloveniji, ki prikaže sinuse, zgornjo in spodnjo čeljust z enim posnetkom. Aparat mi je v veliko pomoč pri implantolo-giji in ostali diagnostiki, ki je iz ortopana ne moremo razbrati. Uporabljam tudi Fotona laser pri zdravljenju zob in obzob-nega tkiva. Kaj je največji problem v ustni votlini? Največji problemi so po mojem mnenju stres, kajenje in pomanjkanje časa. Bolj kot prehranjevalne navade. Higiena zob je na prvem mestu. Marsikdo nima časa, da bi si temeljito očistil zobe, pri stresu pa se to vidi kot stiskanje ali škripanje z zobmi - bruksizem. Slednji naredi veliko škodo na zobeh. Težko je to preprečiti. Z opornicami se da to ublažiti, a to ni končna in trajna rešitev. Stomatologi prav na tem po- So kot ena družina in s smehom prihajajo v službo. Tudi bolnik, ki pride, najprej misli, da je prišel v dnevno sobo in ne v ordinacijo in tako počasi izgine strah pred zobozdravnikom. Na sliki z leve: Silva Plank, Gorazd Ludvig, Gabrijela Zagožen - Ludvig, Minka Žaberl in Sonja Jerenko dročju iščemo rešitve, kaj bi bilo za bolnika najboljše. Drugače pa so ljudje dosti osveščeni. Iščejo kakovost. Zdaj že ni več vse dobro. Vedno več se govori o im-plantatih. Ti se kar obsežno delajo, tudi se kar dobro odnesejo, zelo majhne kontraindikacije so. Tu je velik doprinos v zobozdravstvu, da se ne poškoduje zdravih zob, ko se protetično rešuje, da se manjkajoče zobe nadomesti s kakovostnimi im- platanti ali pritrdi totalne proteze. Cene zobozdravstvenih storitev so visoke in vedno bolj se uveljavlja zobozdravstveni turizem, predvsem na Hrvaškem. Ko ponudiš neko storitev, ne moreš iti pod ceno. Tudi na Hrvaškem ne. Veliko hrvaških zobozdravnikom poznam, tudi hodim tja na izobraževanje, ker imajo izredno dobro organizirane seminarje, in ko se pogovarjamo o cenah, Lepo obnovljena nekdanja Westnova vila je danes zobna ambulanta Gabrijele Zagožen - Ludvig. pa ugotovim, da so pri dobrih zobozdravnikih na Hrvaškem cene celo višje kot pri nas. Kakovost se vedno plača. Zobozdravstvene storitve so drage. Če bolnik da denar, tudi ko gre strošek na račun zdravstvenega zavarovanja, je to denar, ki ga je vložil v svoje zdravje in če se zobozdravnik potrudi in to dobro naredi, potem je prav, da bolnik prihaja na redne preglede k zobozdravniku, ki ga je oskrbel. Kot je servis pri avtomobilu, mora biti tudi servis pri zobeh. Urejeni zobje so odraz našega zdravja. Kakšna je prednost ambulant, ki niso v okviru zdravstvenega doma, kot je tudi vaša? V teh 20 letih je bilo kar nekaj zanimivih zgodb, ki so se dogajale tudi v nočnem času. Eden od teh dogodkov je bila tudi nezgoda na svetovnem prvenstvu v košarki, ko smo ob polnoči oskrbeli enega od naših košarkarjev. To ni bila samo estetska oskrba, ampak tudi psihološka. Izkoristila sem svoje umetniške sposobnosti in zob lahko uporablja še danes. Mi je poslal tudi prijazen sms v zahvalo. Dobro je, da imaš možnost ob vsakem trenutku skočiti v ambulanto in pomagati, če si le doma in dosegljiv. Čemu dajete poudarek, ko se odločate za izbiro materialov? Zavarovalnica pravi, da ima bolnik na primer pravico do zalivke iz najcenejšega materiala. Jaz mu najcenejšega materiala ne morem dati, če ni kakovosten. S tem se tudi strošek poveča, saj moram plombo potem hitro zamenjati, zavarovalnica pa ima tudi strošek. Zato tudi nikoli nisem iskala najcenejših materialov. Treba je gledati na zdravje bolnika, zato smo zdravniki. Sama sem preizkusila na sebi material, ki ga uporabljam, in vem, kaj bolniku dam. Vedno hočem vedeti, kaj bom dala bolniku! Veliko reklam je za zobne paste. Kako naj se uporabniki odločamo? Na reklame ne dam čisto nič. O tem me bolniki zelo veliko sprašujejo. Ni za vsakogar vse. Ob prvem obisku, ko pride bolnik k meni, se pogovorimo o ustni higieni in takrat mu priporočam tudi vse pripomočke in paste, ki so za njega primerne. Eni so bolj podvrženi kariesu, eni imajo več vnetja dlesni in za vsako tako stvar je specifična pasta. Naj se pogovorijo s svojim zobozdravnikom, je moj nasvet bralcem. Moti me tudi reklama o žvečilnem gumiju, ker je moje mnenje, da naredi več škode v ustih kot koristi. Res je, da je povečano izločanje sline, da se pH hitro normalizira, ampak stalno žvečenje naredi škodo na zobeh in čeljustnem sklepu. Kaj vam je v tem poklicu največje zadovoljstvo? Bogatiš lahko ob svojih dejanjih. Ob svojem delu in znanju. Bolniku lahko ponudiš kakovost. Denar pride in gre. Sreča je v zadovoljstvu, ko se ti nekdo nasmehne in reče: »Dobro ste naredili, zelo sem zadovoljen«. To je zame več, kot bi mi lahko nekdo dal. Doma smo imeli skromno življenje in se nisem pustila, da bi me denar zavedel. Bolj mi je pomembna človeška toplina. Ko me bolnik objame, se mi zahvali, me včasih kar solze oblijejo. Promocijsko besedilo Foto: SHERPA Ko usihajo hormoni ... »Poskrbite za zdrav način življenja in si vzemite čas zase,« svetuje ginekologinja Marija Ocvirk Danes je življenje za vse generacije vedno bolj naporno in stresno. Marsikateri ženski povzročajo še dodatne težave hormonske spremembe, ki nastopijo v času, ko mora biti večina še vedno zelo dejavna na vseh področjih. Med 45. in 55. letom življenja začnejo žleze z notranjim izločanjem, predvsem pa jajčniki, slabše delovati, izločajo manj hormonov in delujejo neusklajeno. Pojavijo se različni znaki, najvidnejši je izostanek menstruacije. Pri nekaterih se te spremembe zgodijo skoraj neopazno, pri drugih so povezane s številnimi težavami. Kako olajšati to obdobje življenja ženske? Medicina ponuja v težjih primerih hormonsko nadomestno terapijo za premostitev najtežjih let, veliko pa lahko ženske naredijo tudi same z zdravim načinom življenja. »Tudi nekoč so imele ženske težave, vendar o njih niso govorile. Mirno so jih prenašale in jih sprejele kot del življenja. Živele in delale so v naravi, pomagale so si z domačimi zdravili in s čaji. Predvsem pa so se znale ustaviti, se umiriti in se sprejeti,« pravi Marija Ocvirk, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, ki ima ambulanto v Termah Dobrna. Znaki in odzivi žensk Ocvirkova pojasnjuje, da so najpogostejše težave, ki so povezane z zmanjšanim delovanjem jajčnikov, vročinski valovi, oblivanje in nočno potenje, utrujenost, V reklamah je zadnje čase mogoče opaziti številne preparate, kreme in podobno, ki naj bi ženskam olajšali prehod v menopavzo. Kaj o njih meni uradna medicina? »Slovenski ginekologi smo se opredelili proti dajanju hormonskih krem in ne priporočamo, da ženske jemljejo hormone brez pravega nadzora. Pri teh oblikah je lahko vprašljiva koncentracija hormonov, ki jih vnesemo v telo. Mogoče so kratkoročni učinki dobri, ženske se dobro počutijo, dolgoročno pa lahko škodijo organizmu,« pravi Marija Ocvirk. Priporočljiva prehrana Hrana naj bo mešana, vsebuje naj ogljikove hidrate, beljakovine in zdrave maščobe. Priporočeno je uživanje fitoestrogenov, kot so fižol, krompir, zelena zelenjava, soja, riž, oves, lan, pomaranče, češnje, jabolka, korenje in izogibanje pesticidom v hrani, rastnemu hormonu, ki je v mesu, alkoholu in cigaretam. Vse te snovi zmanjšujejo količino naravnega estrogena v telesu. Proti zmanjšanju libida deluje vitamin B3, ki ga najdemo v mesu, stročnicah in žitih, proti nervoznosti in depresiji pomagajo magnezij, kalij v citrusih in bananah in vitamin B12. Navale krvi zmanjšujejo vitamin E v zeleni zelenjavi in bioflavonoidi v stročnicah. Proti osteoporozi priporočajo vitamin D, mangan, kalcij, bor. Marija Ocvirk, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, meni, da lahko k zmanjšanju težav ob upadanju spolnih hormonov pomaga tudi hormonska joga, ki omili ali popolnoma odpravi simptome in težave. Podaljša plodno obdobje ženske in splošno vitalnost telesa ter duha v pozno starost. Pri mlajših ženskah lahko joga zmanjša težave ob menstruaciji, prekomernih krvavitvah, neplodnosti ... občutki tesnobe in žalosti, težave s prebujanjem ponoči in z nespečnostjo, suha in nagubana koža brez sijaja. »Razpoloženje pogosto zelo niha, mišice so napete, pogosto ženske drhtijo in upade jim libido.« Zanimivo je, da opaža, da se ženske na te spremembe različno odzovejo. Zaznajo, da stopajo v tretje obdobje svojega življenja, zato nekatere želijo iz časa, ki jim je še na razpolago, iztržiti vse, kar so zamudile. »Druge se podajajo v starost s hipo-hondričnimi težavami in stalnim strahom pred rakom in smrtjo,« pravi Ocvirkova in navaja še tretjo skupino, ki ji čas pred menopavzo pomeni sicer neugodno, vendar znosno obdobje življenja, ki je lahko enako kakovostno, kot je bilo prej. Samopomoč Zanimivo je, da Kitajci in Japonci menda sploh nimajo besede za vročinske navale, ker tega simptoma ne poznajo. To naj bi bila posledica njihovega načina življenja in prehranjevanja. »Lahka hrana, svež zrak, gibanje, sonce, vitamin D, optimizem, manj stresa pripomorejo k zmanjšanju težav,« se strinja Marija Ocvirk in meni, da si lahko z zdravim načinom življenja pomagamo in zmanjšamo ali celo preprečimo nastanek težav ob nastopu menopavze. Poleg zdrave hrane sta zelo pomembna redno gibanje in tudi sprostitev. »Vsaki ženski svetujem, naj naredi nekaj samo zase, da bo zadovoljna in srečna. To bodo občutili tudi vsi v njeni bližini. Dnevno naj si izbere čas od trideset minut do ure, ki naj ga porabi samo zase. V tem času se lahko giblje, meditira ali klepeta s prijateljicami. Ravno tako naj bo vsak mesec en dan samo njen, lahko gre na izlet, v hribe ali preprosto lenari doma. Tako bo prehod v leta modrosti lažji,« je prepričana ginekologinja. TC Foto: osebni arhiv Tudi mlajše imajo težave Težav s hormonskim neravnovesjem nimajo le ženske, ki se bližajo menopavzi, pač pa tudi mlajše. Težave se kažejo kot predmenstrualni sindrom (PMS), ciste na jajčnikih, nezmožnost zanositve ipd. Vendar gre v tem primeru za neravnovesje in ne za pomanjkanje spolnih hormonov, kot je to v menopavzi. Obdobje naravne menopavze je med 45. in 55. letom starosti, prej govorimo o prezgodnji, kasneje o pozni menopavzi. Do prezgodnje menopavze pride včasih tudi pri zelo mladih ženskah okrog 30. let ali po operativnih odstranitvah jajčnikov, po kemoterapiji ali obsevanju. Pri teh ženskah je problem večji, kajti vodi do prezgodnje starosti in težav s kardio-vaskularnimi obolenji, tanjšanjem kože in las, težav z mehurjem ... Zato ginekologi pri njih svetujejo hormonsko nadomestno terapijo, če le ni kontraindikacij, saj jim tako izboljšajo kakovost življenja. SPECIALIZIRANA PRODAJALNA IN IZPOSOJEVALNICA MEDICINSKIH PRIPOMOČKOV Ipavčeva ulica 6, Celje T: 03 42 64 563,03 42 64 504 E: ortopedija@cri.si Za vitalnost, lepoto in dobro počutje Hormonska joga pomaga ženskam vseh starosti Pri preprečevanju težav, ki nastopijo ob upadanju ravni hormonov v telesu, lahko ženske marsikaj naredijo same. Ne samo z zdravim načinom življenja, kamor sodijo ustrezna prehrana, dovolj gibanja in sprostitve, pač pa tudi z redno vadbo hormonske joge. Ta je pri nas še novost, medtem ko je v svetu znana že nekaj časa. Da deluje, so pokazale raziskave, saj naj bi ob redni vadbi v nekaj mesecih raven hormonov v telesu zrastla celo za 250 odstotkov. Mateja Kreuh z Dobrne se je s to metodo, ki jo je v 90. letih razvila Brazilka Dinah Rodrigues, seznanila na eni od joga konferenc, kjer jo je predstavila njena mentorica Alenka Košorok Humar iz Ljubljane (pred časom je izdala priročnik na to temo). Matejo je navdušila tudi zato, ker je sama pri sebi preverila učinkovitost te metode. Po tej prvi vadbi je tri dni prej dobila menstruacijo kot sicer, čeprav so njeni ciklusi zelo redni. Ko pa je ginekolog ugotovil, da njen desni jajčnik ne deluje povsem, je pridno vadila jogo in že po dveh mesecih je pregled pokazal, da je jajčnik polno aktiven, pravilne oblike in lepo se je videla tudi ovulacija. Komu jo priporočajo? Matejine delavnice so običajno konec tedna, kjer ženske spoznajo vaje, pravilno tehniko in zaporedje. Vsaka lahko nato sama doma vadi, saj dobi plakat s prikazom vaj, in če to počne pol ure na dan, rezultati ne bodo izostali. Predznanje joge za prijavo na delavnico ni potrebno. Mateja Kreuh pravi, da je joga njena droga. Prepričana je, da lahko ženskam redna vadba zelo koristi. (Foto: osebni arhiv) Zaradi načina prehrane in stresa ima veliko deklet že pri 25. letih težave s ščitnico, starejše pa težave s simptomi menopavze. Hormonsko jogo zato priporočajo ženskam vseh generacij, tako tistim, ki so v rodni dobi in imajo težave z menstruacijami ali zanositvijo, kot tistim, ki imajo težave pred, med in po menopavzi (vročinski ob- Vadba hormonske joge ni primerna v primeru nosečnosti, hormonsko pogojenega raka na prsih ali rodilih, takoj po kozmetičnem posegu na dojkah ali po srčni operaciji in pri boleznih srca, pri endometriozi, hudi osteoporozi ali težavah v trebušnem predelu. »Dinah Rodrigues je 13. maja dopolnila 87 let in še vedno aktivno vodi učiteljske tečaje po Evropi in v ZDA. Sama je najboljši dokaz, da hormonska joga resnično deluje.« delana, slabša so za hormone. Če hormoni ne delujejo, pa je to za telo tako, kot da bi orkester igral brez dirigenta,« nazorno pojasni vlogo ravnovesja v telesu. Z vadbo joge si ženske podaljšajo fazo aktivnosti hormonov. Ker je celoten hormonski sistem zelo zapleten in med seboj povezan, so tudi vaje namenjene vsem žlezam z notranjim izločanjem. TC Obstaja tudi hormonska joga za moške in za diabetike. Zaključna prireditev akcije (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje v torek, 17. junija, ob 18. url v CLtvcentru Celje livi, težave s kožo, izpadanje las, suho sluznico, razpoloženjske spremembe, kot so razdraženost, malodušnost, depresija, težave z nespečnostjo in utrujenostjo). Vadba pripomore tudi k lepšemu videzu kože. Joga pa ni samo ciklus vaj, pač pa cela filozofija in način življenja. Na delavnici zato Mateja, ki je že 18 let vegetarijanka, udeleženkam svetuje tudi glede prehrane, čeprav hormonska joga deluje ob kakršnemkoli načinu prehranjevanja. »Najprej je treba izločiti sladkor in belo moko. Bolj ko so živila pre- , Termini: 23.5. - 25.5.2014 in 27.6. - 29.6.2014 ^ Terme Dobrna —- Navdihujemo življenje Informacije in prijave: Mateja Kreuh, m: 051 622 348, e: mateja.kreuh@gmail.com ORIGINALNE BACHOVE KAPLJICE IN RESCUE® ČUSTVENI ZAVEZNIK V STISKAH VSAKDANA Stres je danes eden od poglavitnih vzrokov za številna bolezenska stanja in zmanjšano kakovost življenja. Le redki se stresnim okoliščinam v sodobnem ritmu življenja lahko povsem izognejo. Bachove kapljice učinkovito delujejo proti stresu ter blažijo različne čustvene stiske posameznika. Cvetne esence pomagajo, da se v kriznih trenutkih, npr. pred izpitom, umirimo in ohranimo mirno glavo. Po svetu se jih za lajšanje tegob vsakdanjika poslužujejo milijoni uporabnikov iz več kot 45 držav. Dr. Edward Bach, britanski zdravnik in homeo-pat je v 30-ih letih prejšnjega stoletja iskal zdravila za zdravljenje vzrokov bolezni in ne zgolj za odpravljanje bolezenskih simptomov. Njegova želja je bila najti neškodljivo zdravilo, ki bi ljudem zares pomagalo. Rešitev mu je ponudila narava. Prepoznal je 38 osnovnih čustvenih stanj in vsakemu izmed njih pripisal ustrezno cvetno esenco. Za izdelavo le te je uporabil cvetove divje rastočih rastlin in dreves ter izvirsko vodo. Te cvetne esence so danes znane kot Bachove kapljice, osnova zdravljenja pa je prenos energije z nezaupanje vase in se samozavestno izrazimo bodisi na pisnem oziroma ustnem delu izpita. Esenca Rdečega kostanja pa staršem olajša skrbi, ki jim jih v tem obdobju povzročajo otroci. Bachove kapljice ne nadomeščajo klasičnega zdravljenja z alopatskimi zdravili, ampak ga dopolnjujejo. Lahko jih kombiniramo tudi s home-opatijo ali z drugo obliko komplementarnega zdravljenja. Pomembna prednost Bachovih cvetov je tudi dejstvo, da ne morejo škoditi in jih lahko s pridom uporabljajo tudi nosečnice in otroci. Enostavnost uporabe omogoča posamezniku, da Dr. Bach je razvil tudi mešanico petih cvetnih esenc imenovano RESCUE®, ki se uporablja kot tako imenovana »čustvena prva pomoč«. RESCUE® izdelki pomagajo pred, med in po stresih in šokih, vznemirjenosti, žalosti, obupu, jezi in ostalih čustveno zahtevnih stanjih. RESCUE® NIGHT izdelki pa pomagajo pri težavah s spanjem, ki so posledica naše čustvene napetosti. RESCUE® oz. RESCUE® NIGHT izdelki so v lekarnah na voljo v obliki kapljic in razpršila ter kreme in pastil. rastline preko njenih cvetov v kapljice. Prav energijski zapis posameznih rastlin na posameznika deluje tako, da povrne notranje ravnovesje ter omogoča lažje preoblikovanje negativnih vzorcev vedenja v pozitivne. Zaključek ocenjevalnega obdobja in vpis na srednjo šolo ali fakulteto je lahko povezan s tremo, tesnobo in utrujenostjo. Esenca Oljke nam npr. pomaga, da hitreje obnovimo življenjsko moč in energijo. Esenca Srobota okrepi zbranost misli. Esenca Macesna omogoča, da premagamo si mešanico cvetnih esenc primernih njegovemu trenutnemu čustvenemu stanju izbere sam, ali pa izbiro prepusti farmacevtu v lekarni oziroma specializiranemu Bachovemu svetovalcu. Več na www.adriapharm.com -)£AdriaPharm www.adriapharm.com AdriaPharm d.o.o,Prešernov trg 1, 1000 Ljubljana 38 ZA ZDRAVJE Vedno več težav z vidom Očala, leče ali operacija? - Sladkornim bolnikom pomagajo čim dlje ohranjati vid Vedno več ljudi ima težave z vidom in poišče pomoč pri okulistih. Po eni strani so za to »krivi« sodobni pripomočki, kot so mobilni telefoni ali računalniki, ki zahtevajo dober vid. Zato vsi, ki imajo težave, prej pridejo na pregled, kot je bilo to nekoč, ko so lahko vse življenje živeli tudi brez očal. Po drugi strani pa ravno vsa tehnologinja, ki nas obdaja, utruja naš vid, ki se nam zato slabša. Med tistimi, ki pridejo na pregled, je največ kratkovidnih, kar pomeni, da ne vidijo dovolj ostro oddaljenih predmetov. Med njimi je veliko mladih, pravi Zdenko Zelič, dr. med., specialist oftalmolog, z očesnega oddelka celjske bolnišnice. Otroci pridejo že pri treh letih, če pediatri pri sistematskem pregledu posumijo, da otrok slabo vidi. Dioptrija se pri odraščanju lahko spremeni, sploh kratkovidnost lahko raste, zato je treba spremljati otroka, pravi Zelič. Odrasli prihajajo na preglede na dve ali tri leta, kar precej je tudi starejših od 45 let, ki imajo zaradi starostne daljnovidnosti težave pri branju. Večja izbira Če včasih človek s težavami z vidom ni imel druge možnosti kot nakup očal, je danes izbira večja. Veliko se jih še vedno odloči za takšen način korekcije vida, saj je to najbolj enostavna metoda, medtem ko se ravnanje z lečami vsem ne zdi povsem neproblematično in še stroški niso zanemarljivi, saj gre v celoti za samoplač-niško storitev, zavarovalnica prispeva le pri zelo visokih dioptrijah. Pri odločanju za leče je treba najprej ugotoviti, ali jih nekdo resnično želi in ali jih je oko sposobno prenašati, pravi Zdenko Zelič. Sam v svoji dolgoletni praksi skoraj ni imel primera, ko bi moral odsvetovati nošenje leč. Bolnik mora le obvladati tehniko, kako jih vstaviti in odstraniti, kako jih pravilno negovati in shranjevati. »Zato se zanje pri otrocih ne odločamo prehitro, čeprav imam tudi primere predšolskih otrok, ki zaradi visoke dioptrije laže shajajo z lečami,« pravi Zelič. Nekoč je med ljudmi veljalo prepričanje, da se z lečami vid ne slabša več. Zelič pravi, da znanstveno ta trditev ni bila dokazana. Pri pregledu zdravnik izmeri dioptrijo in izbere vrsto leč glede na stanje oči, kako dolgo jih bo nekdo nosil ... Optik pa mora biti podkovan, da zna svetovati in naučiti stranko, kako ravnati z lečami. Najprej dobi kandidat poskusne leče, po tednu ali 14 dneh pa se pokaže, ali jih bo lahko uporabljal ali ne. Operacija Zadnja leta je vse bolj priljubljena tudi laserska operacija, s katero se da odstraniti težave z vidom. »Kolegi, ki to delajo, priporočajo, da je oseba odrasla, torej po 21. letu, in da se pri kratkovidnih dioptrija vsaj leto in pol do dve leti ne spremeni.« Tako je večja verjetnost, da bo tudi po operaciji ostala nespremenjena in poseg ne bo zaman. »Laserski nož zareže v roženico in s tem spremeni njeno debelino. V roženici je namreč največja refrak-cijska moč, medtem ko je je v leči manj. Če se na roženici dioptrije ne da spremeniti, se operira leča in se jo zamenja,« pojasnjuje poseg Zdenko Zelič. Takšni posegi so povsem samoplačniški in jih v celjski bolnišnici ne opravljajo. TC Čim dlje ohranjajo vid Na očesnem oddelku se ukvarjajo predvsem s problemi zdravljenja mrežnice zaradi sladkorne bolezni. Ta je vedno pogostejša in zato je tudi tovrstnih bolnikov, ki pridejo na očesni oddelek, vedno več. Največji odstotek slepote v svetu beležijo prav zaradi sladkorne bolezni. »Če po operaciji sive mrene, ki je tudi pogosta, bolnik spregleda, pa pri sladkorni bolezni ni tako enostavno. Pomembno je, da z zdravili pomagaš, da človek čim dlje vidi,« pravi Zdenko Zelič. Oftalmolog Zdenko Zelič opozarja, da bi morali že od malega nositi kakovostna sončna očala, ki ščitijo naš vid pred škodljivi UV-žarki. NASI ENOTI: 1- PTC TRŽNICA ŠENTJUR 2- DIAGNOSTIČNI CENTERŠENTJUR Drofenikova ulical6; 3230 Šentjur Dušana Kvedra 27,3230 Šentjur tel. 03/5740-152 tel. 03/746-25 -64 NUDIMO VAM: • okulistične preglede za očala in kontaktne leče, kijih opravlja zdravnik specialist • korekcijska očala in sončna očala priznanih modnih znamk • očala na recept • kontaktne Leče in tekočine za leče • LUPE (pripomočki za slabovidne). Keršova 1 Zdravstveni dom 3 213 Voj n i k telefon: 03 577 33 60 mobitel: 041 851 468 E-pošta: optika.leban@siol.net Nudimo vam: korekcijska sončna očala stekla priznanih proizvajalcev ZEISS, ESSILOR okvirje blagovnih znamk COGAN, EASY TWIST, FENDI, TITANCLASS, FITCHE, ADIDAS sončna očala RAY BAN, EXESS, LOTTO Delovni čas: pon., tor., čet., pet. od 8. do 18. ure, sreda od 8. do 15. ure «Ste MM mi S®@i[ l® Hrib, d. o. o., odločili ponuditi tudi program ekološko pridelanih živil, ki smo jih združili pod blagovno znamko Bioboom. Poskusite naš hrustljavi jabolčni čips ter sočne posušene jabolčne krhlje in posušene hruškove krhlje! Vsi izdelki so brez dodanega sladkorja, brez dodanih maščob, brez konzervansov in brez glutena! Za DOBER dan in LAHKO noč! ORIGINALNA RESCUE® MEŠANICA RESCUE NIGHT® MEŠANICA Mešanica 5 Bachovih cvetnih esenc kot pomoč v čustveno zahtevnih stanjih in izzivih vsakdanjika. -M M Mešanica 6 Bachovih cvetnih esenc vas popelje v miren spanec in boljši počitek. Izdelki so na voljo v lekarnah ijj Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. homeopatija ^ spodbuja telo, da se pozdravi samo Preizkušen, varen in povsem naraven sistem zdravljenja. Več o homeopatiji v priročniku DRUŽINSKI HOMEOPATSKI VODNIK. Homeopatska zdravila in priročnik so na voljo v lekarnah. ->3C-AdriaPharm www.adriapharm.com AdriaPharm d.o.o,Prešernov trg 1, 1000 Ljubljana lip SP ZNANILCI UPANJA 2014 Lepa beseda, prijazen nasmeh in iskren stisk roke so bolnikom z rakom v veliko pomoč. Pomislite na vse zdravstveno osebje, s katerim ste se srečevali v času zdravljenja. Z nominacijo za naziv Znanilec upanja 2014 pohvalite tiste, ki so vam še posebej stali ob strani. Svoj glas oddajte na www.znanilci-upanja.si Pobudniki akcije smo 4 civilna združenja. Več o nas si preberite na www.znanilci-upanja.si. ČASTNI POKROVITELJ PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR r r. Težave s sklepi? Nič več! Veste zakaj se Tone z veseljem igra s svojo vnukinjo? "Najhujši je občutek, ko ti bolečina omeji gibanje in začutiš, da ne zmoreš več. FlexiForce mi je priporočila moja hčerka. V delovanje izdelka sprva nisem verjel. Pa sem si rekel, da tako ali tako nimam kaj izgubiti in sem ga naročil. Poklical sem na njihovo brezplačno številko in na drugi strani mi je prijazna Sensilab svetovalka vse lepo razložila. Tiste prve učinke sem začutil po mesecu dni redne uporabe. Koleno je manj bolelo in zopet sem lahko delal na vrtu in v okolici hiše. Najbolj pa sem bil vesel, da sem se lahko spet posvetil moji zelo živahni desetmesečni vnukinji." Tone, 58 let, Kamnik FlexiForce plus • ustavi bolečine v sklepih • izboljša gibljivost • zavira vnetne procese SUPER PONUDBA Kako deluje FlexiForce? Izdelek FlexiForce plus vsebuje tri učinkovine, ki olajšajo bolečine v sklepih in povečajo njihovo gibljivost že v prvem mesecu uživanja. Kolagen tipa 2 prispeva k obnovi sklepnega hrustanca, hialuronska kislina služi kot mazilo sklepnega hrustanca ter hondroitin sulfat spodbuja tvorbo hrustanca. Na to kombinacijo je narejenih ogromno kliničnih študij, ki dokazujejo da je ta kombinacija res izjemno učinkovita. Ob nakupu dveh izdelkov vam tretjega podarimo! šna: 65,70 € AKCIJSKA CENA: 43,80 € Pokličite in si zagotovite posebno ponudbo zdaj! (((• 080 99 81} SENSILAB* misli Zdravo Zaščitite se pred soncem! V dneh, ki prihajajo, ne pozabite na nevarne sončne žarke Zadnje dni smo sicer tarnali zaradi mraza in dežja, toda sončni dnevi zanesljivo prihajajo in z njimi skrb za zaščito pred UVA-in UVB-žarki. Prekomerna izpostavljenost soncu je lahko zelo nevarna. Najnevarnejši je kožni rak, ki je eden od petih najpogostejših vrst raka na Celjskem. Tako je še kako pomembno redno pregledovanje kože in morebitnih sprememb pigmentnih znamenj, pri čemer moramo biti pozorni na spremembe velikosti, barve, oblike ali debeline peg in znamenj. Dolgoletno prekomerno izpostavljanje soncu povzroči tudi hitrejše staranje kože, kar imenujemo fotostaranje kože, sonce pa lahko med drugim povzroči tudi alergijo, zaradi katere naj bi trpel vsak peti Evropejec. Kreme in pokrivala Da se izognemo naštetim nevšečnostim, je dobro upoštevati nekaj pravil. Izpostavljene dele kože je treba zaščititi s kremami, ki naj imajo dovolj velik fak- tor, prav tako jih je treba nanesti v zadostni količini in dovolj pogosto, pri čemer kreme ne smemo pozabiti nanesti na dele, ki jih pogosto spregledamo - nos, vrat, čelo in ušesa. Glavo je priporočljivo zaščiti s pokrivalom, ob dneh, ko UV-indeks doseže vrednost, višjo od pet oziroma pri otrocih in ljudeh s posebej občutljivo kožo višjo od 3, pa se je med 10. in 16. uro treba izogibati sončenju in aktivnostim na prostem. Sončna očala Pozabiti ne smemo niti na zaščito oči s sončnimi očali, ki naj zagotavljajo stoodstotno zaščito pred UVA- in UVB-žarki. Pred soncem posebej dobro zaščitimo otroke, tudi sončna očala naj bi nosili od mladih let. Kljub nevarnostim še vedno veliko ljudi ne uporablja sončnih očal. Številni pa uporabljajo očala slabe kakovosti, ki so za oči še bolj škodljiva, kot če jih sploh ne bi imeli. Ker je pred očmi temno, se zenica razširi in pravzaprav sprejme še več ultravijoličnih, torej slabih žarkov. Sončne opekline sodijo med zgodnje škodljive posledice pretiranega izpostavljanja soncu. V nekaj dneh nanje pozabimo, poznejše posledice pretiranega izpostavljanja soncu pa se pokažejo šele po desetletjih. Kožne celice sproti popravljajo napake, ki nastanejo zaradi sončnega sevanja. Če je okvar preveč, jih nekaj ostane. Te se z leti kopičijo. Staranje kože je ena od takšnih poznih posledic pretiranega izpostavljanja soncu. Najhujši pa je je nastanek kožnega raka, ki je močno povezan s škodljivim delovanjem sončnih žarkov. Ena od posledic dolgotrajnega izpostavljanja sončnim žarkom brez zaščite s sončnimi očali je siva mrena, ki je prisotna pri starejših. Mladi posledic v kratkem času morda še ne bodo čutili, dolgoročno pa zagotovo. TC Tudi če sonce nekoliko zakrivajo oblaki, je lahko nevarno, saj se ultravijolični žarki vseeno prebijejo do nas. (Foto: arhiv NT, GrupA) Garancija za kakovostna sončna očala je mednarodni certifikat z oznako CE. Ta zagotavlja, da so očala prestala določene teste in da nudijo zadostno stopnjo zaščite. V optikah lahko ob nakupu zahtevate garancijo in certifikat, da so stekla res kakovostna. Pri tem ni nujno odšteti celega premoženja za kakovostna očala, opozarjajo optiki, je pa res, da izdelke nekaterih blagovnih znamk lahko nosite desetletje in bodo še vedno brezhibni. Poškodovana, opraskana stekla je nujno treba takoj zamenjati, saj zaradi odstranitve UV-zaščitne plasti ne služijo več svojemu namenu. Zdravi tudi na potovanju Toplejši dnevi so čas potovanj in počitnic. Pri tem pa ne smete pozabiti na svoje zdravje. Preventivni ukrepi so odvisni od dežele, v katero potujete. Najprej si morate urediti zdravstveno zavarovanje. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, ki jo izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, krije nujne zdravstvene storitve v državah članicah Evropske unije, v Švici, Makedoniji, Srbiji, Črni gori, na Hrvaškem in v Avstraliji. Za Bosno in Hercegovino zavod izdaja kon-vencijsko potrdilo. Pogoj za pridobitev evropske kartice zdravstvenega zavarovanja je, da ste obvezno zdravstveno zavarovani. Kartico lahko naročite preko interneta, mobilnega telefona ali pa neposredno na območni enoti ali izpostavi ZZZS. Evropsko kartico je potrebno naročiti vsaj štiri delovne dni pred odhodom v tujino, prejmete jo po pošti. V kolikor evropske kartice ni možno izdati pravočasno oz. bi jo potrebovali prej kot v štirih delovnih dneh, če ste jo izgubili ali vam je bila ukradena, je možno naročiti certifikat, ki začasno nadomešča kartico. Evropska kartica se praviloma izda z obdobjem veljavnosti enega leta, če ima zavarovana oseba za ves ta čas urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje. S kartico ste upravičeni le do storitev javne zdravstvene mreže. Pred potovanjem v ostale države si pri kateri od zavarovalnic, če ne želite biti samoplačnik, nujno uredite turistično zavarovanje z asistenco v tujini. Nevarnosti v bližnjih in daljnih deželah V tujini pa nevarnosti ne prežijo le v nerazvitih in sla- bo razvitih daljnih deželah, temveč je lahko naše zdravje ogroženo tudi v Evropi. Ena od nalezljivih bolezni je na primer hepatitis A, ki ga v Sloveniji skoraj ni, medtem ko je v Italiji, Grčiji, Srbiji in Črni gori bolj pogost. Prenaša se z umazanimi rokami ter onesnaženo vodo in hrano, uspešno pa se lahko pred njim zaščitimo s cepljenjem. Med počitnicami na katerem od hrvaških otokov morate biti pozorni na škorpijone, nevarnost v marsikateri državi predstavljajo tudi strupene kače, zato previdnost in predvsem primerna obutev nista nikoli odveč. Svetujejo tudi, da na morje vzamete tudi antihistaminik, ki je nepogrešljiv, če vas opeče meduza. Med bolj oddaljenimi de-stinacijami so v poletnem času med popotniki najbolj privlačne države Južne Amerike, jugovzhodne Azije in predvsem severne obale Afrike. Tam je nevarnosti še več kot v Evropi. Pred potovanjem bodisi v lastni režiji bodisi s turistično agencijo je pomemben obisk ambulante za potnike, kjer dobi posameznik vse potrebne informacije o državi, v katero odhaja, ukrepe pa svetovalci prilagodijo tudi načinu potovanja. TC Ena hujših bolezni, proti kateri cepiva ni, je malarija, ki jo prenašajo okuženi komarji. Obstaja več oblik, najbolj ogrožena pa so območja Vietnama, Tajske, Kambodže, Indije ter številnih afriških držav ... Zdravniki priporočajo zaščito z antimalariki, ki jih predpišejo na podlagi zdravstvenega stanja posameznika in malaričnega območja, kamor se odpravlja. VABIMO VAS V OKOLJE DOBRIH ENERGIJ, MIRU IN DOBREGA POČUTJA J^NtverGS PO SPREHODU PO ENERGIJSKI POTI IN POSTANKU NA ENERGIJSKIH TOČKAH SE BOSTE V ZUNANJI SVET VRNILI Z OBNOVLJENO ENERGIJO, VOLNOSTJO IN POLNI ELANA. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure (vstop pri vratarju PGM) sobota, nedelja in prazniki od 14. do 18. ure Ogled za skupine po dogovoru Informacije: janez.stusej@nivoeko.si, mobi: 041-599-959 Ulica Savinjske čete 17 3310 Žalec NOVO \ Poliklinika Libertas Elit je butična stomatološka poliklinika, ki strmi »•k zagotavljanju najsodobnejše zobozdravstvene oskrbe z osebno noto. Je ena redkih poliklinik na Hrvaškem, ki Vam nudi vse storitve i pod eno streho. Najsodobnejši diagnostični center za dentalno radiologijo ter lasten zobotehnični laboratorij v katerem njihovi ^strokovnjaki izdelujejo vaš nov nasmeh, brez čakalnih dob. Obiščite spletno stran www.zobnaambulanta.si ali pokličite 031 600 550 in se prepričajte o zelo ugodih cenah storitev. OO Posebna ponudba velja do 15.6.2014, zato ne odlašajte in si čimprej rezervirajte termin za brezplačni pregled. SPECIALISTI ZA PROTETIKO IN IMPLANTOLOGIJO S ELIT Domagojeva 27,10000 Zagreb, Hrvaška f Hiperbarična kisikova komora v Sebenjah pri Tržiču TONE ANTON JAZBEC, S. P. Hiperbarična kisikova komora je tlačna posoda, v kateri človek praktično »plava« v kisiku, saj se v komoro dovaja 100-odstotni medicinski kisik. Učinek je zato boljši in hitrejši kot pri drugih mehkih komorah, kjer se kisik dovaja le preko maske. Hiperbarična kisikova terapija lajša in blaži vrsto zdravstvenih težav, učinkuje protistresno, krepi imunski sistem, blagodejno vpliva na živčni sistem, zavira proces staranja celic, razstruplja telo, pri športnikih odpravlja utrujenost po napornih treningih, naredi mišice bolj prožne in pripravljene na večje obremenitve, hitrejše celjenje in okrevanje po poškodbah. Naš zdravnik opravi obvezni pregled pacienta in odredi zdravljenje, terapije pa se izvajajo pod nadzorom medicinske sestre in/ali upravljavca komore. Poudariti je potrebno tudi dejstvo, da je HBO terapija priporočljiva za vsakogar, še posebno po petdesetem letu starosti, ko se zaradi procesov staranja slabšajo fiziološke funkcije organizma, kar zmanjšuje njegovo sposobnost vzdrževanja ravnovesja v telesu, s tem pa povečuje občutljivost na spremembe iz okolja. HBOT spodbuja in krepi ravnovesje v telesu ter s tem izboljša fizično počutje posameznika. Po nekajmesečnem poizkusnem obratovanju imamo že veliko pozitivnih rezultatov na področju športa, glavobolov, migren, ran in kronične utrujenosti. 1. MIGRENA: Bolnika je vrsto let bolela glava, ponoči ni mogel spati niti sedeti. Po 21 terapijah že več mesecev nima glavobolov. 2. Rane: Eno leto in pol je imela odprto rano na nogah. Po sedmih terapijah se je rana zacelila. 3. PREuTRuJENosT: Po desetih terapijah je utrujenost popolnoma prešla. 4. ZDRAvJE iN PočUTJE: Starejša gospa (84 let) zaradi bolečin v rokah dve leti ni mogla vzdigniti rok. Po štirih terapijah se je že pokazal napredek in jih je lahko vzdignila. Stranke, ki zaradi obolenja potrebujejo večje število terapij ali so v slabem finančnem položaju (dohodki manjši od 400 evrov), imajo 10 odstotkov popusta, kar velja tudi za člane dobrodelnih organizacij ter prostovoljnih društev. več o hiperbarični kisikovi terapiji lahko izveste na internetni strani: http://membership.uhms.org/ ali nas pokličite na telefonsko številko: 040 750 639 oziroma pošljite e-pošto na naslov: hbot.jazbec@gmail.com. EOM 0% 5.300 € 2014 * Primer izračuna iizinga: Maloprodajna cena vozila 15.900 EUR z vključenim DDV, plačilo ob sklenitvi pogodbe znaša 5.300 EUR, sledita še dva letna obroka po 5.300 EUR. Pri izračunu je uporabljena fiksna obrestna mera 0%, stroškov sklenitve oz. vodenja pogodbe ni. EOM (efektivna obrestna mera) znaša 0%. EOM se sprememni, če se spremenijo parametri izračuna. V ponudbo je vključeno tudi brezplačno kasko zavarovanje in zavarovanje proti kraji, ob pogoju, da je zavarovanje avtomobilske odgovornosti (obvezno zavarovanje) sklenjeno pri družbi SKB Leasing d.o.o.. Zavarovanje ostalih rizikovje opcijsko in plačljivo posebej. Akcija financiranja velja do 31. avgusta 2014 pri vseh pooblaščenih trgovcih Suzuki. Povprečna poraba goriva: 4,2 - 5,9 l/100km. Emisije C02: 110 - 135 g/km. Slika je simbolična. Suzuki Slovenija www.suzuki.si 0803449 brezplačni info Ponudbi veljata v vseh trgovinah Dormeo in Top Shop po Sloveniji: Ljubljana; BTC City, Dvorana 4 / pasaža Maxirnarket / Litostrojska 52 / Celje: Citycenter / Kamnik: Qlandia / Kranj: HP Mercator Primskovo / Koper: Tuš center / Krško: Ulica 11. Novembra (TC Krško) / Maribor: Štajer Trade d.o.o.. Industrijska 27 / Murska Sobota: Lendavska 66 b (nasproti BTC) / Novo mesto: Qlandia / Ptuj: Qlandia / Velenje: Center Nova / Zagorje: Kidričeva 15. AKCIJA 43 Šest finalistov se poteguje za končno zmago V akciji Naj maturantka in naj maturant bralci letos že tretjič izbirate dekle in fanta, ki bosta prejela laskavi naziv in ob tem tudi lepo nagrado. Tokrat bo naša medijska hiša v sodelovanju s Turistično agencija Palma vsakemu od zmagovalcev finalnega dela podarila bon v vrednosti 140 evrov. Naj maturantka in naj maturant ju bosta lahko porabila za kakšno potovanje ali počitnice po lastni izbiri. Kar tri mesec je trajal izbor med kandidati iz različnih srednjih šol s Celjskega za uvrstitev v majski finale. Januarja smo maturantske razrede povabili, naj izberejo svoja predstavnika, ki jih bosta zastopala v tekmovanju. Februarja smo začeli objavljati fotografije prvih kandidatov skupaj s kuponi za glasovanje. Akcija se je nadaljevala še marca in aprila in tako smo dobili šest finalistov. Po drugem tednu finalnega glasovanja imata največ glasov Ajda Lesjak in Miha Verdnik, vendar je do konca glasovanja še kar nekaj časa ... Za končno zmago se potegujejo: - Monika Oset in Domen Preložnik z Gimnazije Lava (zmagovalca februarja) - Ajda Lesjak iz Ekonomske šole Celje in Miha Verdnik iz 1. gimnazije v Celju (zmagovalca marca) - Tjaša Romih iz Srednje zdravstvene šole Celje in Matic Pinter iz Gimnazije Celje - Center (zmagovalca aprila) Učitelji lahko pomagajo Tudi v finalnem delu lahko kandidatom pomagajo učitelji. Izbranemu kandidatu lahko dodelijo dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Razredniki nam morajo to sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Pravila glasovanja in sodelovanja v akciji Na enem kuponu lahko glasujete za enega naj maturanta ali za eno naj maturantko. Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno. Glasujem ZA naj maturantko /naj maturanta pod zaporedno številko: ime in priimek: Podatki o osebi, ki je glasovala: ime in priimek .................................................................................................. naslov .......................................................................................................................... kontaktni telefon/e-pošta..................................................................... K Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Kupone za finalni del glasovanja bomo sprejemali do torka, 3. junija, do 12. ure! 44 NAJMflniRANTKAINNAJMffniRANT Monika Oset je doma iz Šentjurja in se že osem let Domen Preložnik je doma v Dramljah, ima brata in Ajda Lesjak prihaja iz Laškega, ima dv ukvarja s plesom, rada pa ima tudi vse ostale športe. eno sestro, a oba veliko starejša. Prosti čas preživlja s ta in prosti čas najraje preživlja s prija Prosti čas, kolikor ji ga ob šoli in plesu še ostaja, pre- prijatelji, ob nogometu ali preprosto tako, da se dru- ima še enega zvestega prijatelja ali ko življa v naravi z družino in s psičko Piko. žijo. Je član dobrodelnega kluba Rotaract Celje, kjer »Muca s preprostim imenom Muc.« kot sam pravi, »spoznavam veliko ljudi, po katerih se lahko pozitivno zgledujem«. ... ker so me izbrali moji sošolci in razredničarka. Kje imaš več prijateljev - v virtualnem svetu (na FB) ali v resničnem življenju? računalnik ..J? Tvoja najljubša knjiga? Sicer je res, da jih imam več v virtualnem svetu, a so to le virtualni prijatelji, ki jim nisem nikoli dala prednosti pred pravimi. Slednjih je precej manj, vendar so ob meni vsak dan in vem, da se nanje lahko zanesem. Preko IKT se dogovorimo, da se vidimo »v živo«.:) mogel prebrati? Vem, da je bila ena, vendar se naslova ne spomnim ... Zakaj? Tako nezanimiva se mi je zdela. Najbrž je predolgo trajalo, da se je začelo kaj zanimivega dogajati. Praktično katera koli obvezna knjiga v sklopu učnega programa v šoli. Ker se mi zdi branje nekaj, česar ne želiš početi pod prisilo. Absolutno jih imam več v virtualnem sv bi jih raje poimenovala kot znance, pravi so v resničnem življenju. Zaradi intenzivnih priprav na maturo zadnjih ne bolj preko telefona ali računalnika, drugače pa mi j< se srečamo »v živo« na kakšni pijači. Imam tri, in sicer so to Arena smrti, Kruto ma in Upor, ki sestavljajo trilogijo Igre lakote. Nikoli mi niso bile pri srcu knjige za dom če branje, prva, ki je res nikakor nisem mog prebrati, pa je bila Visoška kronika. Nisem se mogla osredotočiti na temo Bereš časopise Katere? Da. Zadnje čase predvsem Novi tednik.:) Najljubši film? Najraje imam starejše rok izvajalcev, ko je bila glasba še res kakovostna, na primer Guns 'n' Roses, U2, Queen, Rolling Stones, Bon Jovi, Pink Floyd ... Tu in tam pa prija tudi kakšen današnji hit. Francoski film Black Swan, Prijatelj. Vsake toliko časa primem v roke kakšno revijo. Tim, Računalniške novice. Pravzaprav poslušam vse zvrsti, nisem pa navdušenec nad tehno in house glasbo. Obožujem stare znane rok skupine, kot sta AC/DC in Bon Jovi. Časopisov sploh ne berem, redkokdaj p kupim kakšno revijo. Največkrat je to Ell Angeli in demoni. Poslušam skoraj vse zvrsti glasbe, če m pesem všeč, jo bom poslušala. Bolj pa se k rok glasbi. Dva sta: Igre lakote in Hobit. Najljubši šport ali rekreacija? Ples + vse ostalo. Po napornem učenju se sprostiš, tako da ... Zakaj si izbrala srednjo šolo, ki jo končuješ? Naj dogodek iz srednješolskih let? Recept za čim bolj uspešen konec šole in maturo? Po maturi bodo sledile najdaljše počitnice vživljenju - kako jih boš preživela? Kako bi jih rada, če ne bi bilo nobenih omejitev? Te jeseni čaka študij . kdaj bo šolanja konec? ... grem v naravo, kjer si vzamem trenutek zase in se odmaknem od vsakdanjih misli. V bistvu je bil to žreb na srečo. Uspešen. Nogomet. ... se dobim s prijatelji ob dobri glasbi in pijači. Ker mi je ponudila raznovrstne predmete, ki me zanimajo. Ne treniram nobenega športa, najraje pa sp: mljam košarko. Tudi rekreiram se bolj malo, če se že, hodim. ... po navadi grem najraje kar sp; Če sem popolnoma iskrena, ne vem. Š skujem, ni bila moja prva izbira niti se predstavljala v tej šoli, vendar sem zdaj bi jo ponovno izbrala. Jih je bilo preveč, da bi izbral enega. Najverjetneje vsi zaključki, ki smo jih imeli z razredom. Ščepec opravljanja stvari sproti, čajna žlička delavnosti, tri žličke sodelovanja pri pouku in sprostitev ter zabava po potrebi. Upam, da bom našla kakšno počitniško delo, sicer pa v družbi prijateljev ter na oddihu z družino. Bodi sproščen. Verjemi vase, saj tako postaneš boljši. Verjetno bom izkoristil čas za stvari, ki sem jih doslej odlagal. V mislih imam skok s padalom, bungee jumping ... Preostali čas pa najverjetneje za počitniško delo. Moja največja želja je obiskati Indijo in Tajsko. Oh, seveda. Čez pet let. Najverjetneje bi ponovil maturantski izlet, a tokrat z ljudmi, ki mi pomenijo največ. Študij je še vedno vprašanje: lahko, da bo zaradi omejitev moj študijski program trajal štiri leta, lahko pa šest let, nato pa še nekaj let specializacije. Na študiju, v tujini. . pa čez deset let? Kaj je zate uspeh? Še vedno na odru. Delo, v tujini. Če dosežem zadani cilj, pa naj bo še tako majhen. Pot do življenjskega cilja je sestavljena iz veliko posameznih stopnic, ki so lahko še tako nizke, vendar se jih moramo veseliti kot tistih največjih. V življenju boš srečna, če . ... bom zdrava, obkrožena s prijatelji in bom imela službo, ki si jo želim. Če pa tega ne bo, bom srečo pač poiskala v čem drugem. Vsak je lahko srečen, če si zna stvari pravilno interpretirati. Uspeh je dokazati nekomu, da lahko narediš nekaj, za kar po njegovem mnenju nisi sposoben. Ko smo v tretjem letniku za tri tedne Malto in tam opravljali delovno prakso Za dober zaključek šole je po mojem mnenj da si v dobrih odnosih s sošolci. Kar se pa uče ture pa, kot profesorji vsako leto opozarjajo, Načrtujem kar nekaj koncertov in fes časa bom opravljala počitniško delo, z, tnic pa se bomo s prijatelji odpravili v Celotne počitnice bi preživela nekj< Jeseni se odpravljam v Ljubljano in n bi bilo študija konec čez pet let. Takrat bom zaključevala fakulteto in da čim prej najdem primerno zaposli Čez deset let bi pa že bilo zažel imam ustaljeno službo in tudi dru Da uspešno končam obdobje izobra seveda tudi uresničitev ciljev, med kater dolgoletna želja, da bi nekoč živela v Lo ... me bodo ostali videli kot dobrega človeka in bodo veseli, da sem ob njih. ... bom imela srečno dru zdravje in službo svojih sanj NAJ MATURANTKA IN NAJ MATURANT 45 ia starejša bra-telji. Doma pa )t sama pravi: Miha Verdnik je doma v Grižah, ima sestri Kajo in Nežo in zadnje čase trenira plavanje tudi zaradi priprav na sprejemne izpite na fakulteti za šport. Veliko časa nameni tudi hišnima psoma Thagiu in Apaču. Tjaša Romih prihaja iz Zagorja pri Lesičnem na Kozjanskem, ima starejšo sestro in se v prostem času rada druži s prijatelji ali igra odbojko. »Tu so še sprehodi v naravi,« pravi in doda, da veliko časa preživi tudi ob gledanju telenovel. ker so me sošolke in sošolci izbrali, češ da sem najbolj primeren za to. Vsekakor več v realnem svetu, saj se v virtualnem pojavljam le na Facebooku in Instagramu, in še to le takrat, ko mi je zares dolgčas. V resnici te aplikacije uporabljam samo zato, ker se včasih pojavi kakšna lepa slika kakšne simpatične punce.:) V virtualnem svetu na FB, a tisti pravi so Matic Pinter prihaja z Dobrne, ima starejšo in mlajšo sestro, prosti čas pa mu v veliki meri zapolnjuje glasba, saj prepeva v treh različnih sestavih. »Bolj redko, a vendar z veseljem vzamem v roke tudi kitaro,« pravi in dodaja, da glasba ljudi povezuje, njemu pa prav druženje s prijatelji pomeni ogromno. ... ker se biti »naj maturant« sliši super!:) Prijateljev v pravem pomenu besede imam vsekakor več v resničnem življenju in z njimi preživim veliko časa. Po telefonu so le nujni dogovori, vse ostalo pa »v živo«. Neizmerno se zabavam v družbi, seveda pa mora biti prava, zato se s prijatelji vedno pogovarjam in zabavam »v živo«. sčevanje nagla Verjetno se od ostalih naj maturantov razlikujem po tem, da me bolj kot branje zanima vse ostalo. Vedno preberem t. i. nujno zlo, se pravi knjige, ki so za domače branje. To pa je tudi edino, ko se jaz in knjiga srečava. S prijatelji se dobivam »v živo« ob kavi in ob klepetu. Delno v šoli, sicer pa ob koncih tedna, ki so trenutno bolj šolsko obarvani. Poletje je seveda čas za druženje, tudi skupne počitnice ob obali. To je Jaz sem Zlatan Ibrahimovic, ki jo je po nogometaševih navodilih napisal David Lagercrantz. Najraje prebiram knjige ameriškega pisatelja Jamesa Pattersona, ki nas po zbirki napetih kriminalk popelje z glavnim likom Alexom Crossom. Priporočam! Knjige Neli Kodrič Filipic Na drugi strani. Revije. i je neka nagibam repa it. ola, ki jo obi-nikoli nisem zadovoljna in odpotovali na . iu pomembno, ?nja tiče in ma-delo sproti. Sem ljubitelj mode, zato če imam čas, rad berem modne revije. Zelo zabavno mi je spremljati kreacije in novosti znanih modnih oblikovalcev. Ne zanikam, da nimam rad nakupovanja.:) Glasba je zame pojem brez meja. Všeč mi je vsaka, ki je izvirna. Poslušam vse od koncertne do elektronske glasbe. Kot edino, v kateri »se nisem ravno našel«, bi izpostavil samo domačo glasbo. Tisti, ki ga še nisem pogledal. Zvrsti komedije, romantike in akcije pa so po mojem osnova za popoln film. Rad imam adrenalinske športe, tiste, ki dajo občutek svobode in občutek, da zares živiš. Rad imam športe na vodi, kot so wakeboarding, kiting in surfing, plavanje, potapljanje ... in če je prava družba, tudi igra golfa ni odveč. ... grem v naravo, poslušam glasbo ali se, če je le mogoče, dobim s prijatelji, da se malo nasmejimo . Berem vse, kar me zanima.:) Novi tednik, Celjan, Cosmopolitan Poslušam vso glasbo. Modrijane. Zelo redko, bolj se poslužujem internetnih vsebin. Včasih preletim kakšen tisk, ki me pritegne, sicer pa redno ne spremljam ničesar. Preprosto. Ker je enostavno najboljša. Imam tri prijatelje, s katerimi »tvorimo neskončno domišljijo«. Z njimi sem preživel že toliko naj dogodkov, da ne morem izpostaviti enega, ki bi izstopal. Vsak je bil izviren in zabaven. Moj najljubši šport je odbojka, a tudi tek v naravi. ... grem s prijatelji, prijateljico na kavo, v kino, »v shopping« . Zaradi tega, ker me delo v zdravstvu zelo zanima. Definitivno maturanski ples.:) Rok, rokenrol, džez in pesmi zelo različnih izvajalcev, ki me prevzamejo. Ni rojstnega dne brez harmonike in kitare ter poletja brez pravih gasilskih veselic! Troja, tega filma se nikoli ne naveličam. Odbojka na mivki, košarka, namizni tenis, plavanje, tek ... ... poslušam glasbo, grem na sprehod, najboljše pa je druženje s prijatelji. tivalov, nekaj a konec poči-Nemčijo. v tujini. Vsak se naj uči toliko, kot misli, da je potrebno. Ko enkrat postaneš prepričan sam vase, si zmagal. Nihče naj se ne obremenjuje z nepotrebnimi podatki, ki jih sprašujejo nekateri. To nas samo spravi iz pravega tira. Preden se začnemo učiti, si postavimo cilj, ki ga bomo zmogli uresničiti. Ta cilj bo na koncu dobro nagrajen, če ga bomo dosegli. Počitnice bom izkoristil za počitek. Počitek na morju, seveda. Načrt za počitnice je že sestavljen. Glasi se: potovanje, potovanje, potovanje, potovanje ... Vztrajaj do konca, da dosežeš zastavljen cilj, saj vztrajno delo premaga vse. Te počitnice bom maksimalno izkoristila in uživala na morju. In seveda tudi doma, časa za druženje s prijatelji bo dovolj. Že na informativnem dnevu sem se odločil, da je to to in drugam nisem šel niti pogledat. Zdaj mi ni niti malo žal. To je zelo dobra šola, saj ob izobraževanju ponuja zelo pester obšolski program in tako popestri za nekatere monotono življenje dijaka. Kultura igra pomembno vlogo in nas povezuje. Maturantski izlet. Sproščeno z zaupanjem vase. A lažje bom svetoval, ko se bodo končale vse obveznosti. Julij in avgust bosta delavna, študij vseeno terja svoj davek. Tudi doma se vedno najde delo, a ne dvomim, da bo čas druženja daljši in zabave nam ne uidejo. Načrtujemo izlet na Nizozemsko, kar zna biti posebno doživetje, želim si kakšne ekstremne avanture, kot je na primer bungee jumping. September bo v znamenju uživanja in priprav na študij, a morje se nam ne bo izmuznilo. Saj nimam omejitev. Rada bi si privoščila še kakšno potovanje. iačeloma naj L rada bi, tev. leno, da žino. Lževanja in rimi je tudi ondonu. Vpisal sem se na fakulteto za šport. Šolanja bo konec, ko bom prišel do znanja, ki ga potrebujem za življenje. Tako daleč v naprej še nisem razmišljal, zato bom dejal »pustimo se presenetiti«. Lahko me pot pelje v svet mode ali v svet športa. Vsa vrata puščam odprta. Jeseni me čaka študij v Mariboru in če bo šlo vse po načrtih, mislim, da bi ga lahko bilo konec čez tri leta. Najbrž ne bi bilo bistveno drugače. Morda bi se obotavljal glede počitniškega dela, a po drugi strani: delo nas krepi in postajati moramo vedno bolj samostojni. Moja prva želja je študij biokemije v Ljubljani. Konec šolanja težko napovem, upam pa, da v sorazmerno kratkem času. Hmmm ... Čez pet let ... Seveda na delovnem mestu kot diplomirana medicinska sestra! Na delovnem mestu, v zasebnem življenju pa se želim osamosvojiti in si ustvariti dom in družino. To, da iz nič ustvarim nekaj, kar mi bo dalo zadovoljstvo in smisel za življenje. Nekaj, za kar bo vredno živeti in imeti občutek odgovornosti. Voditi nekaj, kar je tvoje, o čemer odločaš sam in nihče drug. Zaključeval bom študij, najverjetneje bom iskal zaposlitev in upam na najboljše. Upam, da bom imel zaposlitev, morda družino in kakšno stanovanje? Nikoli se ne ve. Nerad načrtujem tako daleč naprej. Vsak korak, ki ga naredim naprej v življenju. ... ne bom nikoli občutil pomanjkanja. Da bom dosegel uspeh. . se mi izpolnijo vsi cilji, ki sem si jih in ki si jih še bom zastavila. Uspeh je biti srečen in osrečevati bližnje, zdaj pa tudi dober zaključek šolanja. Ljudje bomo srečni, če bomo drug drugega spoštovali in razveseljevali vedno znova in znova. Svojo vlogo odigra zdravje, ostalo pa pride samo od sebe. Je ni.:) 46 BUKVARNA / PODLISTKA John Green: Krive so zvezde Večnost v samo nekaj mesecih O avtorju: John Green, letnik 1977, je ameriški pisatelj najstniških romanov, bloger na Youtubu in skupaj z bratom ustanovitelj in vodja izobraževalnega programa, prav tako na Youtubu. Že njegov prvi roman Looking for Alaska je leta 2006 dobil prestižno Printzevo nagrado, z romanom Krive so zvezde pa se je leta 2012 povzpel na prvo mesto lestvice najbolje prodajanih knjig časopisa The New York Times. Njegovi romani imajo vse več privržencev tudi v Sloveniji. Mladi namreč vidijo v njem nekoga, ki pozna in razume njihove probleme, jih tolaži in hrabri. Green je izkušnje z mladimi dobil v otroški bolnišnici, kjer je po študiju angleške književnosti in teologije delal z bolniki, ki imajo raka. Tole knjigo mi je priporočil sin, ki je največji požiralec pisane besede, kar jih poznam. Najprej sem bila presenečena, saj sem bila do takrat običajno jaz tista, ki sem njemu predlagala knjige, ko pa sem pregledala platnice in prebrala prvo stran, sem knjigo užaljena odložila. Le kaj mu je, sem se spraševala, da me sili brati še eno jokavo zgodbo o raku, saj vendar ve, da sem se takšnih zgodb naposlu-šala v čakalnicah onkološkega inštituta. Ko pa se je knjiga čez čas znova znašla na moji nočni omarici, sem jo vendarle vzela v roke. In prebrala na dušek. Roman Krive so zvezde je namreč kljub tragiki neozdravljive bolezni simpatična in duhovita pripoved o mladostni ljubezni. Augustus, ki ima sedemnajst let, in Hazel, ki jih šteje šestnajst, bi namreč bila čisto normalna najstnika, če bi odšteli rak, ki ju najeda že iz otroških let. On, nekdanji košarkar, je bolezen premagal, vendar je ostal brez noge. Ona zaradi raka, ki se je s ščitnice razširil na pljuča, komaj diha in se ne sme ločiti od kisikove maske. Čeprav ji je eksperimentalna terapija podarila še nekaj časa, se ves čas zaveda, kako se bo končala njena zgodba. Tudi če bi hotela na to pozabiti, jo njena stalna spremljevalka kisikova bomba ves čas opozarja, kaj jo čaka. Hazel in Gus se srečata v podporni skupini za rakave bolnike in se noro zaljubita. Ljubezen krepko zamaja njuna svetova, vendar jima hkrati da tudi povsem druge razsežnosti. Hazel spozna, da si kljub svoji bolezni in priklenjenosti na aparat za dihanje lahko prisluži občudovanje čednega fanta. In tudi njej se Gus zdi čudovit kljub nerodni hoji. Hazel in Gus se odlično dopolnjujeta, povezuje ju poseben pogled na življenje in na bolezen, ki jo imata. Odločita se namreč, da rak ne bo zaznamoval njunih zadnjih dni. Čeprav njuni bolezni napredujeta in se oba zavedata, da ju ni mogoče več ustaviti, prekipevata od svojih mladostnih čustev, njun razum pa je oster kot britev. Prav nič ne životarita, tudi obupu se ne prepuščata. Pogovarjata se o knjigah, igrata videogrice, pomagata prijatelju, da se maščuje dekletu, ki ga je zapustilo tik pred operacijo, po kateri je izgubil vid, podata se celo na romantični izlet v povsem tuje mesto, na katerem iščeta skrivnostnega avtorja njima ljubega romana. Njuna skupna pot traja le nekaj mesecev in se kot vsaka velika ljubezenska zgodba konča s smrtjo. Vendar roman Krive so zvezde ni knjiga o smrti, ampak je knjiga o ljubezni. In tudi o tem, da je že nekaj mesecev dovolj za majhno večnost. Napisana je brez lažne sentimentalnosti in z odličnim smislom za humor. Čeprav je knjiga Krive so zvezde namenjena predvsem najstniškemu občinstvu, jo priporočam v branje tudi tistim, ki so na svoja nerodna in zmedena leta že zdavnaj pozabili. Priporočam jo tudi vsem, ki jih že najmanjša in nepomembna težava spravi v obup. JANJA INTIHAR ZGODBE IZ KAMRE Vojak Aleš Kolenik na zdravljenju v Ičičih pri Lovranu AUkamra www.kamra.si Stavbna dediščina mozirskega trga (5) Predstavljamo tri značilne stavbe mozirskega trga, ki so jih postavili v 18. in 19. stoletju. Viri: Muzejski sodelavec Matija Blagojevič je prispeval največji delež gradiva za pričujočo zbirko, saj je za potrebe vodenja skupin po mozirskem trgu zbral veliko gradiva na temo trških hiš in življenja v trgu; Videčnik, A.: Podobe iz preteklosti Mozirja. Mozirje: Občinska kulturna skupnost, 1985; Mozirje: Občina, 2008. Tribučeva hiša To je trška hiša z začetka 19. stoletja. V pritličju je tloris z obočnimi češkimi kapami. Pred njo so začeli postavljati stojnice ob času sejma, ki se je nadaljeval po trgu navzdol. V hiši je živel učitelj in kronist Franc Hribernik. Danes je hiša v lasti Uršule Rechbach, ki živi v Tibetu. Dobelškova hiša Hiša Na trgu 2 predstavlja reprezentančno baročno hišo. Nadstropna hiša s klasicistično podobo iz 19. stoletja in s postsecesijskimi prvinami iz leta 1929 je bila zgrajena v baročnih proporcih. Zunanjost členijo delilni in strešni zidec ter rustika; »gank« na dvoriščni strani. Za hišo so značilni baročni oboki. Obnove zunanjosti v 19. in 20. stoletju niso okrnile njene stavbne dediščine. V hiši sta bili gostilna in mesarija. Danes sta v njej cvetličarna in trgovinica. Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Dobelškova hiša Pirševa hiša Hiša je iz 18. stoletja. V jedru je to baročna hiša kvadratnega tlorisa s štiriosno glavno fasado. V ozadju so ohranjeni arkade in oboki. V hiši je živel Pirš, ki je bil pred prvo svetovno vojno občinski tajnik. Poročen je bil s Štulerjevo hčerko. Hišo so prodali Miklavcu iz Bočne, Rodil se je 1. maja leta 1891 v Šmarjeti pri Pliberku. V avstro-ogrski vojski je služil vojaški rok od 15. oktobra 1912 do 18. decembra 1912, potem pa je bil vpoklican v vojsko od 24. januarja 1915 do konca vojne v 7. lovskem bataljonu. Že 24. januarja 1915 so ga prestavili iz Celovca v Gornjo Radgono, zatem v Andritz pri Gradcu (Avstrija), kjer je bil njegov polk. Od tod je prišel v Ajdovščino v neposredno bližino fronte. Zbolel je za trebušnim tifusom ter se zdravil v Ičičih pri Lovranu, kjer je prikazan tudi na fotografiji. Je višji vojak, ki stoji za klopjo na levi strani. Po ozdravitvi je bil od jeseni 1916 na fronti na Južnem Tirolskem, v letih 1917 in 1918 na pa v krajjih Osiero, Osiago, Feltre in gorah Cima Dedici, Monte Meleto in Monte Grappa. S skupino ranjencev se je nato znašel v Brnu, septembra 1918 pa so ga vnovič poslali na fronto pri Gorici. Konec prve svetovne vojne je dočakal v Pragi, domov je prišel decembra leta 1918. Umrl je 15. februarja leta 1967 v Celju. EMIL KOLENIK, Celje Vir: www.kamra.si po domače Krahlu. Danes je hiša poslovno-stanovanjski objekt. V pritličju sta frizerski in lepotilni salon. ROMAN MEŽNAR Knjižnica Mozirje Tribučeva hiša Pirševa hiša PODLISTEK / AKCIJA 47 Romanja Celjskih grofov - knezov (2) Odnos do Friderika sta oče Herman in kralj Sigismund spremenila šele po njegovi nedovoljeni poroki z Veroniko. Smrt v čebru Čim težje so bile skrbi za prihodnost rodu, tem hujša je bila jeza na Veroniko, ki jo je imel Herman za povzročiteljico vsega zla. Čeprav se je skrivala, so jo Hermanovi ogleduhi našli in jo v gradu Ojstrica zaprli v temen stolp. Grof Herman jo je dal nato prepeljati v Celje in postavil pred sodišče z obtožbo, da je čarovnica. Toda zagovornik jo je tako odlično branil, da so jo sodniki razglasili za nedolžno. Kljub temu ji je Herman namenil smrt. Dva njegova viteza sta jo pod Ojstrico utopila v čebru. Friderik je v ječi hudo zbolel, zato so se mu odprla vrata ječe. Oče mu ni takoj vrnil odvzetih posesti in gradov, ampak ga je za dve leti poslal v Radovljico v pregnanstvo. Že v času Hermanovega življenja je začela zla usoda preganjati njegov rod. Drugorojeni sin Herman III., ki naj bi namesto Friderika prevzel dediščino, je pri Radovljici padel s konja in se ubil. Ta nesreča je pomirljivo vplivala na starega grofa, saj sta bila Friderik II. in njegov sin Ulrik II. edina moška člana rodu. Morda je Herman mislil celo na to, da bi določil za dediča vse posesti vnuka Ulrika, ki mu je bil po značaju zelo podoben. Mogočna odprava Leta 1428 se je Ulrik II. kot dvaindvajsetleten prvič pojavil v javnosti. Kartuziji v Ple-terjah je daroval vas Brašljevica pri Metliki. Ta vas je bila njegova dediščina po materi in jo je samostanu namenil že njegov oče. Novembra 1429 si je Ulrik od očeta Ferdinanda sposodil 32 tisoč ogrskih zlatnikov. Za to posojilo je zastavil svoja in materina posestva. Tudi teta Barbara mu je po nalogu kralja Sigismunda izplačala 5 tisoč zlatnikov. Z velikansko vsoto 37 tisoč zlatnikov se je odpravil na viteško potovanje oziroma romanje k svetemu Jakobu v Kompostelo. Spremljalo ga je 60 konjenikov, bogato opremljenih plemičev in vsaj toliko pažev in drugih spremljevalcev. Celotna odprava je štela več kot sto ljudi. Na posameznika je prišlo več kot 300 zlatnikov. Med takratnimi romanji so bila iz naših krajev najdražja prav k svetemu Jakobu v Kompostelo v Galiciji. Posameznik je ob tem zapravil 12 dukatov. Ogrlice za darilo Iz anonimne španske kronike izvemo, da se je 21. marca 1430 Ulrik II. zaustavil z velikim spremstvom vitezov in ščitonoscev pri aragon-skem kralju Alfonzu V. Kralj ga je lepo sprejel. Tri zgodbe iz knjige prof. dr. Ignacija Vojeta Od Osmanov do Celjanov - Utrinki preteklosti (Celjska Mohorjeva družba, 2014), ki se navezujejo na naše območje, objavljamo v obliki podlistka. Njemu in njegovim trinajstim spremljevalcem je podelil odlikovanje, red vrča. Za veliko noč 16. aprila je bil Ulrik II. gost kralja Juana II. Kastiljskega. Kralj mu je izkazal veliko časti, jedel je z njim in poslal mu je konj, mul in oblačil iz brokata, od česar grof ni hotel nič vzeti. Bil je kralju za darila zelo hvaležen, povedal pa mu je, da se je bil na dan, ko je odhajal iz svoje dežele, zaobljubil, da ne bo od nobenega princa na svetu vzel prav nič. Izkazana pa bi mu bila velika milost, če bi kralj dovolil nositi njemu in štirim vitezom njegove hiše ogrlico ribje luske. Kralju je bilo žal, da grof ni sprejel stvari, ki mu jih je poslal; ukazal je, naj z vso naglico izdelajo pet ogrlic z zlato ribjo lusko, in naredili so jih zelo dobro. Poslal jih je po svojem majordomu, nosil pa jih je na dveh krožnikih njegov paž. In kralj jima je ukazal, naj od grofa Celjskega ničesar ne vzameta. Grof je ostal tam dvajset dni, kralj in kraljica pa sta mu prirejala zelo velike slovesnosti; in nato je od tam odšel, da bi opravil zaobljubljeno romanje v Santiago - k svetemu Jakobu. Spokorniško romanje? Motiv Ulrikovega potovanja v Španijo je bil brez dvoma religiozen. Zdi se, da je šel na spokorniško romanje. Ostaja pa odprto vprašanje, ali ga je stari oče Herman poslal na naporno romarsko pot, kot je bil takrat običaj, da namesto njega zadosti neki zaobljubi. Se je Herman morda kesal zaradi Ve-ronikinega umora? Je hotel tako oprati svoj greh? Nobenega dvoma pa ni, da je Ulrikovo viteško potovanje imelo tudi političen značaj. Herman II. je preko svojega vnuka, ki ga je takrat verjetno že določil za svojega naslednika, skušal navezati stike tudi s tako oddaljenimi vladarji Evrope, kot sta bila Alfonz V. Aragonski in Juan II. Kastiljski. Ti stiki bi Celjanom prinesli določene koristi. (se nadaljuje) Po lanskem izrednem odmevu bralcev, ki ste nam poslali zanimive potopise s potovanj po Sloveniji in tujini, tudi letos nadaljujemo akcijo Navdušite nas s potopisom. Kako in do kdaj lahko sodelujete, vam pojasnjujemo v nadaljevanju. Navdušite nas s potopisom! Izognite se zgolj suhoparnemu naštevanju, pričarajte nam eksotične oddaljene in morda tudi bližnje kraje, skrite pred našim nosom, začinite še s kakšno prigodo, ki nam bo slikovito ponazorila utrip kraja in način življenja domačinov. Skratka, potegujte se za najboljši potopis po izboru naših bralcev. Kako? Enostavno. Upoštevajte nekaj naših napotkov in se držite predpisane dolžine: največ pet tisoč znakov in najmanj tri zanimive fotografije z zgovornimi podpisi. Potopise s potovanj po Sloveniji in tujini nam lahko pošljete do vključno 31. maja 2014. Lov na najboljši potopis po izboru bralcev je odprt! Svojo fotografijo s kratko predstavitvijo in potopis (besedilo in ločeno priložene fotografije v čim večjem formatu) nam že lahko pošljete na e-naslov tednik@nt-rc.si. Objavljati jih bomo začeli 5. junija. Seveda po minimalnem vstopnem pragu, kar pomeni, da morajo zadostiti zapisanim pogojem, temeljnim zakonitostim potopisa in slovenskega jezika. In ne spreglejte še enega pogoja za sodelovanje: pišete lahko vsi, ki živite v kateri od 33 občin na Celjskem, ki jih »pokriva« Novi tednik. Potopise bomo oštevilčili, ob vsakem objavili še vašo fotografijo in kratko predstavitev, kdo ste in kaj počnete, ter dodali še kupon za glasovanje. Bralci Novega tednika bodo glasovali in izbrali najboljši potopis. Glasovanje bo trajalo od 5. junija do vključno 31. avgusta 2014. Zmagovalca po izboru bralcev bomo razglasili 11. septembra 2014. Najboljši avtor bo prejel nagrado s potovalnim pridihom. Med bralci, ki boste pridno glasovali, pa bomo prav tako izžrebali nekoga, ki mu bomo polepšali življenje. Slovenski smeri na Dežela riža, čaja in prijaznih ljudi Zmagala je avtorica potopisa o Gani 48 BRALCI POROČEVALCI Odlične plesalke Plesalke Plesne šole Urška Celje pod vodstvom Katarine Maček in Tanje Kucler so se 10. in 11. maja ponovno izkazale. V športni dvorani Gimnazije Šentvid v Ljubljani je bil namreč peti oziroma zadnji pokalni turnir modernih tekmovalnih plesov (disco dance) v sezoni 2013/14. Na državnem prvenstvu, ki bo od 24. do 26. junija v Novi Gorici, bodo na osnovi rezultatov pokalnih turnirjev določili zmagovalce pokala Slovenije. Med našimi najmlajšimi, pionirji, je solistka Maja Ocvirk dosegla 5. mesto. Tudi v paru so najmlajši dokazali, da vedo, kako se pripleše do samega vrha. Tia Brance in Neja Turnšek sta se v paru uvrstili na 3. mesto, Živa Pustatičnik in Larisa Tojnko pa sta v isti kategoriji zasedli 4. mesto. Pri malo starejših, mladinkah, so se naše plesalke zopet odlično odrezale. V solo kategoriji je Pia Vrbovšek Plahutar osvojila 1. mesto, Ema Turnšek 2. mesto in Ana Šegota 18. mesto. V paru pa so ponovno dokazale, da sodijo plesalci Plesne šole Urška Celje v sam slovenski vrh. Pia Vrbovšek Plahutar in Ema Turnšek sta osvojili 2. mesto, Maja Ocvirk in Ula Dobovičnik 9. mesto, Nives Kolenc in Lara-Vita Klinc pa sta si priplesali 11. mesto. Med najstarejšimi, člani, pa je tudi Siria Karlatec s 1. mestom dokazala, da najboljši rezultati pripadajo plesalcem Plesne šole Urška Celje. SK Skupaj zmoremo več Ravnatelj SŠKER Mojmir Klovar predaja zbrana sredstva Aniti Stopar. V Srednji šoli za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Šolskega centra Celje je bila 23. aprila prireditev z naslovom Skupaj zmoremo več. Z njo se želimo zahvaliti vsem dijakom, ki v svojem prostem času naredijo veliko za druge, bodisi z zbiranjem zamaškov, darovanjem oblačil, hrane, igrač, z izdelovanjem stvari za božični bazar ... Prireditev vsako leto organizira dijaška skupnost naše šole, ki se vsako leto odloči pomagati tudi nekomu zunanjemu. Letos smo se odločili pomagati Aniti Stopar, 11-letni deklici iz Braslovč, ki zaradi cerebral-ne paralize že vse življenje uporablja invalidski voziček. Poleti se bo odpravila na zahtevno operacijo v Ameriko, ki naj bi ji omogočila, da bi sama hodila. Dijaki in profesorji šole smo zbrali 420 evrov, ki jih bodo Anitini starši dodali na kupček za operacijo. Anita se je s starši, z bratom in s spremljevalko Katjo udeležila prireditve, na kateri ji je ravnatelj Mojmir Klovar predal denar. Prireditev je lepo povezovala dijakinja četrtega letni- ka Ana Arh, ki ji je pomagala tudi Tanja Zupan (dijakinja drugega letnika). Prireditev so popestrili dijaki Robi Verdev, Aleš Sinkovič, Anže Podgorski, Rok Uranjek, Mateja Jelič in Luka Robič, ki so zapeli in zaigrali dve lepi pesmi, prav tako pa bi se zahvalili vokalni zasedbi Amantes pod vodstvom Metke Jagodič Pogačar. Na klavirju je zasedbo spremljala Ana Pogačnik. Zahvala gre tudi Maticu Ho-lobarju, ki nam ob vsaki priložnosti pomaga in s tem prepreči morebitne tehnične težave. KLAVDIJA ŠPUR JEREB Literarno srečanje Pohod po poti Grofovska Planina V sredo, 7. maja, smo v Srednji zdravstveni šoli Celje priredili 14. literarni zaključek Bralnega kluba. Obiskala nas je pesnica, publicistka, performerka, ustanoviteljica IRIU Inštituta in direktorica Celjskega mladinskega centra Glorjana Veber. Zanimiv in duhovit pogovor je v nabito polni predavalnici vodil mag. Zoran Pevec. Za glasbeno popestritev je poskrbela dijakinja 3. e Ana Rotovnik. V pozdravnem govoru je ravnateljica Katja Pogelšek Ži-lavec spregovorila o pomembni vlogi šolske knjižnice in uspešnem sodelovanju profesorjev pri promociji branja v naši šoli. Najbrž smo ena redkih srednjih šol, kjer so dijaki za branje nagrajeni s petico pri slovenščini. Vsi smo lahko začutili, da je v naši šoli branje velika vrednota. Mlada in drobna pesnica nas je očarala s svojo sproščenostjo, pozitivnim razmišljanjem in z nalezljivim smehom. Razgovorila se je o presenetljivih projektih in idejah, ki jih je uspela uresničiti; od branja poezije v zaprtem zaklonišču, obvestil poezije namesto obvestil redarstva, ki so jih vozniki našli na svojih avtomobilih, do zavijanja pesmi v čokoladice, ki jih prejme gost ob kavici. Poudarila je, da morajo mladi zaupati vase in v svoje ideje, spregovorila je tudi o pomenu branja za človekov vsestranski razvoj. Mag. Pevec je dopolnil njene misli z rezultati ameriške raziskave, ki dokazuje, da je večina direktorjev v mladosti brala knjige in da so tudi drugače mladi, ki berejo, kasneje v življenju bolj uspešni. Glorjana Veber je iz svoje pesniške zbirke Prosti pad doživeto prebrala štiri pesmi - Vesolje, V bližini boga, Indijanci in V bližini nedolžnosti. Vebrova je na koncu povabila dijake, ki tudi sami pišejo, naj se obrnejo na Celjski mladinski center, kjer bodo dobili koristne informacije o nadaljnjem literarnem ustvarjanju. Pet srečnežev pa se je še posebej razveselilo podarjenih izvodov pesniške zbirke Prosti pad. SUZANA KASTELIC Na tokratni deveti pohod po poti Grofovska Planina je poleg članov Društva Vedež in ostalih gostov prispela ekipa Planinskega društva Ojstrica Celje. Vse udeležence pohoda, ki se nas je zbralo približno 70 na trgu Planina, sta pozdravila predsednik krajevne skupnosti Rihard Stopinšek in zastopnica Društva Vedež Šentjur Zdenka Jagodič, ki je opisala pot. Ustavili smo se v cerkvi in si ogledali sramotilni steber, na katerem je grajska gospo- da izvajala kazenske sankcije. Po pripovedi naj bi grešnika z verigo pritrdili na steber, ga opljuvali in kamenjali ali obmetavali z jajci. Otroci, ki jih je bilo približno 30, so te zgodbe z zanimanjem poslušali, so pa veselo nastavljali glave v kovinski okvir in se slikali ob stebru. Na gradu nas je sprejela vodnica Aleksandra Krofl in v sodelovanju s podjetjem Tajfun pripravila degustacijo v grajski kašči in strokovni ogled po gradu in razglednem stolpu. Planinski grad je vsako leto lepši in bolj prijazen za obiskovalce. Poleg gradu je podjetje Tajfun obnovilo tudi staro šolo. Nato nas je vodnica odpeljala tudi do turške lipe in povedala zgodbo o njenem nastanku. Pot smo nadaljevali po gozdni poti in nato čez trg do čebelnjaka enega od članov Čebelarskega društva Planina, ki ga vodi Drago Jazbinšek. Spustili smo se v dolino in čez potok v hrib mimo vislic v gozdu ter naprej na Sveti križ. Malce oblačno vreme je bilo prav prijetno za potovanje, na vrhu hriba pri cerkvi Sv. križa pa se je močno pooblačilo, zato smo pospešili nazaj na Planino, kjer smo si v gostišču Montparis privoščili zaključno kosilo. Udeleženci so bili navdušeni nad lepoto kraja in prijaznostjo domačinov, v Društvu Vedež pa smo hvaležni, da so si vzeli čas, da so pobliže spoznali ta del Kozjanskega, zlasti Planinskemu društvu Ojstrica in njegovemu predsedniku Vi-liju Vengustu in Vlasti Gričar za organizacijo in pripravo planincev na ta pohod. ZJ r0 BRALCI POROČEVALCI 49 Postala sem članica Cekinčka Vem, da sem med redkimi srečneži, ki so z veseljem hodili v službo. tudi ko sem postala upokojena medicinska sestra, sem si še vedno želela pomagati bolnim, pomoči potrebnim starejšim ljudem. S Slavico Grobeljšek sva se večkrat srečali pri kakšnem bolniku, ki sva ga skupaj lepo oskrbeli, se prijazno pogovarjali in izmenjali izkušnje. Gospa Slavica in njen mož Milan Grobeljšek vodita skupino Cekinček, ki deluje v okviru Medgeneracijskega druženja starejših. Društvo je prostovoljno, humanitarno in izvaja programe samopomoči starejšim osebam. Z veseljem sem se vpisala in tako postala članica skupi- ne ljudi, kjer so me zelo lepo sprejeli, in že sedmo leto vsak četrtek uživam med njimi. Skupini smo vsi zelo zvesti, točni, radi si pomagamo in z veseljem prihajamo. Življenjske zgodbe, razmišljanja, pesmi in šale si izmenjujemo tudi na poučnih izletih in veselih piknikih. Bili smo na Kozjanskem, Dolenjskem in Koroškem, uživali smo v dobri organizaciji, okusno pripravljeni hrani, a tudi zaplesali in zapeli smo ob lepi slovenski glasbi. V Mozirje smo si šli ogledat nekaj lepih amaterskih gledaliških predstav. Po-veselimo se tudi ob rojstnih dnevih naših članov. Vsak slavljenec prejme šopek rož in lepo vizitko z globokimi življenjskimi verzi. Utrip življenja v naši skupini je potrditev, da je lahko lepo tudi v starejših letih. V naši skupini ob četrtkih se radi družimo, včasih prebiramo zelo poučne teme, drugič zopet razgibamo telo s telovadnimi vajami za sta- rejše ali zapojemo po domače. Saj tudi ena od pesmic o sreči pravi: »Jaz pa mislim, da je sreča v čisto majčke- nih stvareh, ko s prijatelji zapojem in je na naših licih smeh ...« EMILIJA LONČARIČ Matic s 70-centimetrskim hrenom Velikana iz zemlje Hren je očitno letos zelo velik. Kar od dveh bralk smo namreč dobili fotografiji, ki to dokazujeta. Marija Mlakar z Laho-mnega pri Laškem je sporočila, da je bila korenina dolga 70 cm, najmanj 20 cm pa je je še ostalo v zemlji, saj je niso mogli izkopati v enem kosu. Takšen velikan je zrasel doma, na travniku ob njivi. Česa takšnega še ni videla, čeprav ni več rosno mlada. Za primerjavo, kako dolga je bila korenina, se je ob njej za fotografiranje postavil sosedov Matic Cepuš, ki je star tri leta. Zvesta naročnica Marica Kokot iz Šmarja pri Jelšah mer velikana ni sporočila, je pa ob njem postavila vnuka Žana in Nika in zato je tudi fotografija sama dovolj zgovorna. TC Zaupate nam že —69 let— Žan in Nik ob hrenu velikanu K Fotografska razstava na Pilštanju Kulturno društvo Lesično-pilštanj je 21. aprila pripravilo na pilštanju odprtje fotografske razstave pilštanjska grajska pot avtorice Marjane Kračun. o biotski pestrosti poti je spregovoril Dušan Klenovšek in s svojimi zanimivimi komentarji obogatil razstavo. Marjana Kračun je domačinka iz Lesičnega in je v svoji mladosti obiskovala šolo na Pilštanju. Že od otroških let občuduje naravo in ta ljubezen jo spremlja še danes. Kadarkoli ima čas, se odpravi v hribe in s seboj vzame fotoaparat. Ena njenih najljubših poti je Pilštanjska grajska pot. Na tej poti je v vseh letnih časih nastalo zelo veliko fotografij. Avtorica je popoln samouk, kljub temu pa se lahko pohvali, da je že sodelovala na različnih natečajih, pri čemer so bile njene fotografije že opažene in tudi nagrajene. Fotografske razstave se je udeležil tudi direktor Kozjanskega parka, mag. Teo Hrvoje Oršanič, ki je avtorici pomagal pri izboru fotografij, za kar mu je kulturno društvo zelo hvaležno. Biolog Dušan Klenovšek iz Kozjanskega parka pa je fotografije opremil z zanimivimi komentarji in tudi njemu se društvo skupaj z avtorico zahvaljuje za sodelovanje. Ta je hvaležna tudi dolgoletnemu predsedniku društva Mihi Zakošku za idejo o razstavi kot tudi sedanjemu vodstvu za organizacijo. Da so bili obiskovalci žida-ne volje, je z glasbo poskrbel Andraž Brečko, sedmošolec OŠ Lesično, ki se je spretno sprehodil po gumbkih svoje »frajtonarice«. Presenečenje je bilo tudi, ko sta zapeli vnukinji Marjane Kračun, Lana in Alina. Fotografsko razstavo je pohvalil tudi župan Občine Kozje Dušan Andrej Kocman, ki je avtorici zaželel še veliko užitkov na njenih pohodih in veliko lepih fotografij. NIVES KOSTEVC ARZENŠEK Setveni koledar 22. čE cvet 23. pE list 24. so cvet 25. NE list do 16. ure 26. po plod 27. TO plod do 18. ure, od 19. ure korenina 28. sR korenina radiocelje 'fl^' 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 50 MLADI ZA MLADE Pletemo niti mreže z Miškom in Belamiško Ob mednarodnem dnevu knjige za otroke je bil na naši šoli 3. Unescov mednarodni projekt Pletemo niti mreže z Miškom in Belamiško. Osrednja tema projekta je bila knjiga avtorja Ferija Lainščka Mišek Miško in Belamiška. Udeleženci projekta so delovali v 10 različnih delavnicah: Ustvarjajmo z glino, Naša iža - prekmurska domačija, Pesniške ustvarjal-nice, Po kruhu zadiši, Mišek Miško in Belamiška postaneta lutki, Zaplešimo skupaj, Spoznajmo miši, Narišimo strip, Sam svoj mojster - izdelava plavajočega mlina, Spoznajmo Prekmurje. Po kosilu so sledile športne aktivnosti na igrišču, izdelava kazalke za knjigo, dijakinje Srednje zdravstvene šole Celje so poslikavale dele telesa in izdelovale tatuje, zanimiv pa je bil tudi obisk delavnice Spoznajmo miši, kjer so udeleženci lahko naučili, kako premagati strah pred njimi. Na zaključni prireditvi je bil osrednji gost Feri La-inšček. Pogovor z njim je vodila direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. V nadaljevanju sta šolska gledališka skupina Tampatu in starejša šolska plesna skupina predstavili igrano-plesno upodobitev zgodbe iz knjige Mišek Miško in Belamiška. Po končani prireditvi je sledilo druženje v jedilnici šole. Za veselo vzdušje je še dodatno poskrbel šolski ansambel Gozdnik. V projektu so sodelovali štirje vrtci, petnajst osnovnih in šest srednjih šol. BARBARA UŽMAH MAJA KNAPIČ OŠ Griže Belamiška in mišek Miško, glavna igralca predstave Ekodan o vodi Na dan Zemlje smo učenci vranske in taborske šole imeli naravoslovni ekodan. Zjutraj smo se razdelili v dve skupini. Prva skupina učencev je odšla na ogled čistilne naprave. Tam so nas pričakali učenci iz taborske šole in vodič. Odpeljal nas je do naprave. Imel je zelo kratko predstavitev, a smo se veliko naučili. Ko smo prišli v šolo, smo odšli v glasbeno-matematično učilnico, kjer nas je pričakala gospa biologinja. Predavala nam je o vodi in njeni pomembnosti v vsakdanjem življenju. Povedala nam je, da jo zmanjkuje in da nam je bo zmanjkalo, če ne bomo ukrepali. Predstavila nam je tudi značilnosti voda v drugih državah. Predstavitev je bila dokaj zanimiva. Vmes nas je malo stresel potres. Ko se je predstavitev končala, smo odšli v matični učilnici, učenci 8.c-razreda pa so odšli s kombijem v Tabor. Izdelovali smo male čistilne naprave. Najboljšo v naši skupini je izdelal Jan Pečovnik. Ustvarjali smo tudi zanimive družabne igre, ki smo jih potem tudi igrali. Tako se je naš ekodan končal na zelo zanimiv način. MATEJ ČERNE, 8. a A V ■ « ■■■ ■ BVV Očistili igrišče Otroci in učiteljice oddelkov podaljšanega bivanja v OŠ Polzela smo se na dan Zemlje zbrali pred šolo v senci dreves in se predstavili s pesmijo in plesom pod sloganom Hočemo čist planet. Nato smo odšli na šolsko igrišče in ga očistili vseh smeti, ki jih v popoldanskem času puščajo obiskovalci igrišča. Odločili smo se, da bomo igrišče očistili vsak mesec in z dobrim zgledom morda pripomogli, da bodo ostali obiskovalci uporabljali koše za smeti. Naše igrišče je namreč naše dvorišče, naj bo tudi vaše. Otroci in učiteljice OPB Uporabni izdelki iz odpadnega materiala Učenci POŠ Tabor smo izdelovali uporabne izdelke iz odpadnih materialov. Stare škatle so prinesli učenci 4.b-razreda. Pod vodstvom razredničarke Darje Savinek so jih postavili v skulpturo, jo zlepili, poslikali, dodelali z dodatki, kot je košek za smeti, in jo poimenovali Smetko. Stara oblačila in krpe so si pripravili učenci 5.c-razreda in z mentorico Ano Skok krojili in šivali ter izdelali uporabne izdelke, na primer torbice, denarnice, blazinice, srček ... Naravne materiale, kot so les, opeke, storže, lubje, bambusove palice, slamo ..., so nabrali učenci 7.b-razre-da in pod mentorstvom Branka Ške-ta ter razredničarke Barbare Pertinač izdelali žuželčji hotel (na sliki). Namestili so ga na zelenico za šolo. V njem bodo bivališče poiskale čebele dišavke in druge žuželke. Učenci 4., 5. in 7. razreda Kajuhovci zasijali v Shineu Dijaki I. gimnazije v Celju vsako leto znova presenečajo s širokim naborom zanimivih znanih in tudi avtorskih gledaliških predstav, letos pa se je na odru nove dvorane Gimnazijke prvič predstavil tudi muzikal. Shine, angleški muzikal, je že lansko leto postal prvo pomembnejše avtorsko delo letošnje tretješolke Jerneje Jelen. V tem šolskem letu je pod mentorstvom Uršule Zdovc in v sodelovanju z mladimi pevci s Kajuha začela intenzivno delati. Tako so muzikal prvič predstavili v okviru Kulturnega maratona med 3. in 7. februarjem. V glavni vlogi je nastopil Tim Gaberšek kot osemnajstletni Ethan, ki se v želji po uspehu preseli v Hollywood. Tam mora, če želi zasloveti, sodelovati na tekmovanju mladih pevcev Perfect Note skupaj z že uveljavljeno pevko Maddie (Pina Grobelšek), ki pa je njegovo pravo nasprotje. Muzikal je bil ponovno uprizorjen v torek, 8. aprila, prav tako na I. gimnaziji v Celju, tokrat z namenom, da se mladi talenti predstavijo tudi širši množici - staršem, učiteljem, znancem. DIANA PODGORŠEK, I. gimnazija v Celju MLADI ZA MLADE 51 Dež ni ustavil duha dobrodelnosti Klub študentov občine Celje se zaveda pomena dobrodelnosti, zato je v soboto organiziral dobrodelni pohod na Celjsko kočo. Zbrana sredstva bo namenil maturantki Gimnazije Celje - Center, saj se je v preteklem letu znašla v hudi socialni stiski. Čeprav organizatorjem vreme ni bilo najbolj naklonjeno, je pomanjkanje son- ca na razpoloženje udeležencev dobro vplivalo, saj so pohod kljub dežju dobro sprejeli. Vodja projekta Davor Golec je bil zadovoljen, saj so kljub vremenu zbrali lep znesek za dijakinjo. Zaradi spleta okoliščin je podjetje njenega očeta, kjer je bila zaposlena tudi mati, šlo v stečaj, ostal pa je kup dolgov. Gre za družino s tremi otroki, ki se trenutno skuša preživljati iz Pregledna razstava umetniških del 9 nekdanjih dijakov in strokovnih sodelavcev ^ ob 10. obletnici programa umetniška gimnazija - likovna smer na Gimnaziji Celje - Center materine socialne pomoči, nekaj pa tudi s študentskim delom dijakinje. Ta kole-ba med študijem in rednim delom, saj se boji, da bo brez njenega dela življenje cele družine še težje ... Organizatorji upajo, da bodo zbrana sredstva dijakinji pomagala pri odločitvi za nadaljevanje študija. IVA JEKNIC Foto: MATIC GABRIEL Organizatorji bruštvo GoiCjft Gimnazija Celje - Centei lavod za kulMo, šport in turizem Žalec, Javod CelejKelje - Center Sodobnih |etnosti#e!je Na Celjski koči Zemljo so nam posodili otroci Na svetovni dan Zemlje, 22. aprila, je bila na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani prireditev ob zaključku projekta Zemljo so nam posodili otroci. Pokrovitelj je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Cilj projekta je aktivirati mlade, ustanove in lokalne skupnosti, da zaznavajo pomembne dejavnike, ki vplivajo na okolje, v katerem živijo in delujejo. V natečaj je bilo vključenih preko 124 vzgojno-varstvenih in vzgoj-no-izobraževalnih zavodov. Podelili so osem nagrad v različnih kategorijah, eno izmed njih sta prejeli dijakinji Srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja s Šolskega centra Celje, Kaja Knavs in Tjaša Jurkovič iz 3. letnika programa okoljevarstveni tehnik pod mentorstvom profesorice Janje Čuvan. Izdelali sta najboljšo nominacijo, saj sta v svoji raziskovalni nalogi podjetje Fit media, d. o. o., z njihovo blagovno znamko Zelena Slovenija spoznali Pred gasilskim društvom Zagrad smo se zbrali Ma-nja, Jaka, Alen, Ema, Luka, Mario, midve in učenci iz I. osnovne šole Celje. Hodili smo po cesti, pod dvema podvozoma in nato strmo zakorakali v gozd. Ustavili smo se pred pečovniško duglazijo, ki meri v višino približno 50 metrov. Pod njo smo imeli prvi postanek. Vsi vemo, da je duglazija drevo, ki je zelo veličastno. Izhaja iz Amerike. Za svojo rast potrebuje veliko vlage. Duglazija lahko zraste do 100 metrov višine, široka pa je lahko do 4 metre. Pot nas je vodila do hriba Vipota, na katerem so našli kristogram - del zgodnjekr-ščanske cerkvene opreme. Tam smo naredili drugi postanek. Napili smo se vode ali soka, potem smo odšli dalje in hodili do hribčka in čez. V sredini smo se ustavili in videli čudovit razgled. za pomembno na področju varovanja okolja, saj s svojimi ozaveščevalnimi mediji povezuje in širi okoljsko zavest. V projektu je šola sodelovala s še eno raziskovalno nalogo Aline Habat in Tjaše Ledinek, v kateri sta svojo šolo, Srednjo šolo za gradbeništvo in varovanje okolja, predlagali za najbolj aktivno na področju varovanja okolja. Mentorica raziskovalne naloge je bila prav tako profesorica Janja Čuvan. ZALA ESIH Prišli smo do kapelice, v kateri je bil kip Marije. Zopet smo se malo odpočili. Mimo je prisopihal naš kuhar, gospod Gračner, in nas lepo pozdravil. Sprehajali smo se ob vznožju hriba Tolsti vrh po vijugasti poti. Odšli smo mimo vodnega zajetja in po cesti prišli do Celjske koče. Tam smo pomalicali in se spustili s »šlaufom«. Po poti smo odšli na Pečov-niško kočo. Tam smo imeli na travniku družabne igre: nordijski vozel, hoja s smučmi, vlečenje vrvi, jabolko primi z vratom, kuli namoči v plastenko, napolnjeno z vodo. Naša ekipa je osvojila drugo mesto in sledili so aplavz ter sladke nagrade: napolitanke, čokolada in bonboni. Počasi smo se odpravili v dolino. Po poti smo videli Trobiševo bukev, izpod katere teče sto let star studenec. Hodili smo po 194 stopnicah navzdol in pri tem peli Kekčevo pesem. Kmalu smo prišli do gasilskega doma v Zagradu, kjer so nas že čakali starši. Ta dan je bil res lep in ga ne bova nikoli pozabili. ŽIVA ROMIH in NASTJA MELANŠEK, 4. r. Planinski krožek OŠ Hudinja I Če radi pišete in fotografirate, f zabelezite dogodke med vrstniki j Naj še drugi vedo, kaj se dogaja pri vas! j Prispevke pričakujemo na elektronski naslov tednik^nt-rc.si 52 ZA KNJIGO V Medobčinski splošni knjižnici Žalec je bilo prejšnji začetek tedna še posebej svečano. V Domu II. slovenskega tabora je bila namreč zaključna prireditev letošnje sezone bralne značke za odrasle Savinjča-ni beremo. Branje je prebivalce vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline prvič povezalo pred sedmimi leti. Kljub temu da so bili začetki še nekoliko tipajoči in negotovi, je v projektu že prvo leto sodelovalo 90 bralcev. Sedem let kasneje je bero različnih priporočenih knjig prebiralo že kar 232 članov te medobčinske splošne knjižnice. »Pogosto nas bralke in bralci sprašujejo, kaj priporočamo za branje. Med množico knjig, ki jih hranimo na knjižnih policah, se je najbrž težko odločiti, kaj bi bilo tisto pravo,« osnovni razlog za organizacijo bralne značke za odrasle navaja direktorica knjižnice Jolanda Železnik. Medobčinska Imajo nos za dobre knjige V Knjižnici Laško so aprila, ko obeležujemo svetovni dan knjige in slovenske dneve knjige, z obiskom pisatelja Alojza Ihana zaključili šesto leto bralne značke za odrasle. Odkar so odrasle prvič povabili k sodelovanju v akciji, se je število sodelujočih potrojilo. Letos je bralno značko osvojilo več kot 120 bralcev, vseh, ki so se pridružili projektu, a so prebrali kakšen naslov manj, pa je bilo več kot 200. Seznam priporočene literature zajema tri sklope - izvorno slovenske romane, prevedene romane in sklop poljudno-strokovnih knjig, biografij, poezije, esejev, dnevnikov in drugega. Vsako leto je v seznam vključenih najmanj 30 različnih avtorjev, k branju pa poleg članov Knjižnice Laško povabijo tudi uporabnike enot v Rimskih Toplicah in Radečah. S ponujenimi naslovi želijo pritegniti čim širši krog ljudi, med sodelujočimi prevla- dujejo ženske, več je starejših bralcev. Je pa zanimivo, da so lani na seznam predlaganih del uvrstili dela petih avtorjev, ki so bili nato pozneje nominirani za nagrado kresnik, pojasnjuje Barbara Rančigaj, bibliotekarka informatorka in izvajalka prireditev za odrasle v Knjižnici Laško. Vsako leto poskrbijo za celo paleto spremljajočih dogodkov. Nekateri se selijo izven prostorov knjižnice - uvodno srečanje organizirajo na prostem, v zavetju laškega gradu, osrednjo prireditev ob dnevu reformacije pa v dvorani kulturnega centra. Redno se bralci srečujejo tudi pri pogovorih o prebranih knjigah, kjer izmenjujejo svoja mnenja. Klepete, ki so največkrat zasnovani kot čajanke, obogatijo še glasbeni nastopi ali recitali. Doslej so pri projektu bralne značke za odrasle leto dni sodelovali s Knjižnico Šentjur in leto dni s Knjižnico Mozirje. TV Brale so učiteljice »Vesela sem, ker je gibanje Savinjčani beremo dokaz, da kultura ne pozna meja. Zbrani smo iz različnih koncev naše doline, iz različnih občin, smo različnih izobrazb, različnih nazorov, a vendar vsi željni odkrivati neodkrito, spoznavati nepoznano, se družiti, izmenjati mnenja, se ob branju sprostiti, česa naučiti,« pravi direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec Jolanda Železnik. Bralno značko za odrasle v Medobčinski splošni knjižnici Žalec vsako leto začnejo na dan slovenskih splošnih knjižnic in jo končajo maja. Literarno valovanje doseže vrhunec prav z zaključno prireditvijo, na kateri bralcem podelijo priznanja. Branje povezuje. Ne verjamete? Spodnjesavinjčani so letos brali že sedmo leto zapored - Za bralno značko za odrasle vedno več zanimanja splošna knjižnica Žalec tako vsako leto pripravi seznam od 25 do 30 različnih priporočenih knjig, sestavljen iz različnih literarnih zvrsti, žanrov, domačih in tujih avtorjev, predvsem pa imajo na njem prednost nomini-rane in nagrajene knjige, torej kakovostno branje. Pri izboru se spomnijo jubilejev slovenskih avtorjev. Letos so na primer na seznam ob 110-letnici rojstva Mete Rainer uvrstili njeno delo. Vsako leto vključijo katere- ga od domačih avtorjev. Do zdaj so Spodnjesavinjčani prebirali že knjige Ervina Fritza, Neže Maurer, Mare-ta Cestnika, Marka Repni-ka, Petra Zupanca, Matjaža Lesjaka, Ljerke Bizilj in drugih. Vodila jih je beseda midva Železnikova pravi, da pred začetkom priprave seznama izberejo rdečo nit, ki jih nato vodi pri izboru gradiva. Letošnja je bila beseda midva. »Midva je posebej lepa beseda. Predvsem zato ker je povsem slovenska in izraža skupnost dveh ljudi, kar lahko posebej izrazimo zgolj v slovenskem jeziku,« pojasnjuje direktorica. In prav vodilo pri izboru knjig je kasneje botrovalo tudi pri organizaciji zaključne prireditve. Letos je bilo tako samoumevno, da sta sklepni dogodek sooblikovala člana skupine Mi2 - Tone Kregar in Jernej Dirnbek. Uvodoma so predvajali film, ki so ga posneli lani ob dnevu slovenskih splošnih knjižnic - že takrat z mislijo na zaključno prireditev. Sogovornike, in sicer vse spodnjesavinjske župane, Nežo Maurer, Ervina Fritza, Marka Repnika, Rudija Španzla in Rastislava Kneza, so povprašali, kakšno je njihovo mnenje o knjigah, knjižnicah in o spominih na prva srečanja s knjigo. Pika na i zaključnega dogodka je bila prisotnost kar osmih avtorjev del, ki so jih Spodnjesavinjčani prebirali v letošnjem okviru bralne značke. Povpraševanje večje kot število izvodov Pri bralni znački Savinjčani beremo v prvi vrsti sodelujejo ženske, stare nad 45 let. Iz zapiskov o knjigah, ki jih bralci oddajo v knjižnicah, je razvidno, da je eden od bralcev s seznama prebral kar 20 knjig. »Bi jih še več, če bi jih našel na policah. Žal moram omeniti, da se zaradi krčenja sredstev za nakup knjižničnega gradiva (še zlasti imam v mislih državno financiranje) soočamo s težavo, kako kupiti dovolj knjig,« pojasnjuje Železnikova. Žalska knjižni- ca namreč kupuje samo eden ali dva izvoda istega naslova, kar za tako veliko bralno druščino ne zadošča. Direktorica še dodaja, da imajo srečo, da so bralci strpni, se ne jezijo, predvsem pa vrnejo knjigo takoj, ko jo preberejo, da je čim prej dostopna tudi drugim. Skromen projekt z velikim učinkom Projekt Savinjčani beremo žalska knjižnica financira s pomočjo različnih razpisov, obenem pa ga podpirajo tudi občine s finančnimi sredstvi, namenjenimi za prireditveno dejavnost. »Poudariti moram, da je to skromen projekt z velikim učinkom. Ne zahteva velikih sredstev, saj razen zaključne prireditve stroškov sploh ni. Za izvedbo potrebujemo le veliko strokovnosti, dobre volje, pozitivne naravnanosti in bralce, ki nam zaupajo, želijo biti vodeni pri branju in nas ob koncu obdarijo s svojimi razmišljanji in predlogi,« še pravi Jolanda Železnik, ki jo pri projektu še posebej gane prebiranje zapiskov, ki jih o knjigah napišejo bralci. Nekateri jim izročijo več strani obsegajoča poročila o prebranem s svojimi razmišljanji. »Preberemo vse, kar zapišejo - od prve do zadnje črke. Težko je najti prave besede, s katerimi bi opisala občutke, ki sem jih doživljala ob prebranem. Bilo mi je toplo pri srcu, vznemirljivo, ob nekaterih zapisih se mi je naježila koža, tudi orosilo oko. Veliko zapiskov je napisanih z roko, torej brez računalnika. Ob tem občudujemo tudi lepoto z roko napisane besede,« še ob koncu dodaja. ŠPELA OŽIR Foto: TT Berejo ob kozarcu slat'ne Knjižnica Rogaška Slatina je bralno značko za odrasle naslovila v skladu z glavnima značilnostma občine - s steklom in z vodo. Konec aprila se je ob svetovnem dnevu knjige končala že sedma sezona akcije, prihodnje leto pa bo po vsej verjetnosti nekoliko bolj čezmejno obarvana. Direktorica knjižnice Nataša Koražija je povedala, da se je na povabilo k sodelovanju letos odzvalo več kot sto bralcev, medtem ko so v knjižnici prvo leto našteli približno trideset sodelujočih. »Zadnja štiri leta razširjamo seznam ponujenega gradiva. Predlagano gradivo v brošuri ločimo glede na žanre, da bralci lažje izberejo, kar jih zanima,« je povedala. V knjižnici na seznam ne uvrščajo zgolj strogo zahtevnih del, povsem preproste literature pa tudi ne. Enkrat mesečno bralce povabijo na pogovor o prebranih knjigah v Rogatec, kjer je enota slatinske knjižnice. Vsaj enkrat se srečanja udeleži gost, najpogosteje avtor katerega od predlaganih del. Pogovor ob slat'ni ali tudi ob čaju in piškotih se pri tem ne dotika le knjig, ampak se velikokrat naveže tudi na aktualno dogajanje. Bralce v vsaki knjigi čaka obrazec, kamor lahko zapišejo mnenje o prebranem delu. Njihov zapis ostaja v knjigi, svoje mnenje pa nato dodajo še drugi. Prihodnje leto želi Knjižnica Rogaška Slatina okrepiti sodelovanje s knjižnico Hum na So-tli iz sosednje Hrvaške. Svojim bralcem želi približati dela hrvaških avtorjev, hrvaškim bralcem pa znane slovenske avtorje. TV Knjižnica Velenje je letos pripravila peto sezono bralne značke za odrasle Odprimo knjige, v kateri sodelujejo tako bralci matične enote kot dislociranih v Šoštanju in Šmartnem ob Paki. Pred petimi leti je bil odziv na projekt branja za odrasle, ki ga vsako leto začnejo 8. septembra na dan pismenosti in končajo 23. aprila na dan knjige, zelo slab. Predlagano literaturo so namreč prebirali zgolj trije bralci. Knjižnica se je v naslednjih letih projekta lotila nekoliko bolj sistematično. V prvi vrsti se je potrudila bralcem ponudi karseda pester seznam knjig. Na ta način je k sodelovanju vsako leto pritegnila več bralcev. Letos je priporočeno literaturo prebiralo 34 bralk. Predvsem po zaslugi tega, da se je knjižnica povezala z OŠ Gustava Šiliha Velenje in s tem k branju pritegnila učiteljice, ki so bile tako zgled svojim učencem. Spoznavali tudi šentjurska peresa Odrasli Šentjurčani za bralno značko berejo že četrto leto. V tem času se je akcija razvijala glede na število bralcev, spreminjanje priporočene literature, a tudi glede na dogodke, s pomočjo katerih v Knjižnici Šentjur povezujejo sodelujoče. Pri bralni znački za leto 2014 sodeluje 185 ljudi. Letošnji bralni seznam daje poudarek španskim avtorjem in sodobnim slovenskim pisateljem. So pa v Knjižnici Šentjur pred časom med predlagano gradivo uvrstili šentjurske avtorje ali dela, ki govorijo o Šentjurju. Direktorica knjižnice Tatjana Oset je dejala, da se starostno za sodelovanje pri bralni znački odločajo tako srednješolci kot ljudje častitljivih let, če jim le še služijo oči. Glede na spol močno prevladujejo ženske. Glede na izobrazbo je sestav prav tako zelo pester. »Vemo, da ljubezen do knjig ni nujno povezana s stopnjo izobrazbe ljudi,« je pojasnila Osetova. V sklopu branja za bralno značko v Šentjurju nimajo rednih srečanj, a se v knjižnici skozi leto vrstijo prireditve, ki osvetljujejo izbrano literaturo. Ljudje so vabljeni, da svoja mnenja zapišejo v posebno zgibanko, največ pa jih svoj komentarjev poda kar ob vračilu gradiva. Takrat knjižničarki zaupajo, ali jim je bila knjiga všeč ali ne, ali so jo prebrali do konca, ali je bila pretežka in ali jo morda priporočajo še komu. Bralno značko Šentjurčani sklenejo februarja, s čimer počastijo slovenski kulturni praznik in medse sprejmejo kakšnega zanimivega gosta ter prejmejo bralna priznanja. TV AKCIJA 53 ZELENE DOLINE mm tednik Z Nacionalni inštitut za Javno zdravje Nil (S)hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje TOP FIT I center za zdravje in rekreacijo S Zdravstveni dom Celje Na dopust po sprostitev in ne po kilograme Proste dni dobro načrtujmo tudi kar se hrane tiče - Hujšanje tudi priložnost za svež videz Na dopustu, med prazniki in drugimi prostimi dnevi se poleg našega bio-ritma spremeni tudi način našega prehranjevanja. Ko gremo na lepše, nas lahko različne ponudbe, ki poleg obrokov ponujajo še kopico prigrizkov, sladic in pijač, hitro zavedejo, da zaužijemo več, kot bi sicer. Smisel nekajdnevnega oddiha gotovo ni v čezmernem hranjenju. Kako med hujšanjem poskrbimo za bolj čvrsto kožo in sijoč videz, pa je »hujšarjem« tokrat svetovala kozmetičarka. Polni penzion ali ponudba, ko je v ceni zajeto vse, kar lahko pojemo, prinašata s sabo mnogo pasti. Kljub temu da smo že popolnoma siti, se težko upremo še kakšni specialiteti, kateri od vabljivih sladic in za povrh morda spijemo še koktajl ali dva. Mišljenje, da smo za storitev plačali, zato jo bomo tudi izkoristili, nas pripelje do tega, da se iz oddiha vrnemo težji. A družinska zdravnica, vodja naše akcije, prim. asis. Jana Govc Eržen opozarja, da je smisel dopusta v sprostitvi in razbremenitvi. Zato ne bo nič narobe, če se bomo kakšni jedi odpovedali, pa naj še tako diši. Zdrava izbira Na zadnji delavnici so člani skupine delili svoje izkušnje o prehranjevanju na počitnicah. Večina si svoj jedilnik kroji sama, saj bivajo v apartmajih. Na morju radi posegajo po sadju, zelenjavi, pustem mesu in ribah. Si pa privoščijo tudi prigrizke, sladoled in druge pregrehe. Mnogo članov se je strinjalo, da več prostega časa s sabo prinese tudi pogostejše razmišljanje o hrani. Nežnejši spol se pri kuhanju seveda izdatno prilagaja željam boljših polovic in otrok. Jana Govc Eržen jim je svetovala, naj se tudi na počitnicah izogibajo sladkim pijačam, mastni hrani in sladkarijam. Tudi v restavracijah naj na Nekateri člani skupine so pri izgubljanju kilogramov zelo uspešni, drugi ubirajo srednjo pot, tretji pa s kilogrami borijo nekoliko počasneje. Naša skupina je v zadnjem tednu lažja za dodatnih 19,6 kg. Takole smo se pred objektiv postavili na delavnici kuhanja, ko nam je svoje znanje razdajal učitelj praktičnega pouka kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje Srečko Lešek. V zadnji vrsti (od leve): Alenka Rednak, Vlasta Krajnc, Simona Jančič, Maja Hrovatič, Silva Šribar, Tatjana Škornik Tovornik iz celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Srečko Lešek. V srednji vrsti so: Lea Kolar, novinarka Tina Vengust, Mojca Koštomaj, Roman Podlesnik, Helena Povše, Miran Čepin in Dragana Lončarevič. V prvi vrsti stojijo: Aleksander Vizjak, Mojca Kidrič, Kristina Kočar, Ivana Črešnar, Saša Gunzek in Rok Mijatovič. »Počitnice niso namenjene nenehnemu odpovedovanju in preštevanju kalorij. S tem obremenjujemo sebe, svoje prijatelje in okolico. Je pa zaželeno, da se z dopusta ne vrnemo težji, kot smo bili ob odhodu. To bomo dosegli, če ne bomo le poležavali na plaži, ampak bomo bolj telesno aktivni.« meniju izberejo jedi, ki so pripravljene na bolj zdrav način. Za piko na i Kaja Tavčer iz kozmetičnega salona Top Fit je pojasnila, da tudi znanje in spretne roke kozmetičark lahko poskrbijo za dodatno piko na i pri boljši samopodobi ljudi, ki se borijo s čezmerno telesno težo. »Hujšarji« so ji zastavili številna vprašanja o tem, kako učvrstiti kožo, izboljšati njen tonus in se zoperstaviti celulitu. Tavčerjeva je poudarila, da sta na prvem mestu gibanje in zdrava prehrana, izdatna podpora pri poti do lepšega videza pa so lahko tudi carbo tretmaji in različne masaže. Ob tem, ko se prepustimo strokovnjakom, pa nismo naredili le nekaj dobrega za naše telo, temveč tudi za dušo. TINA VENGUST Foto: GrupA 54 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Kaj je bolje? Slikar, zdravnik in programer so se pogovarjali, kaj je bolje imeti: ženo ali ljubico. Slikar: »Bolje je imeti ljubico, to je bolj razburljivo in večji navdih.« Zdravnik: »Bolje je imeti ženo, to je zanesljiva zveza. Programer: »Vesta kaj, fanta? Najbolje je imeti ženo in ljubico. Žena misli, da si pri ljubici, ljubica misli, da si z ženo, ti pa si lepo na računalniku ...« Pijanska Kaj je vrhunec pijanstva? Da objemaš tuš in mu govoriš, naj neha jokati . Drugi vrhunec: ko te ustavi policist, napihaš 2,8 in mu rečeš: »Kar na tri zaokroži.« Stanovanjska stiska Mož in žena sta živela z desetletnim sinom v majhnem stanovanju in imela sta se rada in zelo rada sta počela tiste stvari, ampak stanovanje je bilo majhno in edini način, da popoldne ostaneta sama, je bil, da otroka pošljeta na balkon. Da mu ne bi bilo dolgčas, sta mu naročila, naj jima sproti javlja, kaj se dogaja pred stanovanjskim blokom. Komaj je deček stopil na balkon, že je mož splezal na ženo. »Kovačevi so se pripeljali na parkirišče,« je javljal deček. Nekaj trenutkov je minilo. »Sosedov Janezek je dobil novo kolo in se vozi po parkirišču,« je javljal sinek. Še nekaj trenutkov je minilo. Par na kavču je hitel . »Sosedje so dobili obisk,« se je spet oglasil deček. »In Novakovi seksajo,« je sporočil fantek. Par na kavču se je v trenutku umiril. »Kako pa to veš!?« sta ga vprašala oče in mama. Fantek je odgovoril: »Njihov sin je tudi na balkonu.« Škripanje Delavec je na gradbišču dobil odpoved in je šel k šefu vprašat, zakaj. »Ker ti škripa samokolnica,« odvrne šef. »Kako, če pa samokolnice vsem škripajo?« »Res je, ampak tvoja škripa ciiiiiiiijjjjuuuuuuu, ciiiiiijj-jjuuuuuuu, vse druge pa ciju, ciju, ciju, ciju .« Na avtobusu Šalo nam je poslal Nande Jakopič iz Laškega. V gneči na avtobusu stopi težak moški neki ženski na nogo. Ona nekaj časa trpi in potem reče: »Gospod, oprostite, na moji nogi stojite.« On pa njej: »Oprostim, gospa, oprostim.« Spraševali smo vas, kdo je v Novem tedniku avtor zapisov s Kitajske in v prilogi TV-Okno člankov o filmu. Pravilen odgovor se glasi: Peter Zupanc. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Katarina Obran, Ulica bratov Vošnjakov 5, Celje. NAGRADNO VPRA7ANJE Koliko finalistov se poteguje za končni naslov naj maturantke in naj maturanta? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Več kisika? Po novem imamo ponedeljkove seje uredništva na prostem, ne več v pisarni. Če bo več kisika okrog novinarskih glav pomagalo, da se bo v razpravi utrnilo še več idej, bo namen dosežen. Nekatere skrbi, da celjski zrak le ne vpliva tako blagodejno in da bi morali kam dlje ... ANEKDOTE Carlu Friedrichu Gaussu (1777-1855), nemškemu matematiku, fiziku in astronomu, je učitelj rekel: »Postavil ti bom eno vprašanje in če boš odgovoril točno, ti na drugo vprašanje ni treba odgovoriti. Torej, koliko iglic je na božični jelki?« »67.543,« odgovori brez oklevanja Gauss. »Kako pa si jih preštel?« vpraša učitelj. »To je pa že drugo vprašanje,« odgovori Gauss. MODROSTI Avtor karikature je Milan Alaševič. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 27. maja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 9 8 6 9 2 5 3 1 6 4 1 7 3 6 9 5 9 1 3 1 2 5 8 4 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / - * Spoznavajmo svet in domovino Menda je doma najlepše, ampak človek tega ne more vedeti, če nikoli ne gre po svetu. Tam se mu namreč lahko zgodi vse mogoče. Po nekaj letih sicer ostanejo le lepi in zabavni spomini, tako kot sicer velja v življenju. Največ zabavnih zgodb je povezanih s tistimi davnimi časi, ko so še bili sindikalni izleti. Ker nas v podjetju nikoli ni bilo posebej veliko in vsi tudi niso hoteli zraven, je bil potreben cel projekt, da se nas je kljub temu nabralo dovolj, da se je bila kakšna turistična agencija pripravljena ukvarjati z nami. Več kot tri dni tudi nismo smeli manjkati, ker je bilo treba poskrbeti za časopis in radio, ampak tudi to je bilo običajno dovolj za nekaj nepozabnih izletov. Včasih je bil že cel podvig, da smo sploh prišli na želeno mesto. Sploh če sta se vmes pokvarila kar dva avtobusa. Nepozabni so bili tudi začetki potovanj, vsaj takšna, ko smo imeli zraven zamudnike in zaspance. Tako smo nekoč na dogovorjenem mestu, in to celo čisto blizu njegovega bloka, zjutraj zaman čakali sodelavca. Po klicih in zvonjenju na domofon je končno odprl utrujene oči. Prejšnji dan je bil namreč na zabavi, ki se je malo zavlekla. Niti stvari si še ni uspel spakirati, tako da je po polurnem čakanju le prisopihal tako rekoč brez vsega. Ne samo da je bil na poti prepuščen prijaznosti sodelavcev, ki so mu odstopili kakšno svoje oblačilo, za kazen, ker smo ga čakali, je moral še nato vsem plačati pijačo. Ampak izlet je uspel! Tako kot tudi tisti, ko nas je zamudniški sodelavec s svojim avtom le dohitel tik pred mejo in nato z nami nadaljeval pot na avtobusu. Smeha in šal ni zmanjkalo niti takrat, ko bi morali vsaj za hip utihniti in poslušati vodnika. Da je njihova plača na takšnih izletih resnično zaslužena, se je kar nekajkrat izkazalo, ko so le še stoično zavzdihnili ali se delali, da niso REŠITEV SUDOKU 101 6 2 9 3 5 8 1 7 4 7 5 3 2 1 4 9 6 8 4 8 1 9 6 7 2 5 3 1 3 7 5 2 9 4 8 6 2 6 5 4 8 1 7 3 9 8 9 4 6 7 3 5 1 2 5 4 6 1 3 2 8 9 7 3 7 2 8 9 5 6 4 1 9 1 8 7 4 6 3 2 5 z nami, ko se je sodelavec na primer odločil, da bo preveril, kako je bilo spati na postelji Ludvika Bavarskega ... Tudi tuji jeziki nam niso šli vedno najbolje. Nekoč smo se odpravili v nemško govorečo deželo, kjer pozdravljajo z »Grüs Gott«. Kolegica, ki je mislila, da je gospa dejala »Krista Gott«, in domnevala, da je s tem povedala svoje ime, se je tudi sama lepo predstavila, kot veleva bonton ... Še lepše je bilo v Italiji, kjer smo žejni naročali hladno pijačo. Toda kaj, ko je italijanščina trd oreh, a mi smo se učili samo angleško, pa še to bolj na pol. Ker pa smo brihtne glave, smo sklepali, da če se v angleščini hladno reče »cold«, potem je v italijanščini zagotovo »caldo«. Ko je natakar debelo gledal ob naročilu, da želimo »vino caldo«, se nam je počasi le zasvetilo, da nekaj ne bo v redu. Pogrel ali skuhal ga sicer ni, kar bi bilo glede na naročilo logično, posebej hladno pa tudi ni bilo. Zadnja leta se na potovanja sicer odpravljam brez sodelavcev, a brez prigod vseh vrst še vedno ne gre. Od takšnih, ko se človek »zmoti« in gre prehitro z letala, ki ima vmes še en pristanek pred končnim, pa do manj stresnih, ko se izgubijo sopotniki, ki ne znajo nobenega tujega jezika in niti nimajo telefonske številke vodnika - ker jo je pač »pozabil« sporočiti. Ob takšnih, ko se na potovanje v južne kraje odpraviš zato, da bi bil na toplem, pa vse dni dežuje, se niti ni vredno več jeziti. Ali kot je dejala ena od sopotnic: »Sončnega vzhoda v puščavi ob dežju pa tudi ne vidi vsak!« Tako se ne splača razburjati niti, če letalo zamuja dve uri, če je kakšen dan hotel malo manj »nobel«, če je za kosilo na voljo le neka čudna juha iz še bolj čudne zelenjave ali če vodnik vse dni obrača le deset stavkov. Vedno se lahko človek tolaži z mislijo, da bo kmalu doma, kjer se mu bo vsaj teden dni zdelo kot v raju. Dokler ne bo spet zahrepenel po pustolovščinah . POPOTNICA Zaupate nam že -69 let— K RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka KrižanKe & uganKe BLAGOVNA ZNAMKA PORTUGALSKI POMOR-ŠČAK(FER-DINAND) VODJA RIMSKIH SUŽNJEV EDVARD RUSJAN STRUPEN IGLAVEC KULTURA MEZOLITIKA NAPOTEK (ZASTAR.) DOLGOREPA PAPIGA ŽIVALSKI VRT OAZAVLIBIJ. PUŠČAVI PALESTINSKO MESTO DIKTATOR AMIN 15 ZVEZNA DRŽAVA VZDA TRI ENAKE KARTE PRI POKRU OSEBNI ZAIMEK ► Ali... ZDRAVILNA RASTLINA IZDELOVALEC KRUHA NRAVO-SLOVJE GOSTINSKI DELAVEC ČARU NOVAK NEKDANJA RTV-NAPO-VEDOVALKA KALAN ŽLAHTNI PLIN MUSL. VER. POGLAVAR PREBIVALEC ANT-WERPNA TEKMOVAN-JEVTREH DISCIPLINAH VRSTA, LINIJA IGRAŠ KARTAMI NEPREMIŠLJENA PORA-BADOBRIN 19 IGRA NASREČO 12 GRŠKA ALKOHOLNA PIJAČA TELESNI OKRAS 14 MESTOV PREKMURJU DAMJAN OŠLAJ SPANSKI PISATELJ (MATEO) ENOCELIČ-NA PRAŽIVAL OBISK NAŽENIN. DOMU EGIPTOVSKO MESTO 22 RIBIŠKA VRVICA SL.SLIKAR (JURE) SLOVENSKA PLESNA NOVINARKA (BARBRA) NACE (LJUBK.) MALISUNDSKI OTOK 23 NIGERIJSKO MESTO ZVONE ŠERUGA 13 ANGLEŠKI REŽISER RUSSELL AM. IGRALKA (VERONICA) MLADOPOROČENEC JUŽNOAMERIŠKI RASTLINSKI STRUP ENAKA VOKALA AFRIŠKA DRŽAVA VODJA OKTOBR. REVOLUC. MOGOČNA GORA ORGAN VIDA FRANCOSKA POKRAJINA SLOVENSKI PISATELJ (MIHA) GRŠKO GOROVJE PREBIVALKA ANGOLE DEOKSIRI-BONUK. KISLINA ZAPISO-VALNIK ZNAMKA SMUČI MESTO NA POLJSKEM PEVKA DEŽMAN 20 KRAJ PRI ROGAŠKI SLATINI 24 KRAJV AVSTRIJI OBANIŽI ZAPISZGO-DOVINSKIH DOGOKOV NEMŠKI IGRALEC (KLAUS) ALBANSKA REKA Nagradni razpis 1. nagrada: bon za hrano v piceriji Zanzibar v Šentjurju 2. nagrada: bon za gostilno in pivnico Stari pisker v Celju 3. nagrada: bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 27. maja. Rešitev nagradne križanke iz št. 20 Vodoravno: MAMA, MIŠ, OPASNOST, TALAR, TE, IČA, ATIK, KAVOVINA, DANIS, TAR, TR, JANE, INTRIGANT, SMOLAR, MANEKEN, KAKAV, BO, PE, KOLORADO, OBET, ALKAN, VON, JETRCA, LEO, ALIBI, EKAVEC, AKRA, EČ, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Ona: S partnerjem se boste odločili za korenite spremembe v odnosu, saj se zadnje čase prepogosto prepirate. Kompromis bo vsekakor dosegel svoje cilje, saj se boste počutili dobro kot že dolgo ne. On: Ponovno boste začeli dvomiti v sebe. Spraševali se boste, ali je bila rešitev resnično tako pametna, kot je kazalo na začetku, ali pa se vam je to samo dozdevalo. Šele partnerkina pohvala vam bo vrnila samozaupanje. Ona: Več kot očitno je, da vam ne bo prav nič dolgčas, saj se vam obeta prava razprodaja prostega časa. Seveda ima lahko to tudi določene posledice tako v ljubezni kot tudi pri povsem vsakdanjih stvareh. On: Nikar ne bodite preveč samozavestni, saj se vam lahko to še zelo maščuje. Predvsem pa ne dajajte v nič partnerke, pošteno vam bo zamerila. Naredite kompromis na ljubezenskem področju in ne bo vam žal. DVOJČKA Ona: Spogledovanje s prijetnim neznancem se bo končalo natančno tam, kjer ste to načrtovali že od začetka. Prihodnost pa bo pokazala, da to ne bo le kratka avantura, ampak nekaj veliko lepšega in trajnejšega. On: Uspehi na poslovnem področju vam bodo dodobra povzdignili samozavest in vam bo zato vse skupaj le še bolje uspevalo. Pri tem nikar ne pozabite na tiste prijatelje, ki so vam pri tem vzponu tudi obilo pomagali. E Ona: Lepo je, da ste se povsem posvetili novim dolžnostim, toda ni vam treba pretiravati. Imate še dovolj časa, da si poiščete smisel življenja še v čem drugem in ne samo v trenutnih zaposlitvah. On: Zabavali se boste kot že dolgo ne, pri tem pa boste spoznali tudi nekoga, ki vam bo še veliko pomenil. Pri tem pazite na svoje zdravstveno stanje, ki ni v nič kaj zavidljivem položaju, prej nasprotno. NAZOR, DI, TANIN, PAMET, KAJ, ARKADIJA, PRIPORA, ME, LANEC, LOPAR, INKI, ZETI, NENA, GOR, ETIKETA, INES, OSMODEK, KUBIK, ČU, TALIBAN, DEKANKA, RATEČE, ALERGEN. Geslo: Nikogaršnja zemlja Izid žrebanja 1. nagrado, bon za kosilo v Hotelu Hum Laško, prejme: Emil Urbanija, Ul. 14. divizije 5, Rimske Toplice. 2. nagrado, klasično manikiro v Lepotnem studi Nastia v Celju, prejme: Angelca Fijavž, Kašova 20, Vojnik. 3. nagrado, bon za storitve šiviljskega servisa Flikca v Celju, prejme: Drago Flis, Laška vas 63, Štore. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Spoprijeli se boste z izredno težko nalogo, ki pa vam bo šla prav odlično od rok. V veliki meri vam bo pri tem pomagal tudi prijatelj, s katerim ste v zadnjem času v izredno dobrih odnosih. Le tako naprej! On: Nikar ne prekinite dela,, ki ste ga nedavno začeli, saj ste na povsem pravi poti do uspeha. Pri tem vam bo v veliki meri pomagala dobra prijateljica, ki je imela v bližnji preteklosti opravka s podobnimi zadevami. U^^MJIhM Ona: Poskusite poskrbeti tudi za svoje zdravje, saj vam lahko v nasprotnem primeru veliki načrti kaj hitro padejo v vodo. Preveliki napori so vas precej izčrpali, zato si dobro odpočijte in si naberite svežih moči za nove podvige. On: Ugotovili boste, da se pod lupino tistega človeka skriva vse prej kot to, kar ste si mislili. Stvar postaja delika-tna, zato ne bi bilo slabo, če bi bili kar najbolj previdni. Za neumnosti bo še čas ... STRELEC & Ona: Vsi strahovi in pomisleki, ki vam že nekaj časa grenijo življenje, bodo prešli ob prijetnem presenečenju, ki se vam obeta. Načrte za velika dejanja raje preložite na kasnejše obdobje. On: Prišel bo čas za poravnavo starih računov z nekom, ki vas je nekoč pustil na cedilu, zdaj pa bo prišel k vam prosit za pomoč. Predvsem od vas je odvisno, kako boste ravnali. KOZOROG Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smete pričakovati preveč, še najbolje bo, da ne pričakujete ničesar in ste na koncu prijetno presenečeni. Prisluhnite partnerjevim težavam, saj vas v tem trenutku resnično potrebuje. On: Pred časom ste si skoraj polomili zobe ob težavi, skozi katero se boste zdaj dobesedno sprehodili. Vse se bo razpletlo kar samo od sebe, od vas pa je odvisno, ali boste to izkoristili do skrajnih možnosti. Ona: Soočili se boste s precejšnjim problemom, ki pa ga boste z resnim pristopom rešili veliko hitreje, kot bodo to pričakovali drugi. Konec koncev niti sami ne boste verjeli v to, česa ste sposobni. On: Izrekli boste pomembno odločitev, ki vam lahko prinese še obilo sadov. Seveda tudi neprijetnih, zato bodite kar-seda pozorni na poteze svojih tekmecev. Ti vam bodo stalno poskušali izmakniti tla pod nogami. DEVICA Ona: Morali se boste sprijazniti, da ne morete spremeniti navad svojega partnerja. Toda verjetno je ravno to tisto, kar vas na njem najbolj privlači. Še vedno pa boste razmišljali tudi o nekom drugem. On: Partnerka vas bo povabila na prijeten izlet, saj vam namerava povedati izredno pomembno novico, ki vam bo v veliki meri spremenila dosedanje življenje. Pripravite se na to, da ne boste preveč presenečeni. VODNAR Ona: Vse tisto, kar ste že dolgo načrtovali, se vam bo izpolnilo. V ljubezenskih zadevah bodite previdnejši. Vse bo šlo kot po maslu in vse, kar bo potrebno, je le pripravljenost, da boste to tudi izkoristili. On: Postavite svoje pogoje in kaj kmalu boste opazili, da jih bodo sprejeli tudi ostali. Čaka vas prijetno presenečenje v družini, kar vam lahko docela spremeni dosedanji življenjski tempo. Seveda v pozitivni smeri. Ona: Sprejeli boste prijateljev predlog za konkreten posel, kar se vam bo v bližnji prihodnosti pošteno obrestovalo in še določene poslovne povezave si boste pridobili. Nikar se preveč ne obirajte. On: Življenje ni postlano z rožami. Poskusite se čim prej otresti svojih težav in nepotrebnih komplikacij. Ta teden se vam obeta precej delikatna zadeva, ki jo boste na koncu vendarle razrešili v svoj prid. 1 11 3 4 9 2 5 6 7 10 8 21 18 16 17 56 RUMENA STRAN Z leve: Sanja Mlinar Marin, Alenka Godec, Samo Ivačič in Lidija Koceli, ki v žalskem ZKŠT vodi program kulture. Nasmeh do ušes Festival a capella skupin Sredi zvezd je konec tedna v Žalec privabil slovenske glasbenike. Znanih imen ni manjkalo niti v tričlanski žiriji, ki so jo sestavljali pevci Alenka Godec, Sanja Mlinar Marin in predsednik komisije Samo Ivačič. Če sklepamo po prešernih nasmehih God-čeve in Mlinar Marinove, komisija pri ocenjevanju skupin v tekmovalnem delu programa ni imela težke naloge. Čisto mogoče pa je, da ju je nasmejal nastop članov skupine Male malice, ki vsako leto poskrbi, da v domu II. slovenskega tabora ne manjka smeha. Letos je Ljubljančanom komisijo uspelo prepričati celo do te mere, da so postali zmagovalci srečanja. ŠO, foto: TT Zgodovinarji namesto politikov Kljub stojnici, postavljenemu mikrofonu ter zbrani množici je bilo v soboto dopoldne mimoidočim hitro jasno, da žal ne gre za vnovično odprtje celjskega Železninarja. Za kaj takega, je bilo slišati kar nekaj razočaranih vzdihov, bi moralo biti na kupu vsaj toliko politikov ali pa vsaj ekonomistov, ne pa zgodovinarjev. IS, foto: GrupA ft L: ~ "fiTT flLfi \ t^Äfv ^Wj^B Ä 'Jm v ■— A K j Ü1 T ' \M / ' v Ur \ /t m i I ET II FL Prvi odprti depo sta si (z leve) ob avtorici projekta Mariji Počivavšek in direktorici Muzeja novejše zgodovine Celje Tanji Roženbergar ogledala tudi Tone Kregar in glavni celjski arhivar Borut Batagelj. Med obiskovalci smo opazili tudi Boruta Alujeviča in Marjana Ferjanca. Za oživljanje Celjanov dobro poskrbljeno Na območju knežjega mesta je od minulega tedna nameščenih že 20 defibrila-torjev, ki pridejo še kako prav pri oživljanju ob zastojih srca. Med prvimi so te aparate namestili v vseh večjih nakupovalnih središčih, v nekaterih športnih dvoranah, zdravstvenem domu in v središču mesta še ob vhodu v Narodni dom na Trgu celjskih knezov. Defibrilatorje imajo v večjih podjetjih, kot so na primer Cinkarna Celje, Telekom, Mobitel ter Petrolova skladišča, zdaj pa lahko Celjani in drugi obiskovalci na njegovo pomoč računajo tudi pri poslovni stavbi Zavarovalnice Adriatic Slovenica na Lavi. IS, foto: GrupA Otroci kot rdeča nit Na nedavni prireditvi Evropska vas v Celju smo med množico otrok ujeli tudi nekaj znanih obrazov. Nekateri so prišli po službeni dolžnosti drugi iz radovednosti ali zato, ker so nastopali njihovi otroci. NC, foto: GrupA Danijela Gorišek (desno) je v celjski bolnišnici vodja službe za odnose z javnostmi, v prostem času pa mama. Sonja Polegek je učiteljica v Osnovni šoli Lava in ima pri delu z otroki dolgoletne izkušnje, zato sta imeli kar nekaj skupnih tem za pogovor. O otrocih bi lahko kakšno rekla tudi Mateja Zidanšek iz celjskega zavoda Socio in Željko Cigler iz Mestne občine Celje, ki je v oddelku za družbene dejavnosti zadolžen za osnovno šolstvo. Ali pa sta se glede na resnost izrazov lotila povsem drugih problemov ... Na prireditvi se je med drugim predstavljala I. gimnazija v Celju, zato so na Krekovem trgu preverili, če je vse v redu, tudi ravnatelj Anton Šepetavc (desno), poslovna sekretarka šole Breda Arnšek in Branko Bezgovšek, ki skrbi za računalnike. Videti so bili zadovoljni. Kot sta se strinjala županov pooblaščenec Janko Požežnik (levo) in direktor poslovne enote Srečko Dobelšek, bi bilo najbolje, če aparata ne bi nikoli uporabili, vseeno pa so se zaposleni v AS v preteklih tednih usposobili za uporabo.