PP* Natisov 15.000« ajerc" izhaja vsaki lek, datiran * dnevom nasledke nedelje. Ijhročnina velja za Av-yšo-0grsko: /.a celo 3 krone, za pol in pdrt leta razmemo; Nemčijo slane za celo leto 5 kron, za (Ameriko pa 6 kron; [a drugo inozemstvo se I ucuni naročnino z ozi-[ »m na visokost pošt-I «ne. Naročnino je plačali naprej. Posamezne [ Itevilke se prodajajo po 6 vin. I Uredništvo in uprav-nistvo se nahajata v [Ptuju, gledališko poslopje Slev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Va strani K 32, za »/» strani K 16, za >/, strani K 8, za »/„ strani K i, za >/•» strani K 2, za '/«4 strani KI. — Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. Stev. 26. V Ptuju v nedeljo dne 28. junija 1908. IX. letnik. Iz starih casoy ... Pošteni slovenski posestnik, katerega ima Iništvu znano, nam piše: „Jaz sem danes že 80 let star in v teh letih izgubi člorek veselje do politike in prepira; nj je menda Tsa politika samo prepir. Sploh M M nisem nikdar veliko za politiko, društva, itmnke meni), kajti v času moje mladosti amo kmetje veliko delali pa bolj kod danes živeli. Mislim da marsikateri današnjih kmetov bi rad ijal z življenjem kmeta izsa časov tlake. Kajti jrav nimamo več desetine in tlake, se nam [vendar ne godi bolje. S ve lase imam, gospod nrednik, in že zato [mi dovolite par besed. Spominjam se otroških [ mojih let. Hiša mojih starišev je bila sosedna fkrovža. Ia v farovžu je vladal takrat (pred 70. leti) župnik J. K., star gospod, ki počiva že desetletja pod grudo domače zemlje. Vidite, ta župnik je bil pravi d n b o v n i k. Na političnih shodih ga ni nikdo slišal govoriti, ali kadar je pravil z milim, očetovskim glasom raz prižnice nauke krščanske ljubezni, takrat ni ostalo nobeno oko snho, takrat smo se res čatili kot družina, kot bratje in sestre, katere združuje prava ljubezen. S hnjskajočimi časniki v roki nisem nikdar videl našega žnpnika, pač pa za plugom in pri dela v goricah. Kolikokrat je prišel naravnost iz njive z blatnimi čevljami k nmirajočimi, ki so hrepeneli po njegovi tolažbi in z lahkim srcem nmrli, ko jim je dal brez mučenja odvezo. Za testamenti todi ni letal in od ljudi je vzel le toliko daril, kolikor jih je potreboval za življenje . . . Res, gospod nrednik, to je bil pravi krščanski duhovnik. Leta so minula in šel sem po svetn. Videl sem precej dežel in čeprav niso bili duhovniki povsodi eduaki našemu župniku, trudili so se vendar večidel, da vzdržijo dobro spo-raznmljenje in prijateljstvo med farani. Imel sem celo priliko, da slišim na lastna nšesa nemškega škofa, ki je v cerkvi zaklical, da duhovnik nima s politiko ničesar opraviti. Ali čez leta sem prišel domu in videl vse drugačne razmere. Dobri, pravi duhovniki so postali redki, — na njih mestih pa so sedeli Vnckelci, Sorkoti, Rabuzeki, O^rzeki, Svatoai in ednaki gospodje. Po pravici povem, da naj-prve nisem veroval člankom našega „Š;ajerca". Mini ni šlo v glavo, da bi se mogel katoliški dnhovnik iz narodnostnega sovraštva tako daleč pozabiti, da iztrga križ iz groba. V glavo mi ni šlo, da bi mogel duhovnik umirajočemu odvezo braniti, samo zato, ker je revež naročnik kmetskega lista. Nisem mogel razumeti, da bi mislil dnhavnik ob smrtni postelji le na denar in da bi mrliča pokopati ne hotel zaradi denarja. Ne, vsega tega nisem mogel verjeti. In ^islil sem si: „Šcajerc" si nalaga veliko odgovornost zaradi svoj h člankov. Na drugi strani pa mi ni šlo v mojo kmetsko glavo, da po , Štajercu" napadeni duhovniki ne tožijo. „Šsajerc' je očital enemu duhovniku, da je zahrbtno na ljudi streljal, — pa ni bil tožen. Dru ;eraa je očital čudne stvari z kopajočimi se dekletami, — pa ni bil tožen. Tretjemu je očital, da je ocg»nil ljudstvo z lažmi za tisočake, pa ni bil tožm . . . Vidite, gospod urednik, to dejstvo mi je delalo preglavice. Zakaj ne tožijo? Isgovor, da nimajo zaupanje v sodnijo, je vendar jalov, ko vendar isti duhovniki tolikokrat vboge kmete tožarijo ... In prišlo mi je na misel, da mora vendar vse to, kar piše „Š t a j e rc", res biti.. - Pozneje sem se sam prepričal. Ia kadar sedim zdaj v nedeljo za hišo ter prebiram „Sta-jerca", takrat prihaja zopet spomin na nekdanjega našega župnika. Kaj bi ta pravi dnhovnik rekel, ko bi videl današnje svoje tovariše ? Mislim, da bi slekel duhovniško suknjo in se milo zjokal.. . Duhovniki, ne pozabite krščanstva! To vam kliče star mož, ki je sicer samo kmet, ki pa vendar čuti in misli I Politični pregled. Politični položaj je kazal v zadnjih tednih prav temne oblake na obzorju. Šlo se je za Wahrrauada. Visokošolski profesor Wahrmnnd je imel namreč predavanje, v katerem je bilo par klerikalcem nepriljubljenih besed. To je dalo črnim čukom in sovam vseh jezikov povod, da pričnejo viharni napad na avstrijsko šolstvo. Saj je šola, razširjevalka znanja in izobrazbe, trn v oku klerikalizma, ki zamore vladati edino v temi in neumnosti. V hipa pa, ko bo hoteli klerikalci na komando dunajskega špiser-kralja dr. Luegerja dobiti šolstvo v svoje kremplje, v tem hipu so stali vsi naprednjaki vseh narodov v eni vrsti, da se obranijo tega napada. Klerikalci so zahtevali, da profesor Wahrmnnd sploh ne sme več podnČevati. Nahujskali so zgornjo-štajerake kmete, da so šli ti reveži a poleni ia se pretepavali pod vodstvom razgrajača Hagen-hoferja s študenti. Grozili so, da bodo na Tirolskem s puškami na naprednjake streljali. Ali vse, kar je naprednega, svobodomiselnega, je stalo trdno. Napredni kmetje bo izjavili, da se ne pustijo zlorabljati v klerikalno-politične namene in da ne grejo v ogenj po kostanj za črnuha. Študenti pa so proglasili po vseh visokih šolah splošni štrajk... Zdaj je vsa zadeva končana. Profesor Wahrmnnd bode podučeval v Pri „grobian-birtu". m. Miha je pogledal nekega dne okoli sebe, ako ga tudi vsi poslušajo, popraskal se je po svojih kodrastih laseh in pričel pripovedovati: ,Veste, kaj jo je posestnik Urban že zopet ošpilal? Včeraj je bil potok ob njegovi hiši precej velik, kajti prejšne dni je deževalo. Ob po-toku se je sprehajal učitelj Grilček. Mož je tudi prvak; ako sliši nemško besedico, postane rdeč kot knhan rak in prične godrnjati kot razjarjeni porman. No, mostu v bližini ILbanovega posestva ni bilo, Grilček bi pa rad na drugi breg prišel. Gleda okoli sebe in premišljuje, ko stopi Urban sam poleg njega. — „ Ali bi rad čez potok?1 vpraša posestnik. — ,Ja", odgovori učitelj, ,pa ni mostu". — „To nič ne de", reče Urban; „ako ti je prav, nesem te ja čez potok". — Učitelj se je nekaj časa branil, končno pa je le privolil. Urban si sezuje čevlje; ko je hlače navikal, vzel je Grilčka na rame in stopil v vodo, ki je bila do kolen visoka, ri-edi potoka pa se ostavi Urban in pravi: ,Ti, Grilček, zdaj pa le hitro zavpij: Heil!" — Učitelj pravi ves razburjen: »Kaj? Jaz? Jaz naj vpijem »heil?" Jaz? Saj vendar veš, da sem Slovenec, pa Slovenec, pa Slovenec, pa ne vpijem ,heil", pajie, ne, ne". — Hladnokrvno reče posestnik U-ban: .Dobro, ako ne zavpiješ „heil", te pa vržem v vodo".—Grilček se je branil in branil; ko pa je videl, da bi ga Urban res najraje v vodo vrgel, zašepetal je tiho: »Heil, heil". — „0, to nič ue velja", pravi Urbau, »vpiti moraš, da se kaj sliši". — In prestrašeni učitelj je pričel kričati na vse pretege: »Heil", »heil", »heil". V;i smo se smejali. Radovedno pa sem jaz vprašal: »In potem? Ali ga je nesel na drugi breg potoka ? —r »Ne", odgovori M ha, »ko je Grilček kakšnih pet minut vpil, vrgel ga je Urban vkljnb temu v potok. Ropotal ia šimfal je kot vrabec v kaši, pa pomagalo mu ni. Ves jezen in moker je odšel domu". Naročil sem si še osminko ,,ta rdečega", ko prične pripovedovati žnidar Knm o starih časih, ko so pili vino še tako po ceni kakor danes enkerpekerjev „met" in se je dobil za stari „zeksar" lepi zajntrk. ,,Takrat'', pripovedoval je Knm, ,Je bil na oglju te ceste meščan in pek Kipfl. Mož je zvečer v dobri tovarišiji rad malo pregloboko v glažek pogledal. Njegova žena pa se je rada malo kregala in mu je marsikatero grenko povedala, kadar je pricapljal domu. Seveda, piskrčke mu ni na glavo metala, kakor delajo to dandanes ženke. No, nekega večera je sedel Kipfl precej dolgo v krčmi. Se par minut je manjkalo do ene po polnoči, ko je poskušal hišne vrata odpreti. Ključ je imel, aH luknje v ključavnici ni mogel najdeti. Prišel mu je pa „nohtvahter" F fi na pomoč. In v tem hipu pride Kipflu nekaj na misel. „Veš kaj", pravi F ti ta, „ko pridem jaz zdaj v sobo in priž- . gem lač, pa zavpij da je enajsta ara. Potem pa pridi jutri v mojo pekarijo, dobiš lep „cvanoger-labl'. In res! Kipfl pride v spalno sobo, užge luč in ženka je že pričela ropotati ter mrmrati nekaj o lnmpih, ki ponoči okoli pohajajo. „No" pravi Kipfl, .,«aj še ni pozno". — »Kaj, ni pozno? Eia mora biti vsak čas". — Ali vtem hipa zavpije doli na cesti „nohtvahter" F.fi: „Go«pe in gospodje, naj povem, enajsta je ravno odbila". Pomirjena se obrne gospa Kipfl na drago stran in zaspi. Drago jutro je Kipfel spal, gospa. pa ja sedela v pekariji, ko pride F fi. „No, kaj bode dobrega ?" ga vpraša gospa. F.fi se je malo namuznil in odgovoril: ,,No, nič hudega, prišel sem po tisti „cvancger-labl", ki mi ga je gospod obljubil, ker sem ob eni ponoči enajst klicat". Tega pa ne vem, kako je gospa Fifita pogledala"... Jari je pazno poslušal in kimal z glavo. Mislil je pač: kako lepi so bili stari časi! Danes pa, — no, Bog se usmili, daaes nimamo J več tako prijaznih „nohtvahtarjev" . . . Mahlzeitl (Prihodnji« naprej.) leseni na visoki Soli t Pragi. Za prvi hip je torej črni naval odbit. Seveda, klerikalizem je zmaj, kateremu zraste ta vsako odb to devet novih glav. Ali stali hodemo na pozorišču, vsi, ki čutimo napredao. Sila ostani nedotaknjena in časi temnega sred nega veka naj bodejo po. kopani 1 Pr poved avstrijske veljave. Vlada ie izdala odredbo, po kateri je s 1. julijom 1908 prepovedana v trgovskem in obrtniškem prometu raba prejSne avstrijske veljave (goldinarji in krajcarji) ter «e sme odslej računati le s kronami in vinarji. Ker so za prestopke določene kazni, opozarjamo občinstvo na to odredbo (glej tudi in-zerat v današnji številki ,Šaierca".j Starostno zavarovanje. Davno že se je sprožilo Ijndiko zahtevo, da uresniči vlada potrt boo splošno zavarovanje za slučaj starosti in invalidnosti. Poslanci raznih strank so zthtevali, da bi se pri temu zavarovaaju oziralo tudi na samostojno obrtništvo in na kmetijstvu pripadajoče stanove. Na ministerskih sestankih se je o tej zadavi razpravljalo in prišlo tudi, kakor se poroča iz Dunaja, do zaključka. V jeseni bode vlada državni zbornici tozadevno zakonsko predlogo izročila. Dotičoa postava bode obwgila prisilno zavarovanje za delavstvo, obrtništvo in kmetijstvo. Ratur-kart ne bode več. Jažaa železu:ca hoče izdajo tur- in retur kart odpraviti. Samoumevno je, da hoče a tem svoje dohodke povišati. Gospodje akcijonarji na Dunaju imajo pač .premalo" denarja... Pivo SO podraži. Listi poročajo, da se podraži cena pive sredi pr hodnega meseca julija. Zreza pivovarjev je baje sklenila da zviša ceno pive za 2 K, za trgovce za 4 K pri hektolitru. Krčmarji in trgovci seveda ne bodejo tega zvišanja plačali, pač pa mi, ki pijemo pivo. Kaj, ko bi se ljudstvu to večno zvišanje enkrat pre-nenmno zdelo in bi ponehalo to kuhano vodo piti? Dopisi. Cirkovce na dr. pol. . Naš kaplan Malh'or Sirko, po milosti božji Bslovensko katoliški' duhovnik.", kakor se sam na z vije, še zavrom aanja o C.rkoiškem „Bez;erkatagi" in še napada ljudi ter dre ž, če še bodo prišli kaj v Cirko\C9 „hajlat". Na dan Telovega je povsod kakor tukaj navada, d« imajo pri procesijah altar je raspostavljene. Takšen altar je pri nas tudi dosedaj stal pri hiši našega načelnika požarne brambj; a glej ga no, iz samega političnega soraštva letos ni smel pri njegovi hiši altar stati! Tudi imamo vsako prvo nedeljo po Telovem pri nas tako z?ano žgnanje. Tudi ta dan smo imeli do sedaj zmerom procesijo, a pri teh dveh duhovnikih naenkrat ni nič potrebno procesije. Na dan „Bizierkstaga" sta si pa naenkrat izmislila: »Ozaanira danes procesijo za dež, da bodava one zmotila". Zakaj pa sedaj ne oznanita procesije za dež, ki ga je bolj potrebno ko tedai ? Ali menda čakata, da bo barometer padel ? Š 5 celo na dan žegnanja smo imeli obe tihi sv. maši brez orglanja; bi se lahko črni plašč ob'ekli, da bi celo črne maše imeli žegaanji. Sidaj nočejo duhovniki brez dtbilega plačila nič storiti. Tuli je bila dosedaj navada, da so na belo nedeljo ali pa na Alojzijevo šli otroci k prvemu ar. obhajilu; te nevade sedaj ni treba; naš kaplan kot katehet ima učence, ki so že šole prosti in Že zraven starišev in drugih koscev kosijo, pri prvem sv. obhajilu pa še nislo bili. Kaj stariši otroke učijo, to otroci znajo. Pretočeno nedeljo je kričal po sv. maši, da smo se že bali, da se mu je zmešalo, nas imel za „šmrkovce", da smo s hudim duhom obsedeni in t. d, Mi te pa vprašamo, s kakšnim duhom si pa bil ti pri velikonočni spoveli obseden. ko je bila naša mladina pri spovedi ? Ti je znano, da so bili fanti pri tebi pri spovedi, si jim odvezo dal in si nisi upali iti potem k sv. obhajilu, ker se niso zanesli, da bi bila tvoja odveza veljavna, ker si govoril v spovednici reči, ki slišijo v svinjak pa ne v cerkev, ter da so prihodno nedeljo šli t Maribor k spovedi?! Zakaj držiš posamezna dekleta do calo uro pri spovednici, da pa atar.h ta čas 8 spoveš? Zakaj praviš dekletam, ki se ti spovejo, da nimajo nikakšnega znanja a fanti, tako-le : „Ta pač nisi _. 2 — zdrava!" Zakaj praviš mladim neiakušenim dekletam : „Ti dekle, kedar imaš svoj... te moraš" in t. d. V spovednici se govorijo reči, ki bi jih človek imenovati ne smel (dokazov dovolj) in ti kaplan, ali se ne bojiš da b< pravični B»g stegnil svojo vsemogočno rokom ndaril takšnega duhovna kakor črva v prahu, kakor se je v starem veku zgodilo ? Ali ni to oskrumba božjega hrama? Ia ti si upaš s tvojim jezikom pred sv. altar? Ti si upaš reči: „Sem katoliški duhovnik"? Dahovnik si ali žali bog samo po imenu! Ali je naš Uianik. ki si ti njegov namestnik, tudi tnId tako poooiuo g f-z ranimi lasmi kakor ti ? Če ti mežoar le malo pri oblačenju s plajšem tvojo frizuro zmeša, se zato tako raziežiš da dalj časa nočeš govoriti z njim (v Mih ovc h) Le pepela si na troio maueno glavo potrosi in reči: mea kulpa, mea maksima kulpa, nas pa pri miru pu iti, če hočeš da ti ne bodemo več takih časti po časopisih »kazali. Pa amen ! Farani. Sv. Oibald na Dravi. C'prav je naša ftra najmanjša v o&olci, je vendar drugim naprej. Mi imamo namreč ,,kaplana", medtem ko druge fare niso tako srečne. Di bi mašo bral, te pra-vca pa nima in ravno to bi bilo aemtertja potrebno. Pred kratkem šele je nekega poudelfca zutraj ob 6. uri k maši zvoailo; ua vse strani so ženice gledale, od kje bode „častiti" prišel. Ali zamauj, kajti ta se je zopet enkrat popoldne v domače pokrajine podal C-lo o vseh farovškib dogodk h tako imenitno podač balj. — Svet bo strmel I D jdej pa molimo: B >g nas čuvaj pr-vaških advokatov, judov in oderuhov! Od sv. Lovrenca slov. gor. D ivoli tudi meni predragi .Stajerc", si izbrati nek prostorček v Tvojem cenjenem listu S car še ni par mesecev preteklo, odkar sem doma, pa sem že izkoval v moji kovačnici nek dopis, kateri žali B -g mislim da dotičniku, katerega hočem malo obrisati, ne bodo kaj všeč. Mogoče bi pa znalo biti, bi L me kateri bralec le vprašal, kde da so bila (nji moja pota. Ali tega tukaj danes ne bom omeail mladei Samo mimogrede hočem naznaniti, da bi si ksMpozno ne mislil, da bi bil tam kjer pes do krnhj hI g« V more, bil sem daleč v tujini ter iekal bolM da bo sreče. Pa ker še žali B >g takrat na svetu niseel prej '•' bil kadar je Bog ljudem srečo delil, moral m I dar" jo pnkreveiati spet doma. Saj sem si tudi ul j« ka mojih rajžh velikokrat izmislil na pregovor ti zadrc pravi: Ljubi doma, ker ga ima. Ko sem bi iti ura ' doma me je radovednost mikala poizvedeti pol »odit teh in onih ljudeh obojega spola, tako da nijtl sape moj stari prijatelj vse izpovedal, o jednih slabe I kme o drug h dobro. Najbolj sem g t strmo gledalke I ga 3 mi je razkladal o nokem dsfclatu pa imena M. I gaQ< To§ nekdaj doma v Grlmc h, ziaj po na ržitka-1 lepf riji v Dagoviču. Ras so to našo M cko tri ne-1 k»o sreča skoraj v jedn^m letn doletele. P. »a je b Ia I j« da nam je mogla pokazati sad svojega telesi I g09 Ta druga pa da je imela dva meseca v Maribi« I j» kaj za storiti namreč hoteli so jej skrajšati prste. I P° Ta tretja pa kaj je vdova še po živem mišo. I že Ero so Yam neireče. Zlaj ae pa ta nesrečni« I ka huluje tar sa bo5e vseh mid-žav, s katerimi je I št umazana oprati, ter pravi kaj je vse nedolžne I V: če glin imimo nad sto'.ina d>kazov. Tadi dobro I P poznamo T'ojo RikuJovo nedolžno«t, Sramote I tudi pri Tabi valko ni. Stu te je ko volk« I strah. Kaj ps ta M cka v Gaorrk, toliko vleče, I m>rd» ni li net va5ti fan-,? Ali si ža Meh I piztbla koliko fintov ti je že cesto skoz igline C ušsia pokazalo. Ker ti si silno na slaboj stopinji I ti ui potreba tat prevzetna b.ti, ter takšnih I neumnosti govoriti. Pomagaj raje svojemu brato I delati ne pa da se okoli potepaš ter brat« I tožuješ. Pa mi irnamo, da ti po letu eolnce škodi I po z mi pa mraz. Naj bo za danes dovolj. Ti it I pa poboljšaj. Sv. Lovrenc Si. gor. Hrala tebi, ljubi ,Šta- j jerc". za tvoj trud! Hadi so čani in težko ifl prialaž mo naš vsakdanji krnh Zttegapoda poklica naj sod-nija na pričanje! Sv. Trojica V SIOV. gor. Predrznost naših klerikalcev od dne do raste, to posebno od časa, kar bo si občino Verjano pridobili. Napihujejo se, da 8e jim trezno misleč človek kar smejati | mora. Ali malo počakajmo! Žaba ee je tudi tako dolgo napenjala, da je počla. Vendar je pa vredno, da si komando te klerikalne kompanije malo natančneje preg'edamo. Najprej general Habjančič, po domače Strah. Temu možicu, kateri poeebno ob času volitve od hiša do hiše roma, bi zalo svetovali, naj ob času njegovega potovanja tudi gospodarstvo drugih kmetov pregleda in posebno naj se na živinorejo oz ra. Mirebit bi si zial veliko prinaučit. Saj mu ne očitamo, da bi ne imel doati živali, a za te še do danes na svetovnem aejmu odjemalcev ni. Drugi povsod znani Kakovetz iz Verjan je kar dobra glava. 01 njega je še veliko za upati, ker ima tisti aGasetzbuch", sliši travo rasti in kamenje cveteti. Ali njegovo postopanje je bolj v sramoto tem pajdašem. Ta je kakor postavljen za voditelja, ker v gostijah tako dolgo ostaja, dokler bikovca ne skače ali pa njegova žena za njim ne pride. M sli samo, kar se je v Frišovi trgovini godilo in glava ti ne bode več tako »i- soko stala! Ostani zelo priden, ker--------. No pa na goipoda Žemljica ne smemo pozabit. Kar ne sliši v klerikalno druatvo, pohrustal bi kar najraje. Tako se je zaganjal v našega piimo-nofia H) watha. Ali njegovo lažajivoobrekovanja ma je precej na drago prišlo in posebej še je moral za odpuščenje prositi. To ohlsjenje «je-gove vroče krvi mu je zelo ugajalo. Sedaj pa — 3 — I kdo s. ne pljfia ieem sem i na r ki po • je abo roič Perko iz Verjan. Ta fantič je res pre-10 k sv. Trojici prišel. .Sov. Gospodar" si j^ za dopisalca izbral Pa moti se ako misli k bole ta trojičke farane preobrnil. Že- nekdaj, nj ko Še Perka ni bilo tikaj, je imel .Gospo-ju* ivoje dopisalce tnkaj in eden iz med njih t kar z glavo skos steno hotel. Uttauovil je idruso in pridgal, da je za Trojičarje zadnja n blizu. Ali kaj ? Zadroga je začela pokati, [voditelji so ai roke umili in kmetje so morali ipeljan toz sami iz blata vleči. Marsikateri bet je takrat te voditelje preklinjal, ker bo ji 2 izbranimi besedami v plačilo zapeljali. Zate-adelj pa se še vemo obnašati, da bodo še tak lepe pridige prišle. Saj so sedaj ti omenjeni umBodanti neko drnštvo untanovili. Imenujejo je ,ij Fmikoj piesat; to je bilo hndo za to krasotico; od jeze bi počla, ko bi se je ne usmilil neki od svoje žene ločeni mož To je bilo vrtenje brez konca in kraja. Sdveda, če je njen oče cerkv. kljacar, za takšno hčer ni greh, ljudje so kar z prstom kazali na to devico! Jaboljko ne pade daleč od drevesa, kakoršna je bila mati (sedaj hoda tercijalka) takšna je hčer. Ura bije 10 ••noči in čajem kričanje na poti proti Vranski; in kdo je bil ? Mešičova devica je tako rezge-taia, kakor mlada žrebica. Bile sta tudi dve dragi Ženi zraven nje, in bo jo domov spravil, P* glej ga vraga: mlada kri, žile tolčejo, kri , en malo počaka da one dre ženi odideta, f v bližno gostilno. Mati jo išče od Poncija ilata, ni jo bilo nikjer; slednjič jo vendar jde, ko je zunaj dotične gostilne ravno v itlo piskala. To so Vam Marijine device! Ja ko bi tebe ljubi .Štajerc" ne bilo, to bi se ile svinjarije, da bi se svet okužil. Opazovalec. Iz Crešnic v konjiškem okraji. (B.vši žnpnik Ogrizek zagrizen sovražnik resnice.) V svojem časnika je dne 18 junija zopet toliko neumno in bedasto zavijal uradno dokazano resnico, da je sam ravno to pritrjeval, kar po vsi strasti zavija in tajil Kako bi vendar knezoškcfijttvo Ogrizekn bilo dovolilo: .veliko drevja prodati za popravila pri gospodarstvo" — kar je očitno izmišljeno, ker ni nobene posebne poprave bilo, in ker bo le nasprotno zahteva, da se les va> rmje za poprave ali novo stavbo v slučaji po kaki ognjeni nesreči. Stari les se pa itak za domačo kurjavo proti porabi. Zakaj pa je potem Ogrizek pri najmanjšem popravka toliko prosjačil in beračil za pomoč, tudi drugod, da so kmetje samo dajali, in mu je še po mnenju črez ostajalo. S kako predrznostjo pa si še Ogrizek upa trditi, da je on celo iz svojega žepa več sto krcn za popravo priložil? Eedo bi se temu no smejal za toliko — peska v oči ? 1 Kupil je pač hišo tisti žlahti, ki mu je vino iz kleti odnašala, on pa je farmane tatvine vina na prižnici in v časnikih dolžil 1 Nadgozdar pa je uradno dokazal, da se je v novejšem času izvanredno veliko dreves posekalo in Ogrizek se je hotel od same jeze zgristi, ker ni smel več po svoji lastni moči drevja prodajat. Ravnotako so zginjali hrastovi, ki so poprej mogočno stali. On se baha z 42 orali prelepega drevja, a koliko lepSe je Se-le poprej vedno bilo, dokler ni svojeglavni Ogrizek a jekleno sekiro v CreŠnice prisopihal. Ta les bi bil s časom vedno avetleje postajal, ako se ne ki bilo Ogrizekn na prste gledalo in bi on od tamkaj ne izginil; pa Bog je rešil Črešničane preteče nesreče. Ker ae ta možek toliko pravičnega, nedolžnega in svetlega repinči, od drug h pa se ne sramuje zahtevati, da bi mu poštenje poravnali, ae omenijo tri znamenite reči: Če je Ogrizek toliko vesten kakor se kaže, lakaj pa ni počakal na dekanovo povelje, da bi račun položil, ampak je zbežal kot boječa zver, da so ga morali pozneje od D amelj nazaj tirjati in Biliti, da je avojo dolžnost storil, pa s kakšno težavo; vse drugo se zamolči 1 — Zakaj si pa na devet navedenih pik od 10. maja v tem listu ne upa in ne more pri vsi svoji brezobzirni zvijači zviti in tajiti ?! Najbolj čudno in očividno pa je to, da Ogi-zik na dopis od 24. maja v ,,S.8Jercn" kar besede ne črhnel Djtični nemški kupec v Cel j i išče sedaj avojo pravico ali pa denar nazaj! Tri leta so minnla, odkar je za kos zemlje 210 kron položil, a še nima vinarja dobička od tega, ker si ne npa poprej tam traja nasaditi, dokler nima kupčijske listine v rokah. Radovedni smo, kako da bo zdaj zviti, žegnaui rog zavil, druge pa vsrizn 1. Pri vsem tem ostane, Ogrizek pa naj po farizejski zvija, obrača, taji in laže, kolikor hoče, nič mu ne pomaga, Če se tudi stokrat na glavo postavi. Najnesramnejše in najbolj fariz j _ 6 — dvakratna raba na leto potrebna; drugače s« te izbrise in tla so brez napake ter se dajo umi' aH. Ena res splošno priljubljena lekarna je firma P. lurlsio v Pakracu. Opozarjamo na njene inzerate in jo najtopleje priporočamo. Prepono nridete v delu kakor k rendex-vons, ako nimate dobro idoce ure. Marsikatero sitnost bi si prihranili, ko bi vedeli, kol-ko je ura bila. In tako li-hko pridete do dobre ur»! Pišite le Cao karto na firmo: ,Avstrijska eksportna družba za ure ft}-Westbahnh f" ter si naročilo za K 8'— krasno srebrno Gloria uro za gospode (glej inzerat!) za katero se S leta pismeno garantira. Promet raipošiljalne treoviie zahteva aparat, o katereja velikosti nima navadni človek niti pojma Pomisliti je na tisoče in zopet tisoče komadov blaga, ki moraio biti naloženi, da se kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet razne vrste po velikosti, barvi in mustru. Vsak posamezni komad vsake vnte blaga mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriranje pre V milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moči je v tej zalogi potrebno. RazpoJiljalna hiša llama Ke»ra» vsluibuje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe •SUnke v letnikih 1907 in 1908. Hanus Konradovega koledarja iterega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Tvrdka Kari Keolan tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razposil »ti ■ore vzorce obširnega skleda letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firmo obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča. 50060 ur gratis katalog dobi vsak čitateri tega lista od ■vetovnoznane zaloge ur in zlatega blaga Max Biihnel, Doiaj IV. Msrgaretenstrasse 27/27 čisto zastonj in poštn ne prosto Kjre-spendenčna karta z natančnim naslovom zadostuje. Mestna posredovalnica za službe in posle v Ptuju. Odprte Službe: dekle, kuharice, hlapci, dekle za vse, kncijaži, natakarice, hšiDJe, služkinje, kolaraki pomočnik. SlHŽbe iščejo: graščinski kolar, kontoariet. Več se izve na rotovžu I. nadstr. desno. Častna izjava. V „Narodnem Listu", katerega urejujem, z dne 23. marca 1908, štev. 13. je izšel pod napisom „Veliko-nedeljski oskrbnik Flucher v preiskavi" članek, v katerem so se očitala g. Iv. Flucherju, obskrbniku komende nemškega viteškega reda, nečastna dejanja in zaničljive lastnosti in mišljenje. Podpisani Vekoslav Spindler kot odgovorni urednik „Narodnega Lista" odkrito obžalujem, da sem objavil ta sestavek, v katerem so bila vseskoz neresnična in samo domnevana očitanja in graje in prosim zato g. Flucherja s tem javno oproščenja. «3 Vekoslav Spindler. Častna izjava! Škocijan v J u n a k i dolini. Jaz podpisani Janez Picej, Farjanor sin v Horcah pri Skccjanu obžalujem, da *em dne 14. junija t. 1. t. Majerjevi gostilni gospoda učitelja Alojzija Eocha razžalil s tem, da sem ga imenoval z nedostojnimi priimki. Preklicem to in proeim gospoda učitelja A Kocha za odpuščanje in obljubim, da ga ne bom žalil več na nobeden način. Zch»a-Ijojem se mu tudi, da mi je dobrosrčno priza-nesel gotovo kazen atom, da je imaknol proti meni vloženo tožbo in rad sem pripravljen poravnati vse stroške. Joti. Picej. Mojster(Platzmeister) zmožen v vsej lesni stroki in rabljiv i za pi- wrno se sprejme pri g. Franz CleiilSCieh t Twimbergu. I«totako se sprejmejo delavci pri Oglju (Kfhlenbrenner). m Mestni urad Ptuj. Št. I. 4651. 17. junija 1908. Namizno vino, rdeče......... 18 kr. Namizno vino, balo.........20 ,, B.seljski burgonder ......... 26 „ j>'iooroča za oddi"'o v sodovju od 56 litrov naprej OttO kuster, Celje. Vinski ket v velikem hra- nilmcnem poslopju. ^ Čevlje! Priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih obuval, kakor moških, ženskih in otročjih čevelj domačega in tovarniškega dela po vsakovrstni ceni. Vse to se dobi in kupi pri gospodu Ivan Berna, Gospodska ulica št. 6 V CelJU. 408 ODREDBA fi lančnega mioisterija sporazumno z notranjim, pravosodnim in trgovinskim ministerijom od 24. aprila 1908, d. z. št. 83., s katero se prepove občinstvu rabo prejšne avstrijske denarne veljave v prometu trge cev in obrtnikov: Z ozirom na neprilike, ki nastajajo z rabo prejšne avstrijske veljave poleg današnje kronake veljave v kupčijsfeem prometu z občinstvom in na marsikatere tozadevne zlorabe se z rzrom na cesarsko odredbo z dne 21. sept. 1899, R.-G. BI. Nr. 176 III del, s katero se je vpeljalo kronsko veljavo a 1. januarjem 1900 kot izključno deželno veljavo na mestu prejšne avstrijske veljave, računanje v avstrijski veljavi v prometu trgovcev in obrtnikov prepoveduje. Tudi se odslej ne sme omeniti cene v avstrijski ve'javi na računih, cenikih, fakturah, tarifih, naznanilih, javnh oglasih kakor tudi ne v izložbah, oknih, na razstavah, sejmih itd. Kdor to prepoved prestopi, se ksznuje v ztnislu dolofb nun. odredbe z dne 30. sept. 1857 R G. B Nr. 198. Ta odredba stopi 8 I. julijem 1908 v veljavo. Klein m. p. Bienert m. p. Korijtewski m. p. Fiedler m. p. To se d8Je javnosti na znanje. • ..„.. Župan: _______________________Jos. Ornlg. Malo posestvo 10 do 11 oralov vel ko, obstoječe iz njiv in travnikov, zidana hiša, gospodarsko poslopje še skoraj novo, lepi vinski hlevi, pri hiši 3 lepi vrtovi za zeleujavo, veliko dvorišče, posebno primerno za gostilničarja ali za gospodarstvo z mlekom. Več izveš pri posestniku g Regula v C-lju, Ringstr. 4. ' 473 Pozor! 6 itaj! Pozor! Slavonska biljevina *,n .. «=~. "f*. • zelišč — ter se iz- vrstno in z najboljšim uspehom vpo-rablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehla-jenju v grlu, htipa-vosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd. Delovanje izborno, vspen siguren. Cena je franko na vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin., po povzetju ali če se pošlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: 677 P. Jurišica, lekarnarja v Pakracu St. 200 (Slavonija.) Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg. sivih Slišanih 2 K; boljših 2 R •10h; na pol bel h 2 K 80 h; belih i K; belih mehkih 6K10h;l«j. naifim-jsih, sneženo-belih, Slišanih Jt&VjJJit K 40 b, 8 K; 1 kg. flaums iDau-^««=^nen) Bivega 6 K, 7 K; b lega 10 K; najfinejši prsni 12 K, Ako se vzame 5 K, potem franko. MT* Gotove postelje "ista iz krepkega, rdečega, plavega,' belega ali rumenega nankinga, 1 tuhest, 180 cm. dolg, 116 cm Širok, z 2 glavnima blazinama vsaka 80 cm. dolga, 58 cm. Široka, napolnjene z novim, sivim, t' ajnim in tlavmastim perjem za postelje 16 K; pol-daiae 20 K; daune 24 K; posamezni tuhenti 10, 12, 14, 16 K; glavne blazine 3 K, 8-50, 4 K. Se posije po povzetju od 12.K naprej franko. Izmenjava ali vrnitev f'anko dovoljena. Kar ne dopi de denar nazaj. S. BeniBOh, Deschenitz Nr. 716, BShraerwald. Cenik gratis in franko. ' 464: 4 pari kamenja in enim volcnom na zmerni vodi. Mlin, hišno poslopje in stala, vse zdmo, vse dobro obdržati o, 6 oralov zemlje blizn Maribora se po ceni hitro proda. Kje pove opravništvo »Štajerca". m „Pressboden" iz dobro posu enega mecesne-vega lesa, ravnotsso 16 polov-njakov dobiega 19t>7vina iz lastnih goric se proda pri g. Albertini Keller, Ptuj, Herren-ga-se 27 461 Delavke dobijo trajno in dobro nlafano delo v fahriki užigalnepa blaga, (Zilndwarenfabri.) Mar ia- Rast pri Mariboru. 389 Parket in linolej, elegantno, trajno in umivalno, vzdržuje le od 1901 hvaljena „Cirioe-01wachswichsea. Raba tdnos'avna in stedina. Steklenici po K S — in K 1 70 so dobi povsod. Edini lzdelo-vatelj J. Lorcnz & Co.. Kger n, CtStem. 406 Kovač od 18 leta naprej se sprejme za plinarno iGaswerk) mesta Ptuj. 455 Posestvo se proda, bo^a z 2 stanovanji, hiaa, kuhinja, pribletin zadnja hiSa ter Skedenj, 3 svinjske St&le iz hrastovega lesa, novo, s ceglora krito, lepi aadonosnik, 2 joba zemlje blizo hrama. Proda g. Genovefa Kamenički, spodnji Breg pri Ptuju Št. 104 (blizo Turnima.) Učenec za vozno in podkožno kovač-nico se sprejme 14 do 15 let star, ki zna 6tati in pisati. Učnega denarja ni Vsi drugi pogoji ustmeno ali pismeno pri Fr. Kleinbrodt v yoj n iku p:i Cel j u. 453 Kdor Seli po nizki ceni 1« vrstno veliko ptwdn" cb Pesnici, obstoječ i nitn'h travft'kov, moj lepi les, vinicarija, alopje v najboljaei vsa premičnina 2 in 2 vino vred (vse I me'i 68 johov) Daj ni osebno ali pismeno ] He le na Kroschl strasse 15, Marito. Učenecr] zmožen neme/ine in | venScine, se spretne v \ rijski in roaoufaktvai | vini Adolf de C« Brfiice na Sni. Učenec] se sprejme v trgovini i wi nim l,h goni Ludwip Kn#| ilurler, sv. Duh pri hktuij Gostilna, prodaja tabaka, hree l«l>l renče in žganje, 4 oiikirm na lepem prostoru, zidati j opeta krito, vsa v najMjfttl stanu, se zaradi dmtni razmer za 3.550 giH | Kie? se izve pri Fr" iovšek. čuvaj Hoče, Učenec se sprejme v usnjarski fcl lavnici Jotef Giriupa, HL\ Dva krepka mladenib v starosti od 16 do 18 H * sprejmeta kot učenca v uiadi mlin. Naslov: ^KambnUt der Gewerkschaft lloW inauten". KI imocni |t»bo. Ueenei iz dobre h:Se, priden, pošten in z dobrimi čevali nemškega in slovenskega jezika zmoi najde službo v trgovini Brata Slawitsel i Ptuju. Trgovski pomočnil izačen v stroki z mešanim blagom, dobri in hiti delavec se sprejme v mešani trgovini G. Kali u Monsbergu. —•=== Ne okušaj, dokler nI vode zraven! "~*~ 800!o jesihova esenca, bela in rmleca s katero se pripravljaj« najokusnejše jedi in jesih za vkuho. I Liter velja 2 kroni. Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeaa 1 liter tOf, sinove esence z 80 ali 2i ali It litri Ciste stiidmCne vode In vrsten jesih je gotovi. J0T Namizno In bočno olje 1 liter 70 in 80 kraje Zaloga pri R. Bračko, trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši. Prilična prodaja! Prodam svoj umetni mlin, zvezan z zag« dile in kovačnico, zelo krepka vodna moč na reki budski (Lavantfluss), 15 minut od železnice. Na drugo posestvo na istem potoku, kjer je dobiti isto krepka vodna moč. Nadalje gospodarsko posestvo, j minute od železnice, 50 oralov zemlje z stavbišeem kolodvorsko restavracijo. Vse z >fundus instructua<,ta vsako posestvo samo. Vpraša se pod >Gute Existena«, poste restante, Lavamund, Koroško. 4534 7 - Na prodaj «i mina velika stiskalnico, za vsako graščino D. Več ne izve pri upravništvu ,.Štajerca", «nilq »• po-; "taau --*XXKS*XXXXKXXXXXXXX ^iibrika kmetskih in vinogradniških. masin (Štajersko) najnovejše vitale mlatilne stroje, stroje »nje krme, šrot-mline, za rezanje repe, re- 1 za kornzo, sesaluice za gnojnico, trijerje, ■je za mah. grablje za mrvo, ročne grablje hlcpp-und Pferdeheurechen) za mrvo obračati, 1 košnjo trave in žitja, najnovejše gjeisdorfske mline v kamenitih valčkih zacinane. hidravlične preše za sadje in vino. (Orig. Oberdruck enzial Hebelpresswcrke) patent „Dučhscher", dajo " tekočine, se dobijo le pri meni. Angleške nože ahl), rezervne dele, prodaja mašin na čas in I garancijo. — Cenik zastonj in franko. 433 395 Zdaj kron Za birmo! |3 leta Yisoko modema remout. Gloria srebrna ura s=== za gospode! Ta imenitno izdelana ura pose-daie strbno izkušeno, v kamenja idoio kolesje, S krasno gravirane pokrove in „Springdeckel", ter prodamo to uro za K 8'— a sekundnim kazalcem K It'—. PosTe ae po povzetju. 3 leta pismeno Avstrijska eksporina družba za ure Dunaj-Westbahnhof 25. Tisočero priznanj! Tovarna za poljedelske stroje '..Prosch-a v Celovcu priporoča izboljšane vitale (Odpel) mlatilnice z najnovejšimi te-C8Ji (lagerji), lahfco tekoče. Dalje stroje za rezanico delati, trijerje in mline za šrot. . ee postavi vsak stroj na njegovo železnicno po >tajo voznine ».Prodaja se tudi na obroke, ceniki se postajo poJtniae prosto in zastonj. Ustna zalaga v Mariboru v Vikringhof ulici. Zahtevajte * zastonj, da se Vam posije ilustrovaoi cenik z nad 1000 slikami. siika •/. nat. velika Garancija več let Vsako ne breznapacno blago se vzemc pri polni svoti nazaj. Ur 365 Srebrna dam- O Krt ska rementoar geld. «* "" Nr. 322 Srebrna rementoar O.KA za gospode gold. «* «u Nr. 337 Srebrna anker 15 kamenjev gold 5. dv.jiii C.Kil manielj pild. » «W N*. 341 Srebrna snker dvojni mantrlj 4M 15 kamr-njev, no- 70 -KO Hf^f nebno močna sold. ■ « "« Anton Kiffmann največja zaloga ur srebrnega in zlatega blaga. Eoport v v»e dežele. Marburg. P I. Štajersko. Sukna Domača pijača narejena z „Mostin" da izvrstno pijačo in je najboljše nadomestilo za pristni aadni mošt. „Mo-stin" je sestavina naravnih substanc in rilec! tega neškodljiv ter vpliva ta pijača na Človeka ož vljajoče in pospešuje prebavo. 300 I. te pijače narejene z . Moatin" stane 4 gld. 80 kr. , Mo»tiu" se dobi pri Janeza Pose h, špecerijska trgovina, Maribor, Koroška ulica 20. — Poštna razpošiljatev vsak dan. — Srari bo pred pona-redbami. «.x* xx* kk x x xxxxa xxxx * Rane humpolečki lodni, ankno za salon obleke in modno ankno za obleke priporoča Karel Kocian tovarna sa ankno T Humpolci Vzorci brezplačno. Tovarniška cena. Jaeh vrat noj ae varujejo skrbno pred vsako nečistostjo, kajti vsled te postane lahko najmanjša rana nevarna ia velika. Že 40 let sem se rabi omehkajoco Pragersk« donate iavka kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ista varuje rane, zmanita vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospešuje sploh zdravljenje. «J«V" ruzpoSUJt* ee vsafe *J«» "^_ 1 čila doza /i vin., '/t 60 vin. no posti proti n&|. ej-plaCilu 3 K 16 vin, se poalje franke * doz, z« 7 K pa 10 doz, in to na vse avstra-ogrske stacijone. Via dela »ovitkov ima/o postavno varstvene znamko. ===== Glavni depot: ------1 B. FRAGNER, c. t Irani UmL j Apoteka >ztun schwarsen Adler< Pra|t Kleineseite, Ecke der Nerudagase No. 808. Skladi-ife v apotekah AtteU-o- ttfftke. »XXXKXXXKXXXXXXXXXXX __ Priznano vnovič aholjsanega sestava .1 ..Agrlkola", najboljše sejalnice jeklene pluge, brane, valjarje, kosilnice *a travo, deteljo in žita, obračalnike, stroje za grabljenje sena m žita, stiskalnice za grszdje in sadje, hidravlične stiskalnice, stntje za mečkanje in rokkanje grozdja, mline za sadje, škropilnice za trte i« druge rastline, stroje za sušenje sadja i« sečivja, vrtilne pumpe za gnojnice, mlatilnice •J$^r&£2'J£$ (Rotten- Ringschmisrlager, re&M na vitel ia meterae, vitlje za vprežno živino, ■troje za inafenje iiu, trijerje, stroj« ia robkanl« korana stroje aa rezanico s patentovanini tečaji, prinlesimi aa keMtarao auaaaj«, en jah je mot«e goniti povsem Ubk m, stroj« za parjenje krme.pea aa štedfln« koti« in vse ena* kmetijske slro « iseelaje i« napotili« v ««jm.ejuB, oHilkavaaib sestavih PH. MAYFARTH A Co., DUNAJ 2)1 Tabtrstrassa it 71. JS22* tvemioa knetijakik atrojov, livarn« ia para« fužin«. • bkevnn z ase «o. Zasteeaiki in pre»r**.lei M W«j» Mranilnica (Sparkasso) Vstanovljena leta 1862. Čekovnemu računu št. 808051 pri 'fc. kr. poš-tno-hranilničncm ' uradu. la Mestni denarni zavodi Giro konto pri podružnici avst | ogersk. banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob de-| lavnikih od 8-12 ura. priporoča se glede vsa- iniimwiinia« kega med nranilnične zadeve spada-jocega posredovanja, istotako tudi za poBredo" vanje vsakorsnega posla z avst. ogersk. banke. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. ObCenie t avst. ogetsko ba«Mo. . Ravnateljstvo. UOZiČkl otroke v novi veliki trgovini 200 Johaun Koss v Celjn -- na kolodvorskem prostoru ===== ■e dobivajo že cd.....gold. 6*50 naprej druge aorte po........ 7*— » *"tj« , >........ 8'— . «e*ite , „........ 9'— , P«te ..........10'- . in b fedrami po.......12"— „ Za finejše sorte se naj zahteva posebni cenik. Styria-bicikelni Novi modeli 1908. Cena ?a gotov denar: „Styria" - bicikelni K 140 . 160 (fino cestno kolo) najfinejša cestna kolesa K180—200 isto K 240-280. (Halbrennmaschinen)8 patentStyria-Glockenlager. Že rabljene, toda še prav dobre b i c i k e 1 n e po SO, 100 K. Po ugodnih pogojih prodajava samo zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu plačilu in sicer samo nova kolesa. Na zahtevanje vsakomur, ki misli bicikel kupiti, se posije cenik. Styria-bici-kelni so dandanašnji najimnitnejši fabrikati, in največja tovarna na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi _ posamezne dele. "V zalegi imava tndi vse posamezne dele bici-fcelnov in tndi Reithoferjeve zračne cevi (Lnft-schlanche und Laufm'antel). Brata Slawitscli, generalna zastopnika za okraje 271 j-j------PtoJ, Ormuž, Bogateč in Središče. ===== Naročila naj se pošljejo na naslov, ker fabrika posameznih koles ne razpošilja in ne proda privatnim osebam. Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše .sredstvo za rast las in proti njih izpadanju — RAPILOR št 2. Povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja pra-haj in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo sahvalnic in priznanic. Stane poštnine prosto na vsako pošto lonček 3 K 60, 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom PETER JURIŠIČ lekarnar v Pakracn štev. 200 v Slavoniji. Samo pravi je lo Thierry -balzam z zeleno nuno kot znamko. Najmanj s*> poSlie 12/2 aH 6/1 ali patent potna družinska steklenica K 5*—. Zaboj z&stouj. Thierry centifolij-mazilo Najmanj se posije 2 doze K 360. Zaboj zastonj. Povsodi priznana kot najboljša domača sredstva proti bolečinam, pečenje v želodcu, krtu, kaSlju, hnpavoslij vnetju, ranami itd. — Naslov za narodbe in denar: 8. Thierry, apotek k aDgelj-.amhn ¥ Pregradi pri Rogatcu. Zaloge v tajvecih apotekah. 297 5000 ur zastonj katalog pošljem vsakomur brez plačila zastonj in prosto. ' HM kron Rotk. pal. t—i Sreb. Kosk. G'— Žol. b. Hm. V— Sreb. dvojni mantelj kron Buqihilea . 2 40 Svetla , ifer. 3-— Stolp, zvon. 6'— kulnnj. ur« S.— kron J. Ludilnlca »■— ..S:hl»5»." 8-- tiodba . . 10-— 6 valčkov . 12-— Ura na p«t--;" :': priporoča generalna agentura I in White Star-Linije najhitrejo vožnjo prek Basel - Paris - Cherbourg-New-York, 2 odhoda v tednu, hrana že v Baselu prosta, z velikanskimi in varnimi parniki teh linij, prevoz od Cherbourg-New-York v resnici 51/, do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj: Generalna Agentura Im Obenrteg & C«. 28 Aeschengrahen Basel (Švica.) . 292 z domačega platna po . . z močne debele kontenine s tirolskega platna . . . v novi veliki trgovini JOHAffl KOSS v Celjii] —== na kolodvorskem prostoru. =- Brata Slawitself v Ptuju »! priporočata izvrstne šivih« Stroje (Niihmaschinen) po sit- deCi ceni: Singer A . . 70 K-I Singer MedinmOO - — Singer Titanial20 Kngschifchen....... . 140 Ringschifchen za krojače . . ■'. . 180 Minerva A.........100 Minerva C za krojače in čevljarje 180 Howe C za krojače in čevljarje . 90 Cylinder Elastik za čevljarje . .180 Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povsodi in se po pogodbi plačuje tadi lahko na obroke (rate). Cenik bie* plačno. Meščanska parna žaga. Na novem lent nem trgu (Lendplata) v Ptajt zraven klalnice in plinarske hiše postavljen« je nova parna žaga vsakemu v porabo. Vsakemu se les hlodi, itd. po zahtevi takoj ru-žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati a _______________gpahati i. t. d. V ptujskem mestnem soparnem kopališču m dobijo odsihmal kopele 8 hlaponom po sle.. ftih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob I Mri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik •b Vili uri predpoldan za 60 vin., (30 krajcarjev.) 3» Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettaner ^__^_^__ Badeanstaltl. Velika zaloga za otroke vsake starosti iz štofa in ženskih jaken (jope) Stofaste in i gotovih oblel moških oblek hlače iz cajga in štofa zelo po cent. v novi veliki trgovinij JOHANN KOSS v CELJU ===== na kolodvorskem prostoru. Izdajatelj ia odgovorni urednik: Kari LuJiirt. Tiskal: W. Bhnke v Fin