ITUPIJSKA KNJiŽN.CA V CELJU Izdale »Zasavski tednik« t Trbovljah — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Stane Šuštar. - Naslov uredništva in uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje l. Trg revolucije 28 - Telefon 80-191. - Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-148 - Ust izhaja vsako sredo — Letna naročnina 480 d r polletna 240 din četrtletna 120 din. mesečna «0 din Cena izvoda * Kolportat 10 din. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo« v Ljubljani — Rokopisi ki moralo biti • urednStvu najkasneje vsak ponedeljek se ne vračajo DOGODEK TEDNA lil n- Ji Btev. 42. TRBOVLJE, 21. oktobra 1959 Cena 10 din — Leto XII 24. OKTOBER- DAN ZDRUŽENIH NARODOV Letos 24. oktobra bomo praznovali 14. obletnico delovanja Organizacije združenih narodov — OZN- Tovariš Kardelj označuje v prvi vrsti kot produkt močne sodobne, materialne in politične težnje po združitvi sveta. Razvoj proizvajalnih sil na na svetu je dosegel stopnjo, ki ga ni več mogoče utesniti samo v nacionalne In državne meje. Doba klasičnih nacij mineva. Razvite ekonomske sile zahtevajo novo družbeno delitev delti v mednarodnih mejah. To pa je bistven korak v napredku človetva. Drugi faktor ustanovitve Organizacije Združenih narodov v obliki, v kakršni je bila ustanovljena, je naraščajoče realistično spoznanje o neogib- ZOPET IZZIVANJA NACISTOV NA DUNAJU Okoli 5000 neonacistov In biv. ših hitlerjevcev je v nedeljo, 18. t. m. v mimohodu stopalo p0 dunajskih ulicah, kar se je končalo z zborovanjem na trgu pri starem habsburškem dvorcu, kjer je leta 1938 Hitler razglasil priključitev Avstrije k tretjemu rajhu. Udeleženci te izzivalne manifestacije so kot povod k temu zborovanju Izkoristili 200 - letnico Schillerjevega rojstva. ZAUPNICA SEGNUEVI VLADI Italijanska narodna skupščina je ob koncu zunanjepolitične razprave izglasovala Segnijevi vladi zaupnico. KOLERA V VZHODNEM PAKISTANU V mestu Daki ter drugih vzhodnih pakistanskih mestih •e je pojavila epidemija kolere. Doslej eo cepil) že več kot 100 tisoč ljudi ter so v zadnjih dneh ugotovili samo dva smrtna Primera. SOVJETSKI GOSPODARSTVENIKI V ZDA Pet sovjetskih ekonomistov je Prispelo z letalom iz Pariza v New York, V času štiritedenskega bivanja si bodo ogledali gospodarski razvoj v ZDA. kasemova poslanica BURGIBI Iraški premier Kasem je poslal tuniškemu predsedniku Rurgibi osebno poslanico, v kateri se poteguje za Izboljšanje °dnošajev med obema deželama v skladu z načeli arabske •olldamoetl. NEMŠKI MINISTER ODGOVOREN ZA NACISTIČNE POKOLE Zahodmonemška organizacija, ki jo sestavljajo člani političnih Preganjancev med nacističnim režimom je zahtevala, da Theo-dor Oberlaender takoj zapusti Položaj nemškega ministra za degunce. Od predsednika Bun-^e*taga dr. Gerstenmeicrja zahtevajo parlamentarno preiskavo 0 ministrovi dejavnosti med Vojno. Obtožen je. da'je odgovoren za pokol poljskih Zidov v Lvovu. nosti miroljubne koeksistence držav z različnimi družbenimi ureditvami. Združeni narodi so izrazili v svoji Ustanovni listini tudi to spoznanje. Naposled je treba tudi naglasiti, da so Združeni narodi tudi izraz drugih teženj po mirni, z mirnim reševanjem sporov, s pogajanji, s posredovanjem, z moralno-političnim vplivom Združenih narodov in z vplivom univerzalnega sistema kolektivne varnosti sploh. Ustanovna listina OZN je zasnovana na koncepciji stalnega in ’ vsestranskega sodelovanja vseh držav ob polnem spoštovanju suverenosti, enakopravnosti, neodvisnosti ter teritorialne nedotakljivosti, na koncepciji nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, neuporabne groženj in sile v mednarodnih odnosih in mirnega reševanja mednarodnih sporov ter prepovedi vojne kot sredstva nacionalne politike. To so nedvomno velika miroljubna, demokratična in napredna načela. Če bi jih spoštovali, bi bila v resnici sama sebi zadostna za zagotovitev miru. Doseženi rezultati opravičujejo upe, kj so jih polagali vsi narodi v OZN, hkrati pa so Združeni narodi zaznamo- vali znatne uspehe na ekonomskem in socialnem področju. Zmanjšanje oborožitve je eden od važnih faktorjev za nadaljnjo stabilizacijo miru, miroljubna uporaba nuklearne energije, mednarodno finansiranje, univerzalnost Združenih narodov — vsa ta vprašanja zavzemajo v sestavu svetovnih dogajanj in v perspektivah bodočnosti človeštva vidno mesto. Jugoslavija, ki je skupno s 50 državami leta 1945 sodelovala pri ustanovitvi OZN, je bila med protagonisti za uresničenje načel, na katerih je zasnovana ustanovitev te velike organizacije, če bi hotel opisovati v podrobnostih prispevke, ki jih je naša Jugoslavija doprinesla za razvoj OZN ali Združene narode, lahko trdimo, da je naša država samostojno ali skupno z drugimi članicami OZN bila inicilator, soudeleženka pri več kot sto predlogih glede po- KONFERENCA MLADIH KOMUNISTOV V ZAGORJU membnih mednarodnih vprašanj, medtem ko je število podobnih njenih aktivnih dejanj v problemih manjšega pomena in v drugih mednarodnih organih nekolikokrat večje. Zato tudi po celi naši državi vsako leto čim sloves ne j e praznujemo obletnico dneva, ko je Ustanovna listina OZN dobila svojo veljavo, kot eden izmed najpomembnejših zgodovinskih dokumentov prizadevanja človeštva, da bi uporaba sile nehala biti sredstvo za reševanje problemov v mednarodnih odnosih. V soboto popoldne je bil pa sejmu sodobne elektronike na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka. V spremstvu direktorja razstavišča in nekaj strokovnjakov si je ogledal razstavljene predmete in novosti s področja radia, televizije, telekomunikacije, jedrske tehnike, elektronike in avtomatskih naprav. Ogledal si je tudi razstavo prvih jugoslovanskih sestavnih delov za elektronske naprave, ki jo je v okviru sejma organiziralo Elektrotehniško društvo Slovenije. Dopoldne je bil na sejmu tovariš Ivan Maček. Sejem si je ogledala tudi misija mednarodne jedrske agencije, ki je bila na obisku v Ljubljani. V nedeljo dopoldne je bila v dvorani kina »Triglav« v Zagorju konferenca mladih članov ZK zagorske občine. Kljub temu, da je del komunistov delal, je bila udeležba dobra. Mladim članom ZK je spregovoril sekretar občinskega komiteja ZK tov. Rudi Bregar, ki je poudaril, da je osnovni namen pogovora zagotoviti v bližnji prihodnosti večjo vlogo mladih komunistov v aktivnem družbenem življenju, predvsem pa, da v aktivih ljudske mladine poživijo svojo dejavnost in tako neposredno prispevajo k večji družbeni ozi- roma politični afirmaciji ljudske mladine v zagorski občini. Tak-neposreden razgovor mladih komunistov s svojim sekretarjem in nekaterimi člani sekretariata občinskega komiteja ZK je med drugim pokazal, da se mladi člani ZK zavedajo svojih dolžnosti v aktivnem družbenem življenju, da pa jim je treba v tem pogledu več pomoči, večkratnih širših razgovorov o najrazličnejših družbenih pojavih m vprašanjih, na katerih bi se pomenkovali o vsem, kar naj mladi člani ZK (Nadaljevanje na drugi strani) V nedeljo na svidenje na Dobovcu V nedeljo, 25, oktobra t. L, bo na poti z Dobovca na Kum v okviru proslav v počastitev 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ posebna slovesnost v kraju Dol, kjer je bila leta 1937 vseslovenska konferenca SKOJ. Pomen te konference, ki jo je priredila slovenska mladina v jeseni leta 1937, je bil velik. Na njej so obravnavali tedanji mednarodni politični položaj, osnovanje mladinske fronte, probleme vajenske mladine, obravnavali pa tudi mladinski tisk in izhajanje mladinskega lista »Mladina«. Te zgodovinske konference na Dobovcu so se tiste čase udeležili delegati iz vseh krajev Slovenije, med njimi tovariši Miha Marinko, Lojze Hohkraut, Farčnik, Sergej Kraigher, Ivan Bratko, Pavle Baloh in drugi. Zborovanje je bilo posebno pomembno, ker je bilo neposredno po zgodovinskem ustanovnem kongresu KPS na Čebinah nad Trbovljami. Na Dobovcu pri smučarski koči, ki so jo obnovili in nanjo vzidali ploščo v spomin na to konferenco, se bodo že v soboto, 24, oktobra, zvečer zbrali stari člani SKOJ in ob tabornem ognju vzbujali spomine na prehojeno pot SKOJ v slavnih letih naše zgodovine. Glavna slovesnost pa bo v nedeljo, 25. oktobra dopoldne, združena z otvoritvijo obnovljene smučarske koče, na kateri je, kakor že omenjeno, vzidana spominska plošča v spomin na mladinsko konferenco 1. 1937. Na tej proslavi bodo sodelovali godba na pihala DPD Svoboda-Center iz Trbovelj, mešani pevski zbor »Slavček« istega društva, recitacijskl zbor trboveljske Gimnazije, nadalje godba na pihala iz Hrastnika. Po spominskem govoru bo sledil bogat kulturni program. Prireditveni odbor vabi vse člane SKOJ in aktiviste izpred vojnih let ter za časa NOV in po vojni do združitve SKOJ in LMS, da se polnoštevilno udeleže te slovesnosti na Dobovcu, ki bo združena z otvoritvijo smučarske koše. Ne samo skojevci in mladina LMS, tudi vsi prijatelji mladine se vabijo v nedeljo, 25. oktobra, na Dobovec na pomembno spominsko slovesnost. Torej -r v nedeljo, 25. oktobra, vsi na Dobovec! Vrste LMS so se pomnožile MLADINA NA SOLI VODE SPREJETA V ČLANSTVO LMS Pretekla nedelja je bil velik dan za številne učence osemletke Trbovlje-Vode. Bili so namreč slovesno sprejeti v mladinsko organizacijo. Ob tej priložnosti je bila na Soli majhna slovesnost, ki so ji razen učnega osebja prisostvovali še organizacijski sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov tov, Železnik, tov. Jože Gračnar kot predstavnik SZDL, tov. Slavi Perpar, predstavnica Društva prijateljev mladine, ter zastopnica okrajnega mladinskega komiteja tovarišica Vika Sprajcer. Navzoče je pozdravil upravitelj šole tov. Potočan, ki je mladini govoril o pomenu sprejema in o 40-letnici KPJ in SKOJ. K besedi so se oglasili še drugi, zlasti tov. Železnik, ki je novosprejetim mladincem povedal mnogo zanimivih stvari iz zgodovine bojev naših mladincev, ki so bili sprejeti v skojevske vrste po uspešno opravljenih nalogah. Govoril jim je iz lastne življenjske izkušnje in j tal živo opisal sprejem v SKOJ. Mladinske izkaznice je učencem razdelila članica okrajne- VREME *A CAS OD 23. OKTOBRA DO 1. NOVEMBRA: »rlbllžno 25.-28. oktobra In •krog Sl. oktobra ozir. 1. no 'einbra močno deževje, ki bo kaoneje v sneg. Med 28 30, oktobrom encdcvno ali dvodnevno Izboljšanje oziroma ^■Jaanltev. * D. V. SL Kot je znano, je bila pred dnevi v Beogradu seja predsedstva zveznega odbora SZDLJ, ki je obravnavala pomen uvajanja ekonomskih najemnin in spremembe sistema finansiranja, graditve m uporabe-stanovanj. Spričo velikega pomena te seje prinašamo v naslednjem najbistvenejše točke, ki naj našim bralcem posredujejo vpogled v reformo celotnega stanovanjskega sistema . Za odnose v stanovanjski izgradnji je značilna zelo nizka najemnina, ki ne zadostuje niti za kritje stroškov rednega vzdrževanja. Celotno finansiranje je šlo v takih pogojih V breme gospodarskih organizacij, proračunov ustanov in družbenih organizacij, v primerih graditve zasebnih stanovanj pa odplačevanje kreditov daleč preše ga sedanjo raven najemnin. Zn^ne so posledice takšnih odnosov, ki so se najbolj pokazale v neracionalnem Izkoriščanju družbenih skladov, namenjenih graditvi stanovanj, ker po se gradnje podražile, s tem pa je seveda nujno prišlo do zaostrevanj stanovanjskih problemov In do slabega gospodarjenja s stanovanjskim skladom Spričo tega je zelo važno, da uveljavimo bolj normalne gospodarske odnose na tem področju, ki bodo povečali zanimanje In izenačili položaj neposrednih upravnikov stanovanj, mobilizirali dodatna sredstva za stanovanjsko graditev ter zagotovili bolj racionalno ln hitrejšo graditov stanovanj, kakršna ustreza našim možnostim tn potrebam ZA POSPEŠEVANJE GRADNJE STANOVANJ Uresničitev zgoraj omenjenih zsh- ev nujno terja zvišanje najemnin na laven, ki zagotavlja ne samo upravljanje in vzdrževanje, marveč tudi potrebe velikih popravil m amortizacijo za zamenjavo stanovanj. Novi odnosi v finansiranju stanovanjskega gospodarstva ustvarjajo možnosti, da pride tudi na tem področju bolj do izraza individualna zainteresiranost uporabnikov stanovanj. Razlika med sedanjo in novo najemnino uporabnikov stanovanj v delovnem razmerju bo krita s povečanjem osebnega dohodka. V tej zvezi se spremeni značaj prispevka za stanovanjsko Izgradnjo, ki se v prihodnje ne bo plačeval iz osebnega dohodka. V okviru povprečnega zvišanja najemnin se bodo v prihodnje povečali čisti prejemki v sorazmerju z višino celotnega osebnega dohodka. Pri uveljavljanju sprememb na stanovanj skem področju bodo posebej upošteva, ni upokojfllei in invalidi, prav tako je upoštevano pooblastilo ljudskim odborom, da lahko predpišejo, da uporabnik stanovanja do ko"nca leta 1960 ne plačuje zvišane najemnine v polnem znesku, če nova najemnina presega raven zvišanji osebnega dohodka. V novih odnosih bodo imeli skladi za graditev stanovanj tudi v prihodnje v stanovanjski graditvi zlasti v mestnih ln Industrijskih središčih odločilne vlogo. Tj skladi bpdo to svojo nalogo Izpolnjevali na gospodarski podlagi ter zbirali sredstva iz stanovanjskega pri spevka amortizacije ln davka na dohodek od hiš m drugih virov ter vskla-jali svojo dejavnost z dejavnostjo drugih člnlteljev v stanovanjskem gospodarstvu: stanovanjske zadruge, podjetja za graditev stanovanj kakor tudi druge organizacije in ustanove, ki delijo »a tem področju. Prav tako so predvidene nove oblike sodelovanja državljanov v upravljanju stanovanjskega sklada, kar bo med drugim odstranilo sedanje administrativne elemente v uporabi družbenih sredstev, namenjenih za graditev stanova]. KDO BO DOLOČAL STANOVANJSKO NAJEMNINO Po predloženih predpisih bodo na-emeino določali v prihodnje občinski judski odbori, in sicer na podlagi vrednosti stanovanj, ki se ugotavlja po dejanskih gradbenih stroških. Najemnina mora zajeti amortizacijo hiše ter vse stroške upravljanja in popravil hiše oziroma stanovanja. Pri določanju amortizacije se vzame za dobo trajanje hiše 100 let, za podlago pa vrednost hiše oziroma stanovanja zmanjšana za 25°/o na račun vrednosti preosta-ega materiala po tem, ko hiša ni več uporabna. Stroški upravljanja tn popravil stanovanjske hiše se določijo praviloma v višini amortizacije. To pomeni, da bi šlo 50°/o najemnine na amortizacijo hiše, ln sicer na sklade za stanovanjsko graditev, 50°/o pa bi dobili hišni sveti za stroške upravljanja In popravil. Pri stanovanjih, ki bodo dograjena po 1. januarju 1960, bi vzeli za podfa go za določitev najemnine dejanske gradbene stroške Pripravljen je predlog o *metodi določanja vrednosti stanovanj, ki naj bo podlaga za Izračunavanje nove najemnine za stari stanovanjski sklad. To vrednost Je treba določiti ob pomoči sistema točkovanja, ki je sestavljen tako, da izražajo posamezne točke sorazmerno vrednost posameznih elementov in opreme stanovanja v tem, da je treba opraviti tudi določene popravke glede na praktično uporabnost stanovanja. Ljudski odbori lahko na svpjlh sejah obeh zborov spremenijo zgornja določila in določijo daljši ali krajši čas za amortizacijo hiše. V prvem primeru (manjša najemnina) je dolžan zagotoviti ustrezno razliko v amortizaciji investitorjem iz skladov za stanovanjsko Izgradnjo ali drugih virov, v drugem (večja najemnina) pa gre razlika v sklad za stanovanjsko izgradnjo. Ljudski odbori lahko tudi določijo manjši ali večji odstotek najemnine za upravljanje in popravljanje hiš. Z zvišanjem najemnin na ekonomsko raven bomo dosegli glede na sedanje odnose dve bistveni prednosti. Prvič to, da bodo hišni sveti in zasebni lastniki stanovanjskih hiš dobili zadostna sredstva za redn0’ vzdrževanje In popravila stanovanj, in drugič to, da bomo s tem, da bodo stanovalci neposredno plačevali amortizacijo, dobili učinkovit Instrument, ki bo vzpodbujal uporabnike stanovanj, da bodo svojo stanovanjsko potrošnjo prilagodili svojim dejanskim možnostim in dejanskemu deležu v družbenem delu kakor tudi ,da se bodo borili za to, da bi bila graditev stanovanj čim cenejša. S predloženimi zakonskimi predpisi se zvišajo plače delavcev ln uslužbencev za 6,5°/o. Istočasno se zvišajo pokojnine in sicer za 6,5°/o v najvišjem zavarovalnem razredu do 10,7°/», v najnižjem za 9,37°/o, povprečno, nadalje Invalidski dodatki voinlh In mirnodobnih Invalidov, in uživalcev, in to v odvisnosti od drugih dohodkov v višini od 200 do 1800 din. kakor tudi prejemki tistih, ki so začasno izven delovnega razmerja, za 6,5°/». ga komiteja tov. Sprajcerjeva. V krajšem nagovoru jim je prikazala lik mladinca in njegovo vlogo v borbi za lepše življenje. Načelnica pionirjev se. je poslovila od svojih bivših tovarišev in pri tem omenila zasluge Strojne tovarne Trbovlje, ki je oprem iila delavnice, v katerih so pionirski krožki. Po sprejemu je bila skromna zakuska za novosprejete člane, ki so ob zvokih harmonike veselo zaplesali. Tudi na šoli Trbovlje II so sprejeli pionirje v mladinske vrste. Sprejem je bil v domu Svobode II. Od novih članov LMS so se najprej poslovili trije pionirji, potem pa so jih pozdravili tudi trije mladinci z trboveljske gimnazije in jim želeli obilo uspehov v mladinskih vrstah. Po razdelitvi izkaznic je bila tu kino predstava o življenju tovariša Tita. Po predstavi so mladincem priredili v prostorih šole skromno zakusko. NOVA TERITORIALNA RAZDELITEV VLB SRBIJI V LR Srbiji se je pričela široka razprava o novj politično * teritorialni razdelitvi, ki jo terja družbeni in gospodarski razvoj. Vse bolj težijo za občinami, ki naj bi se uveljavile kot družbeno - ekonomske celote in se zaradi tega usmerjajo na ustanovitev velikih občin ter na odpravo nekaterih okrajev. P0 obstoječih predlogih bi bilo potem v LR Srbiji 21 okrajev, sedaj jih je 37, Okraje bi v celoti odpravili v kosovo-me. tohijskj ob asti, kjer bi prevzel vlogo okrajev oblastni ljudski odbor. NOV ODDELEK NA VEČERNI SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI Na večerni Srednji tehniški šoli v Trbovljah, ki je pred kratkim p:iče;a z delom. s0 te dni spričo velekega števila priglasitev kandidatov odprli še drugi oddelek I. razreda, tako da sedaj obi kuje strojni oddelek Slednje »tehniške šole 66 de avcev in uslužbencev. V r.o 'i oddelek so se vključili priglašeni de’3vci in uslužbeuft Rudn-.ka Trbovlje - Hrastnnij »Mehanike« in drugih podjetij. SPREJEM PRI PREDSEDNIKU OBČINE NAŠIM NAJMLAJSlM VSO SKRB Preteklo soboto so bili na sedežu občinskega ljudskega odbora sprejeti socialnj delavci pri predsedniku občine Trbovlje in sekretarju občinskega komiteja Zveze komunistov Trbovlje. Zbrali so se socialni delavci, upravitelji šol, otroški zdravnik dr. Kramberger, predstavniki mladine in drugi. Namen razgovora na sprejemu je bil, seznaniti se s programom bodočega dela na področju skrbi za naše najmlajše. Med drugim so na tem sprejemu razpravljali o letovanju naših naj mlajših prihodnje le- to. Letovanja otrok s področja trboveljske občine nai bi se urejala skupno z enega mesta, ne pa z več strani. Skupno naj bi to vprašanje reševala občinska zveza DPM v tesnem sodelovanju z Zvezo borcev NOV '>n taborniško organizacijo. Sklenili so, da se takoj začne s pripravami za letovanje otrok v prihodnjem letu in da se tud' zagotove potrebna finančna sredstva. Dr. Kramberger je med drugim omenil, da je precej naših otrok nedohrsnjenlh. Krivdo za to je dostikrat iskati v tem. da številne gospodinje ne znaju pravilno razporejati mesečnih dohodkov družine. Znani so primeri, ko je v družinah ob plačilnem dnevu 1. in 15. v mesecu na razpolago vsega, pozneje pa se zgodi, da primanjkuje denarja za mleko in kruh. Jasno je, da tako neenakomerno razporejanje denarja za gospodinjstvo neugodno vpliva ..a prehrano otrok, ki jim je predvsem potrebna dobra hrana, med njo zlasti mleko. Na tem posvetu ie bilo nadalje dano priporočilo vsem tistim, ki se v kraju ukvar ajo z nakupom Kulturno življenje v Radečah Ker se sezona gledališkega in ostalega kulturnega življenja že pričenja, smo se v Ra-- dečah obrnili na znanega kulturnega delavca tovariša Pešca, ki nam je z veseljem povedal nekaj zanimivih stvari o kulturnem življenju v kraju. Glavni nosilec kulturnega življenja je DPD Svoboda, ki ima letos predviden kar lep program, in sicer 3—4 dramske predstave, opereto in vesel večer. Program se že uresničuje, saj so za krajevni praznik že igrali »Beneške trojčke«, pripravljajo pa Marinčevo delo »Ad acta«. Pevski odsek bo pod vodstvom dr- Matka naštudiral opereto **Ptičar«, ki bo na programu najbrž na pomlad Najbolj živahna bo ku' r-na dejavnost meseca novembra, ki je ves posvečen počastitvi 40. obletnice' KPJ in SKOJ in bodo vse predstave posvečene temu jubileju. Svoj prispevek k tej počastitvi bo dalo tudi Prosvetno društvo na Vrhovem, ki bo nastopilo z odrsko igro. Prav tako dramski aktiv radeške Papirnice. TV D Partizan bo tedaj priredil telovadno akademijo, lutkovni oder DPD Svobode pa bo dal nekaj lutkovnih predstav. Skozi vso sezono bodo domačo kulturno dejavnost poživljala gostovanja Celjskega gledališča, ki bo predvideno imelo v Radečah tri predstave. Hvale vredno je, da skušajo h kulturnemu, predvsem dramskemu delu pritegniti čimveč mladine, pa menda nimajo preveč uspeha. V šoli so organizirali dramski krožek, ki ga obiskuje okrog 40 pionirjev. Upajo, da bodo od teh dobili vsa) neka) mladih igralcev, ki jih sedaj tako zelo pogrešajo. Posebno moških je bol) malo, ker starejši ne morejo več, zamene zanje pa ni. Finančne težave premagujejo predvsem z uprizarjanjem operet, ki so zelo dobro obi-skane. Prav dobro uspeva tudi kino odsek, ki mora za sedaj predvajati predvsem cenejše filme, ki dajejo dober finančni efekt, ker je društvo z nakupom nove kinoaparatu-re prišlo v denarne težave. Šibka točka je Mladinsko gledališče, ki spi spanje pravičnega. Vidi se, da tu manjka nekoga, ki bi delo poživil. Predvsem je poklicana mladinska organizacija, da pokaže več zanimanja za kulturno življenje. Patronat nad godbenim odsekom je prevzela Papirnica in se poraja vprašanje, če bodo godbeniki še ostali člani Svobode. Tudi knjižnica dobro deluje, saj ima že preko 2.000 knjig, čutiti je le pomanjkanje osebja, kajti ena sama moč ne zmore vsega. — Delo prejšnje Ljudske univerze, ki je lepo uspevala, bo sedaj prevzela Delavska univerza. Poseben problem v Radečah je otroški vrtec. Za sedaj bodo uredili zasilnega na igrišču-Igrišče bodo ogradili, da bodo zaprli pešpot, postavili pa bodo tudi provizorij, ki bo začasno služil, dokler ne bodo zgradili novega otroškega vrtca pri šoli. Na koncu je tovariš Pešec poudaril, da je velika pomanjkljivost v Radečah to, KUPUJTE IN NAROČAJI fc ..ZASAVSKI TEDNIK" da so v vseh organih in odborih isti ljudje, ki so 7mto preobremenjeni in ne zmorejo vsega dela, ki ga je veliko. in prodajo raznega sadja in zelenjave, da poskrbe za bolj kvalitetno blago in v zadostnih količinah. Tako je bilo na primer omenjeno, da se rdečega korenčka na trgu sploh ne dobi, in podobno. Temu vprašanju bo treba v prihodnje posvečati posebno skrb. Ob tej priliki so prav tako sklenili, da občinski ljudski odbor zagotovi potrebna sredstva za pionirsko knjižnico v občinskem proračunu za leto 1960, zlasti še, ker so pionirji najmarljivejši obiskovalci in bralci v knjižnicah. Se posebno skrb pa bo treba posvetiti novim stanovanjskim blokom, k1, se v kraju dograjujejo, da pri njih ne pozabijo na pripravo otroških igrišč, vrtcev in podobno. Podjetja, ki grade stanovanjske bloke, so dolžna, da že pri projektiranju stanovanjskih zgradb mislijo tudi na naše naj mlajše. IZROČILI SO PROMETU CESTO OD NEGOTINfi DO DEMIR KAPUC Pred štirinajstimi dnevi so izročili svojemu namenu avto ce. sto med Negotinom in Demšr Kapijo na Vardarju. Mladi graditelji s0 ta odsek ceste, dolg dvajset kilometrov, izročili prometu dva dni pred določenim rokom. NOVA TOVARNA LESNE GALANTERUE V Slavonski Požegi so v okviru lesno - Industrijskega podjetja začeli z graditvijo tovarne lesne galanterije, investicije za zgraditev te tovarne bodo znašale okoli 300 milijonov din. NOV HOTEL V ZENICI V zenici so začeli graditi nov hotel z 11 nadstropji. Hotel bo imel več kot 100 moderno urejenih hotelskih sob, razen tega pa bo v stavbi restavracija, kavarna in še drugi potrebni prostori. Sedem novih HC na Savi HIDRGCENTRALE NA SAVI OD RENK DO KRŠKEGA Potrebe po električni energiji so pri nas še vedno velike. Kljub temu, da proizvodnja električnega toka v hitrem tempu stalno narašča, so te potrebe vendar vsak dan večje. Letos bodo naše hidroelektrarne in termocentrale dale 7,25 milijarde kVVh, prihodnje leto pa že 7 milijard 800 milijonov kilovatnih ur, ker bosta začela obratovati dva agregata elektrarne Bistrica, trije agregati v Ožbaltu in po dva agregata na Peručici, Vrbenu in Ravenu. Poraba električne energije v zadnjih dveh letih stalno narašča. Strokovnjaki sodijo, da bomo pomanjkanje električnega toka posebno občutili v obdobju od 1960 do 1963. Zgraditev novih električnih central in montaža novih agregatov v sedanji Elektrarni v Brestanici, Kolubarl in na Mariborskem otoku bo mnogo pripomogla k ublažitvi krize v preskrbi z električno energijo. Samo nove hldrocentrale bodo dale letno blizu 800 milijonov kilovatnih ur. Predvidena Je gradnja novih hidroelektrarn v Bočacu, Hajdoših, Poreču in Reki. Sedem novih hidrocentral pa Je začrtano na Savi od Renk do Krškega. Nad Zidanim mostom naj bi bile tri take elektrarne — RENKE, TRBOVLJE in SUHADOL, štiri pa pod Zidanim mostom — VRHOVO, BOšTANJ, BLANCA in KRŠKO. Za hidrocentralo v Krškem je že izdelan idejni načrt. Nove vodne elektrarne naj b| izkoristile 71-metrski padec vode-Geološka raziskovanja so dala ugodne rezultate, saj je dva do tri metre pod strugo Save že živ kamen. Vsaka elektrarna naj bi imela agregate po 26.000 kW, skupno pa bi te centrale dajale skoraj milijardo kilovatnih ur letno. Elektrarne nad Zidanim mostom naj bi imele po dve, niže pa po tri cevne turbine. Tovarni Litostroj in Rade Končar se že pripravljata na izdelavo potrebnih turbin in generatorjev. Sama gradnja in pa obratovanje novih hidrocentral na Savi bosta zelo ekonomični. Za gradnjo vseh sedem central se bo uporabljal en žerjav, ki se bo po potrebi prevažal od centrale do centrale. Za vse te elektrarne bodo zgradili eno servisno delavnico, obrat v električnih centralah pa bo docela avtomatiziran, tako da bo v vsaki hidroelektrarni zmagoval vsa dela po en človek. Na področju Savske doline se torej odpirajo nove možnosti za ustvarjanje prepotrebne električne energije za našo novo industrijo in mehanizacijo. V zvezi z gradnjo hidrocentral na Savi pa postaja še bolj aktualna zgraditev Zasavske ceste, s katero naj bi pričeli, kakor slišimo, prihodnjo spomlad. ,' Mmm? NOVA ŠOLA V RADEČAH JE NUJNO POTREBNA Ko Je ondan nai dopisnik vprašal nekatere ljudi v Radečah, kaj mislijo, da je v kraju najbolj po-trebno, so skoraj vsi odgovorili: šolal Obrnili smo te na upravitelja šole, tov. Perderja, ki Je našemu dopisniku prijazno odgovoril na nekatera vprašanja. Iz njegovih odgovorov povzemamo sledeče: Sola v Radečah Je stara že preko petdeset let tn seveda danes zdaleč ne ustreza vsem zahtevam. V šestih učilnicah se stiska «70 učencev, tako da pride 100 učencev na eno učilnico, kar zahteva pouk v treh izmenah. Število učnih ur Je zato seveda skrčeno in uspeh slabši, posebno y popoldanski »izmeni«. Onemogočena Je kajpak tudi tako imenovana svobodna aktivnost učencev. Posebno Je prizadeta pionirska organizacija, ki še nikakor ne more razmahniti. Mlečne kuhinja in gospodinjski pouk morata biti v kletnih prostorih TV D Partizana in v adaptiranih prostorih DPD Svobode. Gradnja nove šole te bo predvideno pričela prihodnje leto. v ta namen Je Projektivni zavod le izdelal potrebne načrte, ki pa Jih Je moral zaradi novih normativov nekoliko spremeniti, čeprav so bili že potrjeni. Nova šola, ki Jo bodo zgradili kot nekak priključek k stari stavbi, bo imela obliko črke L. imela bo 1» učilnic, dve delavnici in b0 pozimi ogrevana s centralnim kurjenjem. Ločeno bodo zgradili tudi moderen otroški vrtec. V stari zgradbi bodo učilnice za kemijo, flztko tn podobno, ter seveda vsi kabineti, v katerih bodo rsevričene zbirke, ki to sedaj raztresene po hodnikih šole. v Soglasje s pridržkom Komisije za tarifne pravilnike pri Ob L/O Trbovlje in komisija ObSS sta n* zadnH »kupni seji obravnavala tarifni ju-avllnlk novega Trgovskega podjetja »1. junij« v Trbovljah, ki se je pravkar tudi konstituiralo v skladu z obstoječimi predpisi. Komisiji sta poslušali poročilo strokovne komisije, Id je proučila ekonomske osnove predloženega tarifnega pravilnika, ter na podlagi splošnih ugotovitev •n na predlog strokovne komisije dali svoje soglasje k pravilniku s pridržkom in utemeljitvijo, da eo bile določene previsoke tarifne postavke za vodilne uslužbence podjetja, In sicer glede na to, da je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo tarifno postavko znatno previsoko. Obe komisiji sta bili nadalje mnenja, da je potrebno in pravilno stimulatlvnejše nagrajevanje p0 učinku, ki qe predvideva tudi v tem podjetju. Prav tako •ta poudarili splošno mnenje, da je treba voditi konkretno borbo proti vsakršni tendenci dviganja cen in podobno. t. stari stavbi bo nadalje zbornica in govorilnica, v kateri bodo sprejemali starše učencev. Obe zgradbi bosta organsko povezani z vežo, iz katere bo vhod v obe stavbi. Zelja vseh Je, da se prične z gradnjo že spomladi, da se tako uresniči sklep slavnostne seje ObLO. Prav tako žele, da se gradnja Izvržl v celoti ln ne mogoče le nekak zasilni prizidek. Finančni viri bodo v glavnem trije. Prvi Je stanovanjski sklad, ki bo dal predvideno 8 milijonov din vsako leto. Ravno toliko upajo dobiti Iz občinskega ln okrajnega proračuna od podjetij, tako da bi bila zgradba v 4 letih skon-čana. Sedaj Je na odgovornih čtntte-IJIh v Radečah In okolici, kdaj bodo imeli ta tako važen objekt družbenega standarda, ki bo omogočil otrokom primerno šolanje. /va Kičuko po oomovml VELIKO ZBOROVANJE V TITOVEM UZlCU Ob 40-letnici SKOJ in 18-letnici ustanovitve Srbske narodnoosvobodilne mladinske zveze je bilo v nedeljo 18. oktobra v Titovem Užicu veliko zborovanje mladine in drugih prebivalcev. Na zborovanju sta sta govorila pred 40.000 poslušalci predsednik republiškega Izvršnega sveta in član Izvršnega komiteja ZK Srbije Miloš Minič ter predsednik CK LMJ Mika Tripalo. BELGIJSKA DELEGACIJA V VOJVODINI V nedeljo je belgijska parlamentarna delegacija obiskala pokrajinsko Ljudsko skupščino v Novem Sadu, kmetijsko zadrugo v Srbobranu in poskusno posestvo v Kamendinu. OBLETNICA STAVKE RUSKIH KOVAČEV V Železarni Ruše so v nedeljo proslavljali v okviru 40-letnice KPJ 20. obletnico stavke ruških kovačev. Na zborovanju je govoril naj starejši ruški komunist Rudi Pišanec, ki je orisal razvoj delavskega gibanja v Rušah v letih 1937 do 1940 ter odkril ploščo v spomin na stavko ruških kovačev pred 20 leti. DELOVNA ZMAGA V ASABU Pomorsko gradbeno podjetje iz Splita, ki gradi ob Rdečem morju veliko etiopsko pristanišče Asab, je izročilo svojemu namenu južni pomol pristanišča v dolžini 325 m in širini 100 m. To je prvi zgrajeni objekt novega pristanišča, ki bo v celoti skončano leta 1961. Na gradbišču dela sedaj 60 jugoslovanskih strokovnjakov in 40 etiopskih delavcev. SPOMINSKA SLOVESNOST V BERMTT V Bermu, v centralni Istri, je bila v nedeljo - komemorativna slovesnost ob 30-letnici ustrelitve znanega rodoljuba in borca za nacionalno osvoboditev Istre, VLADIMIRA GORTANA. ZBOROVANJE V KIKINDI V Kikindi se je v nedeljo zbralo preko 30.000 ljudi k velikemu zborovanju prebivalcev severnega Banata. Zborovanje je bilo posvečeno revolucionarnemu gibanju kmetijskih delavcev, ki je bilo pred vojno močno zlasti v tem delu države. Sindikalne podružnice nai bodo učinkovite in dostopne SAVSKI SOTESKI Na zadnji seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Trbovljah so obravnavali poročilo organizacijsko - politične ObSS, ki je predložila obširno razpravo 0 predvideni organizacijski shemi sindikalnih podružnic v občini. 2e na zadnjem zasedanju plenuma ObSS Trbovlje so ugoto. vil, da niso prožne in učinkovite sindikalne podružnice, ki zaje. majo več gospodarskih organizacij oz, ustanov v eni podruž-niči. Organizacijsko - politična komisija le giede na to v okviru svojih odgovornih nalog proučila možnost organizacije sindikalnih podružnic v posameznih podjetjih, kolikor obstajajo okvirne možnosti in sposobnosti. Predsedstvo ObSS Je sprejelo v celoti poročilo komisije, ki uveljavlja načelo; podjetje — podružnica. Na področju trboveljske občine je doslej delovalo 28 sindikalnih podružnic, po predvideni organizacijski shemi pa Jih bo 45 s tem, da se predvideva ustanovitev sindikalnih podružnic tudi za gospodinjske pomočnice in za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih. Predvideno reorganizacijo nameravajo izvesti ob rednih obč. nih zborih sindikalnih podružnic, razen za sindikat prosvetno - znanstvenih delavcev, ki se bo reorganiziral že v teku meseca oktobra, O predlogu bodo razpravljali še člani sindikalnih podružnic v prihodnjih tednih. V občinskem sindikalnem svetu sodijo, da b0 delo potem uspešneje zaradi konkretnih razmer v posameznih podjetjih, PO SVETU Kljub dokaj razgibanemu mednarodnemu dogajanju na vseh, področjih politične in diplomatske dejavnosti se vse tako aii drugače suče okrog sestanka štirih šefov vlad, to Je okrog tako imenovanega sestanka »na vrhu«. Po srečanju med Hruščevlm in Eieen-howerjem v Čamp Davidu, se Je ozračje močno otoplilo ln zavladal Je vsesplošen optimizem, ki se Je potem kaj kmalu spet sprevrgel v črnogledost, kakor hitro se je na poti abolj-Sevanja v mednarodnih odnosih pojavila taka ali drugačna ovira. Toda v zmoti so bili tisti »poklicni« optimisti, ki so mislili, da bodo po prijaznih besedah, ki sta sj jih Izmenjala šefa dveh najmočnejših držav, odpadli vsi problemi in vse težave, ki so se nabrale v letih hladne vojne; prav tako so v zmoti tisti, fcl ob najmanjši oviri, ki se pojavi na poti popravljanja mednarodnih odnosov, ie obupavajo, češ, besede v Čamp Davidu so ostale samo besede, v resnici pa se ni nič zboljša-lo« Zapisali smo že, da se s srečanjem med Elsenhowerjem in Hruščevlm dejansko stanje v mednarodnih odnosih ni spremenilo. Nerešena vprašanja so prav tista kot so bila. Spremenilo se Je samo vzdušje, v katerem »e bodo ta vprašanja reševala. Ko Je bilo spričo blazno uničujoče moči sodobnega orožja doseženo »ravnotežje strahu«, sta se obe državi odločili »iz prve roke zvedeti, kaj kdo namerava ln kaj kdo misli« o posameznih problemih, Američani so se na lastne oči prepričali, da ljudje Iz Sovjetske zveze nimajo rogov na glavi, repa in kopit na nogah ter noža v ustih, Nlklta Hruščev pa Je od blizu videl, da ameriški delavec in farmar ne umirata pod pritiskom »kapitalističnega Izkoriščanja«, in da vodilnemu razredu v ZDA vojna ni prvi in edini cilj njihovega življenja. Skratka, ustvarjeno je bilo vzdušje, ki je bolj primerno ln ugodno za razgovore, ki naj bi polagoma rešili spore, ki so že do kritične meje razdelili svet v dva sovražna tabora. Ko Je torej N. S. Hruščev odletel |z Amerike, Je Javnost upravičeno priča- prle to organizacijo. Nihče ni pričakoval, da bodo zaradi prijaznih besed, izmenjanih v Čamp Davidu, čez noč pustili v nemar vse dosedanje organizacije, ki so tipičen produkt hladne yojne! Toda zakaj dajati vsiljivo pretiran poudarek organizaciji, ki že sama na sebi vzbuja hudo Jezo nasprotne strani? Večina v Združenih narodih Je izglasovala, naj pride vprašanje Tibeta (upor, ki so ga Kitajci v krvi zadušili, Pod vrhom kovala, da se bosta obe strani Izogibali vsega, kar bi lahko pokvarilo vedro razpoloženje, ustvarjeno s sovjetskim obiskom v ZDA. Iz nerazumljivih (a žal včasih tudi dobro razumljivih vzrokov) pa ni bilo temu tako. Ze nekaj dni po odhodu sovjetskega premierja so v odboru za proliamerlško dejavnost ameriškega Senata zasliševali vrsto »prič«, ki so govorile o soodgovornosti Hrulčeva za vse krvave Stalinove čistke. Cernu ali komu v korist — sam vrag si ga vedi? V Wasblngto-nu je zasedal CENTO pakt, ki ga sestavljajo Turčija, Pakistan, Iran, Britanija In kot nepopolni član tudi ZDA. Podpredsednik Nlxon (ZDA) je pohvalil dosedanjo dejavnost , CENTO pakta (k) so ga Rusi vedno napadali kot nosilca ameriške agresivnosti) ln napovedal, da bodo ZDA še bolj pod- nalaj Lama, duhovni in politični vodja Tibeta pa Je pobegnil v Indijo) na dnevni red razprave. Razpravljali bodo torej o grehu, grešnika pa ne bo na razpravi, kajti LR Kitajska ni članica OZN ln je bila letos z glasom večine spet zavrnjena. Ali bo ta razprava prispevala k temu, da bodo kitajski ukrepi v Tibetu vsaf za trohico milejši? Nedvomno ne, povzročila pa bo, (In je že) da so morali Sovjeti znova zavzeti nekoliko bolj togo stališče, kajti navsezadnje so le zavezniki Kitajske! Seveda tudi na drugi strani ne manjka potez In ukrepov, ki ne gredo v prid zboljšanju atmosfere, v kateri naj bi se v bližnji prihodnosti odvijali razgovori o domala vseh perečlh vprašanjih, od Berlina dn razorožitve. Kitajci še niso storili ničesar, da bi zboljšali odnose z Indijo, ki so Jih do skrajnosti zaostrili, in • Združeno arabsko republiko. O odnosu do Jugoslavije ni treba ponavljati še znanih dejstev; medtem- ko govore o pripravljenosti na sožitje z vsemi, skorajda ne mine dan, da ni Jugoslavija na tak ali drugačen način napadena od kitajske ali albanske propagande kot »hlapec ln agent ameriškega Imperlalls-ma«, v časopisih drugih vzhodnoevropskih držav pa se objavljajo dvomljive »ideološke« kritike na račun naše države. Toda spričo vseh omenjenih zaviralnih pojavov bi bilo napačno ln nekonstruktivno zgubljati pogum In se predajati malodušju čel, vse je ostalo pri starem. Spoznanje, da z nadaljevanjem oboroževalne tekme ni moč reševati niti enemu niti drugemu nastalih In na noVo nastajajočih problemov, odpira popolnoma nove perspektive v mednarodnih odnosih. S tem ni rečeno, da bodo blokovska nasprotja takoj rešena ali odstranjena. Tudi je nevarnost, da bosta oba bloka hotela nadaljevati politiko blokovskih Interesov naprej, sicer ne z kopičenjem novih orožij, ki so postala spričo strahovite uničevalne moči neuporabna, marveč z drugačnimi sredstvi. V težnji, preprečiti tako početje, pa Je poslanstvo vseh izvenblokovsklh držav, ki so vse zapovrstjo, razen majhnih Izjem (Švedska, Švica Itd.) še nerazvite. Vsaka Izmed obeh velikih držav — ZDA In ZSSR — porabi za svojo atomsko oborožitev In medcelinske Izstrelke (oliko, kolikor znaša nacionalni dohodek domala vseh držav Iz gospodarsko nerai-vltega področja! kar bo odpravilo vrsto pomanjkljivosti, ki so se opazile v zadnjem času. Predsedstvo ObSS je tudi obravnavalo sklepe zadnje razširjene seje občinskega komiteja ZK ter sklenilo, da se s sklepi seznanijo vsa sindikalna vodstva ter usmerijo svojo dejavnost v to, da se odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. V ospredju razprav pa bo ponovna konkretna obravnava pisma IK CK ZKJ. Pred občnim zborom V četrtek, 22. oktobra, bodo v Trbovljah občni zbori novih sindikalnih podružnic prosvetno - zdravstvenih delavcev. Pri tem bodo uveljavljena načela, postavljena na IV. kongresu ZSJ, ln industrijski princip kot nova oblika dela članov sindikata v tej tako važni veji našega družbenega življenje.. O novih organizacijskih oblikah je razpravljalo in sklepalo še posebej predsedstvo ObSS Trbovlje na podlagi poročila orga. nizacijekopolitične komisije po razpravi s predstavniki dosedanjega vodstva Društva učiteljev in profesorjev z upravitelji šol. O predlogu sta razpravljala tudi vodstvo društva in aktiv ZK, ki soglašata s predlogom, ki bo da« v odločitev celotnemu članstvu ob občnem zboru. Občnemu zboru novih podružnic posvečajo posebno pozornost spflčo vedno večje in odgovorne vloge prosvetnih delavcev v našem družbenem življenju ln pri uveljavljanju šolske reforme. O tem go še posebej razpravljali na seji ideološke komisije občinskega komiteja ZKS Trbovlje, na kateri so dali poseben poudarek idejni vzgoji prosvetnih kadrov ln njihove vloge pri vzgoji staršev, preko vaditeljskih sestankov ipd. ln 0 čemer bodo morali konkretno spregovoriti na navedenih zborih in kar bo moralo biti glavno poglavje v programih delt novih sindikalnih podružnic- Konferenca mladih komunistov v Zagorju (nadaljevanje s 1. strani) vedo, oziroma kar bi morali vedeti, če naj aktivno posegajo v vsa mogoča družbena vprašanja. Na posvetovanju je bilo naglašeno, da naš sistem delavskega in družbenega upravljanja zahteva nenehno uveljavljanje komunistov, seveda v tena. da »o predlogi, nasveti komuni' stov najnaprednejši ln skrbno pretehtani, ker bodo le taki doživeli pri vseh drugih podporo in odobravanje. Naloge mle' dih članov ZK v osnovnih organizacijah, kjer delajo, pa so tudi v tem, da eo v prvih vrstah tistih, ki težijo za poživljanj® ln krepijo vloge komunistov v javnem življenju. Konferenca Je opozorila tudi na bodoče delo mladinskih akti' vov na terenu in v gospodarskih organizacijah. Mladi komunisti morajo biti tllti, ki bodo pom®' gal| krepiti udarno moč mla' dinskih aktivov, zato pa je tr** ba, da imajo aktivi skrbno izd«' lane programe m napotke *a svoje delo. Vsekakor je konf®' renca pokazala, da *o mU1* člani ZK pripravljeni sodelova' ti v celotnem družbenem živi)*' nju tn ob stalni podpori v*®# političnih člntteljev doseg*0 lepe uspehe. Z NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Pred sprejemanjem novih kolektivnih pogodb za delavce, zaposlene v zasebnem sektorju Organizirani odmori pri delu prispevajo k večji storilnosti Zakon o delovnih razmerjih določa, da se delovna razmerja med delavci in zasebnimi delodajalci urejajo s kolektivno pogodbo, kj pa mora biti v skladu it ustreznimi splošnimi določili samega zakona. V ta namen je bil že lansko leto sestavljen in pripravljen osnutek novih kolektivnih pogodb, v katere so vnesene vse novosti zakona o delovnih razmerjih. Ker so se pričakovale v vsem gospodarstvu kakovostne spremembe v nagrajevanju zaposlenih v družbenem sektorju, se niso pričeli določevati novi pogodbeni osebni dohodki v zasebni obrti. Sklepanje kolektivnih pogodb predstavlja zelo važno nalogo sindikalnih organizacij, ne le zato, ker so le-te na osnovi določil zakona o delovnih razmerjih enakopravni partnerji ostalim organom, ki jiim je poverjeno sklepanje kolektivnih pogodb, ampak predvsem zato, ker- je njih osnovna naloga, da upoštevajoč posebnosti v zasebnem sektorju skrbe za dosledno izvajanje splošno družbenih Principov glede nagrajevanja. Z zakonom o delovnih razmerjih je določen drugačen princip sklepanja delovnih pogodb kot prejšnja leta. Zakon v prvi vrsti določa, da je kolektivna pogodba pismen sporazum, sklenjem med ustreznim sindikalnim organom in zbornico. Mimogrede omenjamo, da trenutno okrajni sindikalni svet v Ljubljani in okrajne obrtna zbornica skončavata posamezne okvirne pismene sporazume, ki se izdelujejo po posameznih področjih obrtne dejavnosti. Zakon nadalje določa obveznost kolektivne pogodbe za vse delavce, ki to zaposleni pri zasebnem delodajalcu. V mejah kolektivne pogodbe skleneta delavec in zasebni delodajalec delovno pogodbo, s katero ne morejo biti dogovorjeni manj ugodni delovni pogoji ter manjše pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja, kot jih določa kolektivna pogodba oziroma zakon o delovnih razmerjih. Kolektivna pogodba se praviloma sklepa a določen čas, vendar se ta lahko podaljša, če «e pogodbeni stranki sporazumeta, in jo je treba ponovno registrirati pri občinskem ljudskem odboru. Pri sklepanju kolektivnih pogodb med delavci in delodajalci bodo morale posebno vlogo odigrati osnovne sindikalne organizacije, občinski sindikalni sveti in pododbori obrtne zbornice. Posebne komisije, v katerih naj bi bili predstavniki občinskega sindikalnega sveta m občinskega pododbora obrtne zbornice, bodo organizirale sklepanje pogodb med posameznimi delodajalci ln zaposlenimi delavci, seveda v okviru kolektivnih pogodb, sklenjenih za določeno stroko med OSS ln obrtno zbornico. Komisija naj bi proučila z delavci ln obrtniki medsebojne obveznosti in izvedla sklenitev Pogodbe, kar bi vplivalo na kakovost pogodb, še bolj pa bo to ■vplivalo na njihovo pravilnej-*e in doslednejše izvajanje. kaj bodo vsebovale kolektivne pogodbe? V pt»vi vrsti je predvideno, da bodo zajemale določila zakopa o delovnih razmerjih v zvezi s sklenitvijo delovnega raz- merja, delovni čas, nadomestila odmore, počitek, dopuste in podobno. Razen tega pa bodo pogodbe določevale tudi osebne dohodke, ki bodo v začetku do-. ločeni v minimalnih zneskih, kar pomeni, da nižji ne bodo smeli biti v nobenem primeru. Naloga občinskih komisij pa bo, da v dogovoru določijo, v kolikšnih ali pa enakih zneskih bodo osebni dohodki v posameznih delovnih pogodbah. Po sedanjih rezultatih se bodo gibali novi pogodbeni osebni dohodki v zasebni obrti v povprečju nivoja tarifnih postavk socialističnega sektorja obrti. Sklepanje kolektivnih pogodb predstavlja posebno in odgovorno nalogo za odgovorne či- ri tel j e v občini. S tem, da bodo sklenjene, pa bo delo opravljeno le v začetku. Osnovna naloga bo spremljanje uveljavljanja in realiziranja pogodb v praksi. Doslej niso bili redki primeri, ko se kolektivne pogodbe niso uporabljale. Velikokrat se niso upoštevala določila o odmorih, dopustih, varstvu pri delu — tudi plačevanje delavcev je hodilo mimo sklenjenih pogodb in podobno Osnovne sindikalne organizacije in sindikalni sveti so v prvi vrsti poklicani, da neposredno skrbe za dosledno izvajanje naše delovne zakonodaje in za zaščito delavca v zasebnem sektorju obrti. Zelo zmotno je mnenje, da je produkcija v kakšni tovarni premo sorazmerna s številom opravljenih delovnih ur- Vsi, ki se količkaj resno ukvarjajo z organizacijo dela, vedo, da je storilnost med deloVnim časom različna, Zmoglj ivost človeškega organizma je precej omejena, in to zaradi zmogljivosti srca, ki utegne v določenem času dostaviti s krvjo mišicam le omejene količine hrane in kisika, ki se spreminja v delo, in po drugi strani odplaviti le omejeno Količino presnovnih tvarin .posebno mlečne kisline, ki povzroča v mišicah in splošno v telesu občutek utrujenosti. Razen srca pa je odvisna naša storilnost še od zmogljivosti pljuč, ožilja, in ledvic, in ne nazadnje od živi- Dobro vodenje podjetij - pogoj za uspešno delavsko samoupravljan e Podcenjevanje delavskega samoupravljanja ovira delovno storilnost Da se lotimo nekaterih kritičnih problemov s podredja delavskega samoupravljanja, so nam služile kot povod neprijetne in nezdrave razprave na sestankih nekaterih kolektivov. na, ki zagotavlja izvršitev tistega, o čemer odloči delovni kolektiv kot nosilec upravljanja neposredno ali po svojih organih. Brez, organiziranega, vestno ciji, za redno delovanje organov gospodarske organizacije in za urejenost medsebojnih odnosov so pravila podjetja, ki pa so več ali manj arhivski predmet. - -n POGLED NA LEPO UREJENO ŠPORTNO IGRISCe’ TRBOVELJSKE GIMNAZIJE kot na primer: Avtoprevozniš-tvo, Siikarstvo-pleskarstvo ter ugotovljene nerednosti v trgovini. Nedvomno, d« v pravilnem delovanju organov delavskega samoupravljanja igrajo poseb-. no vlogo odnosi med funkcijami v sistemu samoupravljanja. V sistemu delavskega' samoupravljanja zajema delovni kolektiv kot neposredni upravljavec tri področja, tako da mrd njimi ni nasprotij, kot so na primer v , upravljanju kapitalističnih podjetij. Ta področja so: upravljanje, vodenje in izvrševanje, ki kot neogibna poglavitna notranja delitev funkcij omogoča delovnemu kolektivu dobro in smotrno gospodarjenje. Ce na kratko označimo, kako se odraža izvajanje navedenih treh področij oziroma funkcij, potem ugotavljamo, da predstavlja upravljanje za proizvajalce neposredno dolžnost, da - samostojno odločajo o svojem delu s tem, da v okviru družbenih planov in zakonitih predpisov ter na temelju družbene in strokovno vodenega izvrševanja delavsko samoupravljanje ni uspešno. Izvršitev sklepa, ki ga je sprejel organ samoupravljanja, mora nekdo organizirati in voditi njegovo izvrševanje. Ta naloga vodi v funkcijo vodenja podjetja in je delovno področje direktorja. Izvrševanje, to je delo v delovnem procesu na delovnih mestih, je v bistvu izvrševanje lastnih odločitev, lastne volje. Na delovnih krajih v delovnem procesu delaijo delavci in uslužbenci — izvrševalci pod vodstvom direktorja, ki so hkrati vsi skupaj nosilci upravljanja, torej upravljavcL Ali so razlogi za trenja med organi upravljanja in organi vodenja? Mislimo, da zanje ni objektivnih vzrokov, za kar služita kot primer kolektiva Avtopnevoznjštva in Slikarstva —pleskarstva v Trbovljah. Nesporazume v glavnem povzroča pomanjkljiva organizacija brez zadostno opredeljenih pristojnosti. Osnovna podlaga in sredstvo lastnine uveljavljajo svojo vo- red v gospodarski organiza-Ijo in s svojimi odločitvami uravnavajo svoje delo. Vodenje podjetja pripada po položaju oziroma funkciji direktorju. Ce zajema upravljanje področje, kjer je mogoča in potrebna demokracija v odločanju pri postavljanju nalog, pa vodenje začetna področje, kjer je potrebna trdna discipiii- Tudl dosledno vodenje je pogoj za upešno delavsko samoupravo. Sam potek delovnega procesa pa ne prenese nobene demokracije. Za odločanje je potrebno zbrano in tehtno obdelano ter pripravljeno gradivo o nastalih gospodarskih vprašanjih , terja pa tudi tekoče obveščanje kolektiva o najvažnejših poslovnih dogodkih. Torej je vodenje tudi pogoj, da organi upravljanja lahko dobro poznajo stanje gospodarske organizacije, da morejo po presoji vseh činiteljev in razlogov najti naj primernejšo odločitev. Vsekakor so še drugi vzroki, ki so vplivali na nezdrave razprave v nekaterih kolektivih, ki so zaostrovali medsebojne odnose. Krive so vsekakor tudi razne osebne težnje, ki morajo bitj delavskemu samoupravljanju tuje. Potrebno hi bilo nadalje več strokovnega in političnega izobraževanja za odpravo primitivnih in zgrešenih mnenj. Končno bi še omenili, da so trenja tudi izraz podcenjevanja, nega sistema, ki koordinira m uravnava skladnost gibov pri delu. Ker so oddihi pri delu dujno potrebni, je seveda bolj pravilno, zdravo in ekonomično, da jih organiziramo ob pravem času, kot pa da sl jih delavci jemljejo skrivaj in jih z nepotrebnimi opravki zamaskirajo. Po organiziranem odmoru ima delavec občutek, da ga zaradi počivanja nihče ne bo grdo gledal, in se popolnoma sprosti. Se želeti je, da se ob oddihu udobno usede ali zlekne v naslonjač, * da spremeni svoje okolje, pokadi cigareto, če je kajenja vajen, ali kaj malega prigrizne ali popije in v tem času opravi svoje fiziološke potrebe. V tehnično visoko razvitih državah že dolgo preprečujejo utrujenost in naveličanost pri delu z organiziranimi odmori- Z njimi dvigajo storilnost pri delu ter obenem skrbijo za zdravje delavca. Organizacija dela Pri nas na splošno še ni posebno na višini in v večini tovarn niti ne vedo, kakšna je storilnost v posameznih delovnih urah na raznih delovnih mestih. Posebno nižji nadzorni kader v podjetjih rima o fiziologiji dela niti osnovnega znanja- Preddelavci, mojstri, včasih pa tudi obratovodja presojajo pridnost delavca bolj po tem, ali se stalno giblje Kdo je pa ta stile7« Medtem se Je Izidor toliko opogumil, da je vzdignil Olgico v svoje naročje, jo stisnil k sebi in poljubil. Olgica se ga ni bala. Privila se je k njemu in ga s svojimi drobnimi ročicami pobožala po licih. »Moj atek, mo) atek,« je Olgica ponavljala in ga božala. Izidorju so se oči orosile, Olga si je zakrila obraz z rokami, prsi pa so se ji vzdigovale od vznemirjenja in iznenadenja. Izidor je še enkrat poljubil otroka, nato pa na položil materi v naročje, ki Je bila nad vsem presenečena. Zopet nokaj trenutkov molka, tistega mučnega molka, ko čustva in bese c’e tiščijo kakor plaz ob hudourniku, da zdrvi z gore v dolino, pa se vendar še ne more odtrgati od tam, kjer je nastal. Sele čez nekaj trenutkov je Olga povzela besedo: »Vendar si se po tolikem času vrnil še živ. Oh, kako mi je to drago! Jaz pa sem ostala sama in zapuščena. Edino tale Olgica mi bo še ostala za spomin.« Olgica pa je stegovala svoje ročice proti Izidorju in vzklikala: »Atek, at ek h . Olga pa je na to rekla: »Vedno sem otroku pripovedovala, da bo prišel atek, ki jo bo objemal in poljubljal, seda) pa misli, da je res prišel.*' Izidorju je srce nemirno utripalo. Spomnil se je na obljubo, ki jo je dal umirajočemu Ludoviku. O tem je hotel z Olgo govoriti, pa ni mogel najti pravih besed, da bi začel. V njegovi duši se je bila silna borba. Olgica pa Je vedno vzklikala: »Atek, atek!* Zopet jo je vzel v naročje in jo poljubljal. Olgica je objela Izidorja in se privila k njemu, kakor da ve, da je njen umirajoči atek naročil, naj bo on sedaj njen oče. Izidor je seda) z otrokom v naročju stopil bliže k Olgi ter spregovoril: >*Olga! Tvojemu umirajočemu Ludoviku sem dal neko obljubo ravno v poslednjih trenutkih pred njegovo smrtjo. To obljubo sem mu dal zato, ker je rekel, da bo njegova smrt lažja, če mu obljubim, kar mi naroča. Nisem mogel v tistem trenutku prav premisliti, kaj sem obljubil. Videl sem, da umira, pa sem mu hotel olajšati njegove poslednje trenutke, ker je tako želel. On mi je dal neko naročilo, ki ga jaz ne bom mogel izpolniti, niti ne morem tega izreči.« »Kakšno naročilo tl je dal7« ga je Olga s strahom vprašala. Zdrznil se je. Olgica pa je mirno počivala v njegovem naročju. Cez nekaj časa je Izidor nadaljeval: »Silno težko ti to povem, vendar tl moram povedati, kako Je. Naročil mi je in prosil me je, na) postanem jaz tvoj mož in dober oče njegovi Olgici. To sem mu obljubil, da sem mu izpolnil poslednjo željo, ker sva si bila tako dobro in zvesta tovariša. Vem pa, da je to njegovo naročilo popolnoma nemogoče izpolniti. Težko sem ti to povedal, pa moral sem to storiti.« »Nemogoče izpolniti? Ali ml ne moreš odpustiti, Izidor7« je vzdihnila Olga. »Saj vem, da nisem vredna drugega, kot da me zavržeš, ker ti nisem ostala zvesta, ko si odšel k vojakom. Pa misli na to, na nedolžno bitje, ki ga imaš v naročju, da ti ga je izročil v varstvo umirajoč človek. In ti si umirajočemu obljubil izigrati njegovo naročilo.« Izidor je bil v dno srca ganjen nad temi besedami ter ji je odgovoril: »Pomisli Olga, da sem ja? brez vsega imetja, zato me ne čaka drugega, kot da grem spet v tovarno, kjer sem bil prej.« Olga pa je na to odgovorila: »Nimam dolgov na te) domačiji. Kar je moje, naj bo od danes tudi tvoje.« Zatem se je med njima začel razvijati pogovor, saj sta si imela mnogo povedati. Mesec pozneje sta bila Olga in Izidor poročena. Njuno ženitno potovanje je bilo obisk. Ludovikovega in Lojzetovega groba. Tudi Olgico sta vzela s seboj, ga je videla, kje počiva njen atek. Grob so prav lepo uredili in nanj položili tri šopke cvetjg: Olgica je imela šopek iz belih, Olga iz plavlh, Izidor pa rdečih rož. Čeprav je bil Lojzetov grob od tam zelo oddaljen, so *ga prav takp uredili in nanj položili šopke. Ko so odhajali od groba, se je Olgica vedno držala Izidorja. On pa jo je nesel vseskozi do železniške postaje, od koder so se odpeljali proti domu. * Za Olgo se je začelo novo življenje. Izidor se je z vso vnemo zavzel za gospodarstvo in neutrudno delal,da ni bilo nikjer nikakega za-stajanja in se je kaj kmalu poznal viden napredek. Ni pa dopustil, da bi se Olga ubijala s kakšnim težkim delom. Njej je dejal, naj vodi samo gospodinjstvo, vse drugo pa na) prepusti njemu. Olgica pa je zmeraj hodila s svojim drugim atekom, ki ga je imela tako rada, da bi gotovo od žalosti umrla, če bi ga zgubila. (Konec) Kaj je novega v Zagorju? Posvet o urbanističnem načrtu. — Nedavno je bil v občinskem ljudskem odboru v Zagorju posvet o bodoči urbanistični ureditvi Zagorja. Udeležili so se ga vsi člani sveta za urbanizem pri občinskem ljudskem odboru, predstavniki političnega in gospodarskega življenja kakor tudi arhitekt Gaspari. Razpravljali so o številnih in perečih vprašanjih urbanistične ureditve ožjega in širšega področja Zagorja. Seja občinskega ljudskega odbora. — V petek je bila v Zagorju seja občinskega ljudskega odbora, ki je obravnavala na ločenih sejah odvzem in dodelitev nacionaliziranih zemljišč za gradnjo družbenemu sektorju in posameznim graditeljem, sklenitev kupnih pogodb za odkup zemljišč, odlok o obveznem odlaganju in odvozu smeti ter odpadkov in uporabi javnih odlagališč, medtem ko je občinski zbor obravnaval nadomestne volitve v XIII. volilni enoti in dopolnitev pravilnika o plačah obratne ambulante rudnika Zagorje v Kisovcu. Na skupni seji so poslušali In obravnavali poročilo o delu sveta za zdravstvo in sveta za stanovanjske zadeve. — O seji bomo še poročali. "■ Letni oder v Zagorju so podrli. — Pred kratkiip je vzel slovo leseni letni oder na telovadišču TVD »Partizan«. Na odru, ki ga je zgradil rudnik, so se po vojni zvrstile številne prireditve, navadno v okviru kultur-noprosvetnih festivalov, tri so jih organizirali v počastitev občinskih ln rudarskih praznovanj. Na tem odru pa so Zagorjani imeli priliko spoznati številne osrednje slovenske kulturne institucije, predvsem gledališčnike iz Ljubljane. TVD »Partizan« namerava zdaj letno igrišče popolnoma preurediti, da bi imel več možnosti za razširitev telesne vzgoje. Tolmačenje zakona o rudarstvu. — Zakon o rudarstvu je vzbudil, razumljivo, med vsemi delovnimi kolektivi zasavskih premogovnikov nemajhno zanimanje, saj ureja številna važna in odprta vprašanja rudarjenja kakor tudi rudarskega poklica. Doslej so pri zagorskem rudniku seznanili z' določili tega zakona nadzorniško in vodstveno osebje, v prihodnjih dneh pa nameravajo napraviti izvleček iz zakona, ki bo vseboval najvažnejše določbe, ki jih mora vedeti vsak rudar. Te izvlečke bodo dobili vsi rudarji, sindikalna organizacija pa namerava prirediti široko posvetovanje in tolmačenje tega važnega zakona. Se vedno malo sredstev na skladu za telesno vzgojne namene. — Četudi je minilo že več mesecev, odkar se je v zagorski občini začela akcija za zbiranje sredstev za gradnjo telesnovzgojnih objektov, se je doslej nabralo malo sredstev. Štab, ki vodi to akcijo, je sestavil podroben načrt za zbiranje denhr-ja, vendar so nekateri posamezniki, kot društva, nekoliko zanemarila zbiranje sredstev. Videti je, da bi Zagorjani globlje posegli v žep, če bi jim tisti, ki so bili določeni za izvedbo akcije, bolj prikazovali važnost nadaljnjega utrjevanja telesne kulture v občini. Občani še ne vedo, da bodo šla vsa sredstva ali za gradnjo telesnovzgojnih objektov ali pa za nakup vsega potrebnega orodja, štab Ima še vedno na zalogi blokov v vrednosti kakih 400.000 din. Zato je štab mnenja, naj bi vsi tisti, ki imajo še bloke, iste nemudoma začeli razpečevati med ljudi. Priprave za spominske slovesnosti za dan mrtvih. — Zagorjani so začenjali te dni urejevati grobove svojih dragih umrlih. Tudi občinski odbor ZB NOV in občinski odbor SZDL sta sklenila storiti vse, da bi bili vsi spomeniki in spominske plošče padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja še pred 1. novembrom urejeni ln okrašeni. Kaže. da bodo vse grobove talcev, spomenike in spominske plošče uredili učenci posameznih zagorskih šol. Popisi stanovanj v zagorski občini. — Občinski ljudski odbor je nedavno Imenoval člane popisnih komisij stanovanj. Komisije so ie začele z delom. Občani se močno zanimajo za uvedbo bližnjih ekonomskih najemnin, vendar je videti, da si nekateri napak tolmačijo doslej znane smernice o uvajanju teh najemnin. Zato bo občinski odbor SZDL v kratkem organiziral posvetovanje članstva organizacije SZDL, na katerem bodo govorili o teh stvareh. v Trbovljah Most na Vodah je zopet prevozen. Trboveljske šoferje je razveselilo, da Je Uprava cest končno popravila most čez Trboveljščico pri vodensld šoli, ki so ga morali zaradi nesreče pred nekaj meseci za motorni promet zapreti. Cene živil v Trbovljah. — V soboto je bil trboveljski trg razmeroma dobro založen. Kmetje so pri stojnicah postavili sorazmerno visoke cene, zlasti če jih primerjamo z onimi pri trgovskemu podjetju »Vitaminka«. Kvaliteta živil je še kar dobra, tako da so gospodinje kljub visokim cenam blago hitro pokupile. Navajamo nekaj cen privatnih prodajalcev na trgu, v oklepaju pa cene. pri »Vltaminkl«; jajca 28 (25), čebula 60 (45), fižol 100 (60—90), grozdje 80 (60—70), paprika 80 (45), solata 100 (65). Preskrba s mesom Je boljša. — Pri podjetju »Meso« smo izvedeli, da se preskrba z mesom zadnje čase Izboljšuje, posebno kar se tiče svinjskega in govejega mesa. Teletine za sedaj, razen za bolnišnico, ni na razpolago. Vsak teden dobijo tudi nekaj pošiljk kuretl-ne, in sicer iz Celja. — Povedali so nam, da je znana perutninska farma v Zalogu odgovorila na vprašanje iz Trbovelj negativno, češ da še ljubljanskih potreb ne more zadovoljiti. — Cene govedine se gibljejo od 300—350 din, cene svinjine pa od 330—350 din. Novosti is trboveljske Drogerije. — Trbo-veljčanke bodo gotovo zanimale novitete, ki Jih nudi trboveljska Drogerija te dni. Predvsem so to razne kreme s placento (Placental •) biokreme), brezbarvni ruži in pa »mleko mladosti« z želvinim oljem. Za moške odjemalce pa so v zalogi predvsem odličen pitrolon ln razne kreme za lase po italijanskih licencah. Nekaj Colibrtjev na razpolago. — Ljubitelje motorizacije bo gotovo zanimalo, da je dobil »Avtomaterial« pošiljko mopedov znamke »Colibri«, .pričakuje pa jih še nekaj. Polovico kontingenta bo šlo za tiste, ki so vozila plačali vnaprej, ostali pa bodo na, razpolago po ceni 157.000 din. Colibriji so it serije, ki Ima ščitnike za noge in žaganj ač ln ne pedalov. Poljska delegacija v Trbovljah. — Pretekli petek se je mudila v Trbovljah 15-član-ska delegacija Društva rudarskih Inženirjev Poljske. — Do obiska je prišlo na podlagi zamenjave med Društvom rudarskih ln metalurških Inženirjev Slovenije ln omenjenim poljskim društvom. Poljska delegacija Je obiskala pred tem že vse važnejše rudnike v Jugoslaviji. V Trbovljah si je ena skupina ogledala jamo, druga pa stanovanjske bloke, kulturne institucije in športne naprave v kraju. Poljaki so bili presenečeni nad lepo arhitekturo naših stanovanjskih zgradb, posebno pa še nad Delavskim domom. Pohval* no so se Izrazili tudi o ureditvi Blagovnice ln Pošte. — Zelo jih je razveselil tudi topel sprejem in prijaznost gostiteljev, ki so se potrudili, da bi se gostje počutili med nami ravno tako prijetno, kot se je počutila naša delegaciji pred mesecem dni na Poljskem. d. in Hrastniku UPAJMO, DA SE BO URESNIČILO. -V Hrastniku Je delavski svet Steklarne na zadnjem zasedanju sklenil, da se najame pri občinskem ljudskem odboru kredit za zgraditev treh stanovanj. Poleg stanovanj bodo dogradili dom za godbenike kakor tudi športni dom. Oba domova bodo zgradili s pomočjo celotnega kolektiva. Za gradnjo bodo uporabili material iz starega dela tovarne. Vsi aktivni simpatizer ji pa naj s prostovoljnim delom nudijo svoje pomoč, da se oba domova zgradita v korist godbe In športnega društva »Bratstvo«. KREDIT ZA ELEKTROTEHNIŠKO DELAVNICO. — Ze zadnjič smo poročali, da v Hrastniku uspešno deluje Elektrotehniška delavnica. Sedaj Je bil odobren kredit v višini 1 milijona dinarjev za razširitev obratovanja v delavnici v oddelku za galvanizacijo In za uvedbo proizvodnje nekaterih predmetov za široko potrošnjo. NAKUP ŠKROPILNEGA AVTOMOB! LA. — Komunalno gospodarstvo v Hrastniku se Je odločilo za nakup avtomobila za odvoz fekalij oz. škropilnega avtomobila. Avto bo Izdelala tovarna TAM v Maribo- ru. Za nakup avtomobila so najeli potre* ben kredit. NAJVEČ STEKLA GRE V ZAHODNO NEMČIJO. - Znano Je. da Steklarna v Hrastniku precejšen del svoje proizvodnji Izvaža v tujino. Po podatkih, ki smo j**1 dobili, je najmočnejši uvoznik Zahodu* Nemčija, kamor je Steklarna že letos IzvO' žila 127 ton stekla, kar predstavlja tretjih0 vsega izvoza tovarne. REKONSTRUKCIJA TOVARNE SE NADALJUJE. — Prva etapa rekonstrukcij* hrastnlške Steklarne Je končana. V novozgrajeni 12,5 tonski banji se že razvija normalna proizvodnja. Prav tako deluje Iz sl#' rega obrata postavljena 7-tonsko banja, n* katero Je priključen avtomat. Odobrena J* tudi druga etapa rekonstrukcije Steklarn* v Hrastniku. obnova Železniškega mostu. " Ze od spomladi potekajo na hrastn^ken1 železniškem mostu obnovitvena dela. KUtiP obnavljanju pa se promet po mostu razvil* naprej. Ce ne bo kal.čnlh posebnih z»dr* kov, računajo, da bo most dokončan Novega leta. OD SREDE DO SREDE ROJSTVA lil. LAHKOATLETSKO PRVENSTVO ZASAVJA V TRBOVLJAH Preteklo nedeljo Je bilo na stadionu SSD »Rudarja« v Trbovljah tfetje lahkoatletsko prvenstvo zadrskih krajev, ekipno in za po-dmezne. Tekmovanja se je udeležilo okrog 140 tekmovalcev, in to 'z Brestanice, Litije, Zagorja in Trbovelj. Lahko rečemo, da Je “Ha udeležba še kar zadovoljiva, ‘Oda če upoštevamo samo namen toga tradicionalnega tekmovanja * Zasavju, pa lahko ugotovimo, da število nastopajočih nikakor primerno. Poznano Je dejstvo, da atletika v Zasavju po vojni ni dosegla zaželenega razvoja. In to aam je potrdilo tudi tretje zasav-‘ko prvenstvo. To bi vsekakor korala biti največja športna ma-■Ufestacija v Zasavju, kjer na) bi Pokazali svoje sodelovanje tako v množičnosti kot v kvaliteti tudi ostali kraji v Zasavju. Kaže, ?a partizanska društva, šole in .Dortna društva še niso povsem "»jela telesno vzgojnega smisla te Vrste športa. Gledalcev je bilo okrog 300. Or-sanizacija tekmovanja je bila do-°ra in ugodni vremenski pogoji so Ptlpomogli tekmovalcem, da so *e'ti dosegli nekaj dobrih rezultatov. Razveseljivo je dejstvo, da ■e na tem atletskem tekmovanju oastopiio tudi preko 60 rudarje-Vl“ pionirjev in pionirk. Rezultati: KIOSKI; Tek 10) m Samec ice-tg.nica) 11.2. Namestnik (Li-“»> 11.3. Vrtačnik (L) 11.7; tek m Zibret (R) 40.1, Vrtačnik 40.2, Železnik (L) 41.2; tek 300 (L, 400 m Nučič (R) 55.9, Spolenak (Zagorje) 56.3, Virt (R) 58.2; tek 1.000 m Brvar (R) 2:46.2, Soha (R) 2:47.4, Boštnar (R) 2:48.8; štafeta 4x100 m: Litija (Železnik, Gre- benc, Vrtačnik Namestnik) 48.06, Rudar 49.02; tek 3000 m Brvar (R) 9:31.1, Ring (L) 10.08.4, Vautar (L) 11.30.3; skok v višino: Namestnik (L) 170, Vresk (R) 160, Štraus (L) 155: daljina: Namestnik (L) 620, Samec (B) 594, Matek (R) 582; met kopja: Štrus (L) 47,67, Vajdič (R) 47,62, Petaver (R) 40,76; troskok: Samec (B) 12.42, Eorštnar (R) 11.81, Namestnik (L) 11.70; disk; Vajdič (R) 38.20, Kolman (L) 35,28,. Lavrič (R) 34.60; met kladiva: Koman (L) 43.», Vajdič (R) «1.5, Lavrič (R) 31.0. ZENSKE: štafeta 4x100 m: Litija (Taufer, Strnad, Kolar Šerbec) 1:03.1, Rudar 1:03.3; skok v daljino; Hočevar (R) 400, Majcen (L) 396. Sotenšek (R) 3S3; met krogle: Koritnik (R) 9.84, Siotenšek (R) 9.42, Sladič (L) 9.38; tek 60 m: Sp-tenšek (R) 8.7, Majcen (L) 9.1, Miklavčič (R) 9,2: tek 200 m: Sotenšek (R) 31.8, Strniša 32», Jošt 43.2; tek 600 m; strmljan (L) 1:50.0, Prijatelj (R) 1:59.8, Taufer (L) 2:01.4; skok v višino: Goleč (R) 125, Strnad (L) 120, Končar (L) 120; kopje: Sotenšek (R) 18.90, Taufer (L) 17.32, Miklavčič 15.39; disk; Sladič (L) 25.00. PIONIRJI: Tek 6o m: Kolander Ivan (R) 8.6; tek 400 m; Frolj (R) 1:01.0. PIONIRKE: Tek 60 m: Jesih (R) 9.4; tek 200 m: Jesih (R) 33.7. NOGOMET NAPREJ ALI NAZAJ? . Tako se sprašujejo nogometaši j® ljubitelji te športne discipline, 7' sodelujejo in opazujejo potek jesenskega prvenstva dolenjske ooizveze. Poznavalci nogometa se opravičeno sprašujejo kako in tokaj sprašujejo Je nastala nova podzveza. žljo širšo publiciteto. Dolenjska podzveza je bila ustanovljena pod geslom, širiti nogomet v novomeškem okraju. To je v redu in hvale vredno in v duhu kongresa. Vendar ni nihče upošteval, da so klubi Brežice in Bela Krajina za razred boljši od ostalih. Mnenja so, da premočni klubi kaj slabo vplivajo na slabše, kajti rezultati 12:1 za Brežice proti Sevnici in Elanu iz Novega mesta dajo dovoli snovi ta razmišljanje. Morda bi v tej skupini igrala druga ekipa Brežic da bi se »sile« izenačile in bila tekmovanja zanimiva. Resno je treba pomisliti, da Imajo podeželski klubi malo gledalcev, ki so odvisni od finančnih virov kluba. Tudi v Brežicah Je tako. kar se iz dneva v dan bolj izraža. Vsaka tekma manj gledalcev — to Je žalosten pojav, oh katerem je treba spregovoriti resno besedo. V Brežicah so navajeni dobrih kvalitetnih tekem, ki so dostoine kvalitete igre njihovih igralcev. Se vedno drži. da ni Interesantna Igra »mačke z miško«. Ali ni škoda, da upada kvaliteta in popularnost nogometa zaradi neke reorganizacije? Prepričani smo, da v Nogometni zvezi Slovenije temu problemu niso posvetni dovoli pozornosti, ker vemo, da bi se ob resnem premisleku lahko našla boljša rešitev, na primer: zasavska podzveza, ki hi ne glede na okraje bna kvalitetna in tudi zanimiva. Nikakor s» ne mnremn otrest' vnraša.nla: »Kaj dela NK Brežice v novi nodzvezl?« Trditev. da ho čez nekal let več klubov in situacija boljša, drži za šibke, drug drugemu enake klube, vendar nihče ne pomisli na škodo, k: bo nastala in postane lahko kritična za močnejše klube (Braniki). Nujna bi bila o nastali situaciji resna beseda. Izgovor: kar je. Je! le fraza. Recimo rale; storimo, kar se da! Morda bi koordinacil-sk' sestanek, ki ga naj bi sklicala Nogometna zveza Slovenile, le uredil zadevo, k! ni stvar posameznika. temveč je problem širšega obsega. BREŽICE; Ana BAJEC. Mali Podlog 2, hčerko; Ana SlSKO, Cesta bratov Milavcev — Brežice, hčerko; Anica KLEMENČIČ, Pri-lipe 18, sina; Olga PAVLOVIČ. 2u-peča vas 37, sina; Silva KRŽAN. Celje — Razlagova 2. sina; Angela FRIC, Libna 10, sina; Angela MARGETIC. Vihre 15. sina; Terezija JAGODIC, Mrzlava vas 27, hčerko; Stefica KRALJ. Radakovo 28, hčerko; Marija KOVAČIČ, Podgorje 40, sina. TRBOVLJE; Marija STRNIŠA, Hrastnik, hčerko; Pavla JERKOVIČ. Zagorje, hčerko; Danijela ČEBIN. Trbovlje, hčerko; Cirila VIRK. Trbovlje, sina; Regina JAMBROŠIČ Trbovlje, sina; Vida KLADOVSEK, Lesično, sina-Jožica CVETKOVIČ. Trbovlje, sina; Justina ZAJEC. Trbovlje, hčerko: Ljudmila SKRABL. Trbovlje, hčerko; Vera JUREČIČ. Trbovlje, sina: Marija URBANIJA, Zagorje, sina: vida JAMŠEK Litija-Renke, sina; Karolina ZDOVC Hrastnik, sina; Vida FERŠlC. Hrastnik, sina; Miroslava ŠINKOVEC. Zaeorje, sina: Her- mina DRNOVŠEK, Trbovlje, sina; Ana ŽIVKO. Zagorje, sina; Antonija BIZJAK. Trbovlje. (2 deklici); Ana STANTAR, Trbovlje, hčerko: Ivana HERLE. Zagorje, hčerko. POROKE BREŽICE: Porok ni bilo. TRBOVLJE: FRANC HREN mizar iz Trbovelj in SILVA MAJCEN. delavka iz Trboveli- RUDOLF GUNA. mizar iz Trbovelj in MIROSLAVA JAMŠEK, oom. zlatarka iz Trbovelj; STANISLAV PLEVCAK. delavec Iz Trbovelj in ANGELA ERJAVEC, gosp. pom. iz Trbovelj. SMRTI Predlagamo pristojnim, mišljajo o tem. da raz-ek ,.- priključitvi revirskih klubov Jlubijanski podzvezi se je celjska 'Udzveza omejila le na področje “utaja Celje. Izven organizacije 1° ostali spodnjezasavski klubi: “težice, Sevnica, Senovo In VI-Uam-Krško, ki praviloma sodijo I zasavsko ligo. kj bi se lahko "snovala, če bi bilo malo več so-aelovanja in razumevanja med klubi. Predstavnik NK Brežice nam je VISOKA ZMAGA V MARIBORU REPUBLIŠKA ROKOMETNA LIGA KOVINAR (MARIBOR) : RUDAR (TRBOVLJE) 12:21 (5:10) V petem kolu republiške lige Je moštvo Rudarja gostovalo v Mariboru, njegov nasprotnik pa je bil Kovinar, ki Je poznan po tem, da na svojem terenu daje gostom Uovedal zanimive stvari, ki zaslu-rad točke. Rudarjeve! pa so z ze- lo dobro igro prepričljivo ln zasluženo zmagali ter so bili vseskozi, boljši v napadu in obrambi. Domači so zaigrali ostro in sodniku Bremenu iz Maribora, ki Je tudi tokrat dokazal svojo kvaliteto m solidnost, Je uspelo, da je tn srečanje obdržal na športni ravni. Rudar se je s to zmago obdržal na prvem mestu, ker ima trenutno isto število točk kot Odred, toda boljši količnik. Gole so dosegli: Salacelj 2, Barderevlč 3, Popovič 2, Urleb 1. ln Naraglav 2 za Kovinarja. Za Rudarja: Brc-ger 5. First «, Jekoš 8, Žagar 3 In Ačkun 3. LESTVICA PO PETEM KOLU JE NASLEDNJA: Rudar 5 4 0 odred 5 4 0 Mladost 5 3 1 Slovan 530 Krim 5 2 1 Branik 5 2 1 Svoboda 511 Ajdovščln.. 5 11 Koper : 5 11 Kovinar 5 10 Ostali rezultati rokometnih te» kepi: ženske: Rudar : Svoboda II (Ljubljana) 11:9 (7:2); Rudar I Slovan 5:* (2:6). Moški : Rudar II : Slovan II 17:28 (7:i2). I 94:69 1 112:89 1 111:98 2 83:83 79:80 89:91 85:90 88:96 80:110 3 89:115 2 BREŽICE: Antonii a ■ VIRANT, hč! poljedelca iz Dekmance 1, stara 2 dni; Jože KOVAČIČ, sin kmetovalca Iz Podgorja 40. star 1 dan. TRBOVLJE: Franc PAS iz Trboveli. star 63 let: Marija KNEZ. roj. Preskar iz Trbovelj stara 75 let: Martin IVŠEK iz Trbovelj, star 68 let. MALI OGLASI Dne 21. sept. sem v vlaku Zidani most Ljubljana ob 11.04 pri izstopu v Trbovljah pozabil sivo - rjav plašč »balonar«. Prosim poštenega najditelja, da ga za nagrado vrne. — Sporočiti upravi lista. Prodam posestvo 4 ha, 15 minut od ceste, 30 minut od žel. postaje. Lepa lega. — Franc Drame, Radež 3, Loka pri Zidanem mostu. Vpisovanje v tečaj esperant-skega jezika bD v sredo, 21. in 28, oktobra ter 4. novembra od 17. do 19. ure v šahovski sobi ŠD »RUDAR«. Pričetek pouka v petek, 6, novembra ob 18, url istotam. KINO MEf> TEKOM NA 60 METROV Ljubitelji filma — pozor! . Danes zvečer ob 19. uri se vrši v klubskih prostorih »Svo-b°Ue« Trbovlje II. RAZGOVOR 0 FILMU STARO PODJETJE Z NOVIM IMENOM Znano turistično avtobusno podjetje »Putnik« v Ljubljani se je s svojimi 14 podružnicami . od 1. oktobra letošnjega leta dalje preimenovalo v Turistično avtobusno podjetje »KOMPAS« --------—-----------------iL Kino »DELAVSKI DOM« v Trbovljah: 21 in 22. oktobra franc, film »ČLOVEK V DEŽNEM PLAŠČU«; 23. — 26. oktobra franc, barv, film »PARI-2ANKA«; 27. — 29. oktobra ital. film »SIROMAŠNI A LEPI« KINO »SVOBODA« Trbovlje II: 21 oktobra ameriški barv. film »PUŠČAVA ŽIVI«; 22. okt. nemški film »PLAVI ANGEL«; 23., 25. in 26. oktobra italijanski film »KABIRIJINE NOČI«; v soboto, 24. oktobra ne bo pred-stva zaradi društvenega občnega zbora; v nedeljo, 25, oktobra, ob 10. uri film »TRIJE FUSTO- Eazgovor vodi Viktor Musek iz Ljubljane. VABLJENI. OTVORITEV gimnazijskega IGRIŠČA V TRBOVLJAH J^iejšnjo nedeljo je bilo na pro-za sedežem ObLO Trbovlje tiv dopoldne zelo živahno. Sta-kw' kl 8° 8a tamkaj zgradili dl-inl.v počastitev 40-letnlce KPJ j1 SKOJ je postal prizorišče bo-V»Y, Med šiportnimt ekipami trbo-hi« ,klh šol — Ekonomske sred-le i01e' industrijske rudarske io-Vi, industrijske kovinarske šole, "Jenske šole ln Gimnazije, tu^evllhj gledalci so z zanlma-««2». sledili poteku tekmovanja v Lgflu. košarki, rokometu ln od-liirS' Tekmovanje je v celoti ueio, kar je predvsem zasluga zelo dobre organizacije te prireditve. Rezultati: MLADINCI: tek 60 m: 1. Deželak (ESS) 7,8, 2. Hribar (Glm.) — tek 1000 m: 1. Sere (ESS) 2:59,5, 2. Pirc (IRS) 3:16,0. — Štafeta 4x50 mi 1. IKS 27», 3. Gimnazija 27,5. MLADINKE; tek 60 m: 1. Lopi (ESS) 0,3. 2. Koritnik (Glm.) 9,6. — Tek 600 m: 1. Florjlnc (Grim.). 2:11,5, 2. Prijatelj (ESS) 2:12,6. — Štafeta 4x50 m: 1. Gimnazija 22,2. Skoki (mladinci): Višina; 1. Vresk (Gim) 160 cm, 2. Deželak (ESS) ln Mlinarič (Glm.) 155 cm. — Daljina (mladinke): 1. Cešno-var (Glm.) 4,15 m, 2. Planinc (Gim.) 3,90 m. Košarka: Gimnazija : IRS 37:15, IRS : Maturanti 10:12. — Rokomet: Gimnazija : Maturanti 38:13. — IZ BREŽIC NOGOMETNI DERBY V BREŽICAH v okviru proslave občinskega tt-rjdka občine Brežice so se na Mv=, nu v Brežicah srečala stara tti*1* NK Brežice In TVD Par-«0? iz Vldma-Krškega. Zmagali »Ul,‘UsluženO domači Igralci z Testom 6:2 (2:2). 1,0 predzadnjo prvenstveno tv«, dolenjske nogometne pod-6uZe Je vladalo veliko zanima-«ai' *aj se Je zbralo nad 300 gle-W®v- Lopo sončno vreme je lo,J,rilo dobro razpoloženje in »o h '*®l gledalci pričakovali zina-li , °Jv enajsterice. Toda gostili ,° lznenadlll z novimi igralci <čiu,e Ml rezultata 2:2 v prvem V ,tekme pravilen. Igrai tuRem polčasu pa so domači Ivav1 pritisnili ter pognali lo u Krajini«, lri Je zraven NK Brežic favorit za prvo mesto Jesenskega dela prvenstva. LOVCI«; 27. in 28. oktobra angleški barvni film »LEPO JE BITI MLAD«. Kino »SVOBODA« — Trbovlje II«; 21. oktobra amer. barv. film »PUŠČAVA ŽIVI«; 22. in 23. oktobra nemški film »PLAVI ANGEL«; 24. — 26. oktobra ital. film »KABIRIJINE NOČI«, 27. in 28. oktobra angl. film »LEPO JE BITI MLAD«, RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05. 7.00. 8.00 10.00, 13.00, 15.00. 17.00 ln 19 30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijski nasveti« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih četrtkih in sobotah ob 14.35. ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15 Oddajo »Dobro jutro, dragi poslušalci (pester glasbeni spored) pa vsak delavn.k od 5.00 do 7.08. SREDA, 21. oktobra 8.05 Mladina poje; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 10.40 Majhni zabavni ansambeli, 11.25 Radijska šola za višjo stopnjo (ponov.) vsi ljudje se rodijo svobodni; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Pojeta Gabi Novak in Pat Boone; 13.30 Zbor Slovenske filharmonije p. v. Simonitija; 14.25 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev); Star, grad pripoveduje; 15.40 Novost na knjižni polici — Nehru: Utrinki iz svetovne književnosti; 17.10 Sestanek ob petih- 18.20 Španija v pesmi in plesu; 20.0o V svetu opernih melodij. Četrtek. 22. oktobra 8.05 Od valčka do foxtrota; 9.25 Popevke se vrstijo; 11.00 Melodije in ritmi; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Petnajst minut z ansamblom Johny Mayer; 13.30 Pisana zmes narodnih in domačih melodij; 1540 Marko Tajčevič: Iz ruske lirike, samospevi za mezzosopran in klavir; 16.30 Melodije iz znanih oper; 17.10 Koroške narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor; 17.30 Pol ure z Ljubljanskim jazz ansamblom in ansamblom Mojmira Sepeta; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska univerza: Iz živalske psihologije; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. PETEK, 23. oktobra 8.05 Iz albuma popularnih orkestralnih melodij: 9.20 Orkester Andre Kostelanetz; 10.35 Melodije 6 la carte; 11.30 Družina tn dom; 12.25 15 minut v Vaškim kvintetom: 12.40 Sedem pevcev — sedem popevk; 13.50 Duet Ivo Rožanič in Ivan Brdar poie pesmi iz Hrvat-skega Primorja; 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo: Dinar, le potoči se . . .; 16.00 Petkov koncert ob štirih; 17.10 Razgovor z volivci; 18.10 Trio Slavka Avsenika; 20.15 Tedenski zunanje-politični pre- gled, 21.15 Oddaja morščakih SOBOTA. 24. oktobra 8.05 Pisana paleta ritmov in melodij; 9,30 Pol ure s slovenskimi skladatelji; 10.10 Priljubljen, napevi; 10 40 »Pred petnajstimi leti«- 11.50 Štiri črnske duhovne pesmi zapoje Slovenski oktet; 12 00 Poskočna harmonika; 12 25 Domači napevi zpod zelenega Pohorja; 14.05 Slovenske narodne pesmi; 14.25 Zanimivosti iz znanosti tn tehnike; 16.00 Slovenska pesem od romantike do danes: 16.30 Za prijetno razpoloženje: 18.00 Jezikovni pogovori; 16.45 Okno v svet; 20.00 Slavnostni koncert ob Dnevu Združenih narodov NEDELJA 24. 7.35 Popevke za nedeljsko jutro: 8.00 Mladinska radijska igra — Francois Rabelais: Pogačarska vojna: 8.50 Zabavna matineja; 10.00 Se pomnite, tovariši . . 10 30 Pesmi, ki so jih peli naši partizani: 10.45 Spoznavajmo svet in domovino (Posnetki javne oddaje z dne 24. okt 1959)- 13.33 Za našo vas: 1345 Lahek koncert za podeželje; 15.30 Mali mozaik melodij, 16.00 Humoreska tega tedna — Jaroslav Hašek- Solidno podietje 17.00 Promenadni koncert pihalnega orkestra Ljudske milice p. v Rudolfa Stariča; 19 30 Radijski o morju ih po- dnevnik ln športna poročila; 20.(4 Revija zabavne glasbe. PONEDELJEK. 26. oktobra 840 Zenski zbor »Svoboda« Laško bole umetne ln narodne pesni; p v Julija Goriča; 9.40 Od popevke do popevke; 10.40 Pet minut za novo pesmico; 11.06 Radijska šola za srednjo stopnjo — D--mlo Srečkovlč; Nerazpočenl bomba; 12.00 Trio Dorka Skober-neta. 12.25 Dalmatinske narodne pesmi; 13 30 S popevkami po Evropi; 14 25 Radijska šola za višjo stopnjo: Od narodne pesmi do simfonije. 15 40 List! Iz domače kmiževnostl — S M. LJubiša: Ukraden in s krajo povrnjen zvon- 17.10 Srečno vožnjo! (šoferjem na pot); 18 15 Poje učiteljski pesvski zbor Emil Adamič p. v. Jožeta Gregorca; 20.00 Petnajt minut z basistom Ladkom Korošcem. TOREK, 27. oktobra 8.05 Simfonična matineja; 10.11 Poje zbor RTV Beograd; 11 30 Oddaja za otroke; 12.00 Domače polke in valčki; 12.25 Pet pevcev — pet popevk; 1240 venček slovenskih narodnih: 13.30 Pester spored opernih arij; 1540 Naši popotniki na tujem - Branko Perko: Po gorah Himalaje; 16 25 Vedre melodije: 17.10 Razgovor z volivci; 18.45 Razgovori o mednarodnih vorašantih- 20.00 Poje pomnoženi zbor RTV Ljubljana p. v. Rade Simonitija. oktobra nedeljsko VABILO Delavsko prosvetno društvo »Svoboda-Center« Trbovlje vabi članstvo in prijatelje društva na redni letni OBČNI ZBOR ki bo v soboto, 24. oktobra 1959 ob 17. uri (5. pop.) v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah. ODBOR RAZPIS Razpisujemo tečaj za pripravo kandidatov na mojstrski izpit. Tečaj se bo pričel pri Okrajni obrtni zbornici v Novem mestu konec oktobra ali v začetku novembra tega leta. Rok za pismene ali ustne priglasitve je 26. oktober 1959. Istočasno obveščamo vsa obrtna podjetja in zasebne obrtnike, da se bo predvideno v mesecu januarju 1960 pri tej zbornici pričela šola za vodilni kader. Podjetja vabimo, da čimprej priglasijo interesente izmed svojega delavstva. Okrajna obrtna zbornica. Novo mesto PODJETJE KERAMIKE IN ELEKTROPORCELANA IZLAKE AKTIVA BILANCA na dan 31 KM PASIVA Zap «t Postavka A, Osnovna sredstva t. Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev x B. Sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstva skupne porabe C. Obratna sredstva ^ 5. Skupna obratna sredstva D. Izločena sredstva 0. Denarna sredstva rezervnega sklada in drugih skladov 1. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev E. Sredstva v obračunn tn druga aktiva 8 Kupci ln druge terjatve 9 Druga aktiva Skupaj; Znesen (v nrm din' | Zap Postavk* «t Znesek (v 000 dim 30.985 A. Viri osnovnih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 25.001 1. Drugi viri osnovnih sredstev 7.771 1.876 B. Viri sredstev skupne porabe 1 Sklad skupne porabe 010 4 Drug; viri sredstev skupne 910 porabe 61.320 C. vid obratnih sredstev 5 Sklaa obratnih sredstev 4378 0. Drugi viri obratnih sredstev 88$ 96 O. Rezervni sklad m drugi skladi ?. Rezervni sklad in drugi skladi 211 4 Viri nerazporejenih sredstev 61432 40 B. Vin sredstev v obračune 14.203 ln druga pasiva ». Kratkoročni kradli ta obratna sredstva 10. Dobavitelji ln druge obveznosti 4.467 il. Druga pasiva 6.771 U2-U9 Skupaj: 112.110 PIONIRSKI KOTIČEK REŠITEV MAGIČNEGA KVADRATA IZ 40. ŠTEVILKE Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata za pionirje lz 40. številke lista se glasi (vodoravno in navpično); 1. MAT, 2. ANA, 3. TAT, Žreb je prisodil knjižno nagrado Andreji POGAČNIK, učenki 0. a razreda osemletke »Ivana Cankarja«, pošta »Hrastnik 80. Darilo ji bomo poslali po pošti. UREDNIŠTVO NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE Razporedite spodaj navadene črke magičnega kvadrata tako, da boste dobili v 1. vrsti (vodoravno in navpično) domačo žival, v 2. vrsti žuželke, ki pikajo, v 3. vrsti pa kralja živali. E E L L O O S V V Za rešitev te uganke bomo spet pripravili 1 lepo knjižno nagrado. Podelili jo bomo po odločitvi žreba. Ce boste magični kvadrat rešili, nam pišite Čimprej na naše uredništvo. — Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega Imena ln priimka še razred šole, ki ga obiskujete, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. Vsem mladim bralcem obilo pozdravov! UREDNIŠTVO Vodiš računovodstva: (Anica Kramar) Predsedn'k »mf-vneva odbora: (Pikelj Ivanka) Direktor- (France Kojntk) aktiva LESNA INDUSTRIJA "PETA« RADEČE BILANCA NA DAN 31. 12. 1958. PASIVA Zap. št Postavka Znesek (v 000 din) A. Osnovna sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Denarna sredstva osnovnih sredstev B. Sredstva skupne porabe 3. Sredstva skupne porabe 4. Denarna sredstve skupne porabe C. Obratna sredstva 8. Skupna obratna sredstvi D. Izločena sredstva 6 Denarna sredstva rezervnega fonda in drugih fondov 7. Denarna sredstva nerazporejenih sredstev ^ E. sredstva v obračunu in druga aktiva 8. Kupci ln druge terjatve 0. Druga aktiva Skupaj: Vodja računovodstva: Pepelnjak Bogo 13.381 4.043 1.461 1.238 4.592 22.369 47.301 Zap St. Postavka A. Viri osnovnih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev B. Viri sredstev skupne porabe 1 Drug viri osnovnih sredstev C. Viri obratnih sredstev I Skiao skupne porabe o Rezervni sklad ln drug) skladi 4 Drugi viri sredstev skupne porabe » Sklad obratnih sredstev B, Viri sredstev v obračune ln druga pasiva 9 Drug) vir, obratnih sredstev 7 Rezervni sklad m drugi sklad: 8 Viri nerazporejenih sredstev 9 Kratkoročni kredit) za obratna sredstva 10 Dobavitelji ln druge obveznost II Druga pasiva Skupaj: Znesek (v 000 din) 16.261 1.181 11.240 1.098 7 741 518 «7.401 Predsednik Upravnega odbora: Bec Rado Direktor: Skarget Maks gostov ln Od- Ifriu./U žogo v mrežo goste 'tni r,H 2 enajstmetrovki, th,, vratar Karabaš Je goste blu*"11 večjega poraza. Tudi brali, * Rosina In krilec Rupar sta -M “lino odrazila od ostalih. — domačih nogometaših so biti 0r1, .d°'uri m)arti Lopatič, Fajn In to tor neutrudni Lihlč. Sireicl f*. domače so bili Ivkovič (4), ! tn, n Mojstrovlč pa sta dala po •Ul • Za goste »ta potresla bre-mrežo Valant ln Dlrmbrk. kratko lahko ugotovimo, da e I, kratko lahko ugotovimo, fllni, igra preostra In premalo , a- Tekmo Je dobro vedli Sa Boris Pšeničnik Iz Seno-^rja* Pdmoč.jo Balona ln Vld- llcgtodnj,! tekmi gostuje NK Bre-v Črnomlju proti domači »Be- Most v Prekmurju poljubila. . v Drugo Jutro se je na vse zgodaj odpeljal. Zapustil ji je pismo 'n njem le nekaj besed: -Skoda, da nisem pravi,« V Ljubljani se je lotil dela. Težko je pozabil Ireno, dosti teže, ka^° sl je mislil, čeprav si je dostikrat očital, da je bil neumen, ko se je 0 ujeti ženski, ki mu je tako lepo In odkrito povedala, kakšne namene 'n Potem pa jo je zagledal nekega meglenega zimskega večera, k° ^ hitel po ulicah, Le nekaj korakov od njega je bila. Spremljal jo je depe . šen, plešast gospod. Ko ga je zagledala, je prebledela. Potem se je ^ svojega spremljevalca poslovila. Debeluh je sedel v avto In se odp6'^ Janez je hotel iti dalje svojo pot, ne da bi se zmenil za Ireno. Toda P°te je le, proti svoji volji, pristopil k njej. -Kaže, da sl našla pravega moža, Irena,« Ji je rekel. -Ali je vsaj u volj bogat?« z Najbrž sl prepričan, da si dober poznavalec ljudi,« mu je odvrni*®^ grenkim očitkom. -Ce že hočeš vedeti, ti bom povedala resnico. GosP0^ ki se je pravkar odpeljal, je lastnik trgovine s klobuki, kjer delato jn štiri leta. Lahko mi verjameš, da svoje službe nimam zaradi lenobe. da gre povsod j1 sicer v tem, da Tako vidimo. iste vzroke, In , .—, postaja premog lz leta v leto sl1”, ti tekmec v horbl s kurilni«1 olji, ln spričo tega ni videti. b, se pogoji za premog na trti?®1, zahodnoevropskih držav zboljša”1 Nasprotno, računati Je treba, se bodo tl pogoji 8e poslabSall se bo moral premog sproti pr'11 gajatl potrebam na energetsU®" trgu. Inž, S. "• tak0 tudi to, da bi bila že davno dobila bogatega moža, če bi ga bila 1°'^, Toda takšni ste vsi moški: če je treba verjeti o nas ženskah kaj boste zmeraj verjeli. Kar sem rekla za šalo, sl takoj verjel. In pri tej v sl ostal.« . , »jel Janez je ob teh besedah obstal kakor prikovan. Potem je oa' i Ireno v restavrant, kjer mu je povedala, zakaj je sploh prišla v >'%, »Evropo«. Da bi dobila ideje za oblike klobukov. -Treba je,« mu je -priti včasih v družbo ljudi, ki kupujejo moje klobuke, da ne P°z name,- . nUh> Nekoliko v zadregi ji je Janez razkril, da ni ne bogatin ne ‘ ampak da se bo moral še močno boriti, preden se bo prebil stfozl *iv , in# In če vam zdaj še povemo, da ata si naročila vsak kozarček ene 1 in ob njem praznovala spravo, se menda ne boste nič čudili.