KNJIŽNICA MIRANA JARCA NOVO MESTO Vera Jaćimović SPREMEMBE V VEDENJU UPORABNIKOV KNJIŽNIČNIH STORITEV KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO Pisna naloga za bibliotekarski izpit Novo mesto, 2023 Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Vera JAĆIMOVIĆ Naslov pisne naloge: Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto Kraj: Novo mesto Leto: 2023 Št. strani: 24 Št. slik: 4 Št. preglednic: 2 Št. prilog: 2 Št. strani prilog: 5 Št. referenc: 20 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto Mentor v času strokovnega usposabljanja: Petra KOVIČ, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto UDK: 027.022-052, 024-052:159.9.019.4 Ključne besede: splošne knjižnice, matične knjižnice, knjižnične mreže, knjižnične storitve, uporabniki, vedenje, COVID-19 Izvleček: V nalogi se ukvarjamo s spremenjenim vedenjem uporabnikov glede uporabe storitev krajevnih knjižnic in storitev osrednje knjižnice, ki smo ga zaznali v zadnjih letih iz statističnih podatkov in odzivov uporabnikov ter zaposlenih. Omenjeno obdobje so zaznamovali epidemija covidne bolezni in ukrepi za njeno zajezitev, kar se je odražalo tudi pri izvajanju storitev knjižnic. Zato bomo v nalogi na podlagi zaznanih sprememb vedenja uporabnikov glede uporabe knjižničnih storitev osrednje knjižnice in krajevnih knjižnic skušali odgovoriti na vprašanje, kako te spremembe opredeljujejo uporabniki sami in kako knjižnični delavci. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni osnovni koncepti, tema ter sorodne raziskave in njihovih rezultati. Poleg statističnih podatkov smo za pridobitev stališča članov uporabili anketno metodo ter izvedli intervjuje z zaposlenimi, ki imajo stik z uporabniki. Raziskava je pokazala, da uporabniki zadovoljujejo svoje informacijske potrebe večinoma v eni enoti in nadalje, da uporabniki poleg enote, ki jo najpogosteje obiskujejo, obiščejo tudi osrednjo knjižnico. Na drugi strani pa so določene vpeljane storitve, kot so vračalnik za knjižnično gradivo, možnost vračila gradiva v kateri koli enoti in naročanje gradiva iz drugih enot, dodatno prispevale k temu, da uporabniki zadovoljujejo svoje potrebe v eni enoti. Epidemija covidne bolezni ni imela večjega vpliva na spremenjeno vedenje uporabnikov naše knjižnice, je pa vplivala na promocijo določenih storitev, ki so v tem obdobju in obdobju po njej med uporabniki dobro zaživele. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III KAZALO VSEBINE 1 UVOD ...................................................................................................................................... 1 2 TEORETIČNI OKVIR ............................................................................................................ 2 2. 1 KLJUČNE OPREDELITVE ............................................................................................ 2 2. 2 ZAHTEVA PO PROAKTIVNOSTI ............................................................................... 4 3 KNJIŽNIČNA MREŽA KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO ........................... 6 4 RAZISKAVA O SPREMEMBAH V VEDENJU UPORABNIKOV KNJIŽNIČNIH STORITEV KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO ............................................... 11 4. 1 KNJIŽNIČNE STORITVE IN SORODNE RAZISKAVE ........................................... 11 4. 2 IZHODIŠČA RAZISKAVE .......................................................................................... 12 4.3 RAZISKOVALNA METODA ....................................................................................... 13 4.4 REZULTATI .................................................................................................................. 14 4.4.1 Rezultati ankete ...................................................................................................... 14 4.4.2 Rezultati intervjujev .............................................................................................. 18 5 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI ............................................................................................. 20 6 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA .................................................................................. 22 PRILOGE .................................................................................................................................... I PRILOGA 1: Anketni vprašalnik ............................................................................................ I PRILOGA 2: Vprašanja za zaposlene ................................................................................... V KAZALO TABEL Tabela 1: Primerjava števila prebivalcev in članov po občinah ter razmerje med prebivalci in aktivnimi člani knjižnice ........................................................................................................... 6 Tabela 2: Statistični podatki od leta 2018 do 2022 za kazalnik ves evidentiran obisk, vse transakcije in aktivni člani za enoto Novo mesto ter mrežo krajevnih knjižnic ....................... 10 Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV KAZALO SLIK Slika 1: Območje izvajanja knjižnične dejavnosti Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto ........... 8 Slika 2: Delež uporabnikov po posamezni enoti Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto ........... 15 Slika 3: Zastopanost uporabnikov glede obiskovanja drugih enot Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto ............................................................................................................................... 16 Slika 4: Delež uporabnikov in storitve, ki so jih ohranili, kljub temu, da so se epidemiološke razmere umirile ......................................................................................................................... 18 Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V ZAHVALA Zahvaljujem se Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto za priložnost usposabljanja za bibliotekarski izpit. Zahvala gre tudi mentorici Petri Kovič, vodji Službe za izposojo in delo z uporabniki, in sodelavcem, ki so mi pomagali, me usmerjali ter vodili skozi celoten postopek priprave pisne naloge. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Tema naloge sodi v področje informacijskih potreb in vedenja uporabnikov. V nalogi se bomo ukvarjali s spremenjenim vedenjem uporabnikov glede uporabe storitev krajevnih knjižnic in storitev osrednje knjižnice (matične ustanove). V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto smo v zadnjih nekaj letih (od 2018 do 2022) iz statističnih podatkov in odzivov uporabnikov zaznali spremembe v njihovem vedenju glede uporabe storitev osrednje in krajevnih knjižnic. Omenjeno obdobje so zaznamovali tudi epidemija covidne bolezni in ukrepi za njeno zajezitev. V knjižničnem okolju je to pomenilo spremembe v izvajanju storitev knjižnic. V nalogi želimo osvetliti razloge za spremembo vedenja uporabnikov in načine, kako se je njihovo vedenje spremenilo. Zato bo naloga na podlagi zaznanih sprememb vedenja uporabnikov glede uporabe storitev osrednje knjižnice in krajevnih knjižnic preučevala, katere storitve uporabniki zadovoljujejo v krajevnih knjižnicah in katere v osrednji knjižnici, ter razloge za to, s ciljem, da bi vzpostavili nove, še boljše storitve, ki bi odgovorile na novo zaznane spremembe vedenja uporabnikov. V ta namen bomo pregledali relevantno literaturo na področju informacijskih potreb in vedenja uporabnikov in razlogov za spremembe le-teh ter poskušali odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja. Na podlagi pregledane literature ter opravljene analize rezultatov bomo sprejeli sklep glede vzpostavljanja boljših, posodobljenih ali novih storitev tako v krajevnih knjižnicah kot osrednji knjižnici. V raziskovalnem delu naloge se bomo posvečali razlogom za spremenjeno vedenje uporabnikov ter poskušali odgovoriti na vprašanje, ali so med epidemijo uvedene spremembe v storitvah (npr. člani lahko naročijo gradivo iz osrednje knjižnice ali katere koli enote in ga prevzamejo v krajevnih knjižnicah, olajšano jim je vračanje gradiva, saj ga lahko vrnejo v katero koli enoto oz. ga lahko odložijo v vračalnik za knjižnično gradivo katere koli enote), ki jih nudijo krajevne knjižnice, razlog za spremenjeno vedenje uporabnikov. Ob tem bomo predpostavili, da je epidemija COVID-19 vplivala na obisk knjižnice. Zanimalo nas bo, kakšno vlogo ima pri tem odnos med knjižničarji in uporabniki ter ali je sploh prišlo do dolgotrajne spremembe v vedenju uporabnikov ali le do začasne prilagojene uporabe knjižničnih storitev zaradi zdravstvenih ukrepov. Predpostavili bomo, da je prišlo do trajnih sprememb glede Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 obiskovanja krajevnih knjižnici in osrednje knjižnice. Zanimali nas bodo tudi razlogi, zakaj se uporabniki odločijo za uporabo storitve krajevne knjižnice ali storitve osrednje knjižnice, ter predpostavili, da je osnovni razlog za obisk knjižnice izposoja gradiva. V teoretičnem delu naloge bomo predstavili osnovne koncepte, temo ter sorodne raziskave in njihove rezultate. V raziskovalnem delu bomo uporabili kvantitativno metodo družboslovnega raziskovanja, saj bomo poleg uporabe statističnih podatkov uporabili anketno metodo. S pomočjo anketnega vprašalnika bomo pridobili stališča članov ter uporabnikov (Vilar, 2022). Prav tako bomo izvedli polstrukturirane intervjuje z zaposlenimi, ki imajo neposreden stik z uporabniki (to so zaposleni na izposoji, na prireditvah, izvajalci delavnic). V nalogi se bomo naslonili na statistične podatke, pridobljene v Raziskavi med člani, uporabniki in neuporabniki Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto (2020), Raziskavi med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic (2020), na vsebino Strateškega načrta Knjižnice Mirana Jarca 2022‒2026 (2022), Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1, 2001), Strokovna priporočila in standarde za splošne knjižnice (2018), prispevek Pričakovanja uporabnikov o storitvah splošne knjižnice (Borko idr., 2013) in znanstveno monografijo Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo (Vilar idr., 2017). 2 TEORETIČNI OKVIR 2. 1 KLJUČNE OPREDELITVE V teoretičnem delu naloge bodo predstavljeni osnovni koncepti, tema ter sorodne raziskave in njihovih rezultati. V 16. členu Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1, 2001) je določeno, da »[s]plošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, zagotavljajo storitve tudi za skupine prebivalcev s posebnimi potrebami«. 14. člen Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe (Pravilnik o pogojih ..., 2023) navaja, da je organizacijska enota osrednje knjižnice: »praviloma največja organizacijska enota splošne knjižnice, ki izvaja storitve za prebivalce območja, na katerem deluje«. Nadalje omenjeni pravilnik (Pravilnik o pogojih ..., 2023) določa organizacijski enoti krajevna knjižnica I in krajevna knjižnica II. V 1. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 odstavku 17. člena (Pravilnik o pogojih ..., 2023) je navedeno, da »[k]rajevna knjižnica I deluje v naseljih z najmanj 2.500 prebivalci. Pri tem je druga krajevna knjižnica I ali krajevna knjižnica II ali osrednja knjižnica oddaljena 4 km ali več«. V 1. odstavku 24. člena zgoraj navedenega pravilnika (Pravilnik o pogojih ..., 2023) pa »[k]rajevna knjižnica II izvaja knjižnično dejavnost v naseljih z največ 2.500 prebivalci«. Vsi nadaljnji dokumenti sledijo zakonskemu in podzakonskemu aktu s področja knjižničarstva, pri čemer upoštevajo širši in ožji družbeni kontekst, kot so razvojne tendence na strokovnem področju, tehnološki razvoj, demografske spremembe, normativne okvire, zatečeno stanje. V Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018, str. 9) je opredeljeno, da je »[s]plošna knjižnica organizacija, ki zbira, obdeluje, hrani, vzdržuje, predstavlja in posreduje knjižnično gradivo in informacije, omogoča uporabo knjižničnega gradiva in zagotavlja vsakomur na svojem območju dostop do znanja, informacij in storitev, ne glede na njegovo starost, spol, versko in politično prepričanje, narodnost, raso, jezik ali socialni status, zaposlitev in stopnjo izobrazbe, kakor tudi vsem posameznikom in skupinam s posebnimi potrebami (po Standardi …, 2005, str. 7)«. Tako je krajevna knjižnica »organizacijska enota, ki jo knjižnica ustanovi za izvajanje knjižnične dejavnosti na določenem geografskem območju (po Standardi …, 2005, str. 5)« (Strokovna priporočila in standardi …, 2018, str. 8). Strokovna priporočila (po Strokovna priporočila in standardi …, 2018, str. 9) … nalagajo knjižnicam proaktivno delovanje. To pomeni, da je knjižnica proaktivna, ko deluje načrtno in ciljno glede na ugotovljene potrebe. Proaktivnost je vključena tudi v strateško izjavo Knjižnice Mirana Jarca: »Proaktivna knjižnica na osnovi navdihujoče organizacijske kulture in ugledne organizacijske identitete vodi dialog z deležniki, katerega rezultat so visoko kakovostne knjižnične storitve, ki naslavljajo resnične dolgoročne potrebe lokalne skupnosti in njenih prebivalcev« (Strateški načrt …, 2022, str. 6). Knjižnični uporabnik se vede v skladu s svojimi informacijskimi potrebami. Case (2008, v Vilar, 2022, str. 3) o informacijski potrebi meni, da gre za »[p]riznanje, da naše lastno znanje ni zadostno za doseganje nekega cilja«. Wilson (2005, v Vilar, 2022, str. 13) pa pravi, »[p]osamezniki so motivirani za iskanje informacij za zadovoljitev njihovih informacijskih potreb«. Avtorica Vilar (2014, str. 78) informacijsko vedenje opredeli na naslednji način: »Informacijsko vedenje je najširši pojem. Gre za celoto človekovega vedenja v povezavi z informacijskimi viri in kanali. Vključuje pasivno in aktivno iskanje informacij in njihovo Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 uporabo. Vanj so vključene vse vrste informacijskih virov, od osebne komunikacije do pisnih virov, pa tudi pasivno sprejemanje informacij«. Ta definicija vključuje tudi vedenje uporabnikov in članov knjižnice kot se odraža pri izbiri določene knjižnice oz. posamezne enote. Zaznamo ga preko obiska določene knjižnice, kjer bo uporabnik zadovoljil informacijske potrebe. Vogt (2004, v Vilar, 2022, str. 42) predstavi knjižnico kot oazo storitev, saj meni da je usmerjenost v uporabnika odločilen dejavnik uspeha in obstanka. »Celostno, kontinuirano proučevanje in analiza pričakovanj uporabnikov ter njihovo notranje in zunanje uresničevanje v smislu ponudbe in interakcij z namenom vzpostavljanja dolgoročno stabilnih in ekonomsko vzdržnih odnosov z uporabniki« (Vogt, 2004, v Vilar, 2022, str. 42). Vogt (2004, v Vilar, 2022, str. 42) pravi, da je zadovoljstvo uporabnika ključno za navezovanje uporabnika na knjižnico. 2. 2 ZAHTEVA PO PROAKTIVNOSTI V Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018, str. 3) je navedeno, da »proaktivna naravnanost pomeni, da knjižnica ugotavlja in predvideva potrebe prebivalcev v lokalni skupnosti. Svoj program načrtuje v dialogu z lokalno skupnostjo in njenimi prebivalci glede na potrebe okolja in razpoložljive zmožnosti knjižnice«. Uresničevanje svojega poslanstva izvaja med drugim prek knjižničnih vlog od konkretizacije posameznih knjižničnih vlog do strateškega načrtovanja za doseganje zastavljenih ciljev in končno oceniti potrebne vire za izvajanje aktivnosti (Strokovna priporočila in standardi …, 2018, str. 4, 31). Nadvse pomemben vidik pa je zagotavljanje dostopnosti knjižnične dejavnosti, saj »[k]njižnica organizira svojo dejavnost tako, da zagotavlja njeno dostopnost v določenem časovnem okviru, na določeni prostorski lokaciji, v ustrezno opremljenem knjižničnem prostoru, v digitalnem okolju, z ustreznimi storitvami in knjižnično zbirko. Pri tem upošteva načelo pravičnosti in načelo uravnoteženosti. Knjižnica upošteva posamezne knjižnične politike pri izvajanju poslovnih in strokovnih procesov. Osnovna enota izvajanja knjižnične dejavnosti je krajevna knjižnica« (Strokovna priporočila in standardi …, 2018, str. 26). V delu Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo (Vilar idr., 2017, str. 23) navajajo, da »[s]plošna knjižnica je oziroma mora biti proaktivni igralec (deležnik), ki lahko Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 pomembno prispeva k razvoju bralne in informacijske pismenosti ter bralne kulture v lokalnem okolju«. Obenem pa je v Strokovnih priporočilih in standardih za splošne knjižnice (2018, str. 4) zapisano, da »temelj za proaktivnost splošne knjižnice predstavljajo knjižnične vloge«. Z raziskavo z naslovom Doseganje razvojnih usmeritev Standardov za splošne knjižnice veljavnih v obdobju 2005‒2017 so med drugim preverili, kako je z nadzorom nad uspešnostjo delovanja knjižnice oz. ugotavljanjem doseganja ciljev. »Knjižnica mora vrednotiti učinkovitost poslovanja, kakovost storitev, uspešnost in zaznavati potrebne izboljšave. Po določilih Standardov je morala knjižnica ugotavljati in analizirati potrebe in pričakovanja celotne skupnosti ter storitve načrtovati in oblikovati v skladu z rezultati raziskav ter zbiranjem informacij o lokalni skupnosti« (Aupič idr., 2018, str. 69). V zadnjih treh letih je analizo potreb po izobraževanju, raziskovanju, kulturi in razvedrilu ter razvoju pismenosti v lokalni skupnosti opravilo le 19 % vseh knjižnic, zajetih v raziskavi. Prav tako je 47 % knjižnic v zadnjih treh letih »pripravilo ali posodobilo načrt razvoja mreže organizacijskih enot in drugih oblik zagotavljanja dejavnosti« (Aupič idr., 2018, str. 70). Avtorji raziskave ugotavljajo, da »je le manjši del knjižnic načrtoval svoje storitve glede na ugotovljene potrebe lokalnega okolja. Pri vrednotenju svoje dejavnosti so dale knjižnice poudarek na spremljanje uporabe ter ustreznost virov, manj pa na kakovost storitev in stroškovno učinkovitost« (Aupič idr., 2018, str. 75). Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je leta 2020 opravila raziskavo med člani, uporabniki in neuporabniki knjižnice. Med vsemi anketiranci je večina vprašanih menila, da knjižnica prispeva k razvijanju branja, bralne kulture in pismenosti prebivalstva v skupnosti (Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki Knjižnice …, 2020, str. 47). Kot najpomembnejšo usmeritev za prihodnji razvoj knjižnice pa so vsi vprašani najvišje ocenili, da se »izboljša izbiro knjižnega in ostalega gradiva« (Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki Knjižnice ..., 2020, str. 48). Istega leta je bila opravljena tudi Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic. »Med vsemi storitvami splošnih knjižnic, največ anketirancev uporablja izposojo knjižničnega gradiva, tako med člani (95,0 % uporabnikov) kot tudi med uporabniki (74,4 % uporabnikov). Svetovanje knjižničarjev pri iskanju in izbiri knjižničnega gradiva uporabljajo tri četrtine članov (76,3 %) in dobra polovica uporabnikov (57,2 %), prireditve pa obiskuje skoraj polovica članov (49,2 %) in dobra tretjina uporabnikov Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 (35,1 %)« (Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih ..., 2020, str. 33). Za prihodnji razvoj pa je večina vprašanih ocenila kot pomembno, da »splošna knjižnica naj nudi dostop na daljavo do večjega števila e-virov« (Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih ..., 2020, str. 82). Ugotovitve v članku z naslovom Doseganje razvojnih usmeritev Standardov za splošne knjižnice veljavnih v obdobju 2005‒2017 (Aupič idr., 2018, str. 76) pa »[s]toritve oziroma dejavnosti, ki so jih izvajale knjižnice, kažejo na raznovrstnost oblik in namenov ter pestro ponudbo. Knjižnice so dale največji poudarek storitvam za otroke in storitvam za spodbujanje branja ter pismenosti. Čeprav knjižnice v večini postavljajo prednostne naloge pri načrtovanju dela, te pogosto ne temeljijo na ugotovljenih potrebah potencialnih uporabnikov oziroma lokalnega okolja. Analize lokalne skupnosti je opravilo le manjše število knjižnic«. 3 KNJIŽNIČNA MREŽA KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto sestavlja osrednja knjižnica v Novem mestu, ki jo dopolnjujeta mreža krajevnih knjižnice ter potujoča knjižnica. Enote krajevnih knjižnice se nahajajo v občinah Straža, Šentjernej, Škocjan, Dolenjske Toplice in v kraju Dvor (občina Žužemberk). Poleg omenjenih občin pa potujoča knjižnica izvaja knjižnično dejavnost tudi v občinah Mirna Peč, Trebnje, Mokronog-Trebelno, Šmarješke Toplice, Metlika, Črnomelj. »Konec leta 2022 je knjižnično območje štelo 66.000 potencialnih uporabnikov« (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 2023, str. 11). Kolarek v članku z naslovom Mreža krajevnih knjižnic (Kolarek, 2016, str. 49) navaja, da »[k]rajevna knjižnica omogoča opravljanje poslanstva splošnih knjižnic na podlagi natančnega opazovanja okolja, v katerem deluje«. Tabela 1: Primerjava števila prebivalcev in članov po občinah ter razmerje med prebivalci in aktivnimi člani knjižnice (Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 2023, str. 28) občina število prebivalcev 1. 1. 2021 število aktivnih članov 2021 po prebivališč u razmerje prebivalci - člani število prebivalcev 1. 1. 2022 število aktivnih članov 2022 po prebivališč u razmerje prebivalci - člani Novo mesto 37.398 7.067 18,90 % 37.615 7.320 19,50 % Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 Dolenjske Toplice 3.593 551 15,30 % 3.589 593 16,50 % Mirna Peč 3.034 350 11,50 % 3.077 348 11,30 % Straža 3.881 704 18,10 % 3.881 728 18,80 % Šentjernej 7.225 1.250 17,30 % 7.247 1.299 17,90 % Škocjan 3.429 531 15,50 % 3.419 513 15,00 % Šmarješke Toplice 3.521 451 12,80 % 3.522 478 13,60 % Žužemberk 4.741 566 11,90 % 4.719 564 12,00 % skupaj 66.822 13.032* 19,50 % 67.069 13.266* 19,80 % skupaj 66.822 13.032* 19,50 % 67.069 13.266* 19,80 % * Število aktivnih članov se ne sešteva. Mrežo krajevnih knjižnic Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto v skladu z veljavnim pravilnikom (Pravilnik o pogojih ..., 2023) sestavljajo krajevne knjižnice I. Delo v krajevnih knjižnicah je organizirano tako, da je v vsaki enoti redno zaposlena strokovna delavka. V knjižnicah Šentjernej, Dolenjske Toplice in Škocjan so knjižničarke zaposlene za polni delovni čas, medtem ko sta knjižničarki v Straži in na Dvoru zaposleni za skrajšan delovni čas (na Dvoru za 20 ur na teden, v Straži pa 30 ur na teden). Knjižnice v Šentjerneju, Škocjanu, Dolenjskih Toplicah in Straži so odprte od ponedeljka do petka po 6 ur na dan v dopoldanskem in popoldanskem času (izjema je knjižnica v Straži, ki ima nekoliko krajši odpiralni čas). Knjižnica Dvor pa je odprta od ponedeljka do četrtka. Vse krajevne knjižnice imajo tudi poletni delovni čas, kar pomeni, da so v tem času odprte le 3 dni na teden. Kolarek (2016, str. 53) navaja, da »[o]dkar so v teh enotah zaposleni strokovni delavci, ki skrbijo za strokovno urejenost knjižnice, so podatki o članih in obisku vseskozi v porastu«. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 Osrednja knjižnica v Novem mestu je odprta za uporabnike od ponedeljka do petka, med 7. in 19. uro, ter v soboto med 8. in 13. uro. V poletnem obratovalnem času pa je knjižnica v Novem mestu zaprta ob sobotah. Slika 1: Območje izvajanja knjižnične dejavnosti Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto (Vir: prirejen zemljevid Maurer, 2020) Iz raziskave z naslovom Doseganje razvojnih usmeritev Standardov za splošne knjižnice veljavnih v obdobju 2005‒2017 (Aupič idr., 2018, str. 25) je razbrati, da so splošne knjižnice »med storitvami dale najvišjo prioriteto storitvam za otroke in storitvam za spodbujanje branja in pismenosti«. V omenjeni raziskavi so splošne knjižnice med drugim navedle zaznano potrebo »Vračanje gradiva v kateri koli enoti v mreži knjižnice« (Aupič idr., 2018, str. 21). Postavitev nabiralnikov, v katere lahko uporabniki gradivo odložijo tudi v času, ko je knjižnica zaprta, Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 vsekakor prispeva k zadovoljevanju potreb uporabnikov. V raziskavi med člani, uporabniki in neuporabniki Knjižnice Mirana Jarca (Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki Knjižnice … 2020), opravljeni leta 2020, se je močno izrazila potreba po izboljšanju storitev pri pomoči uporabnikom pri izposoji gradiva. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je v strateškem načrtu za obdobje 2022‒2026 (Strateški načrt …, 2022, str. 27) med strateške cilje zapisala avtomatizacijo in digitalizacijo knjižnične mreže – z vzpostavitvijo samopostrežne točke v matični ustanovi, in sicer »[n]a študijskem oddelku zamenjati obstoječe in nekoliko zastarele knjigomate s celostno samopostrežno točko. Ob tem tudi sprejeti novo politiko izposoje in referenčne službe, v kateri končni korak v knjižnični storitvi – evidentiranje izposoje – naredi uporabnik sam. Na samopostrežnih točkah bo uporabnik lahko tudi samostojno podaljševal članstvo ter plačeval članarino in zamudnino«. Z ukrepom pričakujemo »razbremenitev knjižničnega osebja ponavljajočih in lahko avtomatiziranih opravil. Povečanje interesantnosti knjižnice in njenih storitev pri mlajši populaciji. Večje število članov in aktivnih uporabnikov v matični ustanovi« (Strateški načrt …, 2022, str. 27). Za doseganje (omenjenega) cilja avtomatizacije in digitalizacije knjižnične mreže, si bomo prizadevali z vzpostavitvijo mreže pametnih izposojevališč. »Po vzoru prve pilotne pametne omare za 24-urno izposojo naročenega knjižnega gradiva vzpostaviti mrežo pametnih omar – izposojevališč, in sicer v sivih conah knjižničnega območja (neobstoj krajevne knjižnice, dislocirana večja naselja) ter v frekventnih središčih (nakupovalna središča, industrijska središča)« (Strateški načrt …, 2022, str. 28). Z ukrepom se pričakuje izboljšati ponudbo celotne knjižnične mreže ter hkrati prispevati k trajnostnem razvoju. Ob enem pa se z avtomatizacijo in digitalizacijo pričakuje »[p]ovečanje interesantnosti knjižnice in njenih storitev pri mlajši populaciji. Večje število članov in aktivnih uporabnikov v celotni mreži. Povečanje števila izposoj knjižnega gradiva« (Strateški načrt …, 2022, str. 28). S strateškim načrtom (Strateški načrt …, 2022) so bile začrtani cilji za izboljšanje knjižničnih storitev. Tako bodo prizadevanja stekla tudi pri razvijanju nove knjižnične storitve za razvoj bralne kulture in bralne pismenosti odraslih. Vzpostavila se bosta spletni bralni klub ter izposoja e-bralnikov v bolnišnici. Z omenjenima ukrepoma želimo doseči »večji vpliv knjižnice na posameznika ter lokalno skupnost« (Strateški načrt …, 2022, str. 36). Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 Naj poudarimo, da sta bili tako Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic kot Raziskava med člani, uporabniki, neuporabniki Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto opravljeni pred epidemijo COVID-19. Pri pripravi Strateškega načrta Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto za obdobje 2022–2026 (2022) je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v letu 2021 upoštevala odzive anketirancev pri oblikovanju strateškega načrta, ki v popolnosti ne odsevajo nastale situacije oziroma prilagoditve po epidemiji COVID-19. Od leta 2018 pa vse do leta 2022 je bilo zaznati padec statističnih kazalnikov v osrednji knjižnici v Novem mestu in sočasno porast v mreži krajevnih knjižnic, ki jo sestavlja 5 enot (Knjižnica Šentjernej, Knjižnica Škocjan, Knjižnica Dolenjske Toplice, Knjižnica Straža in Knjižnica Dvor). Spremljali smo ves evidentiran obisk, vse transakcije in število aktivnih članov. Tabela 2: Statistični podatki od leta 2018 do 2022 za kazalnik ves evidentiran obisk, vse transakcije in aktivni člani za enoto Novo mesto ter mrežo krajevnih knjižnic (Vir: statistični podatki Cobiss3) leto/kazalnik ves evidentiran obisk vse transakcije aktivni član Novo mesto krajevne knjižnice Novo mesto krajevne knjižnice Novo mesto krajevne knjižnice 2018 115.662 45.654 751.671 370.988 10.885 3.249 2019 115.938 52.354 738.387 379.265 11.419 3.295 2020 105.807 54.413 597.302 327.971 10.933 3.323 2021 108.537 58.476 667.499 415.951 10.000 3.418 2022 101.515 55.624 678.297 448.391 10.098 3.506 Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto je od leta 2020 zaradi epidemioloških razmer spremenila oziroma prilagodila način delovanja, in sicer so bili med drugim uporabnikom na voljo brezplačni vpis v knjižnico preko spleta in brezplačni dostop do oddaljenih knjižničnih storitev ter možnost dostopa do e-virov, tudi če jim je med zaprtostjo knjižnice poteklo članstvo. Prav tako je bilo organizirano dežurstvo za naročilo in izposojo prostega knjižničnega gradiva, gradivo so lahko uporabniki naročili na dom po pošti ali uporabili storitev Bi knjigo na biciklu (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 2021). Tudi v letu 2021 so sledile prilagoditve razmeram in sprejetim ukrepom, ki bi omogočile čim bolj nemoteno izposojo knjižničnega gradiva. Tako sta krajevni knjižnici Šentjernej in Škocjan uvedli trezor (zabojnik) za vračanje knjig (Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 2022). Krajevne knjižnice Dvor, Straža in Dolenjske Toplice pa so trezor (zabojnik) za vračanje knjig prejele v začetku leta 2022. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 4 RAZISKAVA O SPREMEMBAH V VEDENJU UPORABNIKOV KNJIŽNIČNIH STORITEV KNJIŽNICE MIRANA JARCA NOVO MESTO 4. 1 KNJIŽNIČNE STORITVE IN SORODNE RAZISKAVE Izbruh epidemije COVID-19 je presenetil vse sfere delovanja posameznika in družbe kot take. Delovanje knjižnic je bilo nedvomno podvrženo takojšnjemu razmisleku o načinu delovanja v posebnih razmerah, ki jih do izbruha bolezni COVID-19 nismo poznali. Knjižnice so morale sprejeti marsikatero odločitev in uvesti mnogo sprememb, da so lahko izvajale knjižnično dejavnost in uporabnikom zagotavljale dostop do storitev. »Vpliv epidemije na knjižnično dejavnost najizraziteje ponazarjajo statistični podatki pred in po nastopu epidemije. Primerjava le-teh kaže v letu 2020 zmanjšanje nekaterih kazalcev, kot so fizični obisk knjižnic, fizična izposoja knjižničnega gradiva, število organiziranih prireditev ipd., po drugi strani pa so se kazalci pri drugih storitvah, vezanih predvsem na digitalno okolje, znatno zvišali« (Portal slovenskih splošnih knjižnic, b.d.). Spremembe v vedenju uporabnikov, kot smo jih zaznali v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto (in) v kontekstu epidemije, še niso bile obravnavane. Raziskave so navadno starejšega datuma in obravnavajo en vidik oziroma eno področje uporabniških potreb. V članku z naslovom Pričakovanja uporabnikov o storitvah splošne knjižnice (Borko idr., 2006, str. 93) so avtorji predstavili rezultate opravljene raziskave, katere namen je bil ugotoviti »v kolikšni meri se pričakovanja uporabnikov ujemajo s ponudbo storitev SK[1]«. Ti so pokazali, »da uporabniki pričakujejo predvsem klasične storitve, kot so prosti pristop, izposoja, dajanje informacij po telefonu, čitalnica in medknjižnična izposoja; pomoč knjižničarja pri iskanju informacij; dostop do interneta; spletno stran knjižnice; knjižnični in vzajemni katalog in dejavnosti za najmlajše, kot je ura pravljic. Malo manj pričakujejo skupinsko vodenje po knjižnici in seznanjanje s kulturnimi dejavnostmi v mestu. Najmanj vprašanih uporabnikov pričakuje t. i. novodobne storitve, kot je ponudba elektronskih revij, tečaje za iskanje po internetu in drugih elektronskih virih, strokovne tečaje, kot je pisanje znanstvenih nalog, in obknjižnične dejavnosti, kot so organizirani izleti in razvedrilne dejavnosti, kot so aranžiranje cvetja, slikanje, šivanje ipd.« (Borko idr., 2006, str. 93). 1 Splošne knjižnice. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 Zato avtorji omenjene raziskave menijo, »da bi SK2 morala bolj aktivno vstopiti v proces izobraževanja in seznanjanja uporabnikov z novimi storitvami« (Borko idr., 2006, str. 103). Zanimivo je, da so anketiranci Raziskave med člani, uporabniki in neuporabniki Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto (Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki Knjižnice …, 2020) opravljene leta 2020 med smernice za prihodnji razvoj visoko ovrednotili ravno izboljšanje pomoči uporabnikom pri izposoji. V pilotni študiji avtorice Švab (2020, str. 24), izvedene med starši predšolskih otrok, so med glavne razloge za neobiskovanje knjižnice navedli »težave z dostopnostjo do knjižnice (parkiranjem v bližini knjižnic), mnenje da so otroci za v knjižnico še premajhni, ter pomanjkanje časa staršev«. Študija uporabnikov, ki jo izvaja Narodna in univerzitetna knjižnica periodično, da bi pridobila splošne podatke o »podobi knjižnice v javnosti, pomenu knjižnice za študij in raziskovalno delo ter uporabi njenih storitev in informacijskih virov« (Ambrožič, 2015, str. 95), je na podlagi primerjave rezultatov študij uporabnikov (opravljene leta 2013 z rezultati starejših raziskav) pokazala, da »kot najpogostejša razloga anketirancev za obisk knjižnice ostajata uporaba njenih čitalniških prostorov za študij (večinoma lastnega gradiva) ter izposoja klasičnega knjižničnega gradiva« (Ambrožič, 2015, str. 120). Avtorica sicer meni, da je »na takšne rezultate […] lahko vplivala struktura anketirancev, med katerimi je bilo največ študentov in le majhen delež pedagoških delavcev oziroma raziskovalcev« (Ambrožič, 2015, str. 121). V novejši raziskavi, ki je nastala na podlagi prilagoditve knjižnic ob izbruhu epidemije COVID- 19, Lenarčič (2021, str. 39) obravnava spremembe vzorcev uporabniškega vedenja in ugotavlja »pričakovan redkejši obisk knjižnice«. »Anketirancem je največjo težavo povzročal onemogočen dostop do gradiva na policah. Pokazala je tudi pogosto nadomeščanje fizičnih storitev z virtualnimi (izposoja elektronskih knjig na Biblosu in uporaba drugih podatkovnih baz)« (Lenarčič, 2021, str. 39). Lenarčič (2021, str. 39) navaja tudi, da je »uporaba nekaterih storitev [...] med anketiranimi člani v tem času celo upadla«. 4. 2 IZHODIŠČA RAZISKAVE 2 Splošne knjižnice. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto iz statističnih podatkov v zadnjih nekaj letih (od 2018 do 2022) ter odzivov uporabnikov ugotavljamo spremembe v vedenju uporabnikov glede storitev osrednje in krajevnih knjižnic. Zaznali smo, da se povečuje obisk v krajevnih knjižnicah in zmanjšuje obisk v osrednji knjižnici. Tudi število aktivnih članov se v krajevnih knjižnicah povečuje, medtem ko v osrednji enoti število aktivnih članov upada. Zanimalo nas je, ali so na spremenjeno vedenje uporabnikov vplivale med epidemijo uvedene spremembe v storitvah, ali je sploh prišlo do dolgotrajne spremembe v vedenju uporabnikov ter razlogi, zakaj se uporabniki odločijo za uporabo storitve krajevne knjižnice ali storitve osrednje knjižnice. V ta namen si bomo zastavili naslednja raziskovalna vprašanja in predpostavke: 1. Ali so med epidemijo uvedene spremembe v storitvah, ki jih nudijo krajevne knjižnice, razlog za spremenjeno vedenje uporabnikov? H1: Predpostavili bomo, da je epidemija COVID-19 vplivala na obisk knjižnice. 2. Ali je prišlo do dolgotrajne spremembe v vedenju uporabnikov? H2: Predpostavili bomo, da je prišlo do trajnih sprememb glede obiskovanja krajevnih knjižnic in osrednje knjižnice. 3. Kaj so razlogi, da se uporabniki odločijo za uporabo storitve krajevne knjižnice ali storitve osrednje knjižnice? H3: Predpostavili bomo, da je osnovni razlog za obisk knjižnice izposoja gradiva. 4.3 RAZISKOVALNA METODA Uporabili smo klasično kvantitativno metodo družboslovnega raziskovanja, in sicer smo se poslužili anketne metode. Anketno smo oblikovali s pomočjo spletnega orodja 1KA (https://1ka.arnes.si/) in je vsebovala 17 vprašanj. Povezavo do spletne ankete smo preko elektronske pošte posredovali vsem prejemnikom obvestil Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Prav tako smo uporabnike in člane nagovarjali k izpolnitvi fizične ankete tudi na izposojevalnem pultu v vseh enotah knjižnice. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 Anketiranje je potekalo od 3. 4. do 12. 4. 2023. Prejeli smo 273 ustreznih enot ankete. Pridobljene podatke smo predstavili preko opisnih in številskih spremenljivk v tekstovnem in slikovnem načinu. V času od 11. 4. do 14. 4. 2023 smo izvedli tudi polstrukturirane intervjuje z zaposlenimi, ki imajo neposreden stik z uporabniki. Intervjuji so bili opravljeni z vsaj enim zaposlenim iz posameznega oddelka (krajevna knjižnica, Študijski oddelek, Oddelek za odrasle, Oddelek za mladino in Potujoča knjižnica). Skupno je bilo opravljenih 12 intervjujev. Intervjuji so temeljili predvsem na ugotavljanju/zaznavanju morebitnih sprememb vedenja uporabnikov pri obisku vseh enot Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pridobljene podatke bomo predstavili preko opisnih in številskih spremenljivk. 4.4 REZULTATI 4.4.1 Rezultati ankete K reševanju spletne ankete so bili pozvani 2004 uporabniki in člani preko elektronske pošte (15 % vseh aktivnih članov3). Povezavo do ankete so odprle 504 osebe (25,2 %), samo anketo pa je izpolnilo 273 anketirancev, kar predstavlja 2 % vseh aktivnih članov Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto (oz. polovica – 54 % vseh prejemnikov ankete). Od tega je bilo 211 žensk (86 %) in 35 moških (14 %), večino anketirancev (166 oz. 68 %) sestavljajo delovno ali izobraževalno aktivni člani, sledijo upokojenci (75 oz. 30 %) ter brezposelni (5 oz. 2 %). Iz odgovorov na uvodno anketno vprašanje je razvidno, da največ anketirancev največkrat obišče osrednjo knjižnico v Novem mestu 145 (53 %), sledijo krajevne knjižnice v Šentjerneju s 44 anketiranci (16 %), Straži in Škocjanu z 21 anketiranci (8 %), na Dvoru s 17-imi (6 %), potujoča knjižnica s 15-imi (5 %) in krajevna knjižnica Dolenjske Toplice z 9 anketiranci (3 %). V korelaciji z vprašanjem o navedbi občine, v kateri prebivajo, so anketiranci večinoma odgovarjali, da prebivajo v občini, v kateri tudi največkrat obiščejo knjižnico. 3 Število aktivnih članov Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto v letu 2022: 13.266. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 Slika 2: Delež uporabnikov po posamezni enoti Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto Več kot polovica anketirancev se do knjižnice odpravi z lastnim prevozom (181 oz. 66 %) in nekaj manj kot polovica vprašanih knjižnico obišče peš (126 oz. 46%). Večina (264) sodelujočih anketirancev (97 %) je označilo, da so izposoja, podaljševanje, rezervacija in vračilo gradiva najpogostejši razlogi za obisk knjižnice, sledi obisk dogodkov in programov, ki se odvijajo v knjižnici (53 oz. 19 %), zatem svetovanje in pomoč pri iskanju informacij in gradiva (44 oz. 16 %) ter aktivnosti, na katere starši pripeljejo otroke (40 oz. 15 %). Na vprašanje, ali obiskujejo še druge enote Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, je pritrdilno odgovorilo 81 anketirancev (30 %), večina, tj. 189 anketirancev (70 %), pa je odgovorila nikalno, torej ves čas obiskujejo le eno enoto knjižnice. 80 anketirancev, ki so na vprašanje, ali obiskujejo še kakšno enoto Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, odgovorili pritrdilno, so navedli, da poleg enote, ki jo večinoma obiskujejo, obiščejo še osrednjo knjižnico v Novem mestu (44 oz. 55 %) sledijo Potujoča knjižnica (17 oz. 21 %), Knjižnica Straža (13 oz. 16 %), Knjižnica Škocjan (6 oz. 7,5 %), Knjižnica Dolenjske Toplice (6 oz. 7,5 %), Knjižnica Šentjernej (5 oz. 6 %) ter Knjižnica Dvor (5 oz. 6 %). Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 Slika 3: Zastopanost uporabnikov glede obiskovanja drugih enot Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto Kot razloge za obisk še drugih enot jih je malo manj kot polovica (56 oz. 41 %) navedla storitve, gradivo in obisk dogodkov za odrasle, dosti manj (24 oz. 17 %) pa jih je navedlo storitve, gradivo in obisk dogodkov za otroke. Zaradi bližine doma in prijaznega knjižničnega osebja določeno enoto obiskuje 14 % anketirancev (oz. 20), ki je odgovorilo na to vprašanje. 14 oz. 10 % anketirancev pa je kot razlog navedlo možnost vračila v kateri koli enoti. 45 oz. 33 % vseh pa je označilo možnost drugo, kjer so večinoma navajali, da ne obiskujejo drugih enot. Dva (2) anketiranca sta navedla, da druge enote obiskujeta zaradi potrebe po strokovnem gradivu. Ostalih devet pa je med razlogi navedlo enomesečni rok vračila gradiva, proste knjige v enoti, parkirišče, bližino službe, obisk knjižnice na poti do vikenda in predstavitev otrokom še druge knjižnice. Z vprašanjem, ali so v preteklosti obiskovali katero od enot Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, pa je sedaj ne več, smo želeli izvedeti, kolikšen je delež uporabnikov, ki so začeli svoje potrebe zadovoljevati v drugi enoti ali knjižnici. Pritrdilno je odgovorilo 56 anketirancev (21 %), nikalno pa 209 anketirancev (79 %). Med razlogi, zakaj določene enote Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto ne obiskujejo več, jih je večina odgovorila, da zaradi selitve (18 oz. 38 %), ostali pa so navedli, da zaradi bližine druge enote (6 oz. 13 %), da je predaleč (5 oz. 10,5 %), je ne potrebujejo več (5 oz. 10,5 %), zaradi ukinitve enote (4 oz. 8,5 %), ker vse gradivo dobijo v enoti, ki jo obiskujejo (4 oz. 8,5 %). Med navedenimi razlogi pa so bili še zaključen študij, težave s parkiranjem avtomobila ter delovni čas - npr. krajevna knjižnica je odprta vsak dan, medtem ko potujoča pride le enkrat mesečno. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 Želeli smo izvedeti, ali je epidemija COVID-19 vplivala na obiskovanje katere od enot Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pritrdilno je odgovorilo 76 anketirancev (29 %), nikalno pa 185 anketirancev (71 %). Zanimalo nas je tudi, na kakšen način je epidemija COVID-19 vplivala na obiskovanje knjižnice. Največ anketirancev je navedlo, da so začeli uporabljati vračalnik za gradivo oz. trezor (68 oz. 33 %) ter brezstične spletne storitve (Moja knjižnica, mCOBISS, e-vire, …) (56 oz. 27 %). 28 anketirancev (19 %) je navedlo, da so začeli uporabljati storitev naročanje in izposojanje prostega gradiva preko dežurnega knjižničarja telefonsko. Kar 47 (23 %) pa jih je navedlo, da so prenehali obiskovati knjižnico. Nadalje je 13 anketirancev (6 %) navedlo, da so začeli uporabljati pametno omaro za 24-urno izposojo, le eden anketiranec pa je navedel, da je začel obiskovati drugo enoto knjižnice, in sicer enoto v Straži, medtem ko je eden navedel, da je začel uporabljati storitev »Bi knjigo na biciklu«. Za odgovor drugo se je odločilo kar 59 anketirancev (29 %), med katerimi jih je največ, 36, zapisalo, da ni bilo sprememb oz. da epidemija COVID-19 ni vplivala na njihov obisk knjižnice. Pet anketirancev je zapisalo, da so prenehali obiskovati knjižnico in trije, da so brali knjige, ki jih imajo doma. Anketiranci so navedli, da so uporabljali e-bralnik, naročali knjige prek spleta, da so bili več doma, da so se vpisali v knjižnico v času razglašene epidemije COVID-19, da so še več brali in več hodili v knjižnico. Na koncu nas je zanimalo, ali so katere od teh sprememb ohranili kljub temu, da so se epidemiološke razmere umirile. Skoraj polovica anketirancev 79 (43 %), ki so odgovorili na to vprašanje, je navedla, da uporabljajo vračalnik gradiva oz. trezor, sledi odgovor, 68 anketirancev (37 %), da uporabljajo brezstične spletne storitve ter 35 anketirancev (19 %) pravi, da uporabljajo storitev naročanje in izposojo prostega gradiva preko spleta. 14 anketirancev (8 %) je navedlo, da uporabljajo pametno omaro za 24-urno izposojo, 5 (oz. 3 %) jih je navedlo, da obiskujejo drugo knjižnico in eden, da uporablja storitev »Bi knjigo na biciklu«. Kar 51 (28 %) pa jih je izbralo odgovor drugo, kjer so večinoma (41 anketirancev oz. 91 %) zapisali, da ni sprememb. Po en anketiranec pa je zapisal, da ponovno hodi v knjižnico, da je vse navedene storitve uporabljal že pred epidemijo COVID-19, da kupuje več knjig in da spremembe niso povezane s COVID-19. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 Slika 4: Delež uporabnikov in storitve, ki so jih ohranili, kljub temu, da so se epidemiološke razmere umirile 4.4.2 Rezultati intervjujev Zanimalo nas je, ali so zaposleni, ki delajo neposredno z uporabniki, zaznali spremembe vedenja uporabnikov glede obiska krajevne knjižnice in osrednje knjižnice v obdobju od leta 2018 do 2022, ko smo iz statističnih podatkov zaznali spremembe v njihovem vedenju glede uporabe storitev in obiska osrednje in krajevne knjižnice. Intervjuje smo izvedli z 12 zaposlenimi, ki večinoma delajo za izposojevalnim pultom oz. z uporabniki. Od teh jih 8 zaposlenih svoje delo večinoma opravlja v osrednji knjižnici, 3 zaposleni v krajevnih knjižnicah ter 1 zaposlen v potujoči knjižnici. Zaposleni so večinoma (8) opazili spremembo v vedenju uporabnikov glede obiska krajevne in osrednje knjižnice. Zaposleni so med spremembami, ki so jih opazili, navajali, da več članov krajevnih knjižnic obiskuje enoto v Novem mestu, da je več t. i. »servisiranja« članov po krajevnih knjižnicah z gradivom iz osrednje knjižnice v Novem mestu, da so člani Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto dojeli, da gre za skupno bazo, za skupni fond knjig in da se gradivo lahko tudi premika po celotni knjižnični mreži, da je več naročaja in rezerviranja prostega gradiva in obenem prevzemanja prostega gradiva tudi v drugi enoti, ki je sicer ne obiskujejo. Prav tako je bilo v času epidemije COVID-19 več telefonske pomoči oz. pomoči uporabnikom na daljavo , v mnogih primerih se je uporabnike vodilo korak po korak telefonsko, da so si naložili aplikacije ali da so s knjižničarjevo pomočjo začeli uporabljati določene storitve na daljavo. Zaposleni tudi opažajo, da so zaživele elektronske knjige, uporaba podatkovnih baz ter storitve, ki jih Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 uporabnik lahko opravi že od doma (npr. izpisovanje naslovov, preverjanje razpoložljivosti gradiva v posamezni enoti, rezervacija (prostega) gradiva, …). Omenjeno pa je bilo tudi, da so uporabniki postali (po epidemiji COVID-19) bolj nestrpni in prepirljivi (npr. zaradi zamudnine). Knjižničarji so večinoma menili, da so se spremembe začele pojavljati med in po epidemiji COVID-19, in sicer je bilo takšnega mnenja 5 zaposlenih, 4 so menili, da so se spremembe zgodile po epidemiji, 2 pa sta izrazila mnenje, da so se spremembe začele dogajati še pred nastopom epidemije. V potujoči knjižnici, ki je ves čas trajanja epidemije delovala bolj ali manj4 neovirano, sprememb niso zaznali. Število aktivnih članov potujoče knjižnice se od leta 2018 dalje ni bistveno spreminjalo5. Prav tako večina (7) vprašanih meni, da gre za člane Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki so že bili vpisani v knjižnico pred epidemijo COVID-19. Nekaj (4) se jih ni moglo opredeliti glede tega vprašanja, le eden pa je navedel, da gre za nove člane, kar pa je razumljivo, saj je zaposlen na oddelku za mladino, kjer je že po naravi dela več novovpisanih članov. Večina zaposlenih je mnenja, da so uporabniki knjižnice v času trajanja epidemije zadovoljevali predvsem potrebe, vezane na izposojo, vračanje gradiva, rezervacije in tudi pridobivanje informacij, posluževali pa so se tudi uporabe elektronskih knjig in podatkovnih baz. Po epidemiji zaposleni navajajo, da se je situacija umirila, počasi se zadeve postavljajo na ustaljene tirnice, uporabniki so potrebovali nekaj časa, da so začeli ponovno hoditi v knjižnico. Tako so v študijske namene zopet začeli uporabljati tudi čitalnice, kot tudi čitalnico za prebiranje dnevnega časopisja. Na oddelku za mladino pa so izpostavili izrazito povečano povpraševanje po vseh dejavnostih za otroke. Polovica (6) vseh zaposlenih, s katerimi smo se pogovarjali, je menila, da so spremembe trajne, trije so bili mnenja, da spremembe niso trajne, eden pa je menil, da so trajne le določene spremembe, kot npr. uporaba mCOBISS-a ali storitev »Bi knjigo na biciklu«. Dva zaposlena se nista opredelila. Vsekakor so določene spremembe trajne, saj so zaposleni uporabnike med 4 Potujoča knjižnica je bila zaprta le v času od 16. 3.–4. 5. 2020. 5 Potujoča knjižnica je imela leta 2018 1.254 aktivnih članov, leta 2019 1.339, leta 2020 1.312, leta 2021 1.341 in leta 2022 1.324. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 epidemijo COVID-19 načrtno učili uporabljati vse brezstične spletne storitve, s čimer nadaljujejo tudi po končani epidemiji. Tako novim članom že ob vpisu predstavijo vse možnosti in veliki večini tudi pomagajo naložiti aplikacijo mCOBISS in morebitne ostale aplikacije, ki jih zanimajo. Zaposlene v krajevnih knjižnicah so opozorile, da delež članov, ki večinoma obiskujejo enoto v Novem mestu, svojih navad ne bodo spreminjali in se bodo v krajevne knjižnice večinoma odpravili le po določeno prosto gradivo. Zaposleni so zaznali, da se je leto dni po epidemiji COVID-19 povečal tudi izbris članov, kar pripisujejo dejstvu, da se je določen delež članov vpisal v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto, in sicer zaradi raznovrstnih akcij v času trajanja epidemije COVID-19 (brezplačni vpisi in brezplačno podaljševanje članarine v času epidemije). Po preteku enega leta članstva v knjižnici in na drugi strani po ukinitvi vseh omejitev, povezanih z razglasitvijo epidemije COVID-19, pa del članov najverjetneje ni imel več potrebe po članstvu v knjižnici in je svoje informacijske potrebe zadovoljeval na drugačen način. Glede trajnosti sprememb je ena zaposlena izpostavila, da je večina le-teh na področju digitalizacije, a je poudarila, da je »analogna« vloga knjižničarja sedaj še toliko bolj pomembna. Meni, da če si uporabnik od doma rezervira gradivo, pogosto pride v knjižnico le po rezervirano gradivo in ne zaradi drugih storitev knjižnice. 5 RAZPRAVA IN ZAKLJUČKI Cilj raziskave je bil na podlagi zaznanih sprememb vedenja pri obisku tako osrednje knjižnice kot tudi krajevnih knjižnic ugotoviti, katere storitve uporabniki zadovoljujejo v krajevnih knjižnicah in katere v osrednji knjižnici ter njihove razloge za to. V ta namen smo se posvečali vprašanju, kaj so razlogi za spremenjeno vedenje uporabnikov, ter poskušali ugotoviti, ali je sprememba v storitvah, ki jih nudijo v krajevnih knjižnicah, razlog za spremenjeno vedenje uporabnikov, ki je bilo zaznano na podlagi statističnih podatkov zadnjih let (od 2018 do 2022). To obdobje je zaznamovala tudi epidemija covidne bolezni, ki je od knjižnice terjala nemalo prilagoditev pri izvajanju knjižničnih storitev. V nalogi smo se spraševali, katere spremembe so bile uvedene pri izvajanju storitev, katere storitve uporabniki zadovoljujejo v posameznih enotah ter kaj so razlogi, da se uporabniki odločijo za uporabo storitve posamezne enote knjižnice. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 Ugotovili smo, da epidemija covidne bolezni ni vplivala na spremenjeno vedenje uporabnikov naše knjižnice, je pa zagotovo vplivala na uporabo določenih storitev. Prve postavljene hipoteze (H1), da je epidemija COVID-19 vplivala na obisk knjižnice, ne moremo potrditi. Določene storitve, kot so brezstične spletne storitve ali vračalnik za gradivo, so dobile svoj zagon ravno v tem času in se v dobršni meri nadaljujejo še naprej. Sklep, da vzpostavimo boljše, posodobljene ali nove storitve v vseh enotah Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, je priložnost, da sledimo zapisani viziji Strateškega načrta Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto za obdobje 2022–2026 (2022). Spremenjeno vedenje uporabnikov glede obiska posamezne enote Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto nakazuje, da lahko vzroke zanj vidimo tudi kot odgovor uporabnikov na prizadevanja knjižnice v iskanju novih poti, kako priti do (potencialnega) uporabnika ter kako nasloviti njegove potrebe. Poznavanje članov in njihovih potreb, kot tudi potreb potencialnih uporabnikov, se kaže tako v knjižnični zbirki kot tudi v prireditvah in dogodkih, ki se odvijajo v posamezni enoti. Dolgoletna prizadevanja pri vzpostavljanju in uveljavljenju delovanja posamezne krajevne knjižnice so nedvomno prispevala, da danes uporabniki večino svojih potreb zadovoljujejo le v eni enoti. To potrjujejo tudi rezultati ankete, ki so pokazali, da so določene spremembe glede obiskovanja knjižnice trajne in določene vpeljane storitve, kot so vračalnik za gradivo, možnost vračila gradiva v kateri koli enoti in naročanje gradiva iz drugih enot, dodatno prispevale, da uporabniki zadovoljujejo svoje potrebe v eni enoti. Prav tako pa so rezultati intervjujev z zaposlenimi pokazali, da so spremembe trajne. Drugo predpostavko (H2) tako lahko potrdimo. Raziskava je pokazala, da uporabniki zadovoljujejo svoje informacijske potrebe večinoma v eni enoti in nadalje, da uporabniki poleg enote, ki jo najpogosteje obiskujejo, obiščejo osrednjo knjižnico. Vse to je razumljivo, saj osrednja knjižnica v Novem mestu uporabnikom ponuja veliko izbiro gradiva, ugoden odpiralni čas in določene dodatne storitve, ki jih v ostalih enotah ni, kot je npr. pametna omara za 24-urno izposojo. Tako zaposleni kot tudi anketiranci so navedli, da so storitve, vezane na izposojo, podaljševanje, rezervacijo in vračanje gradiva, poglavitni razlog za obisk knjižnice. To pomeni, da lahko tudi našo tretjo predpostavko (H3) potrdimo. Izhajamo iz tega, da lahko vse te storitve uporabniki zadovoljujejo v eni enoti, bodisi ker jim je ta enota najbližja bodisi ker se v njej uporabniku prilagodijo ali pa jim je preprosto všeč ambient ali knjižnično osebje. Menimo, da so dolgoletna prizadevanja knjižničark Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 krajevnih knjižnic in njihovo poznavanje potreb lokalnega okolja nedvomno prispevali k prepoznavnosti mreže krajevnih knjižnic ter hkrati vplivali na spremenjeno vedenje uporabnikov glede obiska po različnih enotah Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, kar kažejo tudi statistični podatki. Zavedati se moramo tudi dejstva, da v raziskavo niso bili zajeti uporabniki in člani Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, ki knjižnico obiskujejo redkeje in bi morda podali drugačne odgovore na vprašanja glede obiska oz. uporabe krajevnih knjižnic in osrednje knjižnice. Kljub temu, da je anketiranje potekalo v anonimnem okolju, pa anketa morda ni zajela posameznikov, ki so ravno zaradi določenih praks in izkušenj v posamezni enoti spremenili svoje vedenje glede obiskovanja posamezne enote knjižnice. Potrebno bo še naprej spremljati odzive uporabnikov ter sproti ugotavljati vsakršna odstopanja, ki bi jih zaznali pri izvajanju knjižnične dejavnosti. Nalogo zaključujemo z mnenjem, da bo kljub pozitivni krivulji v letu 2022, pri kateri smo iz statističnih podatkov zabeležili porast tako pri vseh transakcijah kot tudi aktivnih članih, potrebno spremljati razmere in delovati proaktivno, torej predvidevati potrebe prebivalstva v lokalnem okolju. Vse enote v knjižnični mreži moramo prepoznati kot pomemben del celotnega sistema Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto, njene uporabnike pa razumeti kot enakopravne sogovornike. 6 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Ambrožič, M. (2015). Kakovost in vrednost knjižnice v očeh uporabnikov: študij uporabnikov narodne in univerzitetne knjižnice. Knjižnica, 59(1-2), 95–125. https://knjiznica.zbds- zveza.si/knjiznica/article/view/6123 Aupič. M., Brenčič, P., Fras Popović, S., Lesjak, B., Podbrežnik Vukmir, B., Vilar, P., Vodeb, G. in Zdravje, A. (2018). Doseganje razvojnih usmeritev Standardov za splošne knjižnice veljavnih v obdobju 2005-2017. Narodna in univerzitetna knjižnica. https://iris.nuk.uni-lj.si/media/fp/iris/studije/raziskava-doseganje-standardov-splosne- knjiznice-2005-2017.pdf Borko, T., Južnič, P. in Zabukovec, V. (2006). Pričakovanja uporabnikov o storitvah splošne knjižnice. Knjižnica, 50(4), 93–105. https://knjiznica.zbds- zveza.si/knjiznica/article/view/5857 Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 Kolarek, K. (2016). Mreža krajevnih knjižnic. V D. Peperko Golob, M. Kambič, K. Kolarek, M. Medic, B. Medle in V. Štrasner Kastelic (ur.), 70 let Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto: (1946-2016) (str. 49–54). Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. (2021). Letno poročilo Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto za leto 2020. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. (2022). Letno poročilo Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto za leto 2021. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. (2023). Letno poročilo Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto za leto 2022. Lenarčič, D. (2021). Vsebinski vidik izposoje v času epidemije Diplomski seminar. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Maurer, R. (27.4.2020). Občine Slovenija 2011. Wikimedia Commons. https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_ob%C4%8Din_v_Sloveniji#/media/Slika:Obcin e_Slovenija_2011_4col.svg Portal slovenskih splošnih knjižnice. (b.d.). Knjižnice med epidemijo. https://www.knjiznice.si/uporabniki/knjiznice-v-novi-realnosti/knjiznice-med- epidemijo/ Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične javne službe. (2023). Uradni list RS, št. 28/23. Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto [Neobjavljeno gradivo]. (2020). Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. Raziskava med člani, uporabniki in neuporabniki slovenskih splošnih knjižnic. (2020). Združenje splošnih knjižnic. https://www.knjiznice.si/wp- content/uploads/2020/06/ZSK_javnomnenjska_raziskava_Ninamedija_2020.pdf Strateški načrt Knjižnice Mirana Jarca 2022‒2026. (2022). Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto. https://www.nm.sik.si/media/pdf/knjiznica/2022/strategija_KMJ_verzija_tisk_jan22po p.pdf Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice: (za obdobje 2018-2028). (2018). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/Zakonodaja-ki-ni-na- PISRS/Kulturna-dediscina/2ffbd52377/Strokovna-priporocila-in-standardi-za-splosne- knjiznice.pdf Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 Švab, K. (2020). Razlogi za neuporabo storitev splošnih knjižnic: pilotna študija med starši predšolskih otrok. Knjižnica, 64(3-4), 9–28. https://knjiznica.zbds- zveza.si/knjiznica/article/view/8130 Vilar, P., (2014). Informacijsko vedenje: modeli in koncepti. Knjižnica, 49(1-2), 77–104. https://knjiznica.zbds-zveza.si/knjiznica/article/view/5833 Vilar, P. (2022). Informacijske potrebe in informacijsko vedenje Študijsko gradivo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Vilar, P., Vodeb, G. in Bon, M. (2017). Proaktivna splošna knjižnica za bralno pismenost in bralno kulturo. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://kulturnibazar.si/wp- content/uploads/2020/07/Proaktivna-splo%C5%A1na-knji%C5%BEnica-za-bralno- pismenost-in-bralno-kulturo.pdf Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 – ZUJIK in 92/2015. Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit I PRILOGE PRILOGA 1: Anketni vprašalnik Ugotavljanje sprememb KMJ Vprašalnik Spoštovani, moje ime je Vera Jaćimović in sem zaposlena v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Prijazno vas vabim k reševanju anketnega vprašalnika, s katerim želim ugotoviti razloge za obisk Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto in njenih krajevnih enot. Rezultati bodo uporabljeni v raziskovalni nalogi, ki jo pripravljam za bibliotekarki izpit. Anketa je anonimna. Vaše sodelovanje bo pripomoglo k bolj kakovostni ponudbi storitev v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto. Za odgovore in vaš čas se vam najlepše zahvaljujem. Q1 - 1. Prosim navedite knjižnico, ki jo največkrat obiščete. Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto Krajevna knjižnica Dolenjske Toplice Krajevna knjižnica Dvor Krajevna knjižnica Straža Krajevna knjižnica Šentjernej Krajevna knjižnica Škocjan Potujoča knjižnica Q2 - 2. Kako večinoma obiščete knjižnico? Možnih je več odgovorov Z lastnim prevozom Z javnim prevozom Peš S kolesom Drugo: Q3 - 3. Kaj so najpogostejši razlogi za obisk knjižnice? Možnih je več odgovorov Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II Izposoja, podaljševanje, rezervacija in vračilo gradiva. Svetovanje in pomoč pri iskanju informacij in gradiva. Svetovanje pri uporabi računalnika, telefona, bralnika, aplikacij. Spletne storitve (Moja knjižnica, elektronski viri: Biblos, Audibook, Kanopy, Baza slovenskih filmov, Enc. Britannica,…). Uporaba čitalnice oz. prostorov za učenje, študij in prebiranje literature ali časopisov. Dostop do interneta, uporaba računalnika ter ostale programske opreme. Obisk dogodkov in programov, ki se odvijajo v knjižnici (kot so izobraževanja in tečaji, bralna značka, bralna skupina, literarni večeri, predavanja in ogledi razstav o zgodovini kraja, potopisi). Aktivnosti, kamor vodim svoje otroke (pravljične urice, ustvarjalne delavnice). Drugo: Q4 - 4. Ali obiskujete še druge enote Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto? Da Ne Q5 - 5. Če ste odgovorili z DA, prosim, napišite katere. __________________ Q6 - 6. Prosim, navedite razloge, zaradi katerih obiskujete še druge enote Knjižnice Mirana Jarca. Možnih je več odgovorov Zaradi storitev, gradiva in obiska dogodkov za odrasle. Zaradi storitev, gradiva in obiska dogodkov za otroke in mladino. Zaradi možnosti vračila gradiva v katerikoli enoti. Zaradi uporabe pametne omare (24-urne izposoje). Zaradi ustreznejšega odpiralnega časa. Zaradi druženja z znanci in prijatelji. Zaradi ustreznega dostopa do knjižnice in knjižničnih prostorov (z otroškim vozičkom, invalidskim vozičkom, parkirišče, dostop z avtomobilom,…). Zaradi bližine doma. Zaradi prijaznega knjižničnega osebja. Drugo: Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III Q7 - 7. Ali ste v preteklosti obiskovali katero drugo enoto Knjižnice Mirana Jarca, pa je sedaj ne obiskujete več? Da Ne Q8 - 8. Prosim, navedite, zakaj ste prenehali obiskovati druge enote Knjižnice Mirana Jarca: __________________ Q9 - 9. Ali je epidemija COVID-19 vplivala na obiskovanje katere od enot Knjižnice Mirana Jarca? Da Ne Q10 - 10. Prosim, navedite, na kakšen način je epidemija COVID-19 vplivala na vaše obiskovanje knjižnice. Možnih je več odgovorov Prenehal sem obiskovati knjižnico. Začel sem obiskovati drugo enoto knjižnice. Začel sem uporabljati brezstične spletne storitve (Moja knjižnica, mCOBISS, elektronski viri: Biblos, Audibook, Kanopy, Baza slovenskih filmov, Enc. Britannica,…). Začel sem uporabljati storitev »Bi knjigo na biciklu«. Začel sem uporabljati pametno omaro za 24 urno izposojo. Začel sem uporabljati vračalnik za gradivo oz. trezor. Začel sem uporabljati storitev naročanje in izposojo prostega gradiva preko dežurnega knjižničarja telefonsko. Drugo: Q11 - 10.1 Prosim, navedite, katero drugo enoto knjižnice ste začeli obiskovati: __________________ Q12 - 11. Prosim, navedite, katere teh sprememb ste ohranili kljub temu, da so se epidemiološke razmere umirile. Možnih je več odgovorov Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV Obiskujem drugo enoto knjižnice. Uporabljam brezstične spletne storitve (Moja knjižnica, mCOBISS, elektronski viri: Biblos, Audibook, Kanopy, Baza slovenskih filmov, Enc. Britannica,…). Uporabljam storitev »Bi knjigo na biciklu«. Uporabljam pametno omaro za 24 urno izposojo. Uporabljam vračalnik za gradivo oz. trezorj. Uporabljam storitev naročanje in izposojo prostega gradiva preko spleta. Drugo: Q13 - 11.1 Prosim, navedite, katero enoto knjižnice še vedno obiskujete: __________________ Q14 - 12. Prosim vas za podatke: Ženski Moški Spol Q17\{} _ 2 - Navedite občino, v kateri prebivate: __________________ Q16 - Starost (let): __________________ Q17 - Dijak Študent Brezposelni Zaposlen Upokojenec Status Jaćimović, V., Spremembe v vedenju uporabnikov knjižničnih storitev Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V PRILOGA 2: Vprašanja za zaposlene 1. Ali ste opazili spremembo vedenja uporabnikov glede obiska krajevne knjižnice in osrednje knjižnice v zadnjih letih (od 2018 do 2022)? 2. Kdaj menite, da so se pojavile te spremembe (pred, med ali po epidemiji COVID-19)? a. Gre za člane, ki so bili že vpisani v Knjižnico Mirana Jarca Novo mesto in so začeli uporabljati storitve v drugih knjižnicah? 3. Katere storitve so ti uporabniki zadovoljevali v knjižnici? 4. Se vam zdijo te spremembe trajne?