aw-Jt-«-rWt>i rfrwit. I .fcigriiTiigTTiri unBTUL g*h4» wktebrzcn« I xdc^ in jxizufltOft GLAS NARODA List alovenskilji delavcev v Ameriki. '- *• ^ _i____________ The opfrr^Shgiu iltulM in ^ffwy^ Sundays and J MLETO* PXBAin: OS7 OOBYLAMDT. Mani m flwtafrOla« Mattsr, Moite 11, IMS, ikttiNM OSI« «Mfc» Ywk. n«K tti AUK Ooigrt— «f Xanfl I, 1171, TOXFOK KHAKIS: 4CS7 OOBTLAJTML --- , . . . i , | ^ , — ■ ■ -------. NO. 140. — &TEV. 140. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 16, W1C. — ČETRTEK, 16. ROŽNIKA, 1910. mrai mi M unXK STUB. 1 i Li_'• " * Iz delavskih krogov. Pri železni obrti. Delavci telesne obrti so sklenili zahtevati povečanje plače. V Pitta-burgu se vrši danes tozadevno delavsko posvetovanje, pri kterem se določijo zahteve. za Sest do desetodstotno povišanje plače. Vjl- * , —o— * . Iz Darringtona, Wash., je tamo&nje , delavstvo pregnalo japonske delavce --o- •Pittsburg. Pa., 16. junija. Danes se vrši tukaj velika zborovanje delavcev, ki so zaposleni v tovarnah jeklen« in železne obrti. Zborujejo le delavci onih tovarn, ktere so od trusta za jeklo, ali od United States Steel Corporation neodvisne. V kolikor je znano, da zahtevajo od svojih delodajalcev povišanje plače in sicer za šeet do | deset odstotkov. Konference se vde- ' ležijo tudi lastniki tovarn, oziroma I njihovi pravni zastopuiki, kterim bode predsednik organizacije Amalgamated Association of Iron and Steel Workers, McArdle predložil skupne zahteve , delavcev sledečih podjetij: Zug & Co., ! Pittsburg; The N. & C. Taylor Co., j Wheeling, W. Va.; in v Martini Fer-ry, O.; Fallanbce Bros. %Co., Fallans-bee. W. Va.; Pope Tin Plate Co., Ste«u-beirvHIe. O.; American Rolling Mill . Co., Middleton, O.; Newport Rolling Mill Co., Newport, Ky.; Caranahan Tin Plate Co., Canton O.; Empire ! Iron and Steel Co., Niles, O.; Young- ; stown Sheet and Roofing Co., Young-stown, O.; National Enameling and ) Stamping Co., Granite City in Ea^t St. Louis, 111.; Atlanta Sheet and Tin ' Plate Co., Atlanta, Ind.; ter Deforest ■Sheet and Iron Co-r^iles. -0. Delavci, ki delajo v tovarnah plo N'evine, bodo zafhtevali desetodstotno i povišanje plače. V »lučaju, da se jim , v te zahteve ne privoli, bodo pričeli z 30. junijem štrajkati. kajti do imenovanega dne je veljavna njihova sedanja pogodba z delodajalci, oairoma lastniki uaredenih tovarn. Harrington, Wash., 16. junija. Beli delavci, kteri delajo pri United States Lumber Co. so vteraj zapovedali vsem svojim japonskim tovarišem, ki so; vslužbem pri isti druibi, da morajo : nemudoma tukajšnji kraj ostaviti. Pri ilru/bi dela le trideset Japoncev, kteri' so takoj svoje predmete, oziroma svojo lastnino pospravili in se pripravili . na odpotovauje. Ko so to storili, so i jih beli,delavci odgnali na kolodvor, i kjer so ostali toliko časa, da so Ja- j ponci odšli na vlak in se odpeljali pro- j ti Seattle. Vsa afera se je izvršilni in dokončala, ne da bi pri tem prišlo , do kakih izgredov ali napada na Ja- , pom*. Rochester, N. Y.. 13. junija. Tukaj je pričelo danes več sto delavcev! štrajkati. Ko so prenehali z . delom, < so odšli preti gledišče Lyceum, kar pa dvema (policajema, ki sta tamkaj stala, ni ugajalo. Vsled tega sta skušala; štrajkarje razpršiti, vsled česar sta bi- i la pošteno tepena. Ko je potem jeden ' policaj hotel vzeti iz žepa revolver, j ga je pogodil velik kamen v glavo.1 Drugi policaj je pričel streljati in ta-! ko je nevarno ran^ nekega štrajkarja« na nogi. Končno je prišla na liee me- i sta policijska reeerva, ktera je štraj- i karje razgnala. ■— -—o Proklamacija nove republike, ' j New Orleans, La., 14. junija. Sem- j kaj je dospelo nekoliko iztisov blue-fieldskega časopisa American, ki je j oficijelno glasilo uetaškega vodje ge-! nerala Estrada. v časopisu so na- * tančno naznanjene mej« novo usta«! novljene republike, ktero je Estrada 1 proklamiral. Ta republika se riftpro- j stira od iztočnega obrežja Niearague do 83 stopinj iztočne širine. Na ta, način zahteva Estrada polovico republike Niearague za svojo novo d% ielo, v kteri namerava on postati i predsednik. Zjedinjene države, ktere j so mu Sle dosedaj še vedno na roko, ga bodo tudi sedaj najbrže pripoznale j in tako se Amerika obogati zajedno' republiko. ZA VSEBINO TUJIH OGLASOV NI ODGOVOBJTO NI UPRAVNI ftTYO n UMDilATVO. V svrho prikritji storiti grobov. Ostanke naše oklopnice Maine, ktera se je vsled racstnlbe v havanski Inki potopila, nakar je prišlo do vojne s Špansko, nameravajo z di-namitom razdejati. TAKO NAMERAVAJ O PRIKRITI STARE LOPOVŠČINE. Španci ladij o niso pognali v zrak in da se tozadevni dokazi prikrijejo, se bode sedaj ostanke ladije razdejalo. Washington, 15. junija. V zastopniški zbornici so včeraj vložili naknadni zakonski predlog za dovolitev potrebnega denarja v svrho dvigne-nja ostankov naše vojne ladije Maine, ktera še vedno leži v havanski luki. Sedaj se je izvedelo, da naša postavodaja imenovane ladije. ki leži že dvanajst let na morskem dnu, ne namerava dvigniti, kakor se je prvotno nameravalo, temveč, da se bodo razvaline jednostavno z dinami-tom razstrelile. Dne 9. maja je bil zakonski predlog, vsled kterega se dovoli svota $100,000 za dvignenje o-stankov, sprejet. Sedaj so si pa vso stvar premislili in se raje sklenili, da se ostanke popolnoma razruši. Ta sklep ima pa naravno svoje tehtne razloge. Pred vsem se hoče naša vlada iz-j ogniti obnovitvi debate, kedo je prav- ; zaprav odgovoren za razdejanje ime- j novane vojne ladije, kajti vedno in j vedno se trdi, da so Španci pri vsem j tem popolnoma nedolžni in da so la-' dijo razstrelili Američani sami.. baje ( po višjem nalogu, da se tako ust.vari j "casus belli, vsled kterega se je potem pričela špansko-ameriška vojna. Nadalje bi bilo dvignenje ostankov ladije tudi predrago in blamaža za Zjedinjene države bi bila tudi pre- i velika. (Naknadni zakonski predlog, ki se I nanaša no dvignenje ladije Maine, določa, da se prvotni predlog amen-dira na sledeči način: "Vojni tajnik naj kongresu pri prihodnjem zasedanju izroči poročilo, v kterem naj poroča, na kak način bi bilo mogoč^ že sprejeti zakonski predlog najboljše izvršiti." Namen tega amend-j menta je tak, da je z njega pomočjo : mogoče zgoraj navedeni zakon tako j okreniti, da se ladija sploh ne bode> dvignila, temveč, da se bodo njeni ostanki z dinamitom razstrelili. Prvi predlog je določal, da se ladija dvi- i gne, decim določa današnji med vr- i sticami. da se ostanke ladije razstreli in tako onemogoči vsaki dokaz, da so Španci pri tedanji katastrofi bili popolnoma nedolžni. Beg iz Mehike. Nogales, Mex.. 16. junija. Tukaj so zaprli in obsodili v dolgoletno ječo mehikanskega poročnika Juan Hermo- j sillo, ker je dopustil, da je ameriški ' trgovec Louis Fleischner. ki je bil bankar in veleposestnik, ušel. Fleischner, ki je bil predsednik neke velike tvrdke, ki se je bavila z prodajo oblek v Nogalesu, je bil minoli četrtek are-tovan vsled skrivarenja, toda še isti dan se mu je posrečilo uiti in priti preko meje v Zjedinjene države. Me- j hikanska vlada je takoj zahtevala, da j se jej beguna izroči, toda sodišče v i Tombstone mu je dovolilo habeas corpus. v^Ied česar je dobil zopet svojo \ svobodo, nakar je takoj odpotoval v j Californijo. Princ Fuahimi je odpotoval < Boston, Mass., 10. junija. Japonskega princa Fifctiimi, kteri se je mudil dva dni v tukajšnjem mestu, je njegova vlada nemudoma pozvala, naj se vrne na Japonsko in vsled tega je takoj odpotoval. Pred svojim odpo-tovanjem je obiskal še vseučilišče Harvard, nakar se je odpeljal direktno v Seattle, Wash., kjer se ukrca za pot na Japonsko. Prvotno si je nameraval ogledati tudi vodcupa-de reke Ni-agare, t—. Zverini delavski nrad je pričel s preiskavo izkoriščanja otrok v predilnicah in tkalnicah držav Nove Anglije, kakor tndi v raznih južnih državah. VEČINO DELAVCEV V TEH TOVARNAH TVORIJO OTROCL Vsa dela morajo opravljati otroci, ki še niso stari šestnajst let. Mnogo jih je starih jedva šest let. -o- Washington. D. C., 15. junija. Z rezani delavski urad je tekom zadnjih tednov pre iskal delo otrok v predilnicah v državah Nove Anglije kakor tudi v raznih južnih državah. Imenovani uTad je poslal svoje prvo poročilo kongresu, dasiravno z preiskovanjem Še ni gotov. Pred vsem se je preiskovalo delo otrok v imenovanih tovar-lah držav Maine, New Hampshire, Massachusetts in Rliode Island, kakor tudi v sledečih južnih državah: Virginia, North Carolina, South Carolina, 3eoigia, Alabama in Mississippi. V državah Nove Anglije so pre-skali delo'otrok v 36 tovarnah in tu io našli med delavci 1711 otrok, kteri le niso dosegli šestnajsto leto svoje starosti, tako da tvorijo ti otroci ne-caj nad 5% delavstva teli tovarn. Mhogo več otrok je pa zaposlenih -* južnih državah, kajti tamkaj eamo-■ejo otroci, ki dovrše svoje 12. leto. pričeti z delom v tovarnah, dočim je o vam am Nove Anglije zabranjeno je-nati otroke, kteri še niso v šestnajstem letu svoje dobe na delo. Da tovarnarji greše temu zakonu ako v Novi Angliji, kakor tudi na U^ilTje stfrtfoTitoe-viio, kajti v Maine' n Rliode Island so našli preiskovalci | *eliko število otrok v tovarnah, da9i-i avno še niso bili stari po štirinajst , et. V Maine so našli take otroke v j ^seh tovarnah brez izjeme in v R.hode I slandu jih je polovica. Tudi v New I lampsihire. so našli več tovarnarjev, i :teri se ne ozirajo na imenovani za- i con. V navedenih juSniii državah je 143 i »redilnic in tkalnic in v 107 so našli j >reiskovaJfa otroke, kteri še nimajo :akonite starosti, ki pa delajo kljUlb emu v tovarnah. V teh tovarnah de-a namreč 9126 otrok, ki še niso stari 6 let in med temi je mnogo takih, ki liso stari niti dvanajst let. Od kar se je pričela navedena pre-rskava, so starost, ktero morajo otro- j :i doseči, a.ko hoče delati v North Ca- ; ■olini, povišali na 14 in v Sou'th Ca- j •olini na 13 let. V Mississippi]u so i >a flplofo prepovedali jemati otroke, ki! ie niso stari 12 let. ua delb. -o-— ' * • • • -t ' - - » Drzni roparji. , V Binghamptonu, N. Y„ bo1 nepo- i nianl roparji prišli v departementsko j n-odajalnico tvrdke Hills, McLean & j 7o., .kjer so z dinamitom ra-zstrelili ; »lagajtJo in odnesli $4000 v gotovini, j ioparf^ je čakal pred poslopjem voz. ; : kteriilii so "se po dokončanem truda- j ! iolnem delu odpeljali na varno. Po- j icija sg zaman Jrudi najti sledove •qparjev. , i, i>I - Denarje v staro domovino! pošiljamo ta | lO.Sfl ............. 50 kroa. sa 20.60 ............. 100 kron. » 41.00 ............. 200 kron, » 102.60 ............. 600 kron. ta 204.60 ............t 1000 kn» » 1020.00 ............ 6000 kron. Poštarina jo všteta pri tek ovotak. Doma oo ifkooono zvoto popolnoma izplačajo broz vinarja odbitka. Našo denarno poftfljatr* iiplaSojo c. kr. poštni hranilni nrad v 11. do 12. dneh. Denarje nem poelati Jo aajprittt-aeje do |26.00 ▼ (otovini r priporo-Senom «11 registriranem pizmn, večje meoko po Domootic Postal Monof Order «11 pa Vow Tock Bank Draft FRANK SAXBER 00., 02 OorttoaAt Wk. Noiv York, N. T. «10* It Olair Ave., N. B. Okv WtU. OUo. j - -- 0 umoru v Ifilili. j Ctoltii plit? j Oblasti v Italiji, ktere preiskujejo j ' derivnostni umor Charltonove žene so mnenja, da je umorstvo izvršil njen mož Charlton. POSREČILO BE MU JE BEŽATI. 1 , Baje so nekega sumljivega Američana prijeli pri Lausane v fivici, vendar pa še ni dognano, kedo je on. Rim, 15. junija- Semkaj je dospelo se ne potrjeno poročilo, da so Američana Portef Chifotoiia v Lausane v Švici aretovali. — Kfrkor znano soj neda^Tio našli njegovo ženo umorjeno | in njeno truplo v kovčeku, kterega so morilct, oziroma morilec, vrgli v jezero. Conio. " Como, Italija, 15. junija. Nek železniški potnik, ki se je vozil v drugem razredu, naznanja, da je Ameri- j čana Porter Charltona za gotovo pre- i poznal, ko je slednji dne 9. junija v j Lugano stopil v nek vlak. Charlton i je bil tedaj nepopisno razburjen, toda , z vsemi močmi se je trudil, da bi f svojo razburjenost prikril. Seboj jej imel rujav ročni kovček, dočim je bil oblečen v siv površnik. Tudi nek carinski uradnik, nek sprevodnik in prodajalec železniških listkov na kolodvoru v Luganu trdijo, da so Charltona prav gotovo videli. Poštarka v Maltra^io naznanja nadalje, da je Charlton v njenem postnem uradu te dni oddal nekoliko pisem in da jo je vprašal po pa mikih, kteri plujejo v Ameriko. Vsem tem navedbam pa oblasti še ne verujejo popolnoma. Policija je I dobila danes od ministerstva notra- i njih zadev pooblastilo, da sme pre-! iskati dno Comskega jezera, da najde J truplo Charltona ali pa kake druge i dokaze, iz kterih bode ra zri dno, da j je Charlton postal tudi žrtev morilcev, i Iz Spezije pridejo semkaj vladni mor- j naritni potatpljači. kteri bodo že te- j kom jutrajšnjega dneva pričeli z pre-iskavanjem jezerskega dna. iCharltonora žena je bila vsekako dne 6. junija umorjena. -o-- j DVANAJST DELAVCEV ZGORELO j —o— i Pri požaru v nekem boardinghousu' blizo n žagarskih vodopadov je mo- j ralo dvanajst slovanskih delavcev j umreti. Niagara Falls, N. Y., 15.'junija." V j nekem boardinghouse v Nigara Falls;! Ont. je danes zgorelo dvanajst avstrij- ! skih slovanskih delavcev. Nesrečniki \ so. sp ji J i, ko so se v- dhmi zadušili, na-| kar sq se v . pravem-pomenu; fbesede j spekH. Iz gorečega poslopja so. gasiL j ei prinesli nekega moža. njegovo 'ženo | in otroka. Vsi trije so bili-nezavestni j toda zdravniki trdijo, da jih bode kljub nevarnim opeklinam še mogoče j ohraniti pri življenju^ -o- Ubegli blagajnik. Pomožni blagajnik-Mount Holy National banke, Clifford S. Heller, je minolo nedeljo neznano kam aginol in od onega dneva nadalje ga ni nihče več videl. Predno je ušel. je kombinacijo na svoji blagajni spremenil, tako, da je trajalo dva dni. predno so zamogli blagajno odpreti in pregledati njegove knjige. V blagajni bi moralo biti $15.000 v gotovini, toda našli niso niti jedrnega centa. Vsled tega je banka iizposlovala za begun* zaporno povelje. Banka ne bode imela vsled imenovane tatvine nikake škode, ker je moral Heller, ko je nastopil službo položiti $18.000 jamčevine. Heller je oženjen in njegova žena je | še vedno v Mount Holly ter ne ve, I kam je bežal njen mož. Heller je j špekuliral in poleg tega je bil tudi velik prijatelj žensk. To ga je najbliže zavedlo do tega, da je izvršil tatvino. Običajno se je vozil skoraj vsaki večer po uradnih urah v Philadel-phijo. SLOVENCI IN SLOVENKE, NA* ROČAJTE SE NA "GLAS NABO DA", NAJVEČJI'DTNAJCENEJ-fll 8L0VXKS£r DNEVNIKI 'južne republiki. Usteje v Nicarapi. V sapadnih pokrajinah republike Niearague so se na rasnih krajih pojavili ustaši, kteri so pričeli s revolucijo, ker menijo, da pride do posredovanja Zjed. držav. IV DEPARTEMENTIH GRANADA IN RIVAS. Katastrofa pri obrežju Curasao; vla-dini parnik Van Herdt se je potopil in le pet mornarjev se je rešilo. -o——— San Juan del Sur. Nicaragua, 15. jjunija. Ker so se po vsej deželi pričele razširjati vesti, da bodo Zjedinjene države posredovale v Nieara-gui v prid ustašev, pričele so se sedaj v raznih krajih v zapadni polovici Niearague razne ustaje. Neza-dovoljneži. oziroma nasprotniki sedanje Madrizove vlade so se pričeli zbirati. zlasti v departementih Granada in Rivas. Viada je odredila vse potrebno, da nastopi proti ustašem in tako je predsednik Madriz poslal 500 vojakov po kopnem in 150 po morju proti mesfu Rivas. Vladinemu vojaštvu se je posrečilo odvzeti mesto Cape Fraeias Dias in sedaj napreduje proti drugim krajem, kteri so v rokah vstašev. Rio de Janeiro, Brazil. 15. junija. Semkaj se poroča, da se je v pokrajini Jurura, Acre, pričela ustaja proti sedanji brazilski vladi. Ustaši imenovane zapadnjebrazilske pokrajine so pregnali governerja in proglasili vso pokrajino za neodvisno. Pokrajino Acre je dobila Brazil od republike Bolivije leta 1902 in meri 74,000 štarijaških milj ter ima le 70 tigoč prebivalcev, kteri so po večini Indijanci. Willemstad, Curasao, 15. junija. Na severnem obrežju otoka Curasao se je potopil vladin parnik "Van Herdt Vsi potniki in vsi mornarji razuu petih osob so utonili. Rešili so se le štirje mornarji in jeden potnik. Med utopljenci je tudi go-verner pokrajine Buen Ayre. Slednja pokrajina je nizozemska ne je nek mali otok v neposredni blažini republike Venezuele. Parnik je plul iz Willemstada v Buen Ayre, ko je v nedeljo vsled goste megle, ki je po-kri\*ala morsko obrežje, za vozil na peščenine. Rešenci so prišli danes srečno .semkaj in po njih se je" izvedelo, da se je pripetila nesreča. Potopljeni parnik je bil le majhen in so ga rabili le za promet med nizozemskimi Antili. —-o—- • :• ..J . ; • ,.....-■ . . ,. Neče biti bogat. St. Louis. Mo., 14. junija. Irec brfvid' Rankin, ki je star 75 let in ki si, je tekom let potom ■2Ptaljišfcdlšpe-kulactje pridobil premoženje, ki je vredno' $3,000.000. je sklenil, da ne bode umrl bogat in vsled tega je imenovane milijone ostavil obrtni šoli, ktera nosi njegovo ime. Do svoje smrti si je izgovoril letno rento v znesku $3000, oziroma toliko, kolikor misli, da ima dovolj za vsaikda-nje potrebščine. Vse ostalo je pa ostavil imenovani šoli. Rankin je samec in živi zelo skromno, tako, da ga v St. Louisu le malo ljudi pozna. Nov rekord letanja z letalnim strojem Indianapolis, Ind.. 14. junija. Včeraj se je pričelo tukaj mednarodno tet an je z letalnimi stroji in pri tem je letalec Walter S. Brookin, ki je v službi bratov Wright, dosegel rekord v visokem letanju, kajti s svojim letalnim strojem je dosegel višino 4384V2 Čevljev. Letel je dosedaj najvišje, kajti niti jeden med drugimi letalci dosedaj še ni dosegel te višine. Čehi na Dunaja ne odjonjajo. [ Nemci se razburjajo, ker Čeihi jasno kažejo, da se kljub narodno obrambnim zakonom na Nižjeavstrijskem ne bodo dali spraviti pod klop. Dne 1. maja je stavil poslanec Stane predlog za podržavljenje Komenskyjevih šol na Dunaju; v iii. dunajskem o-kraju grade Cehi mogočno šolsko palačo. na Maigaretinem trgu pa Društveni dom. Nemška korespondenca pravi, da je jasno, da mora priti do hudega boga. Iz Avstro-Ogrske. Napad na Varešanina. Nek Srb je streljal na bosansko-her-cegovskega governerja, generala Varešanina v Sarajevu, ne da bi ga pogodil. GENERAL SE JE VRAČAL IZ DEŽELNEGA ZBORA. Ker ga napadalec ni pogodil, je potem samega sebe ustrelil, v glavo in obležal na mestu mrtev. -o- Sarajevo, Bosna, 15. junija. Nek macedonski Srb, v kolikor znano, socialist, je danes streljal na bosansko-jhercegovskega governerja, generala j i Varešanina, in sicer, ko se je slednji I j vračal iz deželnega poslopja, kjer jej otvoril prvo zasedanje bosansko-her-'leegovskega "deželnega zbora". Na-fpadalec, kteremu je ime Bogdan Ka-rajič, je streljal na imenovanega av-l istrijskega generala petkrat, ne da bi ga pogodil. Napad je izvršil na tako- ! zvanem carskem mostu. Policija je i bila naravno takoj na licu mesta, to-' da predno je zamogla napadalca prijeti, se je slednji ustrelil v glavo in je na mestu obležal mrtev. Vest o napadu na avstrijskega generala se je takoj razširila po vsem mestu in naravno tudi po vsej Avstriji ter je obudila velikansko senzacijo. Dunaj, 15. junija. Včeraj se je v poslanski zbornici avstrijskega parlamenta vršilo glasovanje o avstrijskem proračunu, ki je tolik, da bode vlada morala zopet najeti državno posojilo. Glasovanje se je zavrŠilo za vlado ugodno. O proračunu se i bode še razpravljalo, kajti za to je ; glasovalo 214 poslancev, dočim jih je , proti tozadevnemu predlogu oddalo | le 1S9 svoje glasove. Proračun bode; toraj v kratkem sprejet in sicer tako.: kakor želi vlada. —.— : PO KATASTROFI V MONTREALU. Pri požaru poslopja Herold je moralo 54 ljudi umreti. Montreal, Canada, 15. junija. Požar tukajšnjega Heraldovesra poslopja je. v kolikor se je dalo dosedaj dognati. Izahteval 34 človeških žrtev. Dosedaj so pa zamogli najti le devet osob, oziroma trupelj nesrečnikov, kteri so deloma zgoreli, deloma vtonili, ko se je j vodili rezervoar na strehi poslopja; podrl in padel zajedno z delavci vseh ; nadstropij v klet. Razvaline je zelo težavno odstranjevati, kajti med njimi so zelo težki deli raznih strojev! in poleg tega tudi mnogo velikega ka-menja. Pod temi razvrrlrnivmi >o trupla nesrečnikov, seveda tako zmečkana,, da je vsaka identifikacija izključena. Na razvalinah dela l.">0 policajev in gasilcev skoraj neprestano in tem se ; se je sedaj pridružilo še mnogo drugih delavcev, tako da se stori vse, kar je mogoče, da se prej ko mogoče dobi trupla nesrečnikov. Danes je pričel katastrofo coroner preiskovati, da se tako dožene, kako je bilo mogoče, da se je rezervoar na , strehi podrl in kedo je za nesrečo odgovoren. Lastniki imenovanega razdejanega poslopja, niso imeli do vol je- 1 nja imeti na strehi vodni rezervoar. -'- Extra Hungarian: non est vita... Neka grofica je tožila pri poganskem sodišču na ločitev zakona, ker je njen mož, ki je oficir, kadar je bil na vajah ali v službi, vedno nosil svoj poročni prstan v žepu in tedaj tudi sploh živel, kakor bi bil samec. Prvo sodišče je zakon ločilo zaradi moževe nezvestobe. Drugo sodišče pa je to sodbo razveljavilo, čeiš, oficirja, kadar je z doma. ne gre tako soditi, kakor druge ljudi, zlasti ker grofovskega življenja vajen oficir sme vendar drugače živeti, kakor navaden civilist. — Torej dvojna morala! Ta Ogrska je res nekaj posebnega. Grofovskim oficirjem je na Ogrskem zakonska nezvestoba dovoljena, riavadnim civilistom pa iprepovedovana! Razne novosti iz inozemstva. Francoska vlada je naznanila, da bodo dobivali ostareli in obnemogli delavci pokojnino; tozadevni zakon postane prihodnje leto pravo-močen. « s # ^ PROTI ČIFUTOM V RUSIJI. Velike povodnji v Nemčiji. — V dolini ob reki Ahri je vtonilo najmanj dvesto osob; mnogo vasi je razdejanih. -o- Pariz. 15. junija. Franeoska vla-|da je danes uradoma naznanila, da j zakon, ki določa starostno pokojnino za. onemogle delavce, ne more pred {zadnjim četrtletjem prihodnjega leta | postati pravomočen in sicer vslr'd te-'ga. ker vlada še vedno nima potreb-nih sredstev na razpolago. Pokojnina. ktero bodo dobivali delavci v obliki zavarovalnine, bode tolika, da bode imela vlada vsako leto za [ £25,000,000 več izdatkov, kakor sedaj. Petrograd, 15. junija. Kakor znano. so nekteri poslanci vložili predlog, vsled kterega naj ~e razveljavijo" stare določbe, ki določajo, da smejo čifuti živeti le v gotovih pokrajinah ruskega carsiva. oziroma v poljskih deželah, kakor tudi v Ukrajini. Ven-ilar je pa stvar sedaj taka. da imenovani predlog ne bode sprejet, kajti večina poslancev bode glasovalo proti predlogu. Ko pride o tem predlogu do posvetovanja, se bode brez-dvomno vnela zelo živahna debata, ktera se bode zaključila s tem, da bode večina glasovala za to. oročiIo, •la jc v vasi Scliult vtonilo 50 ta-mošnjih prebivalcev. Nesrečniki so zbrali na mostu, ki vodi preko reke Ahre, kjer so opazovali vodo, ktera v velikanskih množinah teče proti Reni. Valovje jc pa bilo tako jako, da most ni zamorci kljubovati vodi J in tako se je z ljudmi zajedno podrl 'v vodo. Vsi so'vtonili. A" vsej dolini ni ostal niti jeden jedini fnOsV,' kajti voda je vse odhesla. Katastrofa. oziroma povodenj j - nastala vsled !neprestanega deždvja. vsled kterega'-so tudi v drniili krajih ha'-tale po-' .vodnji. Vsi studenci I:t potoki so se" spremenili v mogočne rek- in škoda^^ I ktero jc napravila povo lenj. je upr^B velikanska. Belirrad, Srbija, 15. junija. T^l neprestanega deževja je voda popS 'noma preplavila vso dolino ob rfl Mora vi. Vsled povodnji jo morB •15 ljudi vtonili. Mesta Čuprija, 'godina in Saviljanac so pod ktera stoji po sedem do deset če\iH , visoko na ulicah. Mnogo hiš se jefl 'vsled povodnji podrlo in škoda je ve-1 Iikanska. Boulogne, Francija. 15. junija. — I [Hamburški parnik Blueeher je na 1 poti iz Hamburga v New York v ini-Inoli noči blizo tukajšnje luke zavozil | na morsko dno. Ko jo nastala plima, i so ga zopet splovili. Parnik ni po-i ... škodovan in tako je neovirano nadaljeval svojo i>ot proti New Yorku. j Rim. 15. junija. V raznih pokrajinah južne Italije se jc včeraj pripe-(tilo več potresnih sunkov, kteri sicer niso napravili kake škode, ki so pa prebivalstvo nepopisno vzrujali. j -o- i • Grški kralj na razpotju. Rim. 10. junija. "Giornale d'Italia" javlja, da so došli v Brindisi grški odposlanci, ki so obvestili kralja Jurja, da so nacijonalisti sklenilF, da izabranijo kraljevi rodbini, da bi so izkrcala v Pireju. ako kralj Juri no prinese sabo dovoljenja velesil, da se I Kreta združi z Grško. ^ W (8tov«nlcOAtty.j . I Owned and published by the iflownTo PubllAhln^ Co. (a corporation.) FRANK SAKSER, Preeident. VICTOR VALJAVEC, Secretary. I/H7T8 BENEDIK, Treasurer. ' Place of Business of the corporation and wMpbsmw of above officers : 82 Cortland t •t^t^Boroagh of Manhattan, New York la celo leto velja list za Ameriko in Canado.......... $3.00 * pol leta.........1.50 * lato za mesto New York . . . 4.00 \m pol leU u mesto New York . . 2.00 Is* Evwpo za vse leto . . . . 4.50 I* " " pol leta.....2.50 « " četrt leta .... 1.75 "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vzemži nedelj in pramikov. «OLAS NARODA" ("Yoke of the People") WKU)d every dag^except Sundays and Subscription yearly $3.00. Mvartlaemanta on agraomant« _------—-t Dopisi brez podpisa in osebnosti se na Mttanejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — tfoney Order. Pri spremembi kraja naročnikovj Kimo, da se nam tadi prej&nje ra(ldč« naznani, da hitreje najde- j mo naslovnika. Dopisom in pošiljat vam naredite ta naukov : MQL,AS NARODA" M Cortland t St. , New York City. ■am i « ; ' n 1 ,,, Telefon 4687 Cortlandt. Nekaf za smeh. ** Ntievno smo v posebnem članku i sporočili našim čtiateljem o vzruja-nosti, ktera je zavladala v Nemčiji j vsled zadnje eneiklike katoliškega j papeža, kteri je s to eneikliko razža-lil vse luteranstvo. Besedilo eneiklike tedaj še ni bilo znano, toda danes za moremo tudi s tem čitateljem »post reči. Dne 23. maja je papež povodom j tristoletnice imenovanja Carla Boro- ; meo svetnikom izdal eneikliko, v kte-; ri je pisal dokaj grajalno tudi o vod- j jali reformacije. Njegovi izrazi so taki, da so se pričeli v Nemčiji takoj I za nje zanimati. Lnteranski konservativci na Pruskem so postali ogorčeni in pobožni luteranci so prirejali protipapeževska zborovanja. V pruski poslanski zbornici so poslanci vložili interpelacijo, na ktero je državni kancler Theobald odgovoril, da se je vlada v Rimu pritožila, da pa s sedaj od papeža ni dobila nikakega odgovora. To je bilo tedaj, ko je kancler podal ofleijelen odgovor. Toda odgovora iz Rima še vedno ni in iz Nemčije se poroča, da razburjenost tamošnjega prebivalstva še vedno ni polegla. Celo v katoliški Bavarski so pozabili, da se je pivo podražilo in so se pričeli zgražati vsled papeževe brezobzirnosti, ktera preti jedinstvu nemške domovine. Bavarski poslanik na papeževem dvoru je že po nalogu svoje vlade protestiral. V Buscbevem cirkusu v Berolinu je ljudstvo priredilo velikansko zborovanje, ktero je bilo naperjeno proti vsebini papeževe encikiike in pri kte-rem se je storilo vse potrebno, da se obvaruje reformacija pred rimskimi • napadi. Med rimskimi katoličani in /luteranskimi evangelci bode prišlo 'jvsekako do prave tridesetletne voj- + In čemu je nastala ta verska voj-*na. ki je za * 'kulturo" sedanjega ^stoletja tako značilna f Čitajte'to-j kaj je njegova svetost, papež v j .Rimu, v svoji cncikliki napisati bla-j ■govolil! Napisal je med drugim tu-! Bdi sledeče vrstice: H "Sredi tega gorja so nastali veli-Hcodušui in revolucijonarni možje; so-H^ražniki Kristovega križa; možje ži-^inskeja Čuvstva. kterim je bil tre- ' ^kih bog. Ti ljudje niso skušali po-Mlj^ati š-ge, temveč so zanikali dog-Mne, pomnožili nered in v svojo ter; drugih korist popustili vajeti svobo-1 de. Ker so -sledili korumpi ranim knezom iu ljudstvom, so zaničevali : Avtoriteto in vodstvo cerkve ter sko-! raj na tiranski način razdejali njene j nauke, ustavo in disciplino. Potem; so posnemali one hudobne ljudi, kterim velja grožnja: Gorje vam, kij imenujete hudobno za dobro in do-j bro za hudobno! Ta upor in perver-i fcijo vere in nravnosti so imenovali j! reformacijo in sami sebe reformator-i je. .Toda v resnici so bili jlokvar-1 Ijivci, ki so bili pokvarjeni vsled ne- h jediustva in vojne. Pripravljali so; upor in ai>ostazijo modernega časa in j provzročiii trojno zasledovanje, proti i < ktremu se je eerkev do tedaj le |>o- j' nmežno in v&pesno borila, namreč j: kfvavo preganjanje1 prvih stoletij, p domačo endemičuo kugo cnlpadništva, ija končno pod imenom evangelskejl svobode ono korupcijo nemorale in j' per ve rasi je discipline, kakoršnja je 1 birla v -rrednjeta veku nepoznana." j j tn vsled teh vrstic prirejajo sedaj j < v napredni Neos&ji protestna zbor o- 2 vanja in se ogorčujejo ter pričenjajo j« t 1 jpl mat i enimi posredovanji. Vsled j1 rHtt^TiJ Ml? ' J" teh vrstic je prišlo do puepirjV? me4l I obritimi in ostriženimi. Kakor da bi katoličani ne imeli ipraviee iz svojega stališča nazivi jati [reformatorje "upornikom" in refor-1 imacijske kneze 1' korupeijonistom" ! 1 Tn kar se tiče besedila papeževe enci-Iklike. ga pa ni -smatrati za kaj dru- ■ zega, nego za dokaz "krščanske Iju-t bežni do bližnjega" iz najvišje instance, o kteri propovedujejo tako na katoliški, kakor tudi na protestantov-ski strani. Yse skupaj je toraj obnovitev stare povesti o židovskem rabiju in redovniku — ktera sta oba smrdela. DOPISI. j Little Falls, K. Y. Cenjeno uredništvo:— Redkokedaj je slišati iz naše -male naselbine kaka posebna novica, malenkostno pa nečemo med svet raz-trobiti. Y današnjem dopisu se je ( podpisanim zahvaliti v imenu dru- ; štva sv. Pavla štev. 118 K. S. K_ Jed- j note tukajšnjim rojakom, v prvi vrsti drnštvenikcrm za tako srečen vspeh slavnosti ob času blagoslovljenja naše nove društvene zastave, ktero smo blagoslovili v nedeljo 29. maja. Ob 1. uri popoludne smo se zbrali j društveniki, kakor tudi društva: sv. Barbare štev. 21, spadajoče v Forest City, Pa., društvo sv. Jožefa štev. 53 J. S. K. Jednote in 20 belo oblečenih ; deklet kot družie. Potem so se lepo j izvrstili, družice so se vozili po štiri, in štiri v vozeb, za njimi boter in botra, potem mestna godba, društvo sv. Barbare, sv. Jožefa in društvo sv. Pavla, kterega slavnost se je vršila, in ves sprevod je korakal čez mesto v eerkev. Ob 2. uri je tukajšnji župnijski predstojnik blagoslovil novo zastavo. Po končanem cerkvenem obredu smo se vrnili čez mesto i v istem redu v društvene prostore.; kjer se je vršila prav lepa, vesela za- ; bava. Dasi smo imeli velike stroške $150, nam je še preostalo čistega dobička $70, za kar se najsrčnejše zahvalimo vsem tukajšnjim rojakinjam in rojakom. Srčna hvala tudi go- i spej Elizabeti Penič in g. Leopoldu j Istenič za lepe darove in izkazano dobroto, da sta hotela kumovati; zahvalimo se tudi družicam in dekle-tara, ktere so tako lepo ovenčale društvene prostore ter s tem dokazale, da se zavedajo naše narodnosti in o Slovenkah po pravici pravi pesnik Ivoseski: "Dokler slovenski rod — ima po zemlji shod — bode slovelo j slovensko dekle." Srčna hvala tudi I društvenikom sv. Barbare in sv. Jožefa in pos?bno njihovim predsednikom. Novo zastavo nam je izdelala tvrdka Emil Backman v Chicagu, 111. i Krasno delo res hvali mojstra, ter ga j' kot našega češkega sobrata vsem rojakom toplo priporočamo. K sklepu pa: Dragi rojaki, zbiraj-mo se pod novo zastavo, ktera naj i vihra društvu v čast, ter delujmo složno za našo boljšo prihodnjostl Pozdrav rojakom po šii-nej Ameriki! ,. Ivan Gerdin, predsednik. Mihael Kramar, tajnik. Tomaž Greelj, blagajnik. Claridge, Pa. Cenjeni gospod urednik:— Prosim Vas. da natisnete ta dopis j v nam delavcem cenjenem listu in ; glejte, da se ne seznani z vedno ze- j vajočim košem. Meseca novembra lansko leto sem Vam odposlal dopis iz'našega kraja, toda ni zgledal jav-1 nosti. Tolažim se, da so ga takrat J odnesli tatovi, ker uprav oni čas sol' se izvršile dve velike tatvine na poštnih vlakih, ki vozijo med Pittsbur-irom in New Yorkom; ker ako bi ga ' dobili, bi dobil saj kak odgovor, ako ! ne drugače, saj v listnici uredništva. ■ Toda k stvari! s Tukaj pri nas je štrajk že od 1. ' aprila, toraj do danes že 75 dni. De-lavci se jHJtegujejo za svoje pravice, bogati delodajalci so ozkosrčni in : jih tiečejo uslišati, ali kakor je vide- ] ti, bodo delavci kmalo dosegli, kar 1 zahtevajo. Rojakom nikakor ne sve- 1 tujem sem hoditi za delom, ker kdor * hoče tukaj delati, mora biti zaniče- 1 van skab; kadar bode konec štrajka, 1 bode pa že jeden ali drugi poročal v ' list "Glas Naroda". Nadalje opominjam člane postaje ' štev. 20 v Claridge, Pa., sv. Barba- * re, kteri so odpotovali od tu. ali sta- ' nujejo v bližini, da se udeleže pri- 1 hodnje seje dne 3. julija. Ta dan bo- 1 Jemo izvolili delegata za tretjo kon- ' lencijo v Clevelandu, Ohio. Odbrani so trije kandidat je in sicer: Anton ' Rechar, Ivan Močnik in Pušljar in s irsak teh je obljubil po svoji moči de- 1 lovati v prid društva. Objednem opominjam vse člane, kteri bivajo izven ] našega okrožja, da mi naznanijo svo- * je naslove, da v slučaju kake n&sre-'e ne nastanejo kake sitnosti In smešnjave. Naše društvo je nepri- i stransko in se ne vtika v druge stvp- i % »ego firav društvene, ter skrbeti I v: - ■ ; Hi ^"tKffSfke in ponesrečene, sato pa je nam potreba sloge. Dopi^se je "malo. potegnil, a naj mi ne zamerijo spoštovane bralke in 1 bralci. Tem potom vse srčno pozdravljam, posebno Člane naše organizacije sv. Barbare. Tebi "Glas Naroda pa želim obilo tisoč naročnikov, ker vem, da to najbolj jezi in od "fovšije" vije hrvatski " Narodni List" (lažnjivee bolje). Ta list napada g. Frank Sakserja in njegovo podjetje, ali zapomni naj si, da je uprav F. Zotti po "Narodnem Li-;stu" hrvatski narod prevaril za o-Igromno svoto $750.000. Slabi morajo biti oni hrvatski delavei, kteri še podpirajo oni "Narodni List", kteri jih je do kosti ogulil. Anton Jerina. ■ Sayreton, Ala. Cenjeno uredništvo:— Prosim Vas, natisnite teh par vrstic v naš list "Glas Naroda". — Vedno dobivam pisma iz vseh krajev širne Amerike in na vsa ne morem 'posamezno odgovarjati, zato pa naj I velja ta dopis vsem. Rojakom naznanjam, da v Alabamo nikari naj ne hodijo, in to ne oni, ki so na štrajku, niti oni. ki so na uuijskih prostorih. V Alabami je "open shop", ali temu nismo mi kri-; \'i. Leta 1894 smo šli na štrajk ter š t raj kali 25 meseeev in 22 dni, a zgubili smo. Leta 1908 smo bili zop?t na štrajku in to po vsej državi Alabami, a bili smo popolnoma poraženi. Ni pa bila temu krivda delavcev. Unija je bila v petih dnevih uničena in kdor šesti dan ni šel delati, je moral državo ostaviti; zamorce pa nismo mogli "postreliti. ker governer - je bil naš velik nasprotnik. A' štev. 133 "Glas Naroda" sem bral dopis iz Hughes, Okla., or rojaka J. A. Zorkota. Mož nas napada, češ, da smo skabi. Toda, dragi rojak, ne privoščim Tebi. niti nobenemu drugemu, da bi zaradi unije moral toliko prestati, kakor smo že morali mi v Alabami. Ako pa vaše družbe dobivajo premog iz Alabame, pa ni naša krivda, kakor ni bila vaša krivda. k0 so v Alabamo dobivali premog iz Oklahome in druzih držav. : Mi takrat nismo nikomur nič očitali, ker smo vedeli, da to ni delavska krivda. Toliko v odgovor in naznanilo vsem štrajkujočim unijskim premoga r jem po Zjed. državah, ter iz srca želimo, da bi srečno zmagali nad kapitalisti in se jim ne bi tako zgodilo, kakor se je nam. Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam po širnej Ameriki, Tebi "Glas Naroda" pa obilo naročnikov in dobrih plačnikov. F. J., naročnik "GI. N." Kako so istrski Italijani razpoloženi za mir! Na deželni upravi istrski je zaposlenih kakih 40 uradnikov, oziroma praktikantov, ki so seveda vsi Italijani vzlic dejstva, da sta dve tretjini slovanski narodnosti. Sedaj pa je razpisano eno mesto računskega prak-tikanta. Med kompetenti je tudi en Hrvat, absolviran jurist. Ta ima toraj najboljo kvalifikacijo toliko po svoji splošni naobrazbi, kolikor po poznavanju deželnih jezikov. I11 če . pomislimo; da bi bil sploh že skrajni : čas, da bi prišel med armado dežel-jnih uradnikov vsaj — en praktikaut slovanske narodnosti, mislili bi, £a j se deželni odbor kar odloči aa tega kompetenta. In to ne le zato, ker je najbolji kompetent, marveč tudi in t še posebno zato, ker bi njega odklonitev slovanska večina prebivalstva morala občutiti kakor najhujo brezobzirnost. kakor provokaeijo, kakor pro račun jeno žal jen je zlasti sedaj, ko istrski Italijani (in njihovi slovenski hvalisarji) tako hinavsko zaobra-čajo oči proti nebu in govore o — narodnem sporazumljenju. / Ali ne! Ker po določilih dogovora za volilno reformo ne morejo izvršiti imenovanja; ako ni navzoč eden slovanskih deželnih odbornikov, pa zatezajo z imenovanjem, računaje, da se dotiČni edini hrvatski kompetent paveliča lin odtegne fevotjo prošnjo, nakar« bi mogli oni potem imenovati kakega italijanskega kompetenta. —• Tudi ni izključeno, da odlašajo zato, ker iščejo kiffeega italijanskega jurist a. ki naj bi še le vložil prošnjo, dasi je rok že potekel. Za ta slučaj bi si že znali signori pomagati: prošnjo bi, kolikor je potrebno, nazaj datirali. Toraj med trumo deželnih uradnikov v deželi, ki je po dveh tretjinah slovanska, ne privoščajo tej večini niti — enega praktikanta. Takovo je njihovo razpoloženje za mir, takova je njihova — "lojalnost"! "Edinost". -- - , ■ ROJAKI IN ROJAKINJE, RAZ-ŠIRJAJTE NAJVEČJI SLOVENSKI-»DNEVNIK "GLAS If ARO-DA"t j r Jj *SkrW fCrtinanda Koburžana. Neka brzojavka iz Pariza poroča: "Na podlagi informaeij iz francoskih diploma t ičnih krogov se jt* bolgarski kralj Ferdinand napram mero-dajnim francoskim politikom pritoževal proti ruskemu ministru zunanjih zadev Izvoljskemu. Kralj Ferdinand je omenil, da v "Petrogradu ni dobil! drugo, kakor nasvete, ki bi bili zelo otežili njegov položaj v Bolgariji, če bi jim sledil. Izvoljskij je pokazal : malo razumevanja za težak položaj, j v kterem se nahaja kralj. Petrograd-| sko potovanje je spravilo kralja v i zelo fatalen položaj, ker je ostalo popolnoma breuspešno. Za .resne posledice. ki bi utegnile nastati v Bolgariji, mora smatrati kralj odgovornega, Izvol jskega.r * !Ce je to res. kar se tukaj pripoveduje, potem bi kazalo, da se Kobur-žanu ne godi ravno dobro v Bo lira-riji. A kako pride Izvoljskij do tega, da bi moral odgovarjati za to, kar se godi v Bolgariji, je res malo čudno, ko dokazujejo vendar fakta. da je ravno Rusija, ki je omogočila, da je bila brez prolivanja krvi pro-jglašena neodvisnost Bolgarije. Ru-i sija je prevzela plačilo odškodnine, ki bi jo morala Bolgarija plačati kot j dolžni tribut Turčiji, a sedaj jej daje Koburžan tako zahvalo. Seveda je mogoče, da je vse to le izmišljeno, ker bi bilo jiač težko verovati, da...bi bil Ferdinand Ki>burŠki. ki je sicvr znan kot spreten diplomat, v stanu zagrešiti tako breztaktnost. Petdesetletnica pesmi "Naprej, zastava Slave". Kdaj, slovenski mladenič, si bol.i navdušen in bolj ponosen, nego tedaj, če prepevaš, boreč se za pravice slovenskega naroda, po ulicah naših mest našo marzeljezo "Naprej, zastava Slave". Neštetokrat si jo ž? pel, neštetokrat čul, a vsakokrat ti nanovo zagoreva srce in nanovo splamteva narodno navdušenje, ko čuješ njene /voke in melodije. Petdesetletnico te pesmi smo obhajali 16. maja t. I. Tega dne je minulo petdeset let, odkar je uglasbil na daljnem Dunaju Simon Jenkovo pesem "Naprej" slovenski skladatelj Davorin Jenko. Tudi pre«l' petdesetimi leti je študiralo na Dunaju preeejšnje število slovenskih dijakov, ki so v svobodnem času radi pohiteli v lepo dunajsko okolico, da si med prepevanjem lepili narodnih pesmi razvedre in o-svežijo spomin na lepo daljno domovino. Pri rtekem takem nedeljskem izletu sta bila navzoča tudi SIMON -TENKO, tedaj visokošolec, po svojih pesmih že dobro znan pesnik, in DAVORIN JENKO, istotako jurist, ki pa se je mnogo bavil tudi z glasbo. Da bi imeli svojo koračnico, je poprosil Davorin Jenko Simona, naj zloži primerne besede, on pa hoče napraviti napev. Simon Jenko je ubogal in napisal pesem "Naprej" ter jo izročil Davorinu Jenku, da bi jo uglasbil. Dolgo se je ta zastonj trudil, da bi našel primerne melodije. Srečno naključje mu je končno po-. magalo. J . Dne 16. nteja leta i860 popoludne ■ je šel Davorini Jenko v Baderjevo kavarno na Dunaju brat časopise. Med drugim je vzel v roko tudi_ie-sedo iu potegnejo na-se vodstvo zbornice. Mohamedanci so stopili v volilno borbo razcepljeni v muslimansko narodno organizacijo in muslimansko napredno stranko. Prva se opira na Srbe, druga se smatra za zastopnico inteligence. Zmagala je prva na vsej črti. Napredna stranka je propadla celo v razredu inteligence. Tudi na I mohamedanski strani je oddalo do 90 i odstotkov volilcev svoje glasove. Pravo razsulo pa so pokazali katoliki (Hrvatje). Zbog neznosne go-spodstvoželjnosti nadškofa dr. Sfad-lerja so se Hrvatje razdelili v dve j stranki, ki sta zastopani: v "Hrvatski Narodni Zajedniei" z dr. Mandi-eem na čelu na eni, ter "Hrvatski Katoliški Udrngi" z nadškofom dr. Stadlerjem na čelu na druiri strani. Borba je bila strastna; na mnogih krajih je prišlo do pretepov med pristaši ene in druge stranke. Kakor na Slovenskem, so tudi v Bosni vsi oni. ki ne parirajo slepo nadškofu dr. Stadlerju. brezverci, sovražniki cerkve itd. A pri tem je najbolj zi^-čilno, da so med temi brezverci in nasprotniki cerkve tudi za katoliško stvar v Bosni velezaslužni frančiškani najhujši nasprotniki nadškofa dr. IStadlerja in kterim gre sploh edina zalivala za to, da se je v Bosni sploh j še ohranilo katoličanstvo. Tu se najlepše vidi. do kara more privesti, ako :se vero zlorablja v politiške, iu strankarske namene! I No, v Bosni in Hereegoviili niso idr.-Stadlerju pomogla niti taka sred- ! 'I1 W^l^iWiBjf®^^'^ je dobila "Hrvatska Nttrodua.Za.K^I-niea" 11. a "Ilrvatska lCatgliska Ur druga" 5. Med temi petimi .en član hrvatske delavske zveze, ki "a je Hrv. Kat. Udruga morala postaviti. ker bi sicer ne bila prodrla z nobenim drugim kandidatom, .ji,,dva sta bila izvoljena le, ker sta bila postavljena kakor kandidata tudi od strani kat. uradnikov. Na podlagi programa dr. Stadler-ja sta bila toraj za prav« izvoljena le dva poslanca! More se toraj reči, da je nadškof dr. Stadler doživel po-polen poraz. Vendar, kdor bi mislil, da se je 111 odigrala borba med dr. Stadlerjem na eni ter dr. Mandičem na drugi strani, ter da je narod z glasovnico 1 v roki obsodil--politiko prvega in o-, dobril ono drugega, ta bi se motil. V resnici je katoliško ljudstvo v Bosni in Hercegovini politiški popolnoma apatično in na volitvah je šlo za pravo le za boj med nadškofom Stadlerjem na eni in med frančiškani na drugi strani. Zmagali so slednji, ker oskrbujejo večji del dušebrižništva na deželi in ■ imajo zato na ljudstvo večji vpliv, 'nego posvetna duhovščina. Zato se I nahaja dr. Stadler sedaj v Rimu, kjer bi hotel izposlovati od sv. Stolice, da se vzame frančiškanom dušebrižni-štvo v njegovi 'dijocezi! To je pravi značaj vsega tega boja, v kterem pa rje nadškof Stadler s svojim postopanjem potrdil glas, ki se širijO^em — glas nesposobneža. _ J Ogromna večinanoVega5 dezelne^B zbora bode odločno oposieijonatna. Iver so pa Srbi znani kakor pametni I j politiki, je gotovo, da ne bodo tirali j stvari do skrajnosti, pač pa je opra-| vičena mula. da bode deželni zbor 'plodonosno deloval. Vsekako pa so hudi boji neizogibni, ko pride v deželnem zboru na razpravo vprašanje ■femetov. Ed. Kje jet Tukaj nas je pet bratov in iščemo šestega svojega brata JAKOBA NOVAK. Doma je iz Prim-cevasi štev. 6, občina Ambrus, Dolenjsko. Pred petimi leti je bil v Salida, Colo., in sedaj ne znamt nič, kje se nahaja. Kdor izmed rojaikov nam naznani njegov naslov, dobi $10.00 nagrade. Naslov .pošljite na: Mike Novak, ,512 Wesl Chestnut St., Leadville, Colo. (14-4—14-7) ,, ,: NA PRODAJ. •GROCER I JO nasproti slovenske1 cerkve, dobra trgovina s poštenimi odjemalci; prodam radi tega, ker sem kupil SALOON od g. Fran Opeka in ne morem vsled preobilega posla obeh prevladati. Kterega veseli trarovina, naj ne" zamudi tako lepe prilike, ktera se mu sedaj nudi. Vsa vprašanja naslovite na: Matthew Slana. 620 10th St.. Warakegan, 111. (14-17—(i) NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. NA PRODAJ Dobro črno in belo vino muSkatel od leta 1909 po 30 centov gal. reesling 35 c. gal.. Vino od leta 1908 črno in muSkatel po 40 c gal., reesling 46 c. g^l. in staro belo vino po 50 c. gal. Sladki mo$t 24 steklenic f5.—; drožnik po $2.50 gal. Vino pošiljamo po 38 in 50 gal. in posodo dam zastonj. S potovanjem STEPHEN JAKSE, Coatra Costa Co., Crockett, CalHorsU £a vseUno tujih oglasov ni odfO-romo ns npravnlitvo as irsdniitvs slovensko katoližko podp. društvo sveteBarba^ Za ZJedinjcne države Severne Amenid^ * Sed^p: Forest City, Pa. / .'akorforfnuio dne 31. Jsasarja 1902 v driiri Pctw^Va?^ ODBORNIKI: u Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL P. O. Box 685, Forest City, Pa. ^ Podpredsednik: MARTIN OBREŽAN, Box 51, Mineral, Kana. : L tajnik: IVAN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. ,j IL tajnik: ANTON OSTIR, 1134 E. 60th Street, Cleveland, Ohio^ Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. " ■ o-* ■ « NADZORNIKI: UjARTIN GERCMAN, predsednik, Box 683, Forest City, Pa. 1 KAROL ZAL.VR, L nadzornik, P. 0. Box &47, Forest City, Pa. ■ JOS. BUCENELI, starejši, IL nadzornik, Bx 591, Forest City, Pa. FRANK ŠUNK, ILL nadzornik, 50 Mili Street Luzerne, Pa, > -- POROTNI IN PRIZTVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOS PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIU, IL porotnik, P. 0. Box 522, Forest City, Pa. - ■ ' . ■ -K ' • * - • 1 0 ■m'i.i Dopisi naj se pošiljajo - I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. 7, Forest City, Pa. ; , . . . j Pozor slovenski farmerji! j Vsled občne zahteve, naročili smo tudi letos večje število i pravih domačih j ^ kranjskih kos ^ j V zalogi jih iuiamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose «0 izdelane ! iz najboljšega jekla v znanej tovarni na Štajerskem. Iste i ae pritrdijo na kosišče z rinkcami. j Cena 1 kose je $1,25. j ^ Pri večje) naročltbl znaten popust. I' V salogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla ii j pristne "Bergamo" brusilne kamne (osle.) j Cena 1 garniture klepanja je $1,— I brusnega kamna 30c. t Rojake opozarjamo da 8e z naročili ; požurijo dokler zaloga n». poide, j Naročilu pritožiti je denar ali Postal Moaey Order. j Slovenic Publishing Co. 83 Cortlandt St., New York, IV. Y. Hamburg-American Line. Ekspresni in redni promet z parniki na dva vijaka med NEW-YORKQM IN KAMBUR60M. Veliki komodni paraiki, opremljeni z vsemi modernimi napravami, kakor tudi z brezžičnim brzojavom ter podmorskimi signalnimi aparati, kar znači kombinacijo VARNOSTI, HITROSTI IN UDOBNOSTI. POSEBNA SKRB IN TOD- TORBA ZA SLOVENCE. IIAMBTRG — o«lpluje 21. junija MOLTKE — odpluje U. julija. Za vožnje listke in vožnji red, po vprašajte pri Bambarg-iltaierican Line, ali pa pri lokalnih agentih. Kje je Mjs. ANA M. VADJINA ? Meseca maja stanovala je na 11 Iti 3Sth St.. Chicago, 111., od koder se je neznano nekam preselila. Radi neke denarne zadeve iz starega kraja naj se pismeno z;_rlasi pri: Frank Sakser Co., 82 Cortlandt St.. New York. N. Y. 175-17—6) vje sta moja dva brata JOSIP in FRAN KOCJANČIČf Doma sta iz vasi Hruškarje. fara sv. Vid pri Cerkniei. Pred enim letom sta nii pisala iz Markletona in pozneje nisem vee prejel nikakega obvestila. Slišal sem za Franceta, da se je nahajal pred par meseci pri Johnstown, Pa., in sem v skrbeh, če se ni kje ponesrečil. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje. da mi naznani, ali naj se pa sama javita. — Andrew Koejančie, Box 53, Camp 95, Ashtola. Pa. 15-17—0) t- i ■ ~'mi j h mnm dne 24. januarja 1901 v državi Mmfeetofa. Sedež v ELY, MINNESOTA. I ^ GRADNIKI: Presna: TRANK MEDOS, 9483 Ewing Ave., So. Chicago HI ! Podpredsednik: IVAN GERM, P. 0. Box 57, Braddoek, Pa ' Olavmi tajnik: JURIJ L. BROZIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŽNIK, L. Bo* 383, Rock Springs, ■vyomiag. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, ICrin. VADZOBStaEX: ALOJZIJ VIR ANT, predsednik nadlega odho/a, 1700 E *8th Si Lorain, Ohio. '! IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, P. O. Box 641, Eveletb Minn MTHAEL KLOBUČAR, m. nadzornik, 115 - 7th Ca In me t I dtieibigan. ' j POROTNI ODBOR: rVAN KEUŽISNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138 Bardine, Pa. ' IVAN MERHAR. dragi porotnik, Bx 95, Ely, Minn. I 'STEPAN PAVLIfilC, tretji porotnik, Bx 3 Pineville, "Minn. .-o-■ •-r 7r™VDi ,drayiA: MABTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., *QiMt> 111* k o —-O— _ _ j ] Praitveno glasilo je "GLAS NARODA." , turobnosti. t* kranjske Novice. v Ameriko ^e jv dne 1. junija iz južnega 1 jubljan>kr,_ra kolodvora odpeljalo !)S Hrvatov, 118 Maced«ieev in Primorcev. Tatvini. — Mesarskemu pomočniku Frančišku IKdxI^ku je bila v Kolodvorski ulici v Ljubljani ukradena Rtilasta žepna ura z verižico, obsto-, Jce« iz tivli starih* .srebrnih dvajsetie, I ki je unela z,i obesek velikega srehr- j nesra vola. — Fhiinarju Martinu Vi- ( drihu pa je bila tudi v isti ulici v j Ljubljani irkradona srebrna žepna ura j / vojjfatim kazalnikom, vredna 18 K j in srebrna triplemenska verižica, ki jc j in< la za obesek -rebrn Petrov ključ, I vredna 22 K. V enem slučaju je j ""sraka" znana. porotne obravnave pri o-krožnem sodišču v novem mestu. Detomorilka. — Antonija Kosmerl. 21 let na samska dekla, doma v Rct-i jali pri Lošktnn potoku, je imela razmerje s hlapcem Antonom Debe-! Ijakom. Ker jc začutila posledice, jc Šla iz domače vasi služit v Sodraži-io. Tu je j>orodila; otroka je zagrnila z blatom. Najbrže bi zločin ostal pri-; krit, da nista slišala dva potnika, kij >ta se prijteljala v gostilno, otroko-j vega ječanja v stranišču. Obdolžen- ! ka je bila. sprva prosta. a meseca i mal. travna so jo zaprli, ker se jo ito- j vorilo, da nan«erava oditi v A meri- | ko. 1'red porotniki rtbtoženka ničesar ' ne taji, se kosa dejanja in krčevito , joče. — Obsojena je bila na tri leta j teske ječo. poostrene s postom vsak | tretji mesec. S ceste. Ko -o je dne 1. junija po- ; poldne peljala jx-rica Marjeta Anži-čeva iz Dobrnnj na samokolnici jxi | "Solonbnrs*»vi ulici a- Ljubljani perilo, je pri-to z vozičkom moil dva tovorna voza. I*i i tem jo jo konj podrl ter i ji jo slo'lioto čoz prste love noire in j jO k sreči le lahko telesno poškodo- ! val o. Javno nasilstvo. — Ko jo nedavno j več hrvalskrh dninarjev v Ahaeljevi : ulici v Ljubljani srečalo nokoira pr>- i slaka 27, po^polka, mu eden izmed I njih pljune v obraz. Vojak seveda s tem ni bil za1 lovoljcn in je delavca j l*»zval na oikrovor. V tem so ga pa j žareti kamenjati toliko časa, da jo zbežal. K<> jo prišel mimo policijski j stražnik, jo istoiako ljutega delavca j pozval na odjrovor in dostojnost. A naletel ^o na slabo. Tudi nanj se je j začel bombardira, tako. da je moral j potjreniti sabljo. Ko jo najhujšemu iztrgal iz rok kamen iu tra hotel are- j t oval i. mu priskoči na pomoč nje- | gov prijartelj in se jra dejansfeo* loti.1 V tem pa pride mimo vjaška pa- j trulja. s katere pomočjo je zamogel potem stražnik oba delavca aretovati. Izročili so ju deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. Andrettove klobase pred sodiščem. Dne 2. maja se je vršila pred ljubljanskim okrožnim- sodiščem kazenska razprava proti Rjmundu An-! drettu. tovarnarju salam in polob-iiili izdelkov na Viču. Andretto je to-' Žen ponarejanja živil. Tukajšnjo tržno nadzorstvo je namreč 16. do- 1 cembra 1909 zaplenilo pri raznih tu- j kajšnjih trgovcih več košar njegovih hrenovk, salam, safalad, frank- j furtaric in drugih njccovrh izdelkov, v katere je bila primešana moka. ObravhaVa se je preložila v svrho nadaljnib poizvedb. Za pogorelce v Lancovem je dal 'cesar 100 K iii notranje ministej^tvo 8000 kron. Smrtna kosa. — Umrli so v Ljubljani: Ivan Dolenc, delavec, 35 let; Frank Brank, poljski dninar, 55 let; Marija Lampič, hči železniškega uslužbenca. pol leta; Ana Thomas, za^eb-nica, 57 let; Ivana Zaplotnik, žena pomožnega uradnika. 27 let; Maks Florjančič, sin železniškeira uslužbenca. 3 mesece; Josip Kresal, bivši krojač, 54 lot; Jera Zupan, bivša postrež-nica, 82 let; Marija Maj-liČ, delavka, ©2 let; Katarina Kumar, delavka, 52 let; Neža Dolenc, hči posestnfr-e, dve feti. — Ivana DoIinSek. sprevodniko-va hči. 2 leti. Josip Kramar, trgovski vajenec. 18 let. Vinko Debeve, sin železniškega sprevodnika. 1 uro. Marija Stimpfl, hiralka. 43 let. Valerija Robida, hči pi^arniškesra ofieijanta, 17 mesecev. Bogomir Sem?ja, čevljarjev -in. 17 mesecev. Anton Lampc, kamnoseški delovodja, 50 let.a Ivana Ba-b-nik. delavka. 51 let. Luka Slane, poljski dninar, 50 lot. Elizabeta Šuster-šič, delavčeva žena. G3 let. Emil Novak. sin želez, čuvaja, 1 leto. Marija Šivie. zidarjeva žena, 41 let. PRIMORSKE NOVtCE. V ladjedelnici v Tržiču na Goriškem l'o nastavljenih več prija.teljev Avstrije iz Italije. Poročali smo o vohunstvu, katero je zakrivil italijanski rezervni oficir Andreini kot uradnik omenjene ladjedelnice; danes imamo poročati, da je stal prod Lroriškiirj okrožnim sodiščem italijanski podanik Leon Disenti. star 22 let, uradnik v ladjedelnici v Tnžiču, obtožen žaljenja veličanstva, katero >o po obtožbi zagrešil z nespodobnimi bese*temi, katere je izrekel o avstrijski hrami. Po dolgi razpravi " ga je sodni dvor sicer oprostil obtožbe razžaljenjn veličanstva, a obsojen je bil Iiisegti radi hujskanja k dejanjem. prepovedanim j>o postavi, na 2 tedna zapor. Tcvra Dris lentija so, l)ili prijeli "svoj čas zaeno z An d remijem. pa so ^ra izpustili. Samomor vsled strahu pred kometom. "Unterst. Volks-Zoit." ve po-vedati. da se je Frohm v Mariboru ubila vsled strahu prod kometom. štajerske novice. Spomenik pesniku "Lepe naše domovine", Mihanoviču, odkrijejo dne 7. a-vsrusta v Klanjem na Hrvatskem. Spomenik je delo hrvatskega kiparja Roberta Frangeša. Ob priliki odkritja spomenika se prirede v Kla njcu velike slavnosti, na katere se povalbijo zastopniki vseh slovanskih narodov. Hrvatje pričakujejo, da se slavnosti odkritja Mihanoviče-vega spomenika udeleže vsi slovenski narodi, predvsem pa Slovenci, ki so "Lepo našo domovino" sprejeli kot drugo svojo narodno hirdno. HRVATSKE NOVICE. Vitezi smrtL — Svoj čas smo opisali delovanje sleparskega ogrskega zavarovalnega podjetja v Bosni, ki ni bilo druzega kot umazana špekulacija s človeškim življenjem. IHwies imamo o nekakem slučaju poročati z Reke. Tu se je v zadnjem Času utaborila neka "podporna zadruga" pod imenom "Hercules". Delovala je na podlagi tega-le načrta: Sestavljala je krožke po 400 članov. Vsak član je imel 'pravico zavarovati, kogarkoli je hotel; na 2000 ali več kron. Zavarovati se je moxlo osobe od 15. do 80. leta brez ozira na to, 'dft so zdrave ali bolne, in no da bi bilo za zavarovanje treba -prigRljeif}* žtfBfovanea, da, največkrat zavarovanec spfoh vedel ni, da je zavarovan. C*b vstopu je ptaeal vsadi ^ia^i 30 kron, tetju. Pristoj-;na obrast se je nato zdanila in "Hercules" fazpustila. Ko se je zvedelo za to, je ljudstvo navalilo pred hišo, kjer je bila " HerCnlesova" pisarna, da zahteva nazaj svoj denar. Seveda ^ ni bil nihče spuščen v pisarno, ker je [stvar že v rokah trgovskega sodišča in bo to ukrepalo glede premoženja. ' BALKANSKE NOVICE. '11 Zopet spor med Avstrijo in Srbijo. >} Belgrad, 30. maja. Iz Sapca brzo-javljajo, da je avstrijsko voja- j štvo znova zasedlo k -Srbiji spadajoče otoke na roki Drini. Prebivalstvo ; ob Drini je silno razjarjeno -ii zahteva od vlade energične obrambe. Ko-misija, ki ima rešiti to prepomo vprašanje, se sestane meseca junija. Srbska vlada je sklenila, da ne odneha o-l svoje zahteve, da so ti otoki srbski, in da ho event uevalno stvar j. predložila v rešitev kaki mednarodni j l komisiji. • Novi srbski konzulati. Belgrad, 30. i ( maja. Vlada je sklenila osnovati v ^ najkrajšem času 10 novih konzulatov j, v Rusiji in v Avstro-Ogrski. Poleg ;-konzulatov v Bosni in Hercegovini na- i r merava Srbija ustanoviti svoj konzu- ^ lat v Zagrebu in Ljubljani. Teh dveh konzulatov pa ttajbrže ne bo mogoče 1 osnovati radi nasprotstva merodajuih ^ avstro-ogrskih faktorjev; Upad Albancev V Hfertfcgovino. V Mioču so Albanci iz Novesra 'pazarja , upepelili tri hiše. Župana Medica in i * njegovo ženo so zarobili in odvedli j £abo. Xa meji so se premislili ter j' izpustili oba vjetnika na svobodo. Žu-! panovega sina so Arn'avti nevarno j ranili. v- ■ |l RAZNOTEROSTI. Bukovinski kmetje na posestvu ] viteza" Prunkula so se vzdignili. Okoli i 200 ljudi je zasedlo vsa grajska po- ] slopja. k vitezu Prunkulu pa so poslali deptrfacijo. ki je zahtevala, da vitez proda del svojih posestev kmetom, ki nimajo nobenih postov, torti- ] več so le hlapci svojih gospodov vele- ' I>oseshiikov. • i. II Nov univerzitetni red na Roškem 1 je predložila ruska vlada dumi. Vladni predlog podreja univerzo posebnemu kuratoriju. Rektorja voli ] prof. zbor. potrjuje ga pa naučili minister. Nepotrjeni kandidat ne sme biti vnovič izvoljen. Dijaški shodi se ne smejo vršiti na univerzi. Učni jezik je povsod rus*ki, le na teologični fakulteti v Dopatu se lahko predava nemško in v Varšavi literatura polj- I sko. — Tajni plani ruske mornarice. — V angleškem listu "Engeneering " Review" so bili objavljeni najiaj- ? nejši načrti rus'kih vojnih ladij, ki N jih ni poznal niti domobranski minister. Sfvar je vzbudila v ruskih voj-,L nih krogih veliko senzav-ijo. kako so i zašli oni tajni načrti v angleški list. r HARMONIKA NA PRODAJ. Nova harmonika, ktera je delana na 4 vrste z jeklenimi glasovi in prav fino oglašena, se takoj proda. Močni glasovi se lahko napravijo s posebnim zrakom. Podrobnosti se' izve p^i Anthony Gorop, - Podružtricte -I LjuMiawska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 - Podružnice t • IS T«* M - spim, c.t.T.0, Ti«; H ■|l kupuje In prodaja Vsč vrste Vrednostnih papirjev po dnevnem kurzn. u ill Sffrajm. • ^HVMtea Nai zastopnik za ^jediiijette dHEnve je tvrdka . Rezervni fond ' * ■ | f^AlSffl SSMCaBR CO» ^ CortlAftžrt Str^t, ISfew Vork; - K. 300-000. | Rojakom naznanje. i J V poslednjem času so pričeli nekteri Zidovi po »vetu širiti vest, da pošiljajo novce po I telegrafu v staro domovino za 50 ct. stroškov. Da tem stopimo v eno vrsto tudi pri nas, sestavljamo £ dotični kablecode ter bode v par tednih gotov. Kdor prvič pošlje denar v staro domovino, ni niti \ misliti, da je to mogoče ra ;>0 ct., ker velja vsaka beseda 32 ct- Urediti se da to le za stalne in £ večkratne poŠiljalce in to izdelujemo sedaj. i Najvarnejša pot pa je le pošiljanje po dosedanji navadi, da v Avstriji izplača vse y, pošiljatve c. kr. poštna hranilnica na Dunaju in za Hrvate kr. poštna hranilnica ▼ Buda peš t i. J Ako je kaka pomota, državne oblasti posredujejo in vse izvedejo; pri kabelnn ali telegrafu so pa £ pomote na dnevnem redu in brzojavni urad ne jamči za prav nič. J Neumnost pa je misliti, ali pa zatrjevati, da pride denar domov v dveh ali treh d&eh. j a Tukaj čaka tak tfankar, da ima več denarnih nakaznic in to par dni; potem obvesti brzojavno svo- J jega zastopnika o izplačilu, zastopnik pa šele potem piše poštne nakaznice in jih odpravi. Vse to pa 1 traja po sedem ali več dni. Znano pa je, da naše male pošte na deželi nimajo nikdar dovolj denarja i j v blagajni in ako pride do izplačila, je treba tam čakati, da dobe denar od višjega urada. To je I % gotovo ia vsak razsoden človek ve, da je res. Zato je neumost pošiljati denar po telegrafu, ko vendar j konečno ne pride preje v roke naslovnika, kakor skozi Dunaj ali Pešto. I Židom je za bussines, ne pa za ugodnost Slovencev! • Za to naj vsak previden Slovenec pošilja denar kakor dosiej po # ! Frank Sakser Co. t S 82 GORTtANDT ST„ NEW YORK, N. Y. 1 ali i 6104 ST. CLAIR AVENUE IS. CLEVELAND, O. p | k siguren je, da bode getovo doše! v prave roke kakor se je to zgodilo dosedaj » že skozi 18 let LAPLAND odpluje 18. junija v Aotwerpen. NEW YORK - odpluje 18. junija v Southampton. 1 (^EVBLAND odpluje 18. junija v Hamburg. KBONPBINZB6SIN CECILIE odpluje 21. junija v Bremen. NOORDAM odpluje 21. junija v Rotterdam. MAJESTIC odpluje 22. junija v Southampton. LA LORRAINE odpluje 23. junija v Havre. GRAF WALDERSEE odpluje 23. junija v Hamburg. MAIN odpluje 23. junija v Bremen. ST. PAUL odpluje 25. junija v Southampton. KROONLAND odpluje 25. junija v Antwerpen. KAISERIN AUGUSTE VICTO^A odpluje 25. junija v Hamburg. ROTTERDAM odpluje 28. junija v Rotterdam. KRONPRINZ WILHELM odpluje 28. junija v Bremen. ADRIATIC odpluje 29. junija v Southampton. OCEANIA odpluje 29. junija v Trst. BLUECHER odpluje 29. junija v Hamburg. j PRINZ FRIEDRICH WILHELM odpl-uje 30. junija v Bremen. LA SAVOIE odpluje 30. junija v Havre. OPOMIN vsem mojim dolžnikom! Vsakdo izmed majih dolžnikov ve, j [oliko mi dolguje na board^ goto-em posojilu itd. in vsakega dolžnika »rosim, da poravna svoj dolg na spo- ! laj stoječi naslov. Ako se v gotovem času ne porav-, rajo dolgovi, bodem prisiljen njih mena objaviti in svoj denar iskati! odnijskim potom. Take stroške in ►oslediee naj vsak sam sebi pripiše! Blaž Turk, 54 W. Trigg Ave., Memphis, Tenn. i (4x 2G-5 lx v t) OPOMIN vsem onim, kteri mi dolgujejo na boardu! Vsakdo izmed onih ve. koliko mi olguje in od vsakogar imam Iastrio-ooen podpis. Jaz odhajam sedaj v stari kraj, olžnike pa prosim, da. store svojo i olžnost in poravnajo .syoje dolgove, loja soproga v Memphis, Tenn., na pravico pobirati v mojem ime-u denar in izdajati tozadevna po-rdila. V nasprotnem slučaju bodem irisiljen iskati svoj denar drugim oiom. Posledice naj si potem vsak ebi pripiše! Pozdrav vsem rojakom v Zjedinje-ih državah. posebno pa onim v .ouLi'uni in Texasu. Leopold Urbančie. 4 Adams Ave.. Memphis, Tenn. (4x 26-5 lx v t) IV VAŽNO ZA VSAKEGA SLOVENCA! Vsak potnik, kteri potuje skozi rew York v 9tari kraj ali pa iz sta-ega kraja, naj obišče >RVO SLOVENSKO - HRVATSKO GOSTILNO S PRENOČIŠČEM August Each, 37 Washington St., New York City, jer bode dobro postrežen in na raz-iolago so vedno čiste sobe za pre-iočenje. Dobra domača hrana. (14-6 v d) -1H i i "i - šeem JOSIPA MAJERLE. doma iz O^ovea pri Črnomlju. Pred štirimi leti sva bila v Minnesoti in se-dftj ne Vem. kje se nahaja. Prosim eenjene rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov, da mi ga naznani, ali se naj mi pa sam javi, ~Tef~iEu 'Tmani VeRKo" za povecla t i. St;,i '-••Bitie. -Mont. (14-16^—6) 1 TlgJ -Tf- Vira-nll ■ ■! ) mmmmTm*ti XU*~ ■ V" -' T - • - Zlii ^l^ie-pfvo v šbd^SkiH in buteljkah fe: -j, - itTi.r pMMKiforaraRKo ceno. Vaetn Slovencem in drugim SlovaASfQ Blo^o priporoča ^^ iMnrtfat Potokar f SAft tftLfotatttr lift. B^J so.odo knjižic^ ZASTONJ MOŽEM. Vsaka knjižica je vredna $10,00 bolnemu človeku, Ako trpite na kterikoli tajni moški bolezni, želimo, ~a zdravja. Tisoče mož je ladobilo perfektno zdravje, telesno moč in poživljenje potom te drairocene knjižice, ki je zalnpa znanosti in vsebuje stvari, ktere bi moral vsak človek znati. Zapomnite t« knjižica se dobi popolnoaa zastonj. Mi plačamo tudi poštnino. Izpolnite odrezek spodaj in j.ošiite nam pa še dane?, na kar vam mi pošljemo našo knjižico v valern materinem jeziku popolnoma zastonj. POŠLJITE NAM TA ODREZEK DANES. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus,;702 Northwestern Bldg, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Zanima mt ponudba, s katero nudite Vašo knjižico bre^>lačno, in pro;im, da mi jo pošljete tako] Ime...........................*......................................................... . , Poeta...............................................Država.............................. ■ ■ i ....... ....... Compapie Generale TrapiMpa Iščem svojega prijatelja IVANA XAMPKLJ. Doma je iz fare Semič. Pred tremi leti sva bila skupaj v Butte, Mont., in potem v Wales. Idaho, kjer sva skupaj delala. Od tam je pa šel v Anaeoti-do. Mont., potem v Salt Lake City in "West Jordan, Utah, in sedaj ns znam, kje da je. Zatoraj prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov, da mi ga naznani, ali se naj pa sam oglasi, ker mu imam Veliko poročati. Moj na-slo,v je: J. M. Rom. 2121 Yew St., Butte, Mont. (14-16—G) IŠČE SE zurjen in vešč godbovodja za slovensko godbo v Leadnlle, Colo. Godba iteje 15 mož, kteri se že eno leto ve-ibajo ter kakih 20 komadov prav lobro igrajo. Kterega veseli priti na zapad in je imožen slovensko godbo poučevati, naj takoj piše lia spodnji naslov, ^lača je dobra in ne premajhna. Anthony Križman, Pittsburg Bar. 127 Ilarrison Ave.. Leadville, Colo. (15-23—G) ščem svojega očeta FRAN J A PUR-KAT. Doma je iz Potoka pri Za-tični na Dolenjskem. V Ameriki je že kakih 20 let in je bival dolgo časa v Leadville, Colo. Jaz sem bil še mlad. ko je on odpotoval in vsled tega bi ga jako rad videl. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani ali pa če se mi hoče sam javiti: žejel bi vedeti, če je še živ in kako se mu godi. Moj naslov je: Joseph Purkat. 843 Willow Way, Brad-dock. Pa. > (15-20—(i) C je sta JAKOB KiOVAČ. doma iz Podpreske, in FRAX TROHA. 'po domače Rilitar. iz Babn.-jra polja? Kakor mi znano, se nahaja prvi nekje v Penubvlvaniji. drugi pa nekje tu na jugu in dela pri dogah v šumi. Prosim, če kdo ve za nju naslov, naj mi ira naznani, ali na.j se pa sama javita. Iščem ju radi raznih važnih zadev. — Peter Mi-helič. Hattville, Ark. 15-17—G) Direktna črta do Havre, Parna, Švice Incmosta iu LjuKijan^ Poštrt parnik so. f ™ ^r8 vii?ka..................U,2f<0 ton, nn.ooakonjskft moei I.a Savoic ^ ..................I2,<-00 «• 25,000 '« - - La Lorraine' * » ..................12SW " 25 000 UTonmte " " " ...................m (no «« 12 000 Ls Bretagne'V................................8««0" 0<»0 " 1-a uaseogne ............................... 8.U00 " 9.000 " •• Glavna agencija: 19 STATE ST., NEW V0RK corner Pearl Street, Cbesebroueb Building. Parniki odplujejo od sedaj naptej vedno ob četrtkih iz pristanišča ittr. 57 North River in ob sobotih pa iz pristanišča 84 North River, N. Y. * LA LORRAINE 23. junija, 1910. La Bretagne 14. julija 1910. * "LA SAVOIE" 30 junija, 1910. «LA LORRAINE 21. julija 1910. * LA PROVENCE 7. julija, 1910. POSEBNA PLOVITBA. ^ | V HAVRE: Lepi parnik "CAROLINE" odpluje dne 25. junija ob 3. uri popoludne. Poštni parnik "CHICAGO" odpluje dne 25. junija ob 3. uri popoludne. Parniki z zvezdo zaznamovani Imajo po dva vijaka. Niti eden cent d i trefca poslati, zadostuje Vaš naslov in jaz Ljv Vam bodem poslal po ekspresu najpopol- . nejšo uro ' aDMIKAL" importlrano iz V Švice, ktera je boljša kakor kaka amerikan. \ ura- Ekspre-u naro'im. da Vam dovoli \■ Prc^kade Vaša. Ce pa mi najdete 5 drutrt- kupce, poslal Vam ^^Tjfctcybo«lein zastonj eno verizit-o od ^5.00 » i ' Pošljite pismo brez denarja na; A. SOKOLIČ, 133 N^eYlCk St- ggggfHHH^ VituoTljena dne I«. ivfoid 190», Inkorporlrann 32. aprila 1909 v drtav! Ponna. • sedežem ▼ Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVANfiEK, IL F. D. No 1, Conemaugli, Pa. Podpredsednik: GEORGE KOS, 524 Broad St., Johnstown, P». Glavni Ujnik: IVAN PAJK, L. Box 328, Conemaugh, P«. Pomožni tajnik: ANDY VIDRICH, P. 0. Box 523, Conanuragh, Pm. Blagajnik: FRANK SEGA, L. Box 238, Conemaugh, Pa. Pomožni blagajnik: IVAN BREZOVEC, P. 0. Box 6, Conemaugh, Pa. NADZORNIKI: JACOB KOCJAN, preda. nad*. odbora, Box 508,^Conemaugh, Pa. FRANK PERKO, nadzornik, L. Box 101, Conemaugh, Pa. ANTON STRAŽlCAR, nadzornik, Bx 511 Conemaugh. Pa. POROTNIKI: ALOJZIJ BAVDEK, predsednik porot, odbora, Box 1, Dunlo, Pa. MIHAEL KRIVEC, porotnik, Box 324, Primero, Colo. IVAN GLAVIC, porotnik. P. 0. Box 323, Conemaugh, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: B. A. E. BRA I J,TER, Greeve St., Conemaugh, Pm. Cenjena društva, oziroma njih uradniki so uljudno proleni pošiljati lanar naravnost na blagajnika in nikomur drugem, vse druge dopise pa na glavnega tajnika. V blniaju da opazijo drnštroni tajniki pri meseSnih poročilih, ali ■ploh kjersibodi v poročilih glavnega tajnika kake pomanjklivoflti, naj se to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika, d* se v prihodnje popravi Droitvana glasila U "SLAB JTAEODA." -a- ASESMENT. A>e»ment za mesec julij 1010. se razpošilja na vsa krajevna društva' spadaj o«'-a k ''Slovenski Delavski Podporni Zvezi" kakor je bil svoječasno i»red ra/>trc-H»M v Primero. Colo., namreč en dolar za vsakega člana, in si-; cer: v pokritje snirtnin in bolniških podpor. g* i j .S bratskim pozdravam, Ivan Pajk, glavni tajnik IGRALEC. --o- ROMAN. — IZ SPOMINOV MLADENIČA. -o- Ruski spisal F. M. Dostojevski. -o- (Dalje.) "A kaj ti je? Kako si nespameten! O, kako si neumen!" je vzklikala med presledki Blanche in me začela resno karati. '"Seveda, seveda, zapraviva tvojih d vest o tisoč, toda zato muis tu seras heurenx, comme un petit roi" (toda ti boi srečen kot rcAjhen kralj.) sama ti Ikjtti zavezovala ovratnice in te seznanim s Ho intense. A ko zapraviva ves najin denar. prideš semkaj in znova opustošiš banko. Kaj so ti rekli Židje? Glavna stvar je smelost, in ti jo imaš in ne boš n i prinesel samo enkrat denarja v Pariz. "A generali" sem jo vprašal. "A general, znano ti je, bodi vsak dan ob tem času po šoi>ek. To pot sem mu velela nalašč poiskati najbolj re Ike cv*>tke. Revček se vrne, a ti-čiea je zletela. On poleti za menoj, videl 1*;! Ha. ha. ha! Zelo bom tega vesela. V Parizu m>i še prav pride. Zanj plača v hotelu m. Astlej. i In tako sem torej odpotoval tedaj v Pariz. XVI. Kaj naj povem o Parizu. Vse je bilo naravno blodnja in bedastoča. , Preživel sem v Parizu nekaj nad tri 1 tedne in tekom I epa *vna je popokio-»kopnelo gnojili »totisoč frankov. (}yii snedel skupno z menoj. Vedno ln:e ;<• Imenovala učitelja. Te .o i>i bilo najti bolj preračunljivo. ski-po in sanvopašno bitje, nego je bila m—Uc Blanche; seveda le z o-z i toni na lastni žep. Glede mojih stoti*' - l aukov mi je pozneje samo, naravni'-- povedala, da so ji bili potrebni. I a m je » 'gJa nabaviti v Parizu v>e potrebno, **ker sem sedaj po>taIa solidna za vedno in sem sedaj za delj časa gmotno preskrbljena, da , mi ni treba živeti nerednega življenja; tako sem vsaj sklenila." Jaz pa nisem skoraj videl teh stotisoč frankov; ves čas jih je imela ona, a v moji denarnici, ki jih jc vsak dan pregledala, se ni nabralo nikdar ^eč . nego sto frankov, navadna je biu» v nji še manj. "eCmu ti bo denar?" mi je rekla iesto čisto prostodušno, in zato se nisem ž njo prepiral. Zato pa je ona za ta denar zelo nknsno upravila svoje stanovanje in. ko sem se preselil k njej. mi je dejala: "Evo! Kaj se jjiore -= premislekom in uknsom doseči z naj mize rnejšimi sredstvi!" Ta mi-«erija pa je stala ravno pet deset tisoč frankov. Zn ostalih pt^deseftisoč si je nabavila kočijo, konje; razven tega • f .. ... * ... .. smo prire lili dva bala, to se pravi večerni zabavi, na katerih so bile tu-; di Hortense, Lisette in Cleopatre, v mnogočem interesantne ženske in še precej prijetne zunajnosti. Ta dva večera sem bil prisiljen igrati neumno ; ulogo gospodarja, vsprejemati in zabavati obogatele in bedaste trgovce, razne poročnike ter pomilovanja vredne pisateljske in časnikarske hrošče. ! ki so prišli v modrih frakih, rumenih . rokavicah; njihova domišljavost in j samoljubnost je bila tako velika, da niti v Petrogradu take ne najdete, s čemer samim je že dovolj povedano. Hotelo se jim je celo norce brrti z me- , noj. toda jaz sem se napil šampanjca j in obležal v zadnji sobi. Vse to se mi ' je neizrečeno studilo. "C est nn , ontehitel". je pripovedovala o meni, • 'il a gagne deux cent mille francs in j bi jih brez mene ne znal zapraviti. J Potem pa zopet postane učitelj. — ve- li kdo za kako prazno roe^to? K; šampanjcu sem se začel zatekati zelo : f-esto, ker sem bil zelo otožen in sem se dolgočasil. Živel sem v najibolj j buržuazni, najbolj n.erkantilni družbi, kjer je bil že vsak sous preštet in f odmerjen. Opay.il sem, da Blanche | prve dni ni nič kaj zame marala; res. da me je oblekla . gizdalinsko in mi vsrfk dan zavezovalalbvratnieo, toda v duhn me je zaničevala.'" Toda tega ml ; ni bilo niti m ari. Dolgočasen in otožen sem začel nahajati v -cvetlični grad. na zabavališče, kjer sem se navadno v>ak večer opijanil ter se vadil v plesanju kankana (neke vrste ples.) ki ga sicer tam skrajno grdo plešejo, in sem si dobil pozneje slo- , ves v tem pocleiu. Slednjič me je i Blanche začela poj mati. Bila je prej j mnenja, da bom ves Čas najinega i -kupnega bivanja hodil s svinčkom t in papirjem v roki za n jo in vse zapi- j soval, kai je porabila in ukrala, kar j še porabi in še ukrade. In prepriča- i na je bila. da se bova ruvala za vsa- 1 kili deset frankov. Na vsak napad, ■ ki ga je predvidjala. si je že lepo pripravila odgovor; ko pa je videla, tla niti ne mislim na kaj takega, je sprva sama začela prigovarjati. Začela je včasih ognjevito, toda videč, da molčim — navadno sem polegal na divanu iu nepremično zrl v strop — se je jela naposled čuditi. Najprej je mi-lila, da sem neumen, un outclii-tel. in obenem prenehala pojasnjevati, najbrže misli: saj je neumen, čemu mu dajati pojasnila, če sam ne razume! Odhajala je v časih za deset minut in se zopet vrnila — to se je dogajalo telaj, ko je največ zapravila. da je že presegalo naša sredstva, na pr., ko je premenjala konje in si kupila par za šestnajst tisoč frankov. "Torej nisi jezen, bibi?" je prihajala k meni. "Ne—e! Ne bodi nadle—ažna!" |sem govoril in jo odrival z roko; toda to se ji je zdelo .tako nenavadno, da je takoj sela na mojo stran. " Vidiš, da sem se odločila plačati toliko, je vzrok v tem. ker so bili le sluč ajno na prodaj. Lahko jih prodam zopet za dvajset tisoč frankov,.", "Verjamem, verjamem! Konji so krasni in postavljaš se z njima. Vse ; prav pride. Pa dovolj tega! "Torej nisi jezen?"' "Čemu? Pametno ravnaš, da si nabavljaš reči. ki jih potrebuješ. Vse to ti pozneje prav pride. Uvidevam sam, da moraš tako delati, sicer si ne ! spraviš skupaj milijona. V to svrho i je naših stotisoč frankov samo začetek, kaplja v morju." Blanche, ki nimalo ni pričakovala"* iz mojih ust takih razmotrivanj namesto očitanja in kričanja, je kakor z neba padla. "Torej si.,... si ti tak? Toda. ti imaš duha za razumevanje: Veš dečko r moj.... dasi si učitelj, bi se bil vendar moral roditi kakor princ! .Torej ti ni žal, da denar tako hitro kopni?" "Da bi vsaj hitro skopnel!' "Ali si bogat? Vedi. da že preveč, omalovažuješ denar. Toda... ves... povej vendar---- kfy narediš, potem vendar....! "Pojdem v Ilomburg in priigram še stotisoč frankov. In jaz vem, da gotovo dobiš in pri-neseš semkaj. Dis done, ti še učiniš, da te bom rada imela! Eli bien, ker si tak. te bom ves ta čas ljubila in ti ne bom niti enkrat nezvesta. Vedi. da-si te ves ta čas nisem ljuibila, sem ti bila vendar zvesta. "Kaj Iaže.š? Mari misliš, da se jezi mi?" Neumnost! Zapoditi ga vendar ne moreš, ker je bil "že pred menoj, in vrhu tesra imaš še rada. Samo denarja mu ne dajaj. slišiš?" "Torej tudi zato ne jeziš? je zaklicala vzhičeno. Eh. dobro ljubila te bom, ljubila te boni — boš videl in zadovoljen boš! In od tedaj me je prijateljsko oklenila. in tako je minolo zadnjih deset ; dni. Obetanih "zvezd" nisem videl. V par slučajih pa je bila mož-beseda. ■SčznanlTSHme"Xe*z~Horfen"šo:"ki je* bib silnoj zanimiva ženška.' ki "so "3 o iftir- " novaji v naši sredi Tberese philoso-phe. ... ( Modrijanska Tereza). Ne bom. o tem dalje govoril, ker v tem je gradiva za posebno povest iz- i rednega kolorita. ki ga nočem uvesti v to povest. Želel som si na vso moč, da bi bilo kmalu konec temu. Toda naših stotisoč je zadostovalo, kakor ae omenjeno, za mesec dni. čemur sem se silno čudil; kajti skoraj za osem-desettisoč tega denarja si je nakupila Blan";-he raznih reči. torej nismo porabili več nego dvajsestisoč. in vendar je zadostovalo. JJlanehe proti koncu skoraj odkritosrčna napram meni — vsaj lairala mi ni včasih — je povedala, da ne padejo name dol-govit ki jih je bila primorana napraviti.1 "Nisem ti dajala v podpis računov in menic." mi je rekla, "ker se mi smiliš. Kaka druga bi to go- -tovo naredila in bi te spravila v ječo. Vidiš, kako sem te ljubila in kako sem dobra! Ta vražja poroka sama požre silno denarja!" Imeli smo res svatbo. Vršila se je še proti koncu njtšega meseca in lahko si mislite, da so zanjo izginili zadnji ostanki mojih stotisoč frankov. Tedaj je..bilo vse pri kraju. t. j. s tem je končal najin mesec in zatem« sem šel formalno v pokoj. To se je zgodilo tako-le! Čez teden dni po naši naselitvi v Parizu, je do-šel general in sicer naravnost k Blan-eliedp je kar po prvem posetu tako-rekjgf ostal pri vas, dasi je imel tudi ( ^SJ^^sSoS^mŠENI ZDRAVNIKI (P I oglaSajo po časopisih in se smatrajo zmožnim zdraviti raznovrstne bolezni. I v Ti zdravniki poskušajo potom oglasov bolne Slovence na to pripraviti, da jim svoje zdravje poverijo A naSi roiaki nim IJM* !?/•>/& OI T IfJQ. tako nespametni, da bi jim svoje zdravje poverili in se dali od takih neisknSenih in neveščih mazačev zdraviti. Vsakemu iz I €a. L V. V^ vhljjJ10. med nafiih rojakov je znano, da nijednemn zdravniku ni mogoče ozdraviti vseh bolezni. Nekateri zdravniki so zmožni ozdraviti te bolezni, toda ne razumejo zdraviti vseh bolezni. Naprimer zdravnik, kateri je zmožen ozdraviti tuberkulozo bi morda ne ustanovitelj bil zmožen ozdraviti srčne napake ali kake druge bolezni. Vsled tega imamo v Bedanjih modernih časih sloveče 'bolnišnice in zdravniške zavode. V takih bolnišnicah in zdravniških zavodih najdete najisknšneje in nagvešče zdravnike kateri sknnno Al™ f™;*« Ti o. razumejo ozdraviti vsako in vse bolezni. Ako trpite na pljučah, je zdravnik tu, kateri Vam zdravila predpise, in ozdravite AKO trpite na. bolezni, ako trpite na slabi fervi, je zdravnik tu, kateri Vaa ozdravi te bolezni in ako trpite na kakej drugi bolezni je zopet Želodčnej bolezni, slabi zdravnik ta kateri Vas ozdravi na onej bolezni, in tako skupno zdravniki zamoreio ozdraviti vse bolezni ' prebavi, drizgi, kožni , Na tej podlagi je slavni Dr. E. O. COLLINS ustanovil THE COLLINS NEW YORK MEDICAL OTSTITUTE kateri bolezni, a_i ako imate 5*5?? danes prvo mesto ter je jeden izmed najslavnejih in najmodernejših zavodov na v se tu. Zdravniki v THE COL-reumatizem, glavobol j, ™ NEW YORK MEDICAL INSTITUTE ne prakticirajo zditvil ampak bo najveSči in najiskSnejr zdravniki škrofeljne, hripavost, kateri skupno so že ozdravili vsakovrstne bolezni, ter so zmožni ozdraviti tudi vas. * naduho ali jedko,srčno , K®f imate toraj ta sloveči zavod na razpolago, ne ispostavljajte vašega zdravja in življenja, zdravnikom kateri oglaSu-napako, nervoznoznost ?eJ° po časopisih in o katerih se nikdar čuli niste. Ne spustite se jim na limanioe samo radi tega ker vidite njih slike v oglasih zlato žilo, kilo, ali bo- m raznih časopisih Samohvala teh zdravnikov je sicer jako velika, a uspeh in njih znanost je jako slabo, lezen pljuč, jeter, ledio r?^^^61116' kako bole2®11 imate, pišite takoj v svojem materinem jeziku ali pa pridite osebno v THE COLLINS NEW nfies ali oči. Napihuje- YORK MEDICAL INSTITUTE in prepričali se bodete da ste tndi vi jeden izmed tosočerih ozdravljencev kateri so pripravnost trebuha, katar v Ijee« potrditi, da so poskusili prej raznovrstne zdravnike, kateri vam pa niso zamogli pomagati in ozdraviti nakar nosu, glavi, vratu ali ste se konečno obrnili na THE COLLINS N". Y. MEDICAL LNSTITUTE kjer ste našli takojšno pomoč ter bili potom metode želodca. Trabuljo, nea- slavnih zdravnikov zopet popolnoma ozdravljeni. ralgio.mazulje ali kake *«m slavnem zavodu, je bilo ozdravljenih, v pretočenih 14 letih ^e« bolaikov kakor skupno pri vseh ostalih zdravnikih Vse druge notranje ali kar Vam je storiti obrnite se zaupno v ta zavod kjer Vam bode takov^omagano. V dokaz fiovoljnih uspehov vam leži na v nanje bolezni, kakor razpolago na tisoče zahvalnih pisem od ozdravljenih bolnikov iz vseh delofesveta, kateri so že obupali nad svoiim' zdraviem a tudi tajne spolne bo- V°tom metode zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE pridobili zopet zaželjeno in trdno zdravje tezni, pišite ali pa pri- katerega se se dandanes vesele. Vsa pisma naslovite na Dr. S. E. Hyndman, vrhovni ravnatelod; dSi0^S)vn^anakM THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE sŠriiiB 140 W. 34th St., Nem York City Collins-a spisamh knjig, —---*, katero dobite povsem URADNE URE SO: vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10 do 1 ure-popoldan Vsaki torek in brezplačno. notnlr Itrohr nH Tftn« ni-o >■ - svoje stanovanje. Blanche ga je vsprejela radostno, s hrupom in smehom in ga začela celo objemati. : Pri- i šlo je takjo, da ga ona ^auia ni. več pustila proč in moral je povsodi hoditi & njo:; pt> bulvarju, na i/.pr£hodTh, v gledališča in k znancem. Za to ; je bi! general še povabljiv. Bil je važnega in dostojanstvenega obličja, skoro visoke postave, 7. barvanimi ličnicami in velikanskimi brki (služil je namreč svoj čas pri kirasirjih), izrazitega. dasi že precej uvelega obraza. Manire je iirjel izbome. frak je nosil zelo spretno. V Parizu si je nadel tudi svoje rodove. S takim človekom 1 ho liti po bulvarju ni bilo le lepo. ampak, da se tako izrazim, zelo reko-mendujoče. Dobri in priprosti general je bil s tem silno zadovoljen; niti sanjalo se :::u ni. da bo tako. ko nas je po prihodu v Pariz obiskal. Prišel je tedaj malone trepetajoč od strahu; mislil je. u;i Blanche zakriči nanj in da ga zapodi. Za to pa je bil vsled takega vsp ejema ves vzhičen in preživel je ve- ta mesec v brezsmiselno-slavnostnein razpoloženju, in takesra sem tudi ostavil. Že tukaj sem izvedel podrobnosti, otem pa je posedal kakor blazen in govoril ne- 1 razumljive reči. Zdravili so ga, toda mahoma je vse pustil, šel v vlak in se i pripeljal v Pariz. (Dalje prihodnjič.) Posojilo mesta Belgrada. Državni svet je odobril sklep bel-gradskega mestnega sveta za najem posojila 40 milijonov dinarjev. S tem denarjem se izvršijo razna dela v Inki, se zgradijo nove vojašnice in vojaška skladišča ter neke druge gradnje. Rojakom v Illinois na znanje. Naš stalni In rojakom v Ameriki deloma dobro poznani potnik in zastopnik naših listov, \ ■m MB. JANKO PLEŠKO le mudi v državi Illinois, kjer bode ro-iau» obiskal. — Kakor v prejšnjih le-;ih, tako je tndi sedaj pooblaščen nabirati naročnino za lista "Glas Naro-ia" in "Hrvatski Bvijet". Uverjeni smo, da ga bodo rojaki radi sprejeli in- da mu bodo ali ravno tako na roko, kakor, v prejšnjih letih. Onim pa, ktere obišče morda v prvič, ga kar najtoplejše priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". Za vmi^o tujih oglasov ni odgo» 1 tJM^ii. fpravaiitvo si nradniitvo. * — Novi paznik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RefaOt Cene voznih listov iz New Torka za DL razred M Vai spodaj navedeni noviparobro* TBSTA........................................... t35ou di na dva vQaka imajobiea- LJUBLJANE...................................... 3^60 ši&ni brsojav: „„„ ____BBKB.............................................. 35.no ALIO a, LAURA, „. 4 ___" ZAGBHBA......................................... 3® 20 MABTHHA WABHUTGTOH _ , KABLOYOA..................................... 3« 25 ▲BOIHIIXA OCEANIA. ^ d0- TBSTA ali BIKI..................... «50.00, 5&.09 1 ( , Gen.*Agent«, 2Wa5huigtonSt, New Y«f& -. - -AL . ' ■~r[J-' --"'i ■>(■':.> i-"':. T-f* i...... .uT ... '• .. jfcV.5 '-uski «: • - ' - * "- ' - f. Avstro ■ Amerikan^kifi ^jP-ia [preje bratje Cosulich] i L Ha|pripratnej$a In najcenejša parobrodna črta la Slevanc» InHrate. t ^ Kedo ve za naslov MATIJE GOLOB, ki se nahaja ; Kansasa. in i ANTONA MIHEI^IČ, kteri je'% St. Louis, Mo.T' Imenovana dvfc ptička bila sta pri meni na stano-vsmjujjpre^'dvorna" letij J>ustilžt sta, : ra dolg na brani in stanovanju, katerega še do danes nista plačala. , Toraj rojaki, varujte se teh nepo-j štenovičev! Ako kedo ve za njih naslov, prosim, da mi blagovoli sporočiti. — Opomnim tudi vse druge, kteri mi dolgujejo še izza Časa krize; ako se ne oglasijo v kratkem, objavim njih imena v slovenskih časopisih. — Ignatius Ivušljan, 229 1st Ave., Milwaukee. Wis. (9-17—6) ^^^M^^^^^B^^^r^S^^Kdar kopaj« aro ^mli dnm ^^^Bj^SfcSP^ xUtnlno. ami pito po lopo aH- kmni akrreoul cenit Cen« ma «0o aixln. asirmi« m na blago. Mi poiiljamo boiifna in novoletna dari-direktno v stari kraj In jamčimo sa sprejem' Pišite danem po ceaik. DERGANCE, WIDETICH A CO, 1022 Arapafco« St, Denver, Colorado 1 POZOR ROJAKI! ftf^^U^^^ gnati«, kakoršne "^Efiw^^^-ii^^BS^B mofikiin in ženskim ^^^^^^ krasni brki popol- noma zrastejo. Reumatire a v rokah nogah in križičah v 8 dneh popolnom osdranim. knrja očesa bradavice, potne nos« in ocebline Be popolnoma odstranijo. Da je to resnica jamčim z $500. Pičite po cenik katerega pošljem zastoja. JAKOB VAHČlC, P. O. Box 6» CLEVELAND. O r RED STAR^Ur^E., „ Plovltba med New Yorkom in Antwerpom, Redna tedenska zveza patom poštnih paroikov i brzoparniki na dva vijaka. LAPLAND A KROONLAND 18,694 ton ^m^f^^t^š 12,185 ton Finland JltPiw!mBmMmmm vaderland 12,185 ton 12,018 ton ^ i «{] Kratka in udobna pot za potnik* v Avstrijo, na Odrsko, Slovensko, ttrvat&ko, in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna žo-leznieka zveza. Tosebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Trejti razred obstoji iz malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti se je na RED STAR LIINE. No. 9 Broadway 1306 "P' Street. N. W.. 205 McDcmot Av«_ new york Washington, d. c. Winnipeg, man 84 State Street. 219 St. Charle« Street. 319 Gearr Street. BOSTON. MASS. new ORLEANS. LA. SAN FRANCISCO. CAL. 709 2nd Ave.. 90-96 Dearborn Street. 121 So. 3rd Street. SEATTLE. WASH. CHICAGO. ILL MINNEAPOLIS. MINN 1319 Walnut Street. 900 Locust Street 31 Hospital Street. PHILADELPHIA PA. ST. LOUIS. MO. 1 MONTREAL. QUE. six)venci in sdovenkb, na-bočajte sb na "glab nabo* da", največji in kajcdtkj si slovkn8k1 dneynik1 t ^