Izliaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca ; ako je ta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. & \"olj ji : za celo leto 2 goldinarja. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvu ...TI ira*4 v Celovcu. Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. & Leto XVIII. V Celovcu, 10. marca 1899. Štev. 7. Poziv! One naročnike, ki so z naročnino še na dolgu (mnogi tudi še za prejšnja leta), nujno prosimo, da poravnajo svoj dolg vsaj do 25. tega meseca, ker bodemo sicer prisiljeni, nemarnim plačnikom ustaviti list. Stroški za list, poštnine itd. so zelo veliki in v razpošiljanju mora biti red le tedaj, ako tudi naročniki z rednim plačevanjem storijo svojo dolžnost! Izjavljamo torej ponovljeno, da bomo koncem tega meseca ustavili list brez razločka vsem tistim, ki za prejšnja leta še kaj dolgujejo in ne poravnajo svojega dolga do gori navedenega časa. To naznanjamo posebno še zaradi tega, da se izognemo poznejšim reklamacijam, na katere se ne bomo ozirali, ako nam ne dojde prej plačilo. Vse rojake pa zopet prosimo, da razširjajo in podpirajo „IVIir“! Upravništvo. Rane kmečkega stanu. i. „Kmetu se slabo godi.“ Ta klic odmeva po širni zemlji, kar je že silen dokaz, da je resničen. Izkušnje, ki jih nam, kmečkim sinovom in živečim med kmečkim stanom, podaja vsakdanje življenje, nam potrjujejo ravno to. Dan za dném vidimo, kako se pred našimi očmi vršč žalostne izpremembe, ki jih dela kapital brezsrčno v poljedelskih vrstah. Mnogo gospodarstev je že razdejanih, razkosanih; kot borni nemaniči tavajo njihovi prejšnji gospodarji in njihove družine po svetu, prodajajoč svojo osebno delavsko moč za •— ljubi kruhek. Delavska moč jim je edino, kar so si rešili. Na milijone je že narastla ta vrsta — utopljencev v kapitalističnem morju. Drugi so na potu za njimi. Dozdevno se še upirajo valovom. Toda neizogibna je tudi njim gospodarska smrt v naravnem boju. Nekaj se jih še vzdržuje, zaupajoč na svoje v premoženju prihranjeno delo, a še bolj na boljše čase. A neko otožno, mrklo čuvstvo vlada tudi v njih. Da gredó vsako leto na slabše, jim je preveč gotovo dokazano, da bi se brez velicega strahu udali ir I ’ II« ■ ■■■BBBB——B—I IHWHHWWWHBIllllHgiIBBBMWBWHWIllllHWWBB negotovim nadejam. Poljedelske krize imajo vse države. In kriza je v gospodarskem življenju to, kar revolucija v političnem. Mi, ki po svojem srcu in umu gledamo in ljubimo v kmečkem stanu steber cerkvi, nà-rodu in državi, se bojimo ž njim vred šumnega hreščanja in pokanja, naznanjajočega, da je ta stan v svojem temelju že načet. A tudi upamo ž njim.“ Tako piše vrloznani prijatelj in dobrotnik slovenskih delavskih stanov, državni posl. dr. Janez Ev. Krek, v uvodu svojega znamenitega dela „Črne bukve kmečkega stanu", ter tam dalje označuje položaj našega kmeta tako-le: Leto svobode 1848 je videlo avstrijske kmete še trdne in krepke; vzlasti v goratih krajih je živelo takrat mogočno in premožno kmečko ljudstvo. Od leta 1848. do 1859., ko se je bila odpravila desetina in tlaka, ne vidimo pri našem kmečkem stanu nobenega napredka; centralizujoča načela so vstvarila vojno državo in kmetje so morali najmanj toliko več plačevati za vojaške suknje, smodnik in topove, kolikor se jim je zlajšalo pri fevdalnih bremenih (t. j. plačila plemenitašem). Od leta 1860., odkar je jela pihati pristno liberalna sapa pri nas, gre od leta do leta odločno na slabše. V gorskih krajih se je preje polagoma širilo naseljevanje; na pustih rovtah so se naseljevale pridne družinice in so v potu svojega obraza marljivo trebile zapuščeno zemljo in jo obdelovale. To je ponehalo. Delavnih močij manjka ; obdelana polja se popuščajo in na novo se ne iz-preminjajo več rovte v polje; gozdi se vedno bolj izsekavajo, da se pokrije naraščajoči primanjkljej v gospodarstvu ; ljudje se izseljujejo z dežele v mesta, velika posestva naraščajo. V plodovitih dolinah in planinah ni nič bolje. Nekdaj tako veselo kmečko ljudstvo stoka pod kruto butaro davkov in dolgov. Čez glavo je zadolženo; boben poje dan za dnem smrtno pesem posestvom, ki so stoletja prehranjala jeden rod ; nesrečni potomci kmečkih veljakov pa tavajo brez doma in brez posestva med neštevilno množico za smrt odločenih ljudij — proletarcev. Pot avstrijskega kmeta je torej : pot pogina, pot v proletarijat. Vprašati se pa moramo: zakaj propada kmečki stan tako, kdo mu je prizadjal toliko hudih ran? Odgovor na to je : grobokop kmečkemu stanuje liberalizem! Pravi grob za kmete so hipotečni dolgori, Kdo mu je ta grob izkopal? Nihče drugi, kakor liberalizem, ki je hotel vse »osvoboditi", vsakemu prinesti „zlato“ svobodo. — Zemlja, ki je po svoji naravi nepremakljiva, ki se ne more po-množevati ali prenašati, je postala čisto prosta in rekel bi premakljiva. Zemlja je postala po liberalnih gospodarskih naukih čisto navadno blago, s katerim moreš kupčevati, kakor z živino, z žitom itd. Kakor hitro pa je bilo to, da je zemlja postala čisto navadno in prosto blago, se je .mogla tudi zastaviti za kak dolg, kakor zastaviš ■kàk.o. ; drugo reč. Ravno to pa je spravilo ves stan v čudno kratkem času ob kraj groba. Kmet je namreč porabil priliko, zastavljal je svoje posestvo, svojo zemljo, zadolžil seje in te dolgove zapisali so na njegovo posestvo (zemljišče). Kmet se pa kajpak ni zadolžil, da bi tako uničil samega sebe, tudi ne v svoje veselje. Pač pa se mnogokrat delajo dolgovi lahkomišeljno, brez prave potrebe. Dolgove dela kmet v navadi, da si s tem opomore in zboljša svojo kmetijo. Prevečkrat je naravnost prisiljen to storiti, t. j. zastaviti mora svoje posestvo, ker mu ostane edino to po-magilo. — Dobil je denarja lahko. Bogataši so mu takorekoč ponujali denar (kapital), ki je bil prihranjen v veliki trgovini, v obrti itd. Ponujal se je kmetu denar po hranilnicah itd. Ali kam je prišel denar, ki je došel po posojilih med kmete? Ali je kmet ž njim zboljšal svoja posestva in naredil, da ima sedaj od njih več dobička? Nikakor ne! Ali je ta denar zakopal? Tudi ne! Ali ga imajo dediči? Ne, ker ti prišli so v premnogih slučajih celo ob svoja posestva, katera so bili podedovali. — Odgovor na gorenje vprašanje je: Denar, katerega si je kmet izposodil, za katerega pa je moral zastaviti svojo zemljo, je po oderuštvu večinoma in že davno prišel zopet nazaj v žepe kapitalistov, bogatašev. Skozi visoke obresti je glavnica (kapital), katero si je kmet izposodil, večinoma že poplačana, dolg že poravnan. In vendar ima kmet zapisano na svojem posestvu še vso glavnico, njegova zemlja ostane zadolžena, in tako je kmet postal v pravem pomenu besede: suženj kapitalizma. To je huda, skeleča rana za kmečki stan. Ako nočemo, da ga do cela razjede, treba mu pomoči. Kako so na Reberci volkovi tulili. (Spisal Ožbolt.) (Konec.) Star pregovor pravi: „Laž ima kratkonoge," in to resnico je moral tudi naš Pavlej občutiti. Kmalu se je pokazalo, koliko je bilo resnice na Pavlejevem junaštvu. Ko je namreč ravno spregovoril zadnje besede, odprejo se vrata in v delavnico stopi Simanov Joža, tudi delavec v papirnici, veselega obraza in s puško v roki. »No, kod pa ti še hodiš v tako poznem času," ga radovedno vprašajo vsi. „Pa še puško nosiš seboj." „Da, ravno zavoljo puške sem prišel, morda je od vas katerega; jo-li poznate?" — in nasmejal se je hudomušno, kakor bi že vedel, da bode zadel s temi besedami koga prav ojstro. Vsi stopijo bliže in ogledujejo puško, samo Pavlej ne. „Oh, to je Pavlejeva puška," zavpijejo vsi, „kako si pa ti prišel do te?" „Kako? Našel sem jo!" „Kje?“ »Tam v klancu malo od mosta gor." „To skoraj ni mogoče, ko je vendar Pavlej rekel, da jo je pustil zunaj pred vrati, ko je ustrelil volka." „Kaj,“ pravi Joža, »volka je streljal?" »No, ali še ne veš, da so bili volkovi tukaj?" „Ne,“ rekel je Joža in se delal tako nedolžnega, kakor bi ničesar ne vedel. „No, ti pa povemo." In pravili so mu, kako je tulil v Gavjeh volk, kako je nagnal Luzzattija, kako so se bali in trepetali delavci in da se je nazadnje Pavlej ohrabril ter šel s puško proti volku in vstrelil na njega, da je dobil dovolj. A še mu niso dopovedali vsega, ko se začne Joža na vso moč smejati. »Kaj pa se smejiš, saj je to jako resna stvar?" „Oh, vi lahkoverneži, da ste se dali tako oslepariti, no, in zdaj je tudi meni vse jasno. Uganil sem, kdo je bil tisti junak, ki je šel volku naproti, ha, ha," in smejal se je, da se je tresel na celem životu. „Tod'a povedati vam moram, da bodete zvedeli, kako se je to zgodilo". * * * Silno radovedni obstopili so vsi Joža ter ga poslušali. Ta pa je začel pripovedovati: »Ko ste se namreč pogovarjali na večer o volku, sem to slišal tudi jaz in mislil sem si: Čakajte, danes vam pa naredim malo strahd, da se boste spominjali te noči: Vzel sem glinast lonec, na dnu sem ga prebil ter napel čez luknjo surovo svinjsko kožo. V njo sem naredil luknjico in skoz to potegnil močno nasmoljeno dreto. Če se poteguje dreta sem in tja, daje to glasove, ki so enaki tuljenju volka. S to pripravo sem šel v Gavje, da bi tem lažje verjeli, da je volk, ker je Tičan na večer rekel, da ga je slišal tam. No, in vi ste res verjeli. Videl sem tudi, kako se je čez nekaj časa nekdo približal. Bil je tedaj Luzzatti, kakor ste mi povedali. Jaz to zapazim, letim proti njemu in vlačim še močneje na dreto. Bolj, ko sem vlačil, strašnejši je bil glas. Kako jo je popihal, kako je upil, jaz pa sem se smejal, da sem skoraj poknil. Čakal sem nekaj časa, hoteč, da bi še kdo prišel. In res, že vidim, kako se bliža moška oseba onemu kraju, kjer sem bil skrit. Bilo je tudi videti, kakor bi nosil nekaj v roki. Aha, si mislim, ta misli celo s puško na me, in reč se mi je zdela nevarna. Druge pomoči nisem vedel, kakor da predrzneža prav prestrašim. Posrečilo se mi je. S tuljenjem malo poneham, a le malo. Precej na to potegnem dreto še močneje, in bolj ko sem vlačil, grše se je zadiralo. Vspeh tega je bil, da je moj zasledovalec prav hitro popihal. Vrgel je puško od sebe in letel, kar so mu dale noge. Jaz pa za njim, vedno tuleč. Pograbil sem njegovo puško ter ustrelil, da bi mu še pomnožil strah. Kako je skočil, kakor kakšen zajec in upil je, kakor bi ga drl. Razumel sem med drugimi tudi sledeče besede: »Pober’ se od tod, peklenska pošast, Saj nimaš do mene nobene oblast’." Klical je vse svetnike na pomoč in Bog ve, kaj še. V nekaj skokih je bil pri vratih. Jaz pa sem stopil za vrata in poslušal, kaj bode zdaj storil. Slišal sem, kako se je bahal. Ta drznost me je vjezila in sklenil sem povedati vam, da je resnica drugačna, kakor jo je vam pravil Pavlej. Zato pa se mi je zdel najbolj pripraven ravno tisti trenutek, ko ste ga prašali po njegovi puški." „Dà, res, — prav dobro si jo izpeljal," pritrdili so mu vsi. »Prav za prav bi imeli biti hudi na te, ker si nas tako prestrašil, no, pa ker si ^loveiioi! Vpišite se v >Iolroi*Jeiuo o ! Zlasti kmetje sami pa si morajo pomagati s tem, da se sami združujejo v zadrugah!—rn— Dopisi prijateljev. Iz Celovca. (Bernard G. Bossbacherf.) Dné 27. februarja je po kratki, mučni bolezni umrl tukajšnji trgovec in hišni posestnik Bernard G. Bossbacher, star 86 let. Pokojnik je bil rojen v Ukvah. Bil je prijatelj in sodelavec rajnega mon-signora Andreja Einspielerja in od 1. 1864. do sedaj odbornik družbe sv. Mohorja. V njegovi hiši na trgu sv. Duha bila je tudi tiskarna družbe sv. Mohorja, predno si je pridobila lastno hišo. V javno življenje Bossbacher ni stopil, samo nekaj časa je bil mestni odbornik celovški. Pogreb je bil dné 1. marca ob veliki udeležbi. Udeležil se ga je tudi odbor družbe sv. Mohorja. Pokopan je v Šmartnu nad Celovcem. N. p. v m. ! Iz Celovca. (Popravljanje velikih orgel j v tukajšnji stolnici.) Te orgle še niso stare, a vendar so bile poprave zelo potrebne. Kedar so se rabile, slišali so se namreč neprijetni glasovi. Dasiravno jih je pred malo leti temeljito popravljal slavljeni izdelovalec orgelj Hechenberger iz Nemškega, vendar ni odpravil vseh slabostij in napak. Tudi posameznim spremenom ni dal tistega značaja, kakor ga ime napové itd. Predstojništvo stolne cerkve se je obrnilo zdaj do našega rojaka g. Jan. Kuhar-ja, naj popravi orgle. Pri mehu je naredil drug mali meh (regulator), kateri uravnava, da se ne slišijo neprijetni sunki. Potem je vse spremene temeljito preglasil in natančno uglasil ter jim dal pravi značaj. Veliko je bilo dela s popravo in uglaševanje je velika umetnost. Pa gosp. Kuhar se je pokazal prav spretnega in priročnega v tem delu ; videlo se je, da mu ne dela težav. Vse je tako natančno uglasbil, da si boljši ne moreš želeti. Slovenci smo lahko ponosni na to, da imamo v domovini takega mojstra in nam ni treba hoditi v tujino ali od tujcev naročevati. Zato držite se domačih mojstrov. Gosp. Janez Kuhar stanuje v Št. Lenartu pod Ljubeljem. H. Iz Železne Kaple. (Železnica.) Izvrševalni odbor za zidanje železnice iz Sinčevasi v Železno Kaplo je sklical dné 25. febr. ob 3. uri popoludne shod v Niederdorferjevo gostilno. Kakih 50 mož se je zbralo. Navzoč je bil tudi g. okrajni glavar iz Velikovca. Kot govornik je nastopil deželni poslanec g. P1 a v e c. V dolgem, skoraj dve uri trajajočem govoru je razpravljal pomen in korist naše železnice, ter šibal škodljivo počenjanje onih, ki njej nasprotujejo. Jedro govora je bilo v kratkem to-le : Trg železna Kapla je bil v prejšnjih časih velikega pomena, ker so tukaj cvetele fužine in po njih tudi obrtnija. Ljudje so imeli denar, in temu je priča, da je bila skoraj vsaka druga hiša gostilna. Ta kraj sicer slovi zaradi svoje lege in naravne lepote, pa tujcev prihaja od leta do leta manj. Zakaj? Ker tujec gre le tja, kjer ima železnico. Ako bi vozila sem železnica, prišlo bi veliko tujcev, in obrtniki bi prodali več blaga, rokodelci imeli več dela, hišni gospodarji sprejeli veliko denarja za stanovanja. Tukajšnje gore skrivajo v sebi zaklad. Les, drva, svinec, apno in pesek, vse to bi se prodajalo prav drago, ker bo vožnja dober kup. Cement iz tukajšnje tovarne je bil prej znan po svetu. Pavleju tako dobro posvetil, ki je nas imenoval še ravno prej strahopetneže, bodi ti odpuščeno." „Da, kje pa je Pavlej," spomnili so se zdaj nekateri in gledali okrog, „naj se nam še nalaže, kako je drl volka." Toda Pavlej, ki je takoj čutil, da se zbira huda nevihta nad njegovo glavo, je pobral šila in kopita in se skril. Še le proti jutru je prišel na dan. Klobuk je imel potegnjen globoko na oči, da mu skoro ni bilo mogoče pogledati v obraz. Kako so ga zbadali, to si misli lahko vsak sam in gotovo bi ne hotel tičati nikdo v njegovi koži; kajti bilo mu je včasih tako, da si je že želel, da bi ga požrla kar na mestu črna zemlja. Mislim, da mu je od tedaj prešlo za vselej veselje, da bi šel še kedaj volka ubijat. * * * Takšni volkovi so bili tedaj, dragi bralec, na Beberci, ki so tako strašno tulili in zaradi katerih so prestali ubogi delavci toliko strahu, čeprav se je popred marsikateri bahal, da ima dovolj korajže. Izmed njih je imel največjo korajžo Pavlej, a vkljub temu se je tudi on naučil to noč kozjih molitvic. Toliko nam sporoča povestnica o tej stvari. A poleg te je še dosti drugih, ki pridejo zaporedoma na vrsto, ako se bodo Beberčani naročevali bolj pridno na „Mir“, nego do sedaj. Taka je! Modri izreki. Nismo zato tukaj, da bi leno živeli, ampak zato, da bi do kaj dobrega dospeli. — Napuh in lastna hvala, nista sreče še skovala. Zdaj tovarna stoji, ker je vožnja s konji do Sinčevasi predraga, iu tako ne more z drugimi tovarnami tekmovati. Ako se pa gradi železnica, začeli bodo zopet delati cement, potrebovali več delavcev, ki bodo svoj živež kupovali v trgu. Tudi g. Englander, posestnik tovarne za papir na Beberci, bode povečal svojo fabriko in tako dajal več ljudem zaslužka. Yrh tega pa se bode preložila cesta čez Jezerski vrh in država namerava zidati tudi cesto na Solčavo, tako da bode promet v Kaplo še večji. Potrebna in koristna je torej na vsak način trgu in okolici železnica. Že 1. 1893. so se začeli potegovati za njo. Takrat je bilo vse navdušeno za železnico in prepričano, kako da je koristna in potrebna. Zdaj pa, ko je železnica potrjena od državnega zbora in z dné 18. dec. 1898 tudi od cesarja, delajo nekateri z vso silo, pa le iz sebičnih namenov zoper njo. Grofa Thurna, ki je velikodušno obljubil za zidanje 70.000 gld., so napačno poučili, kakor da bi bila železnica ne le njemu, ampak celi okolici škodljiva. Sicer on kot „kavalir“ ne prekliče obljubljene svòte, vendar je imelo to postopanje ta slab nasledek, da so njegovi zastopniki morali izstopiti iz odbora. Občine Galicija, Bikarjavas, Št. Kocijan in Žitaravas, ki so na deželni svet vložile prošuje zoper železnico, so pod-pihane od nekaterih mož, katerim je svoj žep več, kakor občni blagor.* — Ker tej razpravi nikdo izmed navzočih ni_ ugovarjal, preberejo se sklepi ob-čiuskega sveta Železne Kaple in občine Bele, ki sta se enoglasno izrekli za železnico in obsodili nasprotovanje imenovanih občin. Tudi vsi navzoči so glasovali z a železnico. Ob koncu so volili odbor za zidanje železnice, ker so grofovski izstopili. Za načelnika je izvoljen g. Englander, za svetovalce župan Belske občine g. M ubi, in g. Gross v Kiselicah. Torej dobimo gotovo železnico. Zidati jo bodo začeli že to vigred. Iz kanalske doline. (Slovensko planinsko društvo.) Častitim „Mirovim“ bralcem je gotovo že znano imenovano društvo in njegovo delovanje. Svoj delokrog ima na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in Koroškem. Jako lepo se je društvo razvilo in nepričakovano hitro razširilo. V dóbi petih let narastlo je število članov daleč nad 800, šteje 5 podružnic in je postavilo 7 planinskih koč in druga zavetišča, dve kapelici, zgradilo mnogo potov itd. Od navedenih štirih slovenskih dežel je do zadnjega časa samo Koroška zaostala, a sedaj seje tudi tukaj vz budilo zanimanje za slovensko planinsko društvo. Že v minulem letu je pristopilo več koroških Slovencev k temu društvu iu še veliko več jih je obljubilo pristop v tekočem letu, tako da bo društvo moglo začeti svoje delovanje i na Koroškem. Vabimo torej vse rodoljube iz vseh slovenskih pokrajin koroških, naj se oglasijo precej v mnogem številu. Kakor naznanja ravno izišli „Planiuski Vestnik* štev. 1., znaša članarina »Slovenskega planinskega društva" na leto 3 gld. ; poleg tega zneska plača na novo pristopivši član tudi 1 gld. vpisnine. Ustanovnik plača 30 gld. »Planinski Vestnik", glasilo društva, izhaja vsak mesec in prinaša mnogo lepega in zanimivega gradiva; dobivajo »Vestnik" vsi člani brezplačno. Nečlane stane na leto 2 gld., dijake 1 gld. 20. kr. Iz Gradca. (Banjkemu tehniku gosp. Ferdo Schoffneggerju iz Spodnje Žuhle pri Grabštanju v spomin!) Dné 8. febr. t. 1. umrl je v Spodnji Žuhli pri Grabštanju nadarjen slovenski mladenič, visokošolec Ferdo Schoff-n e gg er. V treh letih bi bil postal inženir in lahko še več! Kako so se veselili stariši svojega sina, ki je tako pridno napredoval. Že v ljudski šoli v Grabštanju, posebno pa v gimnaziji, v katero je vstopil leta 1889., učil se je tako pridno, da je bil vedno med prvimi. Posebno odlikoval se je v računstvu in v fiziki. Ko je bil še v petem razredu, delal je že naloge za osmošolce in v zadnjih letih reševal je že naloge, katerih se ucé še-le na višjih šolah. Končavši svoje študije v Celovcu šel je, ker je bil tudi dober risar, v Gradec na tehniko. Priljubljen je bil povsod, doma, med sosedi, v Celovcu in v Gradcu. Njegovo tiho in mirno obnašanje, njegovo dobro srce je dopadalo vsem. Komur je le mogel, pomagal je pri nalogah in njegovi nemški tovariši, ki so sicer prav radi zabavljali proti Slovencem, so ga vedno znali poiskati, kedar jim je pri nalogah šla trda. Prepiral se je nerad, samo če mu je kak Nemec prigovarjal, naj ne bo Slovenec, tedaj se je razvnel. Svojega maternega jezika se nikjer ni sramoval, povsodi se je s ponosom kazal Slovenca. Ko mislim zdaj na tako nadarjenega slovenskega dijaka, katerega so častili profesorji na gimnaziji in zdaj na visoki šoli, spominjam se nehoté tistih ljudij tam na Koroškem, ki so ravno narobe in hočejo vendar nositi povsod veliki zvonec. Tukaj slovenski mladenič, ki kaj znà, ki je že mnogo videl in lahko stopi med učenjake, tam pa mladenič, ki je komaj malo pokukal v Celovec, ki nič ne znà, kakor zmerjati čez lastni rod in pljuvati v domačo skledo, iz katere je zajemal, in vendar hoče zasramovati duhovnike in poštene slovenske kmete. Kakšna razlika med onim, ki res kaj zna in med našimi nemčurji! Slovenski kmetje v okolici grabštanjski, ki ste poznali pridnega Schoffueggerja, zdaj primerjajte! — Naš ranjki se tudi nikdar ni sramoval molitve. V adventu pohajal je že rano zjutraj v »rorate", dobro vedoč, „da prazno je delo brez sreče z nebes!" Bolehati začel je že v gimnaziji. Dobil je bolezen, proti katerej še dandanes ni zdravila, tuberkulozo na pljučih. Tri leta se je pasla bolezen po njemu, a nikdo ni mislil, da bo tako kmalu prišel na smrtno posteljo. Preminol je doma dné 8. februarja t. 1. — Kako se je veselil priti kot inženir med svoje drage rojake na Koroško! Ni se izpolnila njegova in naša želja. — Dragi Ferdo! Zagrebli so Te v domačo zemljo in Tvojim tovarišem iz društva »Triglava" v Gradcu ni bilo dano, zapeti Ti na grobu slovensko pesem v slovo! Prepozno smo zvedeli žalostno vest, da bi Ti bili poslali venec. Na oltar domovine, velikovški šoli v prid, poklonili bodemo znak našega spomina. Mirno spavaj dobri tovariš, marljivi in nadarjeni Slovenec — pozabili Te ne bodemo nikdar. —r. i^olltični pregled. Avstro - Ogerska. O deželnih zborih, ki so sedaj zbrani, ni dosti kaj poročati. V nižje-avstrijskem deželnem zboru so krščanski soci-jalisti predlagali, naj se prenaredi sedanji volilni red za deželni zbor tako, da se pomnoži število poslancev, vpelje nova kurija in mestom ter trgovinski zbornici vzamejo mnoge predpravice, katere imajo sedaj. Novi volilni red je naperjen zoper liberalce. — Nemci po posameznih deželah sedaj sestavljajo izjave o svojih zahtevah. To pač ni treba, saj uživajo itak povsod vse pravice, dostikrat še nad vso mero. — Pri dopolnilni volitvi za goriški deželni zbor je bil namesto Frana Coroni-nija izvoljen laški liberalec dr. Egger. — »Proč od Birna" glasi se sedaj bojni klic nemških pre-napetnežev, ki delajo z vsemi silami na to, da naj njihovi privrženci pristopijo k lutrovski veri. No, vsakdo vé : Smet ostane smet, naj leži tu ali tam. Podpirajo to gibanje pa zlasti luteranci na Prusov-skem (!), ki za svoje avstrijske bratce nabirajo denar! Pruska drznost je čim večja, a pri nas jo mirno gledajo! Druge države. Busiji nasprotni listi so zadnji čas prav zlobno pisali, da je ruski car Nikolaj bolan, da se z državnimi posli ne peča več in da jih je izročil svojemu stricu Mihajlu. Kakor navadno, pokazalo se je i sedaj, da so to samo izmišljotine nasprotnikov Busije, ki bi mladega, zelo delavnega cara videli najrajše na mrtvaški postelji. Papež — bolan. Minuli teden razširila se je po vesoljnem svetu novica, da je zbolel papež Leon XIII., ki je dné 2. t. m. dopolnil 89. leto. Že 25 let je imel na nogi neko oteklino (gobo), ki se je sedaj vsled pre-hlajenja vnela. Odstraniti so jo morali z operacijo. Sv. Oče je operacijo, katero sta izvršila zdravnika Mazzoni in Lapponi, srečno prestal. Sedaj že zopet vstaja. Po vsem katoliškem svetu je bilo veliko sočutje za sv. Očeta in veliko je sedaj veselje, da je zopet okreval. Bog nam ohrani Leona XIII. še mnogo let! o v I c a r. Na Koroškem. (Zadruga potrjena.) C. kr. deželno kot trgovinsko sodišče v Celovcu je z odlokom od 23. februarja t. 1. naznanilo, da je v zadružni zapisnik vpisana: »Gospodarska zadruga v Sinčivasi, registrovana zadruga z omejeno zavezo." Zadruga je torej ustanovljena, načrti za skladišče se že izdelujejo in čim preje se prične s stavbo. Torej rojaki, oklenite se zadruge, pristopajte ji z deleži! — (Duhovske zadeve.) Mil. g. knezoškof bode letos delil višje redove dné 16., 18. in 20. julija. — Duhovne vaje za duhovnike bodo od 7. do 11. avgusta v Marijanišču. Vodil jih bode sloveči dominikanec o. Albert Weiss iz Freiburga v Švici. — Na dan 12. aprila v Hodišah napovedana knezo-škofijska vizitacija in birma odpade. Častno svetinjo za štiridesetletno službovanje sta dobila vč. g. A. Fischer, vpokojeni mestni župnik v Celovcu, iu č. g. L. Sever, župnik v Blačah. — (Drobiž.) Benediktinski gimnazij v Št. Pavlu, kateri je imel dosedaj pravico javnosti le za štiri nižje razrede, dobil je isto pravico tudi za 5. in 6. razred. — Celovški mestni odbor bode plače mestnim uradnikom in uslužbencem povišal tako, da dobijo oni, ki imajo do 1000 gld. plače, 10 odstotno draginjsko doklado. Zato bo treba vsako leto 3000 gld. — Dné 1. marca je bil v Celovcu socijalno-demokratičen shod z dnevnim redom: »Parlamentarizem in absolutizem", o katerem bi bil imel govoriti državni poslanec Daszynski. Na- Zalite vaj te po vseli gostilnali 66 ! mesto njega pa je prišel samo nek drug „sodrug“ iz Dunaja. — Minule dni so pričeli z zgradbo otroške bolnišnice za 56 otrok. Stavba bode stala 75.000 gld. — Deželni zbor koroški je sklican na dan 14. t. m. Na Kranjskem. Vrhniško železnico bodo stvorih letošnje poletje. — Novo pevsko društvo „Lipa“ snujejo v Ljubljani. — Električno železnico namerava zgraditi v Ljubljani tvrdka Siemens in Halske, ki je kupila pravice od kranjske stavbine družbe. Na Štajerskem. Novo šolo dobijo v Poberžu pri Mariboru. — Pri volitvi v sevniški okrajni za-stop so vseskozi zmagali Slovenci. — Spodnještajerski učitelji so imeli dné 9. t. m. shod v Celju, kjer bodo razpravljali o povišanju učiteljskih plač in o drugih stanovskih zadevah. — V Ptuju je umrl dné 28. februarja odvetnik dr. Jakob Ploj. Bil je vedno vrl nàrodnjak ter je tudi svoje otroke vzgojil v odločno nàrodnem duhu. Blag mu spomin ! — Pri volitvi veleposestnikov v okrajni zastop ptujski so zmagali Slovenci vkljub vsemu pritiskanju ptujskih nemškutarjev. Na Primorskem. Ivan Kr. Černe, župnik v Barkovljah, je dné 24. febr. umrl po kratki mučni bolezni, star 57 let. Pokojni bil je vzoren duhovnik, vrl rodoljub, ki je mirno in vstrajno deloval za versko in nàrodno povzdigo svojih ovčic. Sad njegovega truda in njegovih skrbi se še dolgo pozna v Barkovljah. Tržaški Slovenci in sosebno osiro-čeni duhovnijani mu ohranijo trajen spomin! — Kaj se vse godi v Istri pred oči c. kr. vlade, kaže zopet ta slučaj: V Veprincu so bile občinske vo- litve. Pri volitvah so hrvatske volilce zasramovali in metali jajca nanje. V Poljanah pa je nekdo celo streljal v hišo tamošnjega kapelana g. M. Barbiča. Pri g. kaplanu je bilo večje društvo. K sreči pa je ves strel ostal v vratih. Drugače bi se bila zgodila velika nesreča. Prav turške razmere vladajo v voloskem glavarstvu! Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda! PocLporno cliMištvo za slovenske visokošoloe na IDnnajn je izdalo deseto letno poročilo, kateremu povzamemo, da je društvo lani imelo 1869 gld. 95 kr. dohodkov in 1576 gld. 22 kr. stroškov. V 293 slučajih je razdelilo med 58 dijakov 1476 gld. 50 kr. podpore. Podpiran je bil en koroški dijak. Vsega vkup je društvo v 10. letih dalo 10.394 gld. 46 kr. podpore. Na Koroškem so za to društvo lani darovali: Simon Bauer, dekan v Pliberku, 2 gld. ; J. Strojnik, župnik na Žili, 50kr. ; Larah. Einspieler, drž poslanec itd. 5 gld. ; B. G. Rosbacher, trgovec, 2 gld.; Jos. Rozman, tajnik družbe sv. Mohorja, 2 gld.; grof Oskar Christalnigg v Goričah 1 gld.; Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku, 2 gld.; Janez Ogriz, župnik v Kapli, 2 gld.; Anton Trobež, prošt v Podkrnosu, 2 gld. ; Henrik Angerer, dekan v Št. Lenartu, 2 gld. ; J. Eric, dekan v Šmohoru, 5 gld ; J. Pogačnik, župnik v Tirnenici, 2 gld. ; Lovro Serajnik, prošt itd. v Tinjah, 5 gld.; dr. Jurij Kulterer, odvetnik v Velikovcu, 1 g:Id.; J. Wieser, dekan v Velikovcu, 3 gld.; Franc Lene, župnik v Žel. Kapli, 1 gld. — Letos so društvu poslali: A. Knafelc, žel. uradnik v Beljaku, zbirko 10 kron ; Anton Svetina, c. kr. notar v Pliberku, 10 kron. — Vsem blagim darovalcem bodi najiskrenejša hvala! Ker je to društvo v tekočem šolskem letu podpiralo že 64 revnih dijakov na dunajskih visokih šolah, ter je v ta namen v 4 mesecih razdelilo 1293 kron in ker je letos beda slov. dijakov na Dunaju posebno velika, prosi odbor vse slov. rodoljube najiskreneje, da blagovolé pošiljati darov za to prepotrebno društvo veleč. g. Franc. Jančarju, papeževemu čast. kamorniku itd. na Dunaju. L, Singerstrasse 7. Kmetija na prodaj, obstoječa iz 65 birnov posetve, 7 oralov travnikov, 27 oralov gozda. Gospodarska poslopja so v dobrem stanju. Več pové lastnik Franc Cankl v Malivasi, pošta Globasnica na Koroškem. Mlinarskega učenca, čvrstega in poštenega dečka, sprejme takoj Anton Botar, mlinar v Ilovljah, pošta Vetrinj pri Celovcu. T sii*, oj se prodà Piltalova kmetija v Vol in jak pri Meži. Meri 44 oralov 1285 Q sežnjev njiv, travnikov iu gozda. Ugodni kupni in plačilni pogoji. Več pové Ana Onič v Prevaljah na Koroškem. Proda se enonadstropna hiša v večjem mestu na Spodnjem Koroškem, v kateri je pekarija in je pripravna za gostilno in ž njo vrt za goste, zelenjak, kegiišče in po želji tudi nekaj sveta. Več pové uredništvo „Mira“. /"i J Af 4 4 komade za citre in cenik Eli i /iiN I zastonj pri J. Neukirchner, VJ-t UJL L/U f-J -L Gorkau. Češko. Cene umetnih gnojil. Ime in vsebina umetnega gnojila Voznine prosto do vseh koroških postaj, ako kdo naroči cele vagone Ako kdo vzame manj, stane v zalogi ali od celovške železniške postaje gld. kr. gld. kr. Superfosfat, 19% fosforove kisline, ki se taja v vodi 5 15 5 30 Od teh 4 gnojil se more dobiti tudi naravnost od tovarne namešan vagon po cenah, napovedanih za celi vagon. Amonijak-superfosfat, 12% fosforove kisline, 5% dušika .... 6 90 7 05 Kali-superfosfat, 10% fosforove kisline, 8% kalija 4 50 4 65 Chili-solitar, 15 do 16% dušika, dnevne cene različne, okrog . . . 11 80 12 80 Ime in vsebina umetnega gnojila Na celovški postaji*, ako se naroči cel vagon Ako kdo vzame manj, stane v zalogi ali na celovški postaji gld. kr. gld. kr. Koščeniea brez kleja, 28 do 30% fosforove kisline, % do 1 %% dušika 4 60 4 75 Te 3 vrste gnojil se od tovarne ne morejo nam eš ati v enem vagonu. Češka Tomaževa žlindra, 1 kilo % po 14% kr. ; ima 15% razkrojene citronsko-kisle fosforove kisline 2 85 3 — Kainit Stassfurtov, 12%% kalija 2 55 2 70 * Za druge koroške postaje se cene posebej določijo in naznanijo. Gorenje cene veljajo neobvezno za 100 kil z vrečo ter se umetna gnojila pošiljajo samo s povzetjem ali če se plača takoj. Ako se naroči cel vagon, preišče vsa gnojila brezplačno kmetijsko-kemično poskuševališče c. kr. kmetijske družbe za Koroško v Celovcu ter sme biti razlike: pri fosforovi kislini in kaliju za ‘///o» pri dušiku za 1/30/o. Za preiskavo Tomaževe žlindre (ako se naroči cel vagon), je določeno kmetijsko poskuševališče v Darmstadtu. P. i. kmetovalce prosimo, naj svoja naročila naznanijo vsaj do srede meseca aprila t. 1. Ko poteče ta čas, se more naročilom vstreči le v toliko, kolikor je blaga v skladišču. Razun zgoraj imenovanih gnojil imam tudi bistriško modro poljsko sadro (gips) v vrečah po 50 kil. 100 kil stane 1 gld. 90 kr., ako se vzame cel vagon; 2 gld., ako se vzame na drobno na celovški postaji ali v skladišču. Vreče so vračunjene; dobro ohranjene vreče zopet kupujem po 20 kr., franko v Celovec poslane. Obdarovan Perlmoški portlant-cement......................................... po 3 gld. 40 kr. \ 100 ,,, „ Kufštanjsko hidravlično apno (roman-cement).......................... „ 1 „ 65 „ / od skladišča ali postaje v Celovcu. Alvo se naroči cel v:i“<>ii — znižane cene! Zaloga umetnih gnojil c. kr. kmetijske družbe za Koroško pri J. M. Rothauerju v Celovcu, beljaška cesta št. 1. Louis Jager v Kolin-Elirenfeld-u, tovarna strojev za opekarne, podružnica in tehničen urad: Praga, Kralj. Vinohrady, Žižkove ulice, 10 n. jpekarn na par vsake velikosti, : ali brez prostora nad pečjo, tudi za zemljo, ki se najtežje obdeluje, železne dele za okrogle peči itd. Cenike in spričevala o izpeljanih napravah zastonj. zida od leta 1862. kot posebnost vse stroje za opekarne v največji meri, posebno stiskalnice za opeko izkušenih sestavov, da izdelujejo 5- do 45.000 komadov na dan; lomilne valjarje za skriljave in kamenite snovi; valjalnice, da iztrebujejo večje trdo kamenje; fine valjalnice, rezalnice za glino, mešalnice, stiskalnice, da se gonijo z roko ali parom, stiskalnico za zarezano opeko, stiskalnice za cevi, stroje za odpravljanje z verigami ali žico, elevatorje, stroje za potegovanje itd. ; ter prevzame z jamstvom popolno ureditev Pošilja tudi načrte za opekarne dobrega sestava Franc Sadnikar, trgovec z železjem v Celovcu (Burggasse št. 7.) priporoča po najnižjih cenah grobne križe, trpežno pozlačene, v raznih velikostih. Raznovrstno železo, kovane sinje za kola, podvozi, puše za kola, žlajfe, coklje, sploh železo razne debelosti in širo-kosti za vsako potrebo. Lopate, krampe, motike, sekire, capine. Žage z najboljega jekla. File za žage, razna orodja za hišo in rokodelce. Kovanja za okna in vrata. Kovane in eevežnastc žeblje. Raznovrstna kuhinjska posoda z vlitega in kovanega železa. Strelovode(Blitzableiter) v ognju pozlačene. — Dalje priporočam vlite kotlje v raznih veli-_ kostih, železne peči in štedilna ignjišča (Sparherde), decimalne vage itd. Na željo razpošiljam od kr ižev tudi cenike In obrise poštnine prosto vsakemu, kdor se sa-ije oglasi. Pri tej priliki se zahvaljujem vsem svojim od-emalcem in naročnikom za dosedaj mi izkazano laklonjenost ter zagotavljam, da bodem tudi v bo-loče se potrudil, svoje odjemalce vsikdar z i*aj-l>oljšim blagom in z najnižjimi ccsiami jostreči. („ W illkomxn“). Ta težki oves obrodi v vsaki zemlji, je najbolj rodoviten in najprej dozori. Zraste visoko in daje prav dobro slamo za krmo, na njivi pa se ne vleže. Ker se ta oves na redko seje, zadostuje 50 kil za eno oralo. — Podpisano oskrbništvo pošilja 25 kil za 5 gld., 50 kil za 9 gld. 50 kr., 100 kil za 18 gld. z vrečo vred. Uzorce po 5 kil pošilja s pošto franko proti 1 gld. 70 kr. predplačila. Oskrbništvo graščine Golič pri Konjicah (Gonobitz), Štajersko. Proda se kmetija, ki ima 40 oralov sveta, hiša je v dobrem stanju, hlev na novo pozidan in obokan, gozd deloma s starim, deloma z mladim lesom dobro zaraščen. Več se izvé pri gospodu županu na Žihpoljah. ■CTarh. KoèiÒ, trgovec z vinom v Pliberku, priporoča vijpavsfea zadružna vina, staro in belo po 26 in 30 kr., rudeči cviček po 25 kr., risling, stari, za buteljke po 56, novi po 42 kr., istersko črno po 25 kr., belo štajersko po 24 in 26 kr., Izabela šiiker po 23 kr. Za pristnost se jamči. V obilo naročilo se priporočam, zagotav-ijaje točno postrežbo. r^ajroč^jt© in razširjajte „]Mlr6s! ^^Hlg Marija Prnss, rojena Rossbacher, naznanja v svojem imenu, kakor v imenu svojega sina Rernarda Pruss-a in vseh drugih sorodnikov, da je umrl ljubljeni, nepozabni oče, oziroma stari oče in stric, gospod Gašper Bernard Rossbacher trgovec, hišni posestnik in odbornik družbe sv. Mohorja dné 27. februarja, ob 8. uri zvečer po kratki, težki bolezni, spreviden s sv. zakramenti za umirajoče, star 86 let. Zemeljski ostanki dragega pokojnika so se v si’edo dné 1. marca, oh 3. uri popoludne, v hiši žalosti na trgu sv. Duha štev. 4. slovesno blagoslovili in potem na pokopališču v Št. Martinu pri Celovcu k večnemu počitku položili. Sv. maša zadušnica je bila opravljena v četrtek dné 2. marca ob 9. uri pred-poludnem v mestni farni cerkvi sv. lija. V Celovcu, dné 3. marca 1899. Matija Planko v Celovcu, Salmstrasse št. 6. priporoča svojo veliko zalogo šivalnih strojev najboljših vrst črev-Ijarjem, krojačem in Šiviljam po najnižjih cenah ter je prodaja tudi na obroke. — Dalje ima v zalogi vedno na izbiro železne blagajniee raznih velikostij, varne proti ognju in tatovom. — V svoji delavnici popravlja po nizki ceni vsakovrstne šivalne stroje in kolesa. nova, moderno, dobro in proti požaru varno zidana, brez dolgov, še 12 let davkov prosta, z vso ugodnostjo uravnana, krasen razgled, za zasebnike pa tudi za vsakega obrtnika ali kupčevalca pripravna, na glavnem trgu jako lepo in zdravo ležečega mesteca, kjer se po ceni živi in ki je priljubljeno letovišče ter leži blizu železnice, se iz proste roke in po ceni |>ro