ARHIVI XV11E 1995 Clt-nk' m razpravt i v ( lank n razprave Delo za javnost 'n sik. z .avnostjj v slovenskih arhiv -h (Referat na 16. zborovanju arhivskih delavcev Slovenije, Ptuj, 27.-29, novembra 1995) VLADIMIR KOJjOŠA UVOD V referatu podajam kr-nsk pregled del? za javnost in stikov z javnostjo, ki zajemajo infornaeijsko, vzgojnoizobraževalno, publikacij--ko i.i razstavno dejavnost. O posameznih dejavnostih bodo govorili drugi rcicrenti in koreferenti na "omi-jih". OtRFDFLITFV POJMOV TAVNOST IN DELO ZA JAVNOS r V ARHIVIH Preden preidem na predmet naslova. je po tr^bne razločili, kaj v arhivih razumemo ped pojmom javnost lr de+o za javnost Arhivsko gradivo je del kulturne dediščine, ki je s svojo kulturno, znanstveno oziroma estetsko vrednostjo namenjeno vsem delovnim ljudem in občanom in vsakdo ima pravico pod enakimi pogoji ¿poznavati in uživati vr;dncle kuJtumc dediščine.1 Ker so delovni ljudje in občani javnost v najSirscm smislu, je torej vse delo strokovnih institucij, k: jim je družbi poverila izvajanje varstva arhivskega gradiva, tlelo za jasnost. Vse naše strokovne nabgc. ugotavljanje, evidentiranje, zbiranje, zdrževanjc in strokovna obdelava arhivskega gradiva so namreč namenjene temu, da bi vsakdo lahko uveljavil rcili/.ira! to pravico. V ožjem smislu pa omc jujemo delo m javnost le na tisti segment, kjer pridejo rezultati našega dela na različne načine z javnostjo v stik Ta stik je lahko oseben (?. upo rabmki arhivskega gradiva za različne namene, z obiskovalci razstav in predavanj), prek uporabe publikacij, ali prek sredstev javnega obveščanja Poleg dela za javnost, ki omogoča ljudem uveljavljanje pravice do spoznavanja in uživanja rednot arhivskega gradiva kol dela kulturne dediščine, pa je še dnig segment., ki bi mu bolj pristajala oznaka .uiki z. javnostjo ozirema ponu-mrzacija arhivske službe. Od tega. koliko je v javnosti prisotna zavesi o pomenu arhivskega Zakon o naravni in kulturni dediščini, 4. -icn (Lr. 1 SkS, it. l.Til). gradiva in njenega varstva, jc namreč po ¡redno odvisno, kakinc pogoje, predvsem materialne; bo omogočala družba za opravljanj.; nase dejavnosti. Obe področji dela, ki jc povezano z javnostjo, se mjd seboj večkrat neločljivo prepletata ir ju jc zato potrehne obravnavati skupaj. OBRAVNAVANJE PODROČJA ARFIVI IN JAVNOST NA MEDNARODNI RAVNI IN PRI NAS Problematiko povezav med arhivi in javnostjo v svetu so pn'ič kompleksno obravnavali na 15. konferenci 'Okrogle mize" arhivov leta 1974 v Ottawi. Pred tem jc Državni arhiv Kanade l^dal vprašalnik z. okrog 150 vprašanji, ki jc hi! poslan vsem državam - člani iam Mednarodnega arhivskega sveta, takratni sekretar konference, direktor Arhivske službi; Pariza Ciirislian Gut, pa jc na podlagi odgovorov iz več kot 40 držav prf pravil referat, v katerem jc na konlcrcnei poda) sintezo prejetih informacij, ki jih je razvrstil v 4 obsežna in notranje podrobneje razdeljena poglavja: 1) organiziranje stikov z, javnostjo, publi eiteta, sredstva _ «v neg a informiranja; 2) puhli-kaeije (izdajateljski dejavnost arhivov); 3) razstave (stalne in občasne); 4) izohraževalna icla in izobraževalne službe iz referata jc razvidno, da so se arhivi v mnogih dr/avah Že doslej dobro zavedali velikega pomena povezovanja i javnostjo in na tem področju tudi že veliko naredili, čeprav so se bolj malo ukvarjali s tozadevnimi teoretičnimi vprašanji. Na najvišji mednarodni ravni se c o ich vpraSanjih razpravljalo na IX mednarodnem kongresu arhivov leta 1980 v Londonu, kjer jc eno od Štirih plenarnih zasedanj polekalo pod naslovom Arhivi v službi javnosti, uvodni referat p« jc imela Francozinja Chirc Berche. V korc Icratih in v diskusiji jc bilo poudarjeno, da morajo arhivi izkoriščati vse možnosti za slike z Christian Gul, Arhiv i javn VVcttinann. OffcntlieJikcttsarbcii in da arvhivtschen Ficliausbtldunj;; v: Do Archi\ar. Jt;. 4K. I99:>, H. 1. Mr. 133140. Avturica v upnnibab navaja tudi pcitiieiiibncjšii ncntSkn stroknvnn litcratuni /a tu pinJnKjc janc/ Kus. Arhivski ra/stavni pnistnrt in nithnva ii prema, v: Arhivska tehnika. Ljubljana 1972 str. l9tJ-2IM. Mariji Oblak-Carni, Artii^ka čitalnica in njena nprcma, v Arhivska tehniki. Ljubljana 1^72. str. 195- Manja G^hnar. Ali se laltkei .irtiiv vključi v vvgiijnn- i/iibraicvalni proces mlailega čliivckrt'!, v: Arhivi V/l-2. Ljubl jana 19H2,str. 41-45. bila presenečena nad količino in kvaliteto arhiv skih pablikaeij. V poročilo pa sta zapisala, da slovenski arhivi namenjajo veliko pozornest odnosu de ^"nosti Pohval la sta razstave, raz stavne kataloge, inventarje objave virov in tudi našo pedagošk j dejavnost.7 FRhGLKD DElK 7A JAVNOST V SLOVENSKIH ARHIVIH PO POSAMEZNIH OBLIKAH AKTIVNOSTI Oblike dela za javnost se med seboj prepletajo, vendar jc celoten skhp potrebno zaradi lažjega obravnavanja na nek način razdeliti, V csnovi sem obdrŽii delitev, ki jo je uveljavil že omenjeni Christian Gut, s tem da sem njegovim štirim sklopom dodal še petega: siiki z neposrednimi uporabniki arhivskega gradiva. I. Stiki / javnostjo prek iredstev javnega informiranj 11 Na prvo mesto jih postavljam zalo, ker so glede na niiSc namene najholj kompleksni. Vsebujejo ohvestila c našem delu (na primer o pu hlikacijah, razstavah, problemih uporahe arhivskega gradiva, zlasti za upravne in poslovne namene, zakonodajnih prizadevar ih, strokovnih posvetovanj in), s čimer opozarjamo na našo prisotnost v družbi in na pomcmhnost nalog, ki jih im.imo, s tem pa posredno pooulari hiramo poir.cn arhivske kulturne dediščine. Hkrati so javni mediji edina možnost, da opozorimo družbo na nerešene pnhlcmc, materi line (prostori oprema, kadri), ah strokovne (npr čc gre za interese različnih strok in organizacij), ki nam onemogočajo, da bi svojo nalogo opravi'ali bolj kvalitetno ir v več-em ohscgu, Siiki s sredstvi javnega informiranja se v zadnjih letih, zlasti po ukinitvi monopolnih pole žajev v dnevnem t:sku, nt na področju radia in televizije, izbojujejo, na kar kaže povečano Število prispevkov v časopisju (V letu 1994 jih jc bilo samo v "vseslovcnsk h" dnevnikih objavljenih okrog 8D). pa tudi na radiu in televizin> Njihovi avtorji ali organizatorji so tako arhivski strokovni delavci kot tudi novinar", predvsem iz kulturnih redakcij. Večina prispevkov, tudi novinarskih. je nastali na pobudo nrhivov ir so po vsebini zanje ugodni Nekateri časopsn; Članki Zakljuemi peiročilei dclejjacijc stnikuvirjakov Mcdnarmln''¡a arhivskega sveta v Slnveniji ihI 2. do 9 cikiubrj 1994 (pixlpisana sla Jcan-Maric J-;nn, direktor Arhiva Mest i Fari/. in Matthias Man/ Tanner, državni arh.vist i/ Bale-Campa$nc v Švici) jc v previxlu Vlaiiimirja Sunč;ča iibjavljciin v Ob vesti lih Aitiiva Republike .Slnvcnijc, letnik XI, M. I, Ljubljana, marec 1995. str. 5 27. fi ih lin grafija prispevki>v n arh ih in arhivistiki v časuptsih časnikih. raJiu in lelcvi/iji v letu 1994 jc nbjavljcna v Oh^o.stilih Arhi/a Republike Slnvcnijc letnik X 51. 4. Ljubljana, dcfcmbcr 1994. .str. fi7- K?. ARHIVI XVIII 1995 Čianki iti razprave 3 ki sc nastali po lastnih iniciativah novinarjev ah družbenih skupin, katerih interese Ic-ti zastopajo. 3 so povzročili v jasnosti veliko „mede in nam )k'idovali (npr. o udborskih, policijskih, partijskih arhivih), ker niso' prikazovali problematike objektivno, ampak tendcnciozTio. Preventivna, objektivna informacija je v trkih primerih bclj učinkovita kol pa kasnejši popravki Mogoče pa bi bjlaj vsaj v večini primerov le, če bi arhivi imeli delavcc, katerim bi bih: skrb za stike z. javnostjo osnovna nalogi*, Žal jih imajo le nekateri največji arhivi v svelu, Pri nas skrbimo za ;tikc z mediji po malem vsi, od direktorja irhiva dc arhivislov. Zalo so ti. razen poročanja s tiskovnih konferenc, razstav in strokovnih posvelo van,, bol naključni kot načrtni in glede na to sme z njihovim obsegom in kvablcto lahko zadovoljni. [j tedagoska in izohružcvalna dejavnost arhivov (brc/, izohrnzevanja lastnih delavcev in delavcev, ki delajo x dokumentarnim Rradi"om) P ! tej obliki dela za javnost gre predvsem za delo z mladino in interesnimi skupinami odraslin v ob'iki neposrednih (osebnih) stikov, glavni smotri pa so: predstavljanje arhivskega grad va iri uporabnosti za različne namene ter s tem urjenje zavesti o njegovem pomenu, usposah-ljanje za uporabo različnih zvrsti arhivskega gradiva v raziskovalne in druge namene ter s tem 'iplvarjanje baze naših bodočih Vrank", v naj Širšem smislu pa tudi razvijanje zgodovinske na-'odne zavesti pri mladini. Vse to je mogoče delati samostojno oziroma v sodelovanju z društvi ter drugimi organiziranimi ali ad hoc sestavljenimi interesnimi skupinami ter z vključevanjem v redni vzgojnoizobra?.cvalni proces mla dine, predvsem pri pouku zgodovine. ' Samostojno, na lastno pobudo ali na po budc.od zunaj, organizirajo arhivi predvsem vodstva po razstavah in predavanja za šolske in dru gc ;.kupinc o arhivih in arhivskem gradivu, nje govih posebnostih ter možnostih in način uporabe T» so po vsehini lahko splošna (generalna predstavitev arhiva) ali speci'ana tnpr. predstavitev pomena in načina uporabe specialnih zvrsti arhivskega gradiva kot so zcmljiškc-davčni katastri, urbarji in podobno ali arhivskih fondov občin, šol, gospodarskih organizacij, torej predvsem gradiva, ki vshuje veliko podatkov za raziskovanja krajevne zgodovine). 2 K rednemu ili načrtnemu sodelovanju v vrgej no-izobraževalni mi organizacijami nas zavezuje zakon.9 Arhivski strokovnjak predavajo arhivistiko v koviru študijskih programov zgodovine nr. oheh slovenskih univerzah. Na stopnji Zakon o naravni in kulturni dciTišiini, 71. i leti (*Jr. 1. SRS.M. I/HI). srednješolskega izobraževanja je hjl napisan učbenik o arhivistiki,13 žal pa je bila ta kot samostojen predmet z reformo usmerjena izobraževanja ukinjena. Predavania arhivistov o arhivistiki pri pouku zgxlo".inc na srednjih, deloma tudi osnovnih šolah, so utečena oblika vzgujno-izobraževalncga dela le v nekaterih regionalnih arhivih (Ptuj, Nova Gorica. Ljubljana), v drugih pa so le občasna. Razlogov za tako stanje je več. Za načrtno, permanentno vzgojnoizobra?.cv;Uno delo nimamo niti sistcmalizirarih niti dovolj strokovno pred1 sem pedagoško izobraženih kadrov, pnv tako ne ustreznih prostorov m tehničnih možnosti r-:produciranja in zavarovanja arhivske ga gradiva pred poškodbami zaradi uporabe. Materialno varstvo arhivskega gradiva in uporaba originalov (pri na« 99% ves uporabe) sla si nam reč v nasprotju. Brez upurabe arhivskega gradiva pa vzgojnoL-obražc^alno delo nima cickla Kljub lemu, da so bili pogoji za vz.gnjno-izobraž.evalno delo v preteklosti Sc slabši kot so danes, pa je to delo celo starejSe kot nekateri naši arhivi, sa; sega žc v prvo pogojno desetletje. Nekateri udeležena tega posvetovanja sc bodo še spomnili takratnih akeij Teden arhivov, ki so vsebovale poleg splošnc-informalivnih tudi vzgojno-izobražcvalne elemente. Predavanja o arhivih in arhivskem gradivu za srednješolec in visokošolec so stara žc preko 30 let, vodstva po razstavah pa toliko kot razstavna dejavnost. Žclie, dr. hi to delo teklo bolj organizirano in v večjem obsegu, pa zahtevajo tehten razmislek. V ta namen bi morali zc v naših letnih delovnih programin predvideti vsebino in število predavan, oziroma učuih ur ter jih glede na vsebino ponudili šolam in drugim skupinam, pri oblikovanju vsebine pa bi morali upoštevali tnd uj hove interese. Odziv hi bil najhrž. dober, vpra Sanje pa je, če ne bi bil to glede na naše ob jektivne možnosti prevelk zalogaj III. Delo s puhlpkaeijami - izdajateljska in založniška dejavnost arhivov Vsak od teh treh pojmov ima drugačno vsebino. Poznamo primere, kc je arhiv publikacijo vsehinsko pripravil in izda., založil pa j- je nekdo arug, al! pa jo jc arhiv le pripravil ¿zdal in založil pa nekdo drug. Žal so velike in majhne slovenske založniške hiše vedno bolj komercialno usmcjcnc in vedno manj pripravljene zalagali naše publikacije. Zato v slovenskih arhi vih veliko večino publikac ■ vsebinsko pripra vi mo, izdamo in založimo sami al j v sodelovanju s kakšno drugo znanstveno ali kulturno insti tueijo in le o teh publikacijah govorim v referatu Ker arhive nav/.ven predstavljajo direktari, tudi odgovarjajo za izdane pnb-ikacijc Pri izdr jateljskem delu so jim v večj" ali manjšo porr oč ■(f Jo/c Žoniar ArHvistifca. ljub.jana I9K-:. 170. sir. 4 Članic tn iazpiavc ARHIVI KVHI 1995 stalni ali za v:,ako publikacijo posebej sestavljeni uredniški odbori, ki poleg tega, da dajejo mnenja o primernosti rokopisov za objavo, opravljajo ludi tehnično-uredniška dela in skrbe za tisk, oblikovanje, leicturo in morebitne prevode, med tem ko mora korektorski. dela navadno opra iti avtor sam. Noben slovenski arhiv pa nima sisle-miziranega delavca, kateremu bi bila publika eijska dejavnost glavna. Če Že ne edina naloga. V navadi je že, da delimo arhivske publikaeije v naslednje skupine izobraževalni pripomočki (strokovni priročniki, učbeniki), pripomočki za uporabo arhivskega gradiva (vodr.iki, inventarji), obiave arhivskega gradiva splosno-informativne arhivske pjbHkacijc, periodična strokovna gla sila, razstavni katalogi, arhivske .n zgodovinska strokovne razprave (Zgodovinski arhiv Ljublian?. ■,h je i7xlaial že v scdcmdc.-etih letih v zadnjem času tudi Arhiv Republike Slovenije). Oeenjujcm, da so arhivi skupaj z Arhivskim društvom Slovenije in nekdanjo Skupnostjo arhi vov Slovenije do danes izdr.l: precej preko ?.00 publikacij" M ni razloga, da z obsegom te dejavnosti ne bi bili zadovoljni, tako v smislu zastopanosti po skupinah kot po arhivskih zavo dih. Pregled obojega in kvalitativna analiza publikaeij bo predmet omizja. Zato se tu omc jujem le na nekatera organizacijska in materialna vprašnanja, povezana s to dejavnostjo: planiranje, financiranje, naklada in s tem povezana razmnoževalna oziroma tiskarska lehnnca avior stvo in razpečevanje. Vsi arhivi v svo-ih letnih delovnih in finančnih programih nlan rajo izdajanje publikac-j, razlog ie predvsem za to dejavnost potreben denar, niso pa ti ptani plod dolgoročne izdajateljske politike, z izjemo izdajanja vodnikov po fondih n zbirkah posameznih arhivov. Izdajanje inventarjev, virov in strokovnih razprav je v glavnem nenaertno. tdieiji objav arhivskega gradiva za zgodevino Ljubljane v preteklosti in Marihora v ¿edap osti sla izjemi. V veliki večini pa je planiranje izdaj odvisno oa strokovne uspe sob ljenosli, pridnosti in natančnosti arhivskih delavcev, zadolženih za posamezne arhivske fonde in zbirke oziroma od tega kateri inventar, objava :tli razprava je izdelana do takšne siopn«e, da jo ¡ja mogoče ohjavili brez dodatnega arhi vislic neg a dela Premalo pa upe šle varno najpomembnejše kriterije za izdajo neke puhlikaeije, kot so po-memhnost in zgoščenost informaei* v obdelanim ali objavljenem gradivu in potencialni krog upo rahnik.ov. Ravnamo se po nacclu bolje nekaj kot nič. Skoraj edini financer vse naše založniške dejavnosti je Mmistrstvo za kuluiro Republike Slovenije Ministrstvo za /.nanosi in tehnologijo zahteva za mato denaijn veliko izpolnjenih pogo- 1 Pregled publikaeii. t/danih do .ikt.ibra 19K2. vsebuje kiiatog Ra/ (¿ve publikacij arbivov in arhivskih organizacij v Sloveniji Ljubljana 14 »trJ.ii. jev, zlasti turmalnih, ki jih večinoma ne moicmo izpolniti. Sodelovanje z založniškimi hišami ni mo?no ker v svoji dejavnosti iščejo le zaslužek. Ker arhivi niso komercialne ustanove, v glavnem ne morejo svoje založniške dejavnosti prilagajali trgu, pa tudi v primerih, ko so to storili (naprimer izdaja koledarjev v Arhivu Republike Slovenije) niso od lega materialno imeli nič, za kar je med drugim krivo ludi pomanjkanje izkušeni na področju "biznisa". Denar, namenjen *za izdajanje publikacij, se porabi v glavnem za plačilo stroškov tiska in avtorskih honorarjev morebitnih zunanjih sodelavcev, čeprav lahko po pogodbah o avtorskem delu izplačujejo arhivi avtorske honorarje tudi lastnim delavcem,- v višini, ki je stvar dogovora 'Ministrstvo za kulturo predlaga od 30 do 50% polnega avtorskega honorarja glede na zahtevnost znanj za pripravo puhlikaeiji;). Tiskarska oziroma razmnoževalna tehnika naših publikacij je v večini primerov cenena, pra" tako oblikovanje in vezava. To ie pri nakladah, ki obsegajo v povprečju od 200 do 300 izvodov, razumno, tako kol je z redkimi izjemami razumna tudi tako majhna naklada. Krog uporabnikov naših publikacij je pač majhen, o braleih v glavnem nc moremo govoriti. Večina ..aklade se zamenja ali podari, najmanj pa pioda. Še eelo spccialnc knjižnice ponavadi pridejo do izvodov zastonj, narodni >n Štucjske pa preko obveznih izvodov Večina upoiabnikov ima publikacije na razpolago v knjižnicah institucij v katerih delajo. Mnenja, daje za m»ihno prodajo kriva naša nesposobnost na podučju teklami rani a in prodaje, nc morem podpreti. Publikaeije, ki 'majo UDK in ISBN klasifikacijo imet' pa hi ju morale vse, so v dnevnem ti.sku omenjene že v času tiskanja Na tiskovnih konferencah so predstavljene novinarjem in drugim morebitnim interesentom in poročila s tiskovnih konlercne javni informacijski mediji ohjavljajo dokai redno. Poročila o publikacijah so objavljena tudi v peri • odiČnih s trakovni h glasilih tistih strok, iz katerih pričakujemo največ zanimanja zanje. Večina arhivov ima lastne publikacije tudi stalno razstavljene v prostorih, kjer jih lahko vidi vsak, kdor priue v arhiv, prav med obiskovalci arhivov p? jc največ potencialnih uporabnikov naših publi kacij. Večja reklama bi hila predraga, prodaje pa nebi jistv eno povečala. IV Razstavna deja/nost Prirejanje arhivskih rai-stav je tista oblika neposredni i stikov z javnostjo, ki je bila v svetu že zgodaj predmet teoretičnih člankov, v slovenski arhivski strokovni literaturi pa jih doslej pogrešamo. Kljub temu pa sega ta naša deja/nost že v sredo petdesetih let in je temu primerno dobro razvita. Arhrvske razstave lahko obravnavamo vjaj s štirih vidikov kunceptualno-vsebinskcga, teh- ARHIVI XVIII 1995 '^nki n r^zpnvc 5 nične oblikovnega, v~gojnc-izobra?.e val nega in materialno-varstvenega Ti "idiki se dol no prekrivajo. C ;dc na knnecpl vsebine smo v Sloveni doslci pripravljali predvsem razstave, na katerih smo s pomočjo arhivskega gradiva pojasnjevali pejamezne dogodke ali procese v naši politični, kulturni ali gospodarski zgodovini. Tako zasnovane razstave so bile tudi naiodmcvnejsc. Z nekaterimi sme bili vključeni v širša družbena djgrjanja, na primer praznovanja obletnic političnih a:i kulturnih dogodkov, te so bile večinoma večje .n planirane vsaj zr, dve Ic.i vnaprej, medtem ko se večina razstav planira le za leto vnaprej, čeprav „c lahko ideja zanje že stanjša in s j lahkr že prej opravljena kakšna pripravljalna dela. VoPka večina arhivskih razstav ic v slro krvnem in organizacijskem pogledu delo enega Camcga ainiva. Sodelovanje med arhivi ter med irhivi -n drugimi kHlun.imi institucijami jc omc-■cnc v glavnem le na izpoLojc dokumentov, le v izjemnih primerih tudi muzejskih picdmetc.v, .i? j večkrat pa arhivi razstavljajo le gradivo, ki ga hn.nij i sami, kar ima vrsto prednosti, saj laico nisc oikc vezani na trajanje razstave, odpadejo neprijetna koordinacijska dela in zavarovalne premice, pa tudi slabosti (premajhna reprezentativna vrednost razstavljenega gradiva glede na obravnavano temo, z.la.;ti če ima razstava ambicije pokriti ves slovenski prostor). P* interdisciplinarnih, muzejsko-arhivskih razstavah se bili doslej nosilci vedno muzeji, kar je razumljivo. Arhivi so pri takih razstavah sodelovali na različnih nivoiih, od soavtorst/a prek izbora arhivskega gradiva do enostavne med-ir.stitucionalnc izposoje gradiva po izboru muzeja, Z galerijami, knjižnicami in zavodi za varstvo naravne in kulturne dediščine smo doslej ohojestransko sodelovali le na nivoju izposoje razstavnega gladiva in strokovnega svetovanj na neformalni ravni Arhivi so zakonsko zavezani le za pripravljanje razstav arhivskega gradiva, posebno tistega, s katerim upravlja'0, /,ato niso dolžni organizirati interdisciplinarnih razstav Zaželjcnc pa je, da bi pri takih razstavah sodelovali na višji ravni, kot j,mo doslej. Ko» na vse razstave tudi na naše prihaja vedno bn]j ali manj stalna publika- poklicni skrbniki za našo kulture, deloma ¿udt naravno dediščino, znanstveni in drogi delavci inštitutov, kjer so zaposleni predvsem zgodovinarji, in prosvetni delavci; o pet predvsem s področja zgodovinskih in s^rod r i h ved, v manjLi meri pa tudi drugih družboslovnih ved Ti organizirajo tudi obiske, svojih učencev (v manjših mestih je morda drugače) Ta pfbhka je toliko Številna, da jo je pri planiranju razstavne dejavnosti pametno upoštevati. Neka tcrjhj razstav Arhiva Republike Slovenije ta pub ika ni vzela za svoje, npr. razsfave s področja ulmske in športne dejavnosti Čeprav smo pričakovali, da jih bodf1 nadomestni Ilsii ohiskovalei, ki bi jih ze zaradi njihovega poklica takšna razstava morala zanimati, zato smo v njihovih krogih napravili tudi preeojšnjo reklamo, se tc m zgodilo. Nekateri arhivski dciavc menijo, da innjo naše razstave v povprečju premalo obiskovalcev ter dii bi jih bilo ob drugačni razstavni politiki in udnrnejSi reklami mnogo več. S prvm delom trdiive sc še lahko strinjam, z drugim r.jkakor. Tako kot ljudje nikoli ne bodo množično kupo vaii naših publikacij, ne boco nikoli triimoma obiskovali naših razstav. Res je, da vložek v reklamo vpliva na število obiskovalcev, vendar le do določene rr.ere. Mnogo vec bi n? tem pod rocju dosegli, čc bi si uspeli pridobiti lastne ustrezne razstavne prostore, sa vemo, da g i ima le Pokrajinski arhiv Maribor, pa Še ta premajhnega. Zc v sedemdestih letih smo se zavede li, da ni važno le kaj razstavljamo, ampak tudi kako. Arhiv Republike Slovenije in Zgodovinski arhiv Ljubljana sta za oblikovanje razstav že tokrat angažiral ci zunanje sodelavce, večinoma arhitekte, res pa jc, da so bili ti glede možnosti oblikovanja zaradi pomanjkanja denarja za nakup kakršnekoli razstavne opreme razen stekel, vrvi, in žebljcv zelo omejeni. Arhiv Republike Slovenije jc na primer uporabljal eenene sestavljive razstavne panoje in vitrine, delane le za nekajletno uporabo, natančno CO let, oh tem jih jc izposojal tudi drugim. Do nedavna jc bila glavna finančna postavna pri stroških razstave tisk kataloga, največkrat Črno belega. Pri zadnjih dveh večjih razstavah Arhiva Republike Sluvenije pa so oblikovalci le dobili svojo možnost in jc izkoristili do tc mere, da bi bilo najbnli prav govoriti o dvojnem avtorstvu, vsebinskem in oblikovnem, Manjše, priložnostne razstave pa Še vedme delamo kot obešanke', ki so poceni, vendar koristne in navadno zclc učinkom "tc. Priložnosti za lake razstave so lahko različne: tiskovne konference, strokovna pos ve tovarn a, pre davanja za Šolarje in druge občane in podobno. Dokumenti so praviloma razstavlj ni v originalu (izjema so le razstave fotografij, ne glede n« to, ali so originali na papirju, Umskem traku ali v kaki drugi obliki) in to iz dveh razlugov: prvič, nimamo ruti tehničnih, niti finančnih možnosti izdelati z.a razstavo dovolj kvalitetnih reprodukcij originalov, drugič pa ima original tudi unikatne vrednost, reprodukcija pa ¿c s lega vidika nonaredek Čeprav skušamo z izbcrom teh nicnc opreme in zagotovitvijo ustrezne rr.kro-klime čim boij preprečiti poškodbe v času razstavljanja, teh ni mogoče povsem preprečit. Največ poŠkudb je zaradi svellohnih vplivov. Dokumenti zaradi svoje glavne vrednosti, tc je napisane vsebine, ne morcjc hui slabo osvetljeni,; saj želimo, da bi jih obiskovalci razstav brali (alr. pa vraj regesle njihove vsebine). Svetloba, potrebna m branje, na v nekaj mesecih pisavo zanesljive poškoduje 6 Ciankiuwazpravt ARHiVI XVIII 1995 Prirejanje arhivskih razstav jt polej; pred-stavljrr ja arhivskega gradiva in njegovega pomena javnosti opravičljivo Sc 17 drugega razloga, namreč izdajanj s razstavnih katalugev, ki spremljalo vse pomembnejše arhivske razstave od začetka sedemdesetih let dalje. Večina vsebuje strokovne razprave na temo, ki jo predstavlja razstava, njihovi avtorji so nemalokrat strokovnjaki ■uinaj arhivov, najpomcmhncjšc pa je to. da je za vsako razstavo opravljeno neko razi -ko valno delo, h kateremu nas zavezuje zakon prai tako kot k nrirejanju razstav. To delo se kaže v izbori, dokumentov, k določeno razstavno temo najbolje predstavljajo in so bili zgodovinarjem raziskovalcem velikokrat Se neznani, ter v nji hovi objavi ali opisu njihove vsebine. Razstavn-katalogi nam tako v precejšnji meri nadomeščajo m^diondovnc ali celo mcdarhiv:;kc tema Like vodnike po arhivskem gradivu, saj so na stro kovno dobro pripravljeni razstavi razstavljeni najbolj reprezentativni uok"monU o problem? tiki, ki jc oh ravnava razstava, ne glede na to, kje se brarujo. V. Delo 7. neposrednimi uporabniki arhivskega gradivo To področje obsega dele v čitalnici in zunaj čitalnice. O arhivskih čitalnicah jc bilo res že veliko napisanega, vendar le s tehničnega vidika in z vidika dostopnosti arhivskega gradila iz vsebinskih in organi7.acijr.kih razlogov Večkrj' slišimo, da jc čitalnica za arhiv "okno v svet". Število obiskovalcev čitalnic narašča iz leta v lc'o Pri hajajo poklicni raziskovalci, ki brlj al mani naiančno vedo kaj hočejo, raziskovalci amaterji, ki so navadno .sposohni uporabljati arhivsko gradivo le po nasvetih iti r, pomočjo dclavccv čital nicc, in stranke, ki iščejo potrcila oziroma doka žila za upravno poslovne nnnicne oziroma nc nameravajo name uporabljati gradiva. Zla:", t i zadnji dve skupini bi potrebovali več naše pokornosti nc le strokovnem arhivističnem smislu, arr.pak v smislu komuniciranja z njimi. To pa hi moralo biti na višjem kulturnem nivoju kot jc po upravnih uradih kajti arhivi so predvsem kulturne institucije. t italniška služba, kot je zamišljena, jc pniagojcna predvsem izpolnjevanju zahtev ..i želja prve skupine Dclavcc v čitalnic- ima že dovolj dela z evidentiranjem obiskovalcev, sprejem injeir naročil, izdajanjem gradiva in p-ipc mečkov za njegovo uporabo ter nadzorovanjem uporabe, zato obisknvalcem, laikom na področju raziskovanja s pomočjo arhivskega gradi"a, ne mere šc razlagati, da arh>v ni knjižnica, knj je to gotiea ali zakaj stranka ne more dohiti potrdila o zaposlitvi, če jt delala na črno. Upo-aha arhivskega gradiva jc za kakršnokoli raziskovanje, znanstveno ali v upravno-poslovne namene bolj zahtevna kot uporaba vseh drugih nosilcev inior-macij in zahteva največjo strokovno usposob- ljenost, Res ima vsakdo pravico do uporahe arhivskega gradiva vendar le nod določenimi po goji, k? jih predpisuje zakonodaja.12 Ta predpisuje pravila ravnanja tako dclavecm arhiva kot uporabnikom arhivskega «rndiva. Med nogoj« za uporabo pa ne najdemo ničesar o strokovni usposobljcnusti uporabnikov gradiva in s te plaL ni mogoča nobena omejitev, ua pri Ticr ludi nekomu, ki nc zna niti nemščine niti latinščine, nc moremo preprečiti uporabe originalnega srednje veškega urbarja. I.[poraba sicer nc bi smela pr zadeti arhivskemu gradivu Škodo, vendar tega pogoja pri uporabi originala m mogoče dosledno spoštovati. Arhivski o tla^ci sme zainteresirani, da čim več podatkov i7 arhivskega gradiva prde do javnosti in z vsem svojim deiom to tudi omogočamo. Vendar bi morali nreprečevau uporabo arhivskega gradiva, če je 5c vnaprej jasno, da od nje nc bo nikakršnega učinka Mirda bi se kdo po enournem predavanju o tem. kai jc arhivsko gradivo, v kakšnem primeru lahko v njem pričakujemo podatke, ki nas zanimajo, in kako jc mugoče priti dc njih, katera znanja so pri tem potrcMa itn , premislil, kar nc h' škodovalo nikomur, kori.stilo pa arhivskemu gradiva. Tu pa se stikata področje neposredne uporabe arhivskega gradiva in področje vzgojno-izobraževal nega dela v arhivih. To bi morale namreč poleg večanja zanimanja za arhivsko gradi "o n našo dejavnost ter usposahljania za uporabo gradiva tudi opozarjati na možnost poškodb in Qjp uničenja zaradi nepravilne ah prepogoste uporabe, Knkčen uporabnik manj, če je Ic-ta le številka v statistiki nas nc b! smel skrbeti pa čeprav je število uporabnikov poleg količine gradiva, k: ga hrani nek arhiv, glavni argument pri dokazovanju naših materialnih in drugih potreb. Reševanje pisnih vlog strank, ki že ijo podit kc predvsem za upravne in poslovne namene, je kot oblika stika z. javnostjo pn nas kar zadeva teoretične obravnave, šc najbolj zanemarjeno, čeprav ravna obse- tega dela poxbnc v zadnjih dveb letib najhitreje narašča- Čeprav sicer v rc feratu ni; govorim o izobraževanju lastnih delav cev, menim, da bi se dalo brez vlaganja vc!ikih sredstev in strokovnih naporov hitro izbolišati odgovore na vloge sirank po vsebinski in (orni al nc-upra/ni strani. Občani, ki konlaktirajo z arhivom po tej plati, so v zadnjih letih :Tinogo številnejši )d uporabnikov arhivskega grad:va za raziskovalne namene, obisko"alcev razstav in predavanj icr od hraleev našib publikacij. Zato hi morali bolj paziti na to. da jim s počasnostjo, površnostjo in nczaintcrssiranostjo pri reševanju njihovih vlog nc bi dajali razlogov za slabo mnenje o nas. 1 Pravilnik o pogojih 7i uporatvi arhivbk-cjia gradiva (Ur. 1 SRS il. 34/Slf. ARHIVI XVIII 1995 Čianki iti razprave 7 ZAKLJUČEK ' C *■ Slovenski arhivi se zavedajo pomena dela za javnosi in stikov i javnostjo, tc delo ima 2c l.adicijc. V primerjavi i osnovnim arhivskim djlcm in delom za javnost v lirtnt jc dovolj obseino in razmeroma vsestransko. Pojdimo le v -m:n kvaliiete, ne pa v nove ča nje. obsega. ¿a morebitno'oblikovanje smernic za nadalj-nu a/.voj tc nase dejavnosti pa bo potrebno počakati vsaj do konta tega zborovai.ja ZUSAMMEN FASSUNG ÖFFENTLICHKEITSARBEIT IN DEN SLOWENISCHEN ARCHIVEN VLADIMIR KOLOSA . Der ÖffcntlichkeiisarDcu wurde in der Fachd'skuss'on bisher nur wenig Hair. eingeräumt. Dies Scdcutet jeücch "ient, daß dieses Tiitigke'Isfeld auch in der PraxY ver nachliissigt wurde Ganz in Gegenteil: in diesem Ai beitsbereich kann' die slowenische Archivistik ' ü>f dne Jahrzehntelange Tnditicn turilck blicken »nd crt«primt dem europäischen Durchschnitt, wu1' auch »ron Auria: idsexpeiU.i bestätigt wi.^. Unter öffcntlichkcitiartxn'.' werden hei uns Hinf Tätigkeitsfelder .subsumiert1 Cffertf lichkeitsiirbeit 'in den Medien, pädagogische und Bildungiirbeii fhierher gehört auch die Zusammenarbeit mit allgemeinen Bildung* Institutionen aiiF allen Ebenen) Veröffentlichung"'- unti Vcrlagstiitigkeit der A-chivc (die vor allem in den letzter 20 Jahren große-Fortschritte erdel. hat), Aus Stellungstätigkeit (existiert seil der Mitte der fünfziger .iahre und kann pufi die längste Tradition zurückblicken) und der Utrgang mit den Btnutzem des \rchivgutes (Kontakt mi' Lesirn :n ArchivLesesälen lind Korrespondenz tnii Benutzern die Zahl der letzte Ten ni.nml in den letzten Jahren sti'.rk 7.11), SUMMARY PUBLIC ACTIVITIES AND PUBLIC RELATIONS OF THE SI OVENE ARCHIVE^ Allhough the is mes connected to ihe public activities and public relaiions of 'he Slovene archives wee jnly scarcely deall wirh in ptofessional publications, ¡hey were not negle;tcd in archivai practice. On the rontmry, the ae tivitcs have a long tradition and, a.s foreign professionals also established, can be easily compared to similar activités irt Europe 'Hiey can be divided into five levels: public relations through mass media, pedagogical :md edncationai activités of the archives (among tliem is aJso the cooperation wi'.h genera! educational institutions on all levels), publishing and ediiorial'activities of the archives, which have grnwn markedly during the l;ist twenty years, exhibitional activities (w.th 'he oldest tradition dating back to the mid-fiflies), and giving assistance to the users of archival mate rial (to the visiors of the archives' reading rcoms as well as dealing with written inquiries; Ihe number of the East has increased rapidly in the las: few years). VLojvoda Avgust BrunsvtSko-Luneburšk. v svoji biblioteki, namcsčuni nad Konjskim hlevom v Wol ienbiittlu, grafika, okoli 1050. Biblioteka je ob njegovi ■ smrti leta 1666 obsegala okmg 135000 spisov v 31iXX) 've/kih medmjimt nad 2^00 rokopisov, Menda je bila tedaj največja kn;ižntea na svelu.