255. številka.
Ljubljana, v torek 8. novembra.
XXV. leto, 1892.
lakaja vaak dan sveter, iaiml&i aedelja in praanike, Ur velja po polti prejeman ca avatro-oge rake dežele aa vse leto 16 gld.t za pol leta H gld., za četrt leta 4 t,-l<i., za jeden ■ mno 1 gld. 40 kr. —Za Ljubljana brez pošiljanja na dom ca vse leto 18 gld., aa četrt leta I gld. SO kr.,*ka J&Sen mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. aa Četrt leta. — Za taje dežele toliko vefi, kolikor pofitnma zna&a. Za»oananila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat^tiBka. Dopisi naj se issvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in apravnistvo je na KongreBiietn trgu st. 12. DpravniAtvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Doktor vitez VVaser.
Te dni sklenil je svojo uradniško karijero mož, katerega bo, kakor smo že včeraj naglašali, ohranil narod slovenski v trajnem a skrajno ru*veselem spominu. Oseba ekscelencije viteza Waserja ostala bo tesno zvezana z najburnejšo dobo našega boja za narodno jednakopravnoat in marsikak slovenski Bodui uradnik se danes z bridkostjo v srci spominja žalostnih ur, katere je moral doživeti za časa višjesodnega predsedstva tega najodločnejšega nasprotnika uaroduosti naše in jezika našega. —
S pozorišča ni izginil samo uradnik, temveč tudi politik Waser in kot tak bil je mož prava poosebljena „contradictio in adjeeto", bil nam je značaj bivšega višjesodnega predsednika (iraškega prava zagonetka. On, ki je bil kot c. kr. ininisteri-jalni uradnik verni učenec in posnemovalec svojega mojstra Herbsta ter skupnu ž njim izdelal naš tiskovni in društveni zakon, on, ki na Štajerskem 8| loh ni poznal slovenskega jezika, temveč le „das wiudische Idiom", on, ki se je upiral vsak dan in pri vsaki priliki z vsemi sredstvi uvedbi slovenskega jezika v sodne urade — on trdil je vedno, da se B politiko ne peča in da je najlepša krepost avstrijskega sodnika politični iudifereutizem! Uporabil je vsako umestno in neumestno priliko, da je v stran in skozi okno govoreč svoje »nepolitične* govore povdarjal svoje čudno načelo o političnem indiferentizmu in nikdar ni bil svet v dvomu, da veljajo tista posvarila ekscelencije Waserja jedino le slovenskim njegovim podložnikom. Tako je povzdignil svoj glas mož še letos o priliki odlikovanja njegovega propalega kandidata za mesto personalnega refereuta slovenskih dežela v pravosodnem ministerstvu in tako glasil se je tudi njegov aSchwa-nengesanga pred par dnevi na odhoduici novoime-novauega dvornega svetnika pri najvišjem sodnem dvoru, pl. Sehrey-a. .Sodnik bodi kakor devica, ki ne gleda ne na desno, ne na levo", tako su tekle iz ust medene besede ekscelenciji VVaserju, a ne vprašajmo, kako je on sam izvrševal ta svoj nauk. Na desno pač ni gledal, pač pale prepogostoma na levo in čudne pojmo o političnem iudiftireutizmu moral je imeti mož, kateremu je bil v tem pogledu poleg   samega   sebe  uzor   — pokojni Heinricher.
Več povedati zabranjuje nam zakon, kateremu je stal oh zibeli baš vitez VVaser sam.......
Uzor nepolitizujočega uradnika avstrijskega tedaj vitez Waser ni bil in narod slovenski protestuje z vso odločnostjo £udi zoper to, da bi se imenoval ta mož uzor sodnika avstrijskega, ta mož, ki jo z vsemi svojimi nemalimi silami delal zoper pravice slovenskega jezika po sodnih uradih, kateri ni spoštoval politične svobode slovenskih sodnih uradnikov in katerega je morebiti prav neopravičena mržnja zoper slovensko narodnost, med katero mu je tekla zibelj, ohranila v držami službi nezaslišano dobo 58 let.   Le pojdi torej.....
Kako bo pod njegovim naslednikom, ne vemo, a to zavest imamo, da slabeje ne more biti in menda tudi tako slabo ne, kakor pod ero Waser. Saj je težnjam slovenskega naroda lahko ustreči vsakomur, kdor mu ni načelni nasprotnik. Saj ne zahtevamo druzega, nego pravico, utemeljeno v državnih zakonih in kje naj jo iščemo v prvi vrsti, ako ne pri apostolih pravice in resnice, pri sodnikih? Mi želimo torej sodnikov, ki nam slovenski uradujejo dobro« hotno in drage volje, ki so, če ne naši rojaki, podporniki naših pravičnih kulturnih teženj tudi izven urada. Do takih uradnikov in sodnikov ima pravico vBuk narod in če se bodo tako držali nemško-misleči sodniki na slovenskih tleh, tedaj bb bodemo malo brigali za njih politično mišljenje. Mi smo torej glede političnega indiferentizma mnogo liberalneji, nego vitez VVaser. Prav zaradi tega pa moramo zahtevati, da ravnopravnost velja tudi tu in odločno se zategadelj zavarujemo zoper to, da seo „vznemirjenju" in krivici govoriči in pisari takrat, kadar bi se imel namestiti v jezikovno mešan okraj sodnik ali notar, rodom in po prepričanji Slovenec, in da se nemškim kričačem na ljubo privošči slovenskemu kmetu na Koroškem k večjemu slovenskega sodnega slugo.
V tem pogledu želeli bi torej pri novem predsedniku višjega deželnega sodišča Graškega drugačnih nazorov, nego jih je gojil naši pravični stvari na kvar njegov prednik; želeli bi, da bi ne oviral sistematično izvrševanja zakonite jednakopravnosti pri sodiščih, da bi ne zapiral duri našemu jeziku, da bi ne gledal „ue na desno, ne na levo* in da bi dejanski izvrševal zlati rek, na kateri se je tako
pogostem   skliceval   vitez  Waser:    »Fiat iustitia pereat mundus!"
Ako se pa ta naša želja ne bo izpolnila, tedaj tudi še ne bodemo obupali. Preboleli smo Herbsta, Schmerlinga, Ileinricherja in Waserja, oni so odstopili iz bojnih vrst, a narod slovenski stoji danes na braniku svojih pravic odločno in neustrašeno, on živi in napreduje in ... .
si fractas illabatur ovbis, impavidum terient ruinae.
Pol i runi i razgled.
Notranje <l«*zele.
V Ljubljani, 8. novembra.
Uržavnl »bor. Vsi listi konstatujejo, kako neugoden utis na člane liohenvvartovega kluba je naredilo to, da je grof Tastle na Plenerjevo interpelacijo takoj odgovoril, za Uohenvvartovo se pa niti zmenil ni. Lvov.ska „Reforma" pravi, da so v Hohenvvartovem klubu nastala razna nasprotstvu. Slovenski poslanci hočejo baje izstopiti in tudi konservativni veleposestniki češki ho skrajno nezadovoljni. Grof Hoheuvvart se trudi izravnati nastale diferencije, a dvomi 8e, da se mu bo posrečilo. — Budgetni odsek sešel se je včeraj. Načelnik Plener je predlagal, naj se vrše posvetovanja o proračunu skrajšanim načinom, to je, nevažne reči naj se spravijo v zbornico, ne da bi se odsek posebe o njih posvetoval. Temu nasvetu upiral se je samo mladočeški poslanec dr. Kaizl. Naposled se je ukrenilo po nasvetu Plenerjevem s priBtavkom, da je posamne točke tistih delov pro« računa, kateri naj pridejo kar pred zbornico, ako želi kdo kaj pristaviti, vender predložiti tudi odseku.
Dr. Riet/er o češki konferenci. Predvčerajšnjim govoril je dr. Ilieger v Praškem češkem klubu o usj>ehu konference odposlancev. O parlamentarni situvaciji je rekel, da je za Čehe neugodna, da se pa to ne bo spremenilo. Če se levičarjem tekom 12 let ni posrečilo uničiti Taafteovo vlado, se to tudi maloštevilnim Mlado-čehom ne bo posrečilo. Nemški listi skušajo vse češke tirjatve osmešiti, kakor so o svojem času delali z madjarskimi željami, a Madjari so vender dosegli, kar so hoteli. Stvar, za katero se poteza cvet avstrijskega plemstva, ni smešna. Z mnogih Nt rani i se ugovarja, da se vlada I. 1879, ko so Čehi zopet natopili v državni zbor, ni zavezala, da bo v mioUterstvo poklicala ministra-rojaka. Zavezala Be |e positlVDO in govornik obeča, da bo pred
LISTEK.
Dosegla je kneginjo.
(Češki spisal Boh dnu K h m i n h k y , preložil Vinko. (Dalje.)
Njegov starši brat, princ Ferdinand Jožef, rešil je finance svoje a tem, da je puslednje dni postal zet človeku, kateri je imel razven štirih milijonov svojega imetja in jedine hčere na Dunaji, v Parizu in v Berliuu velike bankovne zavode in neugnano željo, da bi postal vsaj baron.
Poroka vršila se je na Dunaji z veliko gizdo in slavo vkljub vsemu temu, da je vse plemenitaštvo nad to mesalijnueo pomiluje* zmajevalo z ramami in da se je izmej sorodnikov prinčevih ni udeležil nikdo. Oče ženinov opravičil je sebe in kneginjo z holehnostjo. In to ni bilo izmišljeno. Vsaj živci Njegove svetlosti bili su v istini nevarno pretreseni, stari kavalir postal je zelo nervozen, tako da mu je telesni zdravnik naročil, naj se čuva kolikor le mogoče. Knez, strasten kadilec, odreči bo je moral tudi kadenju in kuhar je tožil, da v svojih službah
svoje žive dui ni skusil toliko kot sedaj, ko se knez mnozih jedil ni niti dotaknil in se o druzih izražal, da jih kuharju pomečo v glavo. Jedina tolažba ubo-zega mojstra gastrouomiške umetnosti bila je ta, da bode tuli takrat, ako bodo nenadoma izpojen iz službe, kakor mu je grozil knez, vender le imel zagotovljeno bodočnost brez vseh skrbij. RivnajoČ se po vzgledu svoje okolice, vedel aj je kuhar vkljub dosti skromne plače pri svojih omakah, nakipk h in vinu v petih letih prigospodariti toliko, kot bi bila plača njegova znašala celih dvanajst let.
In vender sam in z rodbino svojo nikakor ni živel skopo, niti ua misel mu ni prišlo, da bi odrekel sebi najdražja vina, svoji ženi najlepše obleke in deci drage in gizdave igrače ... O, pri tej gospo li se je živelo jako dobro, in če je bil tudi kdo tam pa tam malo ozmerjau, znal si je to nagraditi na drug koristen način . . .
III.
Ko se je princ Evgen prišel zdravit k svojim roditeljem, ne bil bi ga nikdo spoznal. Zapustivši pred petimi leti grad svojih pradedov, bil je junak poln muči in ognja in lep, taku da ni bilo čudo, ako
se je govorilo o njem, da se bode v glavnem mestu zaradi njega marsikaki devojki zmešala pamet.
In sedaj se je ta petindvajsetletni mož vrnil onemogel in pohabljen na duhu in telesu, njegovo obličje je bilo bnlehno, upadlo in mrtvo in njegove oči so bile mrkle in tope kakor vseh tistih, katerim je jedini namen življenja pitje. Sicer pa se nikdo Izmej slnžabništva ni čudil takemu koncu; vsi so vedeli, da je bil princ že dolgo udan pijači in da se je nekoč o pogrebu tete svoje tako napil, da so ga morali zapreti v sobo, da bi pred drugimi gosti ne delal pohujšanja in Bramote . . . Takrat je mati njegova zbolela tako hitro in nevarno, da nekaj gostov dva dni ni ostavilo gradu, boječ se, da bode kneginja odšla za ranjko sestro svojo . . .
Z bolnim in onemoglim princem naselila se je v gradu res prava nesreča. Nikjer ni bilo videti mirnega in jasnega obraza, goBpoia, uradniki in služabniki hodili bo kakor pod težo dušečega mraka, ki se je zbiral nad njimi.
Knez, ki bo je zadnje dni neprestano posvetoval z ravnateljem in tajnikom, zbolel je ua-gloma.
Ležeč na postelji, podpisal je 'sedaj  bled bo-
hvr»jo smrtjo to in še marsikaj drugega, kar je važno, zaupal kakemu prijatelju, da bo mogel gradivo porabiti. Konferencija odposlancev je bila manifestacija posebnega pomena, ker so se je udeležile vse Htranke. Nemci bi si mogli čestitati, da se jim posreči zbrati na konferenco vse svoje stranke in doseči toliko, kakor Be je doseglo na konferenci čeških odposlancev.
Čehi in liani.
r Moskovski j a Vjedomosti" priobčujejo pogovor, katerega je imel ugleden ruski novinar h poslancem Eimoin Ta ie rekel o razmerji mej čehi in Rusi nastopuo : Mi smo vedno za habsburško dinastijo, katero so naši predniki prostovoljno poklicali na češki prestol. Mi smo za habsburško monarhijo, ker bi je brez nas sploh ne bilo. Ako bi iisb po-nenričili, kakor so nas pokatuličamli, izgubila bi monarhi ji pravico do obstanka. Čeprav muh katoliki in je versko vprašanje na Češkem rešeno, vender smo Slovani in želimo to ostati; iz vse duše čutimo sorodstvo z vzhodnimi Slovani, ne gledamo pa preko mej monarhije, ker nosimo svoje bIo-vanstvo v srci. Od Rusijo ne pričakujemo in tudi ne želimo inaterijelne pomoči, dovolj so nam nie simpatije iu moralna podpora. Zauašamo se samo na lastno svojo moč iu na dobro svoje pravo. Vero v ruski uarod in spoštovanje do njega črpamo iz ruske kujiževnosti in skušamo z njo seznaniti svoje rojake. Najhujše skušnje smo že prestali. Ostali smo Ceni in to in nič drugega hočemo vedno ostati.
Of/e rska k i • i za.
Mmisterski predsednik grof Szaj>ary bil je včeraj dvakrat v avdijenci pri cesariu in ker ni dobil vladarjevega privoljenja, da poskusi cerkveuo-politična vprašanja rešiti 1 neke vrste represalijami, podal je ostavko celega kabiueta. CeBar se še ni odločil, vzprejme li demisijo ali ue. Glasom oficijds-uega poročila izjavil se bo jutri grof Szaparv na koufer uci liberalne stranke o cerkveuopohtiČnih vpraša;.jih. V poučenih krogih govore, tla bo Sza-pary poskusil ministarstva rekonstruirati, čuje se pa tudi, da misli cesar nekatere odlične parlamentarce, zlasti Tiszo in Szella vprašati za svet. Zlasti Tisza stopil je kar hij)oma zopet na plan, ker sedaj se šele vidi, da je on jirouzročil vso krizo. Tisza in za njim stoječi dei liberalne stranke zahtevajo, naj se takoj uvede obligatorni civilni zakon, čeprav ni dvoma, da se temu upirajo ne samo odlični krogi, zbrani na dvoru, ampak tudi duhovščina in večina magnatske zbornica. Ker v tem vprašanji soglašajo z delom liberalu« Btrauke tudi vse opozi-cijHke i rake o, morala bo vlada odstopiti. Naslednik Szaparyiev de ni določen; imenujejo se zlasti Tisza, Szell m hrvatski ban grof Khuen-Hedervary. Najbrž bo naslednik Szapnryjev opustil rešitev cerkveno-političnih vprašanj v tem zmislu, kakor se numerava sedaj, ker ne bo dobil privoljenja krone.
%; ii » II .3 c ifl 1*4« re, Italijanske volitve. Sodeč po izidu prvih volitev iu po kandidatih sme vlada računati, da bo imala v zbornici do 400 glaaov večine. Volitve se vrše" ob jako neznatni udeležbi in v najlepšem redu, le v Notu na Siciliji spoprijeli bo bo volilci tako, da je morala policija posredovati. Volitve karaktenzuje aosebno to, da so intransigentni radikalci popolnoma propadli. Naj-odhčnejši njih vodje niso dobili mandata, niti Ca-vallntti ne. Imhriani je v Napolju propadel in si le z neznatno manjšino štirih glasov priboril mandat za Korato v Apuliji. Sjdoh se je ta del Italije, nekdn; zaslonih i radikalizma, popolnoma sprevrgel. Č<m so Ajmljaui prodali svoie vino, opustili so opozicijo. V Rimu zmagal je Tržačan Darzilui, v Milanu pa, ki je bil še pred dvema letoma trdnjava radikalnega iredentizma, projiadli so v notranjem mestu vsi radikalni kandidati — skratka, volilna zmaga vladne stranke   je  si;ajna,  a  bo  li vlada
daj rudeč kupno pogodbo, s katero se je naglo prodalo nekaj dvorov.
„Na knuci," šepetali so si podložniki, in kjer jp kdo mogel, skušal je po uplivu iu priliki naglo ohraniti kaj — zase. Nikomur se ni dala očitati krivda, govoriti ni smel nikdo: drug drugemu so gledali v karte . . .
In v tej največji zmešnjavi, v tej različni naglosti, v tem žalostnem drvenji iu Bplošnem vrvenji iu molčanji razjiredla se je v gradu preprosta idila: vse je kazalo, da se je princ zaljubil v gospo SteJ8kalovo.
Njen mož je bil na kneževo naročilo odšel v Prago, kjer Be je pogajal Dog ve s kom in o čem. Iskal je baje denarja za gospodo. Na svojo roko pa se je podal na češki jug, kjer je ugodno prodal svojo vćliko last, kupljeno pred kakimi petimi leti.
Povsod se je vršilo nekaj tajiustvenega. Duš ljivo in nezdravo je bilo v tem vzduhu in težko se je dihalo v teh razmerah, bilo je, kot bi vsakdo pred drugimi skrival kako tajuost, kot bi vsakdo čutil, da bodo ti nemožui in čudni odnošaji trajali le nekaj časa in da se nekaj /godi
In res se je zgodilo. (Dalje prib.)
mogla s pomočjo te stranke res urediti državno gospodarstvo, to je drugo vprašanje.
Nemški glas*
Kakšne nazore imajo konservativci na Nemškem o razmerji mej Avitrijo in Nemčijo, pojašojuje najnovejši napad Berolinake »Kreuzzeitung*. List, pišoč o novih vojaških predlogah, pravi, da je Nemčija prevzela težko breme trgovinskih pogodeb le da izvrši patiijotičuo dolžnost ter ojači Avstrijo v toliko, da bi mogla pomnožiti in popu!uiti svojo vojsko. A namesto da bi habsburška monarhija, dobivši vsled trgovinskih pogodeb dovolj denarja, [•umnožila vojsko, lotila ue je regulacije svoje borzne valute. Isti list se tudi togoti, da nemška vlada ni porabila ugodne prilike ža napad na Rusijo. Lani, m je bila lakota, bila je Rusija tako slaba in onemogla, da bi bilo prav lahko pobiti jo korenito. — To je gotovo karakterističen glas, zlasti ker je „Kreuzzeitung" pripoznano glasilo nemških konservativcev in aristokratov.
Agitacija v lieljijL
Socijalisti in drugi uezadovoljni elementi začeli so sistematično agitacijo, da uprizore kolikor več mogoče demonstracij za splošno volilsko pravo. Razburjenost v teb krogih je jako velika. Socijalisti ! ozivljojo svoje somišljenike, naj ne pozdravljajo kralja nikdar drugače, kakor s klicem: „Vive le suflrago universel." Navzlic temu ue marajo kleri-kalui iu liberalni politiki dovoliti splošnega voliI-skega prava. Ljudska nevolja obrača se zlasti zoper liberalce, ker bo ti obečali za to pravo glasovali in Ih vsled teh obljub pridobili si podporo soci jalistov. Tako nepošteno postopanje mora slabo uplivati na nerazsodno množico in res se kaže, da se množe vrste anarhistov nenavadno hitro.
Dopisi.
Iz Vipave 5. novembra. [Izv. dop.] (Čudno postopanje. — Samomor.) Že večkrat sem čul o malih dogodbicah, katere se vrše tu pri nas. Čul sem namreč o nekem pritisku na nekatere tukajšnje cestne dninarje, kateri vselej slepo ne ubogajo lovca in mlinarja g. M. Neverjetno se mi je zdelo pasa-linsko postopanje tega gospoda. Ker nas pa sveta dolžnost veže, braniti pred vsakim pritiskom našega ubozega delavca sočloveka, pričel sem o priliki opa-zivati ravnanje gosp. M. z nekaterimi dninarji ali delavci. Povpraševal sem te tudi, kako postopa omenjeui gospod ž njimi in tako prišel sem do prepričanja, da si v resnici jemlje ta gospod pravico ali oblast, kakeršne mu nihče podelil ni in kakeršne on nikdar imeti ne more.
0 vsem tem čudnem ter graje vrednem ali celo kaznivem postopanju g. M. nočem danes na drobno pisati, to bodem storil kasneje ako bode treba. Dotične oblatiti bi le naprosil, naj blagovolijo povprašati ali poizvedeti, zakaj so nekateri delavci odstranjeni od dela na državni cesti, aleopram so jako pridni in vešči, pa tudi sila potrebni zaslužka. Radovedni smo pa tudi, koliko časa je treba prakticirati pri g. M., da kdo postane c. kr. cestar. Pravijo namreč, da g. M. določuje, kdo dobi službo cestarja; koliko je na tem resnice, ne vemo, to pa vemo, da v to marsikdo veruje.
Za sedaj zdelo se mi je potrebno le toliko omeniti. —
Včeraj na večer ustrelil se je tukajšnji konjač ali konjederec. Prišel je domu ter prinesel seboj puško, katero je bil isti pnpoludan kupil. Bil je, kakor pri njem običajno, vinjen ali bolje rečeno pijan žganja. Doma se je spri z ženo, katera je ž njim sila mnogo pretrpela; ves razkačen ji zažuga, da jo mora ustreliti. Ker je žena zbežala po vrtu, tekel je za njo, a ker je ni mogel dobiti, sezul si je jedno nogo, sedel k neki hruški ter se ustrelil v prsa, tako da je takoj mrtev obležal. Zapustil jo ženo in dvoje mladoletnih nepreskrbljenih otrok, ki bo v istini usmiljenja vredna.
'M* Nabrežliie, začetkom novembra. [Izv.dop] (Novo pevsko društvo.) Zopet nov dokaz ua-predka in zavednosti naših občanov je pač novo ustanovljeno pevsko društvo „Nabrežina". Imamo si-liiij že troje slovenskih društev v občini, ki ni ravno velika, imamo bralno društvo, hranilno društvo in novo pevsko društvo. Velikega pomena je ravno ob jezikovni meji ustanovitev slovenskega pevskega društva, bhj vidimo v tem. da se narod dan na dan bolj zaveda in je pripravljen, vedno srčneje bojevati se proti nevarnim sosedom. Ne samo iz ljubezni do petja Bploh, koja je ustanovitelje pač v prvi vrsti vodila, temveč iz ljubezni do slovenskega petja, do prelepih naših narodnih pesni i, vzbudila bo je med tukajšnjimi pevci misel, ustanoviti pevsko društvo. Smem reči, med pevci, saj takih ima Nabrežiua obilo let in zares dobre; in da
bodo ti kot društveniki dosegli v malem času velikega uspeha, nadejati se nam je tem bolj, ker ima društvo izvrstnega pevovodjo.
Da se je pa društvo moglo ustanoviti, za to gre zahvala vrlim NabreŽincm, ki so v malo dneh složili svoto, § katero se je kupil za društvo klavir, se je najela aoba, napravilo pohištvo in note. Okrožnica osnovaloega odbora imela je v tem oziru nenavaden uBpeb. Oglasilo se je tudi veliko število drustvenikov, ki bodo radi podpirali pašu društvo. Saj no ideje, koje ima vodstvo za prvo bodočnost, povsem hvale vredne. Gojila se bo v društvu slovenska pesem, poleg te se ho vadilo tudi cerkveno petje; da ima društvo zagotovljen naraščaj, priredil se bo poseben oddelek za začetnike. Tudi teh se je zglasilo precej. Imamo torej od vseh strani dobre podpore in to nam je zagotovilo, da se bo društvo lepo razcvitalo in raslo in to želimo novemu društvu iz vsega srca.
• Dalenjn latra 5. novembra. [Izv. dop.] (Beseda vinskim trgovcem.) Večkrat že sem mislil napisati te vrstice, a sedaj ne smem odlašati. Znano vam ju vsem vinskim trgovcem, da vas nadlegujejo amešetarjiM ali kakor se tu zovejo „aen-sali", kadar pridete vino kupovat. Kateri od vas nima kakega prijatelja ali znauca, gre jim na liina-nice, ker ti ljudje vas navadno peljejo k narodnim nasprotnikom, kateri imajo običajno mnogo slabeje vino, nego kmet. Ti ljudje zopet od kmeta, kateri jim je dolžan, kupijo prav po ceni vino in ga vam zopet dobro prodajo. Potom se vam lepo smejejo, se vam ližejo in dobro hrvaški divani jo, dokler od njih vino kupujete, a ko ste ga kupili, in ko vas več ni, potem ste cigaui, čiči, berači i drugo. Zato vam dam dober svet, da kupujete vino jedino le od kmeta, od kojega dobite bolje vino in ceneje. Ako pa pišete kakemu prijatelju ali znancu za ceno, onda vas prosim, ne pišite na dopisnice, nego v zalepke ali v zapečateno pismo, zakaj vam precej povem. Na naših postih ni vse, kakor bi moralo biti. Moj prijatelj je pred nekaj dnevi pisal vinskemu trgovcu na Kranjsko, da mu bode prodal vino po toliko in toliko, Tega pisma pa dotičnik ni prejel, nego dopisnico od nekega mešetarja, ki je vedno v poštnem uradu, in ta ga vab', kakor boste razvi-dili iz njegove dopisnice. Mož jo bil pa vender toliko pameten, da je poBlal dopisnico tega „falota", kakor ga on zove, v rekomandiranem listu mojemu prijatelju, kateri je debelo pogledal, prebravši dopisnico. Dopisnica pa ae glasi od besede do besede :
N. N. v N.
Blagorodni gospod! Ovde letos imamo prav izvrstna cerna Vina, cena je po 13 f. etc. franko na staziju  zato ako potribujete  pište očemo  dobro  napraviti  i kažite drugim, ako potribujete neka dojdu. Spoštovanjem vas pozdravim
tslodi podpis Vinski sensal. Človek i/, tega ne more druzega sklepati nego to, da je dotičnik na pošti pismo odprl iu ga spravil, a sam je dotičniku pisal, da bi mogel kaj pri-mešetariti, a oni drugi bi ostal slepar. Zato pozor na ljudi, kateri vam pišejo o vinu, da ne verujete vsakemu, in da poprej še pri kakem znancu povprašate, kako je b tem ali onim človekom. Vsak vam bode rad odgovuril, kateri ima ljubezen do kmeta, da speča prej ko mogoče svojo robo in do vas, da dobite dobro kapljico. Toliko za danes, ako ne bo pomagalo, pridemo na dan z imeni.
Domače stvari.
— (Osobne vesti.) V včerajšuii avdijenci presvetlega ceBarja na Dunaji imela sta čast biti vsprejeta vpokojeni dež. predsednik baron \V in klor in voditelj dež. vlade  dvorni svetnik baron H e i n.
— (Afera Spinčičeva) Imunitetni odsek državnega zbora buvil ho bode v kratkem z afero Sjiiuč ćevo in, kakor se čuju, pozval bode predse tožitelja poslanca S p inči ća in toženca naučnega ministra barona Gautseha, kateri bo moral odseku izročiti tudi vse akte, zadevajoče to stvar.
— (.Slovensko gledališče.) Jutri (sredo) bode trinajsta slovouBka predstava v deželnem gledališči. Igrala se bode jako kratkočasim in efektna Schoathnuuva burka v 4 dejaujih „Zlati pajek", ki se je tako dopadla, ko se je lani igrala prvikrat na čitalniškem gledališkem odru. Brez dvoma bode privabila tudi jutri prav ubilo občinstva v gledališče in bo uam je nadejati zopet prav prijetnega gledališkega večera.
-._Li_i_
— (Nabiranje krajepianih imen.) V novejšem času so poslali izgotovljeno delo: nad-učitelj Žarovnik za Gorje in Zasip; Župnik Rjžek v Starem Trgu pri Poljanah: za katastralne občine: Stari Trg, Deskćva Vas, Prelesje, Pred-grad in Jelenja Vas občine Starotrške; za Ra-dence in Sodevce občine Radenske; konečuo za občini Podgora in Dol; učitelj Kotnik: za Žu-s «m ; župnik Žičkar: za Vitanje, Dolič, Pak o, S ko mre, Brezen in Ljub niče.
— (K no vembers kem u avance-mentu) mej domačim vojaštvom, o katerem smo poročali nedavno, imamo še dostaviti: Poveljnik šta-jersko-koroškega brambovskega polka št. 4 podpolkovnik Norbert Rive" pl. Westen imenovan je polkovnikom; poveljnik brambovskega batalijona št. 25 v Ljubljani major Ivan Wodniansky podpolkovnikom in kadet Avgust Skabar brambovskega batalijona št. 24 v Novem mestu poročnikom. V neaktivni vojski imeoovaui so: za nadporočuika poročnika Fran "VVerniseh in Julij Kramar hramb. bat. št 25 v Ljubljani; višji zdravnik dr. Otokar Roža nek bramb. bat. št. 24 v Novem mestu polkovnim zdravnikom in računski poročnik istega batalijona Gustav Leinauer računskim nadporočnikom. Poveljnik deželne žandarmorijske komande št. 12 v Ljubljani major Karol Rum mer imenovan je podpohtovnikom, Žandarmerijski nad poročnik Lad;sl. Pawlowski pa stotuikom.
— (Plastična podoba bitke pri K u stoci) razpostavljena bode samo še do konca tega tedna v redutni dvorani. Opozarjamo torej vse one, ki še niso videli tega zares zanimivega umotvora, da si ga ogledajo. Posebno šolski zavodi naj 86 požunjo, da učenci mogo skupno ogledati si to patrijotičuo podobo. Do zdaj je bilo ž>* nad 5000 obiskovalcev v redutni dvorani, gotovo lepo fi te vilo, ki govori dosti jasuo za izbornost razpostavljenega umotvora.
— ( Uč i t e 1 j s t vo Krškega okraja) voli v četrtek, 10. t. m., na sedežtb okrajnih sodišč tega glavarstva za dobo dveh prihodnjih let zaRtojmika svojega v c. kr. okrajni šolski svet. Da ue bi se glasovi jireveč cepili — piše ae nam — kar je lehko mogoče pri tej na 4 kraje ločeni volitvi, in da bi ho pravi mož izbral; nazuanjamo, da so se nekateri odlični učitelji odločili, zjediniti svoje glasove na g. Lavoslava A bram a, nadučitelja v Kostanjevici, ker je ta bil že v prejšnii dobi dober zastopnik in ker je znau kot odločen in značaj en branitelj šolsk.h, učiteljskih in narodnih iuteresov.
— (Promet tujcev v Postojinskem okraji.) V minulem poletji bilo je v Postojinskem okraji: V Postojini 832 strank z 2080 osebami (1380 moških in 700 žeuBk), v Bistrici 50 osob, v Razdrtem 16, v Senožečah 85 in v Vipavi 89 osob. Izmej tujcev jih je bilo 733 s Kranjskega, 1009 iz drugih pokrajin naše države in 578 inozemcev. Do 3 dni ostalo jih je 544, do 7 dni 120, nad teden dni 141 osob.
— (Družbe sv. Cirila in Metoda podružnica „Pivka" v Št. Petru) priredi veselico v nedeljo 13. t. m. v prostorih g. J. Hd-uerja. Vspored je prav zanimiv in obsega pozdrav predsednikov, dva moška zbora, Stritarjev tragični soloprizor „Orest" (predstavlja g. F. Špilar), čveterospev, veseloigro v 1 dejanji „Pol vina pol vode", katero predstavljajo domači diletant j o in tombolo. Začetek točno ob 8. uri zvečer, ustopnina za osebo 50 kr., za obitelj 70 kr. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor.
— (Nemškutareuje na a p o d ti j u m Štajerskem) i-e v posledujem času, odkar je grof Ta s 11"-« zasukal krunio državne ladij > proti levici, zopet nekako bolj razširja. Iz Celja se namreč poroča, da c. kr. poštna hranilnica, ki je v prejšnjih letih dajala na slovenske vloge slovenski odgovor, tega zdaj več ue stori, kakor bo je pripetilo neki slovenski stranki. Tudi po drugod se čuti neka nova neprijazna sajia.
— (Ustavljena preiskava.) Grašku deželno sodišče ustavilo je preiskavo proti bivšemu okrajnemu sodniku Skarkelu, na katerega je letel eum, da je otroval svojo soprogo, ter iz zapora izpustilo nelrivega obdolženca.
— (Znanstveno potovanje.) Ravnatelj c. kr. kmetijsko - kemičnega poBkušališča v Gorici, g. Ivan Bol le, odpotoval je v znanstvenih zadevah v Indijo, na Kitajsko, Japonsko in v združene drŽave severnoameriške. Proučeval bode vse kmetijske stroke, zlasti BVilorejo, ki se dajo  uporabljati za
naše razmere. Gosp. Bolle dobi za to svoje znanstveno potovanje podporo iz državne blagajnice.
— (Trtua uš) zasledili so nedavno tudi v nekem vinogradu v Sežani. Kras ja skoro že ves okužen iu zanesla se je ta nesrečna škodljivka že tudi na Vipavsko stran. Na Goriškem pokazala se je v Dornberški županiji iu v nekaterih drugih krajih.
— (Petdesetletnica) obstanka državne gimnazije v Trstu, praznovala se je te dni. Slav-nosti udeležilo se je nad 200 osob, večinoma bivših učencev in učiteljev na tem zavodu, ki so se združili po končanem slavnostnem vsporedu pri komersu, prirejenem v proslavo tega dne. V spomin te slav-nosti ustauovila se bode tudi posebua dijaška ustanova.
— (Prvi novi zlati) po 20 kron, avstrijskega kova, bili so te dni na borzi v Trstu že v prometu. Sploh se sodi, da so lepše izdelani nego ogerski.
— (Bralno društvo v Št. Viški gori) na Primorskem v okraji Cerkuo, priredi v nedeljo dne 13. t. m. veselico v proslavo sedemdesetletnice ustanovljenja tamošnje fare. Sodelovala bode domača godba. Začetek veselici ob 3. uri popoludne.
— (Telefonski promet mej Trstom iu Dunajem) postaje vedno živahne jI. Na tej progi, ki se je odprla dne 1. oktobra, bilo je prvi mesec 411 zaHobnih pogovorov, izmej katerih jih je bilo 373 v borzinem premetu. Ker se v kratkem uvedejo nekatere nove olajšave, bode so ta promet gotovo še bolj izdatno razvijal.
— (Raz p liane službe) Pri c. kr. rudarskem vodstvu v Idriji razpisano je mesto kancelista s dohodki XI. činovnega razreda, oziroma mesto kanceli jskega otieijala z dohodki X činovnega razreda. Prošnje vložiti je do 28. novembra pri c. kr. rudarskem vodstvu v Idriji. — Pri okrajnem sodišči v Velik ovcu, o/droma pri kakem drugem okrajnem Bodišči na Koroškem je s|»razujena služba uraduega sluge. Zahteva bo znanje slovenskega jezika. Prostiju do 30. t. m. pri predsedstvu deželnega sodišča v Olovci.
Književnost.
— ,Die Slaven und der Dreibund", (Slovani iu trojna zveza) to je naslov knjižici, ki je izšla te dni na Dunaji. Obseza znumemti govor mladočeškega delegata Ivina o v nami politiki naše države, ki ga je govoril v tem zasedanji delegacij, kakor smo poročali ob svojem času. Kogar zanima čitati ta govor v svoji celoti, naj si naroči knjižico pri izdajatelju: J. Esenstein, Wien, IX \V;ihringer-strasse 2.
— r Kmetovalec" ilustrovan gospodarski list s prilogo „ Vrtnara ima v Št. 20 nastopno vsebino: Andrej baron W;nkler (a sliko bivšega našega deželnega predsednika.) — Knnjerejčeva opra vila meseca oktobra. — Kako se pomaga slabim panjem ali kako se dela s čebelami, da so vsi panji jednako močui. — Jesensko oranje — Nakupovanje konj za c. in kr. vojsko na Dolenjskem. — Razue reči. — Vprašanja iu odgovori. — Tržne cene. — Timijan. — Kako se onemogla in zanemarjena drevesa zojiet okrepčajo. — Nekaj besedi v korist našega sadjarstva. — Nekaj trpežnih cvetic za naš vrt. — Vrtnarske raznoterosti.
— „11 R i n o v a m e n to", tednik, ki izhaja v Gorici in je Slovencm in Slovanom sploh prijazen list, ter kreko zugovarja ujih pravice, nastopil je novo dobo. Uredništvo je sprejel odličen pisatelj in pesnik, ki bode na vsako stran kos težki nalogi, katero si je postavil ta list. LiBt velja na leto 5 gld. in ga smemo priporočati vsem Slovencem, zmožnim italijanščine. Želeti bi bilo, da si ohranimo take podpornike, kakor so listi, ki v tujem jeziku branijo naše narodne pravice.
— Adresna knjiga za Istro in Dalmacijo. Sedmi letnik znane adresne knjige „La coneordia" izide te dni v zalogi firme Cobol in Priora v Kopru. Knjiga utegne dobro služiti našim trgovcem, in obrtnikom, ki imajo kupčijsko zveze z omenjenima deželama.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'4:
Predvor 8. novembra. Županom izvoljen Janez Rob le k. Slava!
Dunaj 8. novembra. „Wiener Zeituiig" priobčuje sankcijonirane ukrepe delegacij.
Dunaj 8. novembra. Tukajšnji listi, mej njimi „Fremdenblatt" javljajo iz avtentičnega
vira popolnoma zanesljivo, da je Szapiiry včeraj pustil na Dunaji demisijo, da se pa krona še ni odločila, ker želi prej posvetovati se z odličnimi ogerskimi politiki in čaka, kako se bo končala jutrišnja konferencija liberalne stranke. Tisza Kalman in grof Teodor An-drassy sta že poklicana na Dunaj, prišli pa bodo še finančni minister \Veckerle, Szell in predsednik drž. zbora Ban£fy.
Olomuc 8. novembra. Kancelar Olo-muške uadškotije dr. Kolin voljen nadškofom.
Kim 8. novembra. Vsi listi konstatujejo, da je vlada pri volitvah sijajno zmagala, a posanmi odpadniki bodo večino le še bolj združili. Protiministerijelna desnica je popolnoma propadla, isto tako Nikoterina frakcija. Rcpubličanski radikalci so poraženi, zato pa se je pomnožilo število monarhičnih radikalcev.
Razne vesti.
* (Preiskava proti državnemu poslancu.) Državni poslanec Ivan N odeli a, član Coroninijevega kluba, voljen kot zastopnik novoji-činakih kmetskih občin je v kuzenski preiskavi radi hudodelstva oskrumbe. Nedella je 45 let star in okrajni sodnik v Hotzeuplotzu v Slani j L
* (Samomor.I Potovale', ki so se vozili te dni z nočnim jioštnim vlakom proti Dunaji, zapazili bo, da je pred postajo Bruck ob Muri vlak hipoma se ustavil, kar je prouzročilo veliko razburjenost. U Srok temu je bil, da je strojevodja zapazil na tiru ležečega voj >ka. A vlaka ni mogel tako hitro ustaviti in stroj raztrgal je vojaka na dva dela. Strojevodja bil je tako razburjen, da je moral drug strojevodja voziti dalje. Samomorilec je b'.l vojak lovskega batalijona v Brucku, ter bo je usmrtil, ker ga vojaško življenje ni veselilo.
* (Štrajk opernih pevcev.) Koristi komične opere v Parizu uprizorili so štrajk in da ni prišlo do škandala je zasluga redarstva« Pri predstavi ojiere „Cavallcria rusteana" — tako je bih) dogovorjeno — imeli so vsi koristi hipoma utihniti, nalašč v to najeti tovariši na galeriji pa bi bili jeli kričati: Zakaj ne pojete. V tem trenutku stopil bi bil jeden štrajkujočih pevcev pred občiustvo in bi bil rekel : „Ne pojemo ker smo lačni". Kakor reoenn zaerečda ie policija Be pravočasno ta skandal
* (Slovaški drotarji ob Nilu.) Neki Slovak, ki služi za mornarja na korveti „Risa", poročal je v madjarski list „Felv. Kozlimv", da je našel ot> bregu Nila naselbino Slovakov, ki sit se tam nastanili po revoluciji in vzeli arabsko lene, Govore vsi še slovaški in se bavijo S svojim starim poslom drotarjev ali jiiskrovezcev.
Narodno-go^odarske stvari.
— Konec loterije v naši državi? V finančnem odseku drž. zbora egerskega izjavil se je finančni minister, da se vrše obravnavanja s tostransko državno polovico zaradi odprave loterije. Pač želeti bi bilo, da bi ta obravnavanja imela kaj uspeha in da bi se odpravila mala loterija, ki po-sebuo na nižje slojeve ljudstva upliva slabo. Cas bi bil, da se odpravi, kakor se je večinoma že zgodilo v druzth naprednih državah.
— .Goriška ljudska posojilnica" je imela meseca oktobra t. I. 13.54 2 gld. 71) kr. prometa. Vsega prometa j* bilo letos 87.002 gld. 45 kr. Uradne uro zavoda so vsako uedelju, pouedeljek in četrtek od 11. uiv naprej. Uioge se obrestujejo po 4,,a°/o- ^ Ljubljanske mestne hranilnice dobila je posojilnica na svojo prošnjo večjo vsoto novcev na raspolaganje«
— Dobava za c iu kr. morski arzena! v Pulji Da se zagotovi potrebščina desk (dilj) iu tramov iz jelovoga in mecesnovega lesa, potem olivnega olja, govejega loja, sivega perilnega mila in lojevih sveč, meh,a iu štonj, bakrenih palic iu pločevine, zakovic, bakreuih cevi, mesingastib palic, pločevine itd. za c. kr. morski arzenal v Pulji, vršila se bode dne 2 1. novembra 1 89 2. ob 4. uri popoludue ponudbena obravnava pri c. in kr. morskem arzenalnem poveljništvu. Jelove in meces-nove deske in tramove, potem olivno olje, goveji loj, sivo milo, lojeve sveče in metlje ter Štorje zagotoviti je za dobo treh let t. j. za 1. 1893 — 1895, druge stvari j»a le za 1. 1893 Zapečatene ponudbe imajo najkasneje do 3. ure popoludue gori imenovanega dne doiti c. iu kr. morskemu ar'eualnemu poveljništvu v Pulji. Pogoji, seznami dobavnih predmetov in ponudbeni obrazec, pogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
Ker čujem, da se sobotni listek v „Slovenskem Narodu" (»Lov v Cokljariji. Spisal M.") pripisuje od zadevnih stranij meni, ker pa ne maram imeti na svoji vesti tujih zaslug, zato kategorično izjavljam, da ta listek ui prišel iz mojega peresa*).
V Ljubljani, 8. novembra 1892.
Dr, I). Majaron.
#) To potrjujemo kot resnico. Uredništvo.
Štev. 13.   Deželno gledališče v Ljubljani.  Or. pr. 490.
V sredo, dne 9. novembra 1892.
^£l*ati l3«Jel*:*
Burka v Štirih  dejanjih.   Po F. pl. Schonthanu poslovenil Vckoslav Hcnkovič. — Režiser gospod Ignacij Borfitnik.
Začetek točno ob 1 C uri, konec ob 10. uri zvečer.
i >i-si niti 1 i«'"in> drii.št v<>.
Pri predstavi svira godba slavnega domačega pešpolka bar. Kuhn št. 17,
Parterni sedeži I. do III. vrste 80 kr. IV. do VIII. 60 kr. IX. do XI. vrste 50 kr. — Balkonski sedeži I. vrste »50 kr. II. vrste 60 kr. in III. vrste 40 kr. — Galerijski sedeži 30 kr. Ustopnina v lože 50 kr. — Parterna stojififta 40 kr. Dijaške ustopnice J10 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. — Sedeži Be dobivajo v Čitalnični trafiki, Šelenbnrgove ulice, in na večer predstave pri blagajnici.
Prihodnja predstava bode v soboto dne 12. novembra.
Blagajnica se odpre ob 7. ari sveder.
I-oferlJne urečk« 5. novembra. Na Dunaji:     62,     81,     61,       7, 31. V G r a d c i:       38,     19,     62,     54, 3.
Meteorologično poročilo.
1	Čas opa-Tovauja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Ne ho	Mo-ki-ma v i mu;.
> C	7. zjutraj "A. popoj. i), zvečer	738 7 mm. 739 'J mm. 741 5 mm.	4*8* C   jsl. vzh. 8 4" C   isl. vzh. 7-0» C    »L zah.		obl. d. jas. obl.	0 00 lun.
8re<tnja teujp«ratur» fi'70, ia 11° nad nor tri« lom
XD-cL2n£iO£iis:eL borza dne 8 novembra t. 1.
včeraj —
danes
	97— —	gld.	96 90
	9« 75 —	■	96 70
/j lat a renta...... ,	H480 —	n	114 70
5" „ marčna renta    ... „	100*96 —	rt	100 30
Akcije narodne banke .   . ,	98b— —		988 —
Kreditne akcije   .... „	311-50 —	n	310-70
	119-80 —	n	11985
Srebro....... ,	—■— —	rt	—■—
	9-54 —	n	955
C. kr. cekini.....,	5 71 —	a	571
NemSke marke    .... ,	5880 —	■	58*88'/.
4"/„ državne srečke iz 1. IH54 .	'250 gld.	140 gld. — kr.	
Državne srečko iz 1. 1864    . .	100 „	186	,   2ft ,
Ogertka zlata renta 4"/;,  .   . .		112	.  40 „
		100	i   «0 .
Dunava re^. srečke h°l	KHJ eld.	123	n M ,
Zemlj. obč. avstr. 4*/« /■ zlati zaut. listi .		117	.  50 ,
	100 gld.	191	.  2-> ,
Rudolfove srečke......	io „	23	.  »« ,
Akcije aimlo-avstr. banke .	120 _	153	.  80 ,
Tramway-dmAt. velj. 170 gld. a. v.....		238	n    50 „
Zahvala.
Vsled britke izgube našega iskrene ljubljenega soproga, očeta, tasta in starega očeta, goap.
Janeza Leskovic-a
c. kr. poštarja v pokoji in imejitetja zlatega zaslužnega križca
nam je doSlo od vseh stranij, od blizu in daleč, toliko dokazov dobrohotnega in tolažljivega so-čutJH, da se tem potom najtopleje zahvalimo.
Prav posebno pa Se izrekamo prečastiti duhovščini, gospodom c. kr. rudniškim, potnim, sod-nijskim in davkarskim uradnikom, gospodom učiteljem in gospodičinHiu učiteljicam, slavnemu kaminskemu in veteranskemu društvu, slavnemu občinskemu odboru in č. gospodu županu, kakor tudi gospodu Franu Kosu za požrtvovalno skrb pri vodstvu vsega pogrebnega sprevoda in gospodom pevcem za giidjivi ungrobnici in slednjič VBem onim, kateri so darovali prelepo grobne vence in spremili neporabljenega ranjcega k večnemu počitku ter tako pokazali ljubezen in prijateljstvo naaetun predragemu, kakor tudi r.am, 6e jedenkrat najtoplejšo zahvalo.
V Idriji, dne 7. novembra 1892.
(1238) Žalujoči ostali.
1
z dobrimi spričevali, izurjen v vseh odvetniških in notarskih poslih, iSce primorii*' Mluibe. Ustopi takoj. — Ponudbe v/.prejema iz prijaznosti npravniStvo „Slovenske^a Naroda". (1216—3)
Mlad izurjen pisar
zmožen slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi, iell rastopiti v kako piinrno. — Več pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (1218—3)
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze sočutja in aožalja o priliki izgube našega iskreno ljubljenega očeta, starega očeta in tasta, gospod«
Ivana Cuček-a
izrekamo tem potom vnem, ki so nam na katerikoli način tefiili naso neizmerno bolest, posebno pa onim, ki so predrazega pokojnika spremili k zadnjemu počitku, naso inijt ,plej o zahvalo.
V Rnežaku, due 1. novembra 1892.
(1240) Žalujoči ostali.
MAGGI
JEVA
zabela
za julie
pomnoži izredno ukus juhe. Dobiva se v steklenicah po 45 kr. pri J. Bnsaollui-Jii. (1099)
MEJ NARODNA PANORAMA
v „Tonhalle".
Od danea «lo prihodnjega petka je razstavljena V. serija:
Slikovita Švica.
Uatopniua lO Ur., in dijake vsake vrate, otroke in vojake 5 kr. (1167— Vi)
ZE^Id-or In.oče
italijanska vina čistiti
obrne naj se na (1241—1)
Ivana A. Hartmann-a
v Ioubijani, Marije Terezije cesta št. 2
(i.ekdaj ..Hotel Europa**).
zmožeu za substitucijo, želi   ae premlatiti.
— PonudbH pod ,,Notar ski kandidat1' vzj.reiema upravništvo „Slovmiakega Naroda". (1197—2)
Županstvo v Višnji gori
naznanja, da
bode mesto  prepovedanega semnja <lue 7. novembra sedaj
3
v ponedeljek. 14. novembra 1.1.
katerega je c. kr. okrajno glavarstvo dovolilo.
Višnja gora, dne 7. novembra 1892.
Grill^, župan.
(1239)
-SVETILKE
Ms
faimis-IEICHEN.
.... „DITMAR-JEVE NOVOSTI ZA SEZOINO 1892 93
na novo dokazujejo, da je spopolnitev petrolejskih svetilk storila korak naprej, koji napredek v izredno visoki meri odgovarja novodobnim pomnoženim zahtevam glede razsvetljave.
DITMAR-SVETILKE so si po svojih
ukusnih oblikah s*?- izvrstni izvršitvi
mr veliki svetilnosti pri čudovito nizkih cenah osvojile   svetovno tržišče."
LESTENCI IN VISEČE SVETILKE.
NAMI/.NK SVETILKE STENSKE SVETILKI-: LAMPICE
SVETILNK.E.
SVETILKE S ST( )j ALOM
IN ČIPKASTIM OKRILJEM.
----- ■-K^j^»
R. DITMAR na
C. KR. DEŽELNO PRIV.
TOVARNA ZA SVETILKE IN KOVINSKO RDBO
III., EHOBERGSTRASSE 23. 25, 27 IN SCHVVALBENGASSE 2. 3. 4.
FAVOR1T-SVETILKE
Z OKROGLIM PLAMENOM.
palilnik ima svetilno moč 4 do 157 sveč.
DITMAR-SVETILKE
IMA V ZALOGI VSAKA BOLJŠA TRGOVINA S
SVETILKAMI. (1174-3)
izdajatelj i> odgovorni urednik: J on i p Nolli.
Lastnina m tink „ Narodu ts Tih. ame".
43
CA