TRŽIŠKI VESTMK hv.ro vi. Tržič, 1. januarja 1957 St. 1 NEKA] MISLI ob N ove m lehj Leto 1956 je pri kraju. Z zadovoljstvom in * ponosom se lahko ozremo nazaj. Nase delo ta naša stremljenja so bili skladni in realistični in zato tudi niso izostali uspehi. Vemo tudi, kaj nam je storiti, da bo nasa nadaljnja Pot, ki smo si jo začrtali že od vsega začetka pravilna in prema. Seveda je treba marsikaj žrtvovati, a tudi žrtve so vedno redkejše in vedno neznatnejše. Marsikdo se sicer pritožuje za prenekatero stvar, toda tak človek nima jasnega pregleda o uspehih vztrajnega konstruktivnega dela, ki ni le slučajno ali neki način eksperimentiranja, temveč stvarno in razvojno nujno. Način Braditve socializma pr.i nas je pogojen s specifičnostjo našega razvoja in borbe. Nikjer niso ne velika teoretvka Marx in Engels ne veliki praktik Len:n zapisali ali rekli, da Jfi treba graditi socializem, v vseh deželah enako in da pridemo do socializma le po normirani poti in z do-gmabičnimi načeli. Nam so zunaj očitali revizionizem, pri tem Pa niso pomislili na Leninovo učenje, da je razvoj socializma funkcija kraja, časa in zrelosti naroda. Naš položaj v svetu je utrjen. Jugosla-\'ia je postala ugledna država. Postala je simbol in vzor vsem narodom, ki si utirajo P°t iz suženjstva kakršnekoli oblike. Jugoslovanski narodi živimo v miru. Naša notranja ureditev in naša zunanja politika nam Jamčita za pravilen in svoboden razvoj gospodarstva v najširšem obsegu, za izbaljša-nJp življenjskega standarda in predvsem za jKj v državi sami in na naših mejah. Ce si ogledamo razmere na Madžarskem 'n £e prav razumemo, kaj se je tam zgodilo, "orno znali pravilno oceniti stanje v naši , rž.avi in bomo laže doumeli našo notranjo n zunanjo politiko. Madžarsko ljudstvo ni J^ogio biti zadovoljno z vsiljenim režimom, Pri nas ljudje z vedrim nasmehom pričakujejo novo leto. Vedo, da je njihova bodočnost z vsakim letom lahko le svetlejša in pogoji za življenje vedno le boljši. V "zvezni Ljudski skupščini, v pristojnih odborih Zveznega sveta in Zbora proizvajalcev se pripravlja gospodarski načrt za novo leto. VeVka skrb je posvečena izboljšanju življenjskega standarda. Kmetijstvo bo dobilo velike investicije za razvoj. Planirane so tudi večje investicije za družbeni strndard in za gradnjo stanovanj. Ostale so nam velike zaloge živil in blaga. Zagotovljen je tudi povečan uvoz raznih potrebščin in hrane in predviden manjši izvoz nekaterih kmetijskih pridelkov. Ni nam treba s skrbjo misliti na jutrišnji dan. Svoje meči lahko izkorišamo v delu in spet s,i. jih lahko pridobimo pri počitku. Nad nami ni neke zunanje sile, ki bi nam diktirala, med nami ni nesloge, ki bi uničevala, kar smo sami zgradili. Mi smo svobodni in samostojni. Zmožni smo sami živeti, sami s.i izboljševati življenje in zato imamo tudi pravico v miru uživati sadove našega dela. V novo leto bomo stopili smelo in z jasnimi mislimi in s pogumnimi srci bomo reševali nove naloge. Beseda predsednika občinskega ljudskega odbora tzzilkiin &bhin&ni za Glooa Itta ki je odstopal od načel socializma. Hotelo je ],rincti pravo demokracijo in neodvisnost. Zre-volueionirane množice so z orožjem v roki °hračunale z zastopniki tega režima in z »lihovimi pristaši. Nova vlada Imra Nagva J" mogla zadostiti vsem zahtevam ljudstva in tudi ni imela nikake opore. Revolucija je '•ašla v preozke meje. Po intervenciji sovjetskih čet je pričel na vlado Janos Kadar, ki je šal sestavil nov program, v katerem je sku-zajeti težnje madžarskega ljudstva. Minu, a Madžarskem še ni. Še vedno obstoj.i gi-arno. Vršijo se teroristične akcije neznanih otiin' DRAGI OIICANI! Ob Novem letu nam misli hite nazaj v staro in v prihodnjost z mnogoterimi željami in upi. V knjigi časa bomo kakor vsako leto spet obrnili stran — devetinajstošestinpctde-seto, leto, v katerem smo opravljali naloge za naš napredek in razvoj, leto, v katerem smo najbolj občutili našo željo po miru in svobodi, ki jo imamo in za katero se danes šele borijo napredni ljudje v svetu. Posamezni narodi si morajo ta cilj iskati tudi po krvavi poti, kar dokazujejo v preteklem letu posebno dogodki na Madžarskem in Egiptu. Sredi teh velikih, dogodkov, ki so vznemirjali ves svet in bili žarišče za tretjo svetovno vojno, so nastopili tudi jugoslovanski narodi s svojo miroljubno politiko in doprinesli velik delež, da se je mir na svetu ohranil. Kakor vsako leto, ko pregledujemo plodove minulega dela, tako tudi danes lahko spet s ponosom rečemo, da smo dosegli ponovne delovne zmage, da smo zgradili v naši občini prenekatere stanovanjske, komunalne in druge objekte, da ustvarjamo in prepričljivo korakamo po poti socializma. Visoka delovna zavest naših občanov In vseh državljanov je tudi vnaprej jamstvo, da bomo sposobni izpolnjevati naloge in dolžnosti, ki so in bodo prod nami. Kadar govorimo o uspehih, pa ne smemo molčati o napakah in pomanjkljivostih, ki jih je treba odpravljati. Govoriti moramo o njih ne le zato, da bi se spremenili tisti, ki jih delajo, temveč tudi da posvarimo tudi druge, da jih ne bodo delali, ker le-te ne škodujejo samo posameznikom, ampak vsej naši skupnosti. Ko sprejemamo smernice za nadaljnji razvoj in utiramo pot večji in boljši proizvodnji v industriji, obrtništvu, kmetijstvu in drugih panogah, se moramo zavedati, da naše delo še ni končano. Naši gospodarski načrti in naša ekonomska perspektiva pa jamčijo, da si bomo iz leta v leto izboljševali življenjsko raven. Zvišanje plač vsem delovnim ljudem, omejevanje investicijske dejavnosti so važni ukrepi za zvišanje življenjskega standarda. Pestri gradbeni program tržiške občine za leto 1957 nam bo dal novih moči, da se ga temeljito lotimo. Preusmeritev gradbene politiko v občini gre za tem, da bomo pr.čeli graditi objekte splošnega značaja in povečali komunalno dejavnost, delavcem in uslužbencem pa priskrbeli možnosti in sredstva, da bodo v sklopu zadrug gradili stanovanja, ki bodo vsekakor cenejša. Veliko je še ostalih načrtov, katerih uresničenje bo vplivalo na dvig življenjske ravni. V tem znamenju in ob tej priliki želim v imenu občinskega ljudskega odbora in v lastnem imenu delovnemu ljudstvu Tržiča, da bi novo leto rodilo nove sadove iin uspehe kakor vsako leto doslej in da bi bilo res srečno in veselo. IiOvro Cerar ki ga Kadar imenuje .kantrarevolucio-*Up:n ljudi, organizirajo se demonstracije S stavke. Prehrana je neredna in zaloge Svi skorai izčrpane. Kadar obljublja nadu pozitiven program, kakor hitro bo one-°Ročii protirevolucijo. Mnogo krvavih de-, "J je bilo izvršenih na Madžarskem. Ljud-so brez domov in hrane. Njihova bodoč- Tržič v počastitev Dneva republike "ost le nejasna. &reht& Lit uspeltcw frvLnfr /tatm leto 1957 ZALITA SVOJIM NAROČNIKOM tR LCEM IN SODELAVCEM UREDNIŠTVO IN UPRAVA »* do danes v okraju eden izmed najbolj f tivnih odborov združenja rezervnih OI'c'rj5, v kranjskem okraju. To je potrdil tudi ot*\ ni zbor okrajnega odbora združenja, ko na1** je podelil zračno puško kot najboljši or£a" nizaeiji v okralu. Ovldo Dom"1 Občinski ljudski odbor je zasedal Seja cbč. ljudskoga odbora 14. decembra je bila ena naj dalj ših v preteklem letu, toda Program je bil tako obširen in zanimiv, da se nihče ni dolgočasil. Predsednik občine je Podal poročilo o gospodarskem po'ožaju občine in gospodarskih organizacij, šolski upravitelj tov. Kavar pa je poročal o stanju šolstva. (Izvleček iz obeh referatov pri občujem o na drugem mestu.) Zanimiva je bila tudi razprava o osnutku od'oka, ki ga bo izdal OLO. kje bodo smeli Trž'čani zidati. h-še v bodočih 2 do 3 letih. Tak odlok predpisuje republiški zakon. V trž!šk.i občini primanjkuje stavbšč, vse je v Ote^ov'h, in posebna raznrava, katere so se UBeleKlj zastopniki številnih institucij in or-g^tov LRS, je odločila, da moraio tržiški občani zidati delavske hiše v strni enih nasedlih in ne več raztreseno kot doslej, ker je tak način zidave za občino predrag, saj se Prei ali slej oglasi lastnik hiše. ki zahteva vodovod, elektriko, cesto, kanalizacijo itd. Tudi zahteva značaj tržiškega pod-očia. da se tod grade večstanovanjske h:še. Najbolj pripadne bi bile takozvane vrstne hiše: po več n,'5 skupaj, ki pa so z vmesnimi zidovi med sehoi točene. Komisiia je izjavila, da je za Tržič ncizog'bno širjenje proti jugu na kriško in b'striško polle. Komisija ni dovolila, ^a se zidajo hiše raztreseno po vasi Breg in ^>ka, ker hoče. da ostane vas kmetovalcu. Delavska hiša tja ne spada! Po tem principu Be ,ie moral ravnati občinski ljudski odbor, ko je sprejemal sklep o takozvanih parcialnih odlokih. Občinski ljudski odbor je na tej seji imenoval za gradbenega inšpektorja tov. Jakoba dobrina, razpravljal je o imenovanju novega Predsednika sveta za prosveto in kulturo in 0 imenovanju novega direktorja Mehan'čne delavnice ter Avtoservisa, sprejel je odlok 0 Potrditvi sklepnega računa za 1955, odlok It o spremembah občinskega statuta, o spremembah dopolnilnih plač in položajnih dodatkov uslužbencev in spremembo odločbe o notranji organizaciji In sistemizaciji delovnih mest upravnih organov obč. ljudskega odbora. Dalje je proglasil Otroške jasli za finančno samostojen zavod, določil je dnevnice za uslužbence in delavce občine, sklepal je o potnih stroških občinskih odbornikov, članov svetov in komisij, sklepal je o spremembah pravilnika o plačah v lekarni in je spreiel vse predloge sveta za občo upravo o ureditvi pokopališča žrtev NOV, uvedbi vezane evidenčne knjige za grobove borcev in pomembne kraje, o naraščanju gasilstva in o pridobitvi gozdov okoli mesta za naravni pank. Občinski ljudski odbor je vzel na znanje, da LIP Tržič h-erplačno prenese bivše obratno pirfcgrfe ILGI v Trž!ču na n-rn'vo stfh bivanjske skupnosti, ki bo z občinskimi sredstvi v tem poslopju takoj začela graditi 4 nova stanovanja. Odbor je tudi potrdil, da se Delavsko - uslužbcnska menza Bombažne predilnice in tkalnice združi z Dekliškim domom v novo organizacijo z naslovom Delavski dem BPT. Občinski ljudski odbor je razpravljal o gostilni pri Slugi in o Gorenjski oblačilnicl, potrdil je nekaj poslovodij in dal ali pa podaljšal nekaj garancij gospodarskem organizacijam za bančne kredite. — Diiaškcmu domu in vrtcu je votiral dopolnilno dotacijo 440 000 din, pekarijo pa je oprostil plačila prispevka za novo pekarijo, ker podjetje nima sredstev. Zdravstvenemu domu je dal odbor garancijo za nadaljnji kredit 1,663 000 din za nabavo rentgenskega rparata. Razen vseh teh številnih problemov je občinski odbor reševal še druga vprašanja, kot na primer spremembo poslovnega predmeta KZ v Podljubelju, prevzem zemljišča od tovarne lepenke za stavbišče ob Cankarjevi cesti itd. Gospodarski položaj občine Tržič Na seji občinskega ljudskega odbora dne 14- decembra je predsednik tov. Lovro Cerar Pedal pregled izvršitve plana in realizacije dohodkov iz gospodarstva. Številke niso popolnoma točne, ker je treba realizacijo in dohodke za zadn'i.h 14 dni decembra šele Predvidevati, verdar se stanie ne bo bstve-l n° spremenilo. Od skupnih dohodkov iz go-' spodarstva. ki so planirani v družb, planu leto 1956 z 2 milijardama in 619 mili ioni »•Jtariev, sta do prve dekade decemb-n 1956 Že
  • nov din realizacije in nad 1 milijardo 162 ''ionov dinarjev dobička. Vse ostale go- j. "darske panoge bodo imele skupno 854 mi-(j0?nov din realizacije in le 42 milijonov din ftj u, a> Gradbena stroka v prvem polletju StieN zaP08^ena, ker niso bila znana iiive-«e '-S!^a sredstva in zato plan v tej stroki sekt, *?a bo m°re biti izpolnjen:. Obrt družbenega °rja plana realizacije ne bo dosegla, pač dob*' za nekaj procentov presegla planirani n0v e'k. Trgovina je letos imela 424 milijard din realizacije, to se pravi 95% planika zneska, dobička seveda ta stroka' ne ustvarja. Komunalna podjetja so prekoračila plan realizacije za 8%, plan dobička pa kar za 80%. Ta pojav ni zdrav in se je s tem vprašanjem že bavil občinski ljudski odbor v razpravi o polletni izvršitvi pisma. Treba je znižati cene s pravilno kalkulacijo. Zadruge so plan realizacije izpolnile s !)i3.4%, dobiček pa so prekoračile kar za 64%. Zadruge so očitno postavile prenizek plan dobička, oziroma bi tudi te morale postaviti nižje kalkulacije in s tem znižati cene. Gostinstvo tržiške občine je izpolnilo plan realizacije s 93 4%, toda namesto pričakovanega dobička 967.000 din je ta stroka izkazala skoraj 1 milijon 400 tisoč din izgube. Posamezna gostišča so aktivna; nekatera nimajo ne dobička in ne izgube. S sanacijo razmer v gostinstvu se bavijo že dalje časa občinski ljudski odbor in pristojni sveti, ki so tel stroki znižali obveznosti napram družbeni skupnosti. Občinski ljudski odbor je sklenil, da posebna komisija še pred koncem tega leta ponovno pregleda poslovanje pasivnih gostiln in v primeru utemeljenih razlogov zniža obveznosti do družbene skupnosti do zneska, da prizadeta podjetja ne bodo več pasivna, oziroma kolikor se kasneje dokaže nm-'cakovan d-lblček, le-tesa porabijo, za vračilo odpuščenih obveznosti do družb, skupnosti. Glede trajne rešitve gostinskega vprašanja pa pričakuje občinski ljudski odbor od pristojnih svetov predlogov, ali naj ukine nekatera gostišča, ki niso rentabilna. Ni dvoma, da je za izgubo nekaj objektivnih vzrokov, kot, je n. pr. zvišanje stroškov zaradi stanovanjskega prispevka, zaradi zvišane zbornične članarine itd. Pavšalirana gostišča lahko kriieio vsaj del svojih izgub iz sklada za samostojno razpolaganje, v katerem so letos vsa ostvarila !a povišanega 3% prispevka precejšnje zneske. Dohodkov cd prebivalstva je obč. ljudski odbor pričakoval 90 milijonov dinarjev in bo ta znesek 100% dosežen, četudi so izpadli pričakovani dohodki 10,600 000 din od davka na maloprodajni promet, dohodki od ustanov, Tiho, brez vseh zunanjih slovesnosti, je Tržič 1. decembra obhajal ?0 letnico, odkar je bil. proglašen za mesto. Tržičani so videli tedaj v imenovanju pač veliko priznanje. Naziv »mesto« pa je v socialističnem družbenem redu brez pomena in občinski ljudski odbor zaradi tega, ker je »mestni«, nima nikakih večjih pravic kot drugi ljudski odbori. Dobil pa je Tržič priznanje pred nekaj leti, ko je bil uveljavljen zakon o mestnih občinah s posebnimi pravicami, in je bil tudi Tržič zaradi svoje gospodarske važnosti, izredno velike ustvarjalnosti in ne nazadnje zaradi dobre občinske uprave, uvrščen med občine s posebnimi pravicami. Danes pa so spet vse občine povsem izenačene. Ostale so samo listine, s katerimi je Tržič pred stoletji dobival trške pravice in leta 1926 mestne pravice. Pa še teh v Tržiču ni več. Med okupacijo so izginile iz občinskega arhiva. Menda so jih prosluli dr. Elbert, Golmajer ali Klemene odnesli v celovški muzej. Četudi so listine samo še zgodovinski dokumenti, bi bilo le prav, da jih občinski ljudski odbor preko pristojnih krogov zahteva nazaj in jih izreči tržiškemu muzeju. pri prometnem davku pa dohodki od prevozov in od kmečk'h pridelkov. Kljub temu pa je donos proračunskih dohodkov dokaj kritičen. Pri sestavi plana so posamezne postavke vnesene v plan predvsem zaradi bilanciranja dohodkov z izdatki, ni pa jih okraj točno preveril. To pa opravi čuj o dejstvo, da so nekateri dohodki na novo uvedeni in se je praktično uveljavljanje novih dohodkov začelo šele z diugim polletjem 1956, plan pa predvideva tako dohodke kot izdatke za vse leto. Dohodki iz občinskega prometnega davka, ki so bili že v tretjem tromesečju problematični, bodo ob koncu tega leta preseženi, ker je promet nekaterih privatnih obrtnikov zelo narastel. Uprava za dohodke ima dokaj težav pri izterjavi davkov na terenu. Posamezniki, ki imajo zadostno dohodke, nikakor ne morejo razumeli, da so dolžni do roka poravnati svoje davčne obveznosti. Najslabši plačniki davkov so v Križah, Kovorju in na Bistrici, tom je bil na novo zgrajen oporni zid. Na tem mestu se nadaljuje delo za ureditev športnega igrišča. Bistrica je letos dobila novo električno cestno razsvetljavo, ki pa še ni povsem dovršena, toda potrebni material je že pripravljen. Skupna dolžina trase znaša skoraj 4 km, za kar je občina izplačala nad 4 in pel milij. dinarjev. Lete je bilo elektrificirano tudi delavsko naselje Sleme na Brezjah. Delo jo stalo nad 400 tisoč dinarjev. striškem polju, četudi so tam kmetijske površine v zasebni lasti. Tržič njima zaradi svoje lege v ozkih dolinah nobenih stavbišč več in bo zato neizbežno, da bo prej ali slej prišlo do širjenja mesta proti bistriškemu i" kriškemu polju. Razvoj indvotri-jiskeg-a mesta bo šel naprej in ga. no bo mogoče ovirati. Seveda to še ne bo jutri, vendar je komisija izrecno zahtevala, da je za načrte čez nekaj let treba misliti tudi na nova stavbišča. Nova občinska štlristanovanjska hiša ob Cankarjevi cesti Gradnjo te novodobne hiše je prevzelo gradib. podjetje »Gorenjec« iz Radovljice. Po pogodbi mora nova hiša biti do 15. januarja 1957 že pod streho, za vselitev pa mora biti pripravljena do 1. junija 1957, sicer bo podjetje plačevalo za vsak dan zamude kazen. Vsaka od štirih strank bo imela hišo za sebe, četudi bo poslopje imelo eno skupno streho. S'.iranki bosta imeli pritličje liri riadi-'-Toje le, za sebe in bo zato iz vsakega pritličnega stanovanja v nadstropne prostore vodilo ločeno stopnišče. Stavba bo stala nekaj nad 12 milijonov dinarjev. S seje sveta za občo upravo Svet je te dni na svoji redni seji, ki jb j a vodil, predsednik tovariš Vladimir Peraič, razpravljal, o naslednjih vprašanjih: Kaljenje nočnega miru zaradi obratovanja Tržiške tovarne kos in srpov Obrat 2 stoji v bližini stanovanjskih hiš in se posamezniki pritožujejo, da jih moti v nočnem počitku ropot iz tovarne. Na seji so člani sveta ugotavljali, da bi bila odstranitev ropota sicer zaželena, vendar je treba upoštevati, da v velikih, metitih tudi ni ponoči miru, ker so tam tramvaji, trolejbusi in težki, kamioni, pa kolodvori sredi mesta. Proizvodni proces zahteva uporabo strojev, ki seveda ne morejo delati neslišno. Podjetje je izjavilo, da bo skušalo čimbolj omejiti ropot, Gozdovi okoli Tržiča naj bodo naravni park Občinski ljudski odbor je že preteklo leto začo! z urejanjem sprehajališč in. javnih nasadov, toda za parke manjka prostora. Svet je sklenil presiti na pristojnem mestu, da se občini Tržič dodelijo v upravo vsi gozdovi v neposredni bližini mesta. Občinski, ljudski odbor naj te gozdove uredi kot naravni park s sprehajališči, klopcami in igrišči. Nevarnost rušenja skal s Kukovnice naj se odstrani Svet je predlagal občinskemu ljudskemu odboru, da posreduje pri okrajni gozdni upravi, naj pregleda severno pobočje Kukovnice i-h zavaruje vsa tista mesta, kjer je nevarnost, da bi se rušile skale na spodaj ležeče stanovanjske hiše in na tovarno. Starejši Tržičani se še spominjajo, kako se je leta 1920 ogromna, več kot hiša velika skala prikotalila. na »Hofnarico«, leto za. letom pa so se kružile in kotalile skale vse do predilnice. Lesena brana v Zgornji Preski je začela troh-neti. Požarna varnost in skrb za gasilski naraščaj Svet bo pozval vse gospodarske organizacije v občini, da po svojih delavskih svetih skupno z direktorji ponovno skrbno pregledajo požarno-varnostne napiave in da majhna podjetja nabavijo priročna gasilska sredstva. Podjetja bodo morala oskrbeti nekaj strokovnih poučnih predavanj, kako morajo delavci ravnati s priročnimi gasilskimi napravami v primeru požara in kako je delati v delavnicah, kjer so nitrolaki, aceton, bencin in podobne lahko vnetljive snovi. Vsa podjetja naj skrbno proučijo svoja požarna zavarovanja in vso imovino zadostno visoko zavarujejo pri DOZ, Občinski ljudski odbor naj poskrbi za neoviran dostop gasilcev do struge rek, kjer so bili taki dostopi določeni za gasilce. Treba je ukreniti vse potrebno, da so gasilske organizacije dopolnijo z novimi člani in da se v gasilska društva pritegne tudi mladina. Pokopališče žrtev narodnoosvobodilne vojne, spomenik in evidenca grobov ter pomembnih krajev Svet je sklenil naprositi občinski ljudski odbor, da imenuje tričlansko komisijo, ki naj poskrbi za preureditev pokopališč borcev in talcev iz NOV. Vsak grob naj dobi primerno ograjico, grobove pa naj zasadi s trajnicami. Vodi naj se posebna, s pečatom opremljena, vezana knjiga, v katero naj bo vpisan vsak grob in vsako iz NOV pomembno meste z izčrpnimi podatki, toda samo na podlagi res verodostojnih dokumentov za vsak vpisani podatek. Knjigo naj vodi obči oddelek obč. ljudskega odbora ob pomoči, ZB NOV. V knjigi naj bodo evidentirani tudi vsi spomeniki in vse spominske plošče žrtev. Vsa zemljišča, na katerih so grobovi žrtev ali spomeniki, naj se pridobijo v skupno last in naj se s privatniki doseže sporazum o odstopu teh zemljišč. Na pokopališču naj se zgradi dostojen spomenik. Požarna sirena Ker je sirena na mestnem domu prešibka, ji bodo skušali priključiti tudi sireno na gradu. Kje se bo smelo zidati v tržiški občini'.' Glede na republiški zakon so morali okrajni ljudski odbori do 31. decembra izdati odloke, katera zemljišča se sniejo uporabljati za gradbene namene. Posebna občinska komisija je več mesecev ogledovala zemljišča na področju občine in nato izdelala predloge, katere parcele se bodo smele pozidati v bodočih dveh letih. H končni razpravi o pravilnosti dela so bile te dni povabljene uprava republiških cest, uprava okrajnih cest, direkcija jugoslovanskih, železnic, vodnogospodarska uprava LRS, kmetijski znanstveni institut LRS, Zavod za spomeniško varstvo, okrajni ljudski odbor in še mnogi drugi interesenti. Na tej razpravi, katere so se po- vabljeni polnostevil.no udeležili, so bili ob sodelovanju urbanistične projektantke inž. Grassellijeve določeni zazidalni okoliši posameznih naselij in je bil pripravljen osnutek odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene na področju občine, katerega naj izda OLO. Nekateri člani komisije se niso strinjali s tem, da se gradi na Loki, četudi tamkajšnja zemljišča niso uporabna za kmetijske namene, ker so takoj pod rušo prodnata. Tudi so ugovarjali, da bi gradili na Zgornji fabri-ki v Tržiču v podaljšku obstoječih šestih novih četvorčkov, strinjali pa so se z gradnjo na Ljubeljcu. Vsi pa so bili soglasni v sklepu, da je treba resno misliti na to, da se odpro nova stavbišča na kriškem in na bi- Kako je ■/, gradnjo tržiške pekarije? Načrti so napravljeni in odobreni, izdano je gradbeno dovoljenje in sredstva so zagotovljena. Licitacija je bila 26. decembra. Pekarna mora začeti obratovati do 29. novembra 1957. Kavarni-, »Zenica*; bo odprta ves dan Delovni kolektiv podjetja je sklenil, da bo brezplačno opravljal neka dela zato, da zmanjša stroške. Kavarna v dnevnih urah W rentabilna, toda zaradi tujih obiskovalcev jfr kavarna potrebna in sklep, da bo kavarna v dnevnih urah zaprta, je povzročil kritiko. Pristavčani naj dobijo prodajalno V okolici Pristave mnogo zidajo. Podlasica bo prihodnje leto morda že pozidana. Obč. ljudski -odbor tam že gradi novi vodovod, k' bo stal nad 2 milijona din in bo še letos dograjen. Kot poročamo na drugem mestu, je bila izražena splošna zahteva, da se v do-glednem času. odpro nova stavbišča na kriškem polju. Obč. ljudski odbor že obravnava predlog, da se na Pristavi čimprej odpre prodajalna z živili, kor je že danes zaželen*,' Stanovanjska zadruga Bombažne prcdiln'0*" in tkalnice je ustanovljena Na zborovanju v nedeljo, 9. decembra so v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržič" ustanovili stanovanjsko zadrugo. Pristopil0 je 50 članov. Drugi interesenti so bili zaradi dela in bolezni in drugih vzrokov zadržani-Nova zadruga je izvolila upravni in nadzorni odbor. Za predsednika je imenovala tovariša Petra Zaplotnika. Zbor je takoj sprejo' pravila zadruge. Če bo nova zadruga tak? marljiivo gradila stanovanja kot, obč. ljudski odbor, potem bo najhujša stanovanjska stisk3 v občini kmalu premagana. Želimo novi -zadrugi čimveč uspehov in seveda predvse«" denarnih sredstev. Obnova tovarne kos in srpov Obnova pogorelih objektov in naprav T1' žiške tovarne kos in srpov je skoraj opravljena in tovarna neovirano obratuje. Mnog? dela so opravili brezplačno sami delave-Delavski svet podjetja je sklenil, da bo n»)" marljivejše primerno nagradil. Strog nadzor nad škropljenjem sadnega drevja Javnosti je znano, da je južni de! na1"* občine okužen s sadnimi škodljivci' poseb«*' v pasu od Ziganje vasi preko Zvirč in K.** vorja do Leš in Palovič. Toda prav v te«* okuženem pasu se nekateri sadjarji krčevit branijo škropljenja proti, sadnim škodljivce^ Letos so v naši občini prvič opazili ameriškega kapar ja. Obč. ljudski, odbor bo zaht« val od kmetijskih zadrug, da bodo v bodO|C^ najstrože izvajale na svojih področjih škr°P ljenje in namestile honorirane nadzorni* ' Proti tistim, ki ne bodo dovoljevali škoip"' nja, bodo izvajali posledice. Komisija za družbeno In delavsko upravljanje pri občinskem odboru SZDL v Tržiču Je pred nekaj dnevi sklicala sestanek delavT skih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij, direktorjev podjetij in zastopnikov sindikalnih podružnic. Sestanek je vodil tov. Jože Benedičič, član republiškega 'a okrajnega zbora proizvajalcev, ki je predsednik te komisije. Vabilu so se odzvali vs* Povabljen; delavski sveti, upravni odbori in sindikalne podružnice, toda en sam direktor tržiških podjetij, drugi pa so iz neznanega razloga izostali, četudi je bil sestanek nadvse važen. Predsednik komisije je uvodoma Pojasnil, da je namen sestanka razpravljati 0 delavskem in družbenem upravljanju, o Pravicah in dolžnostih delavskih svetov in "Pravnih odborov, o slabostih in težkočah teh delavskih organov upravljanja, o odstranjevanju napak in pomanjkljivosti, o delu, ^ bi ga morale opraviti sindikalne podružnice, o nalogah SZDL nasproti organom samoupravljanja in končno o premajhnem uveljavljanju mlajših članov, ki se še niso izne-WJt nepotrebnega strahu pri izvrševanju svojih nalog in nimajo poguma vsakomur v "ce povedati resnico o napakah. Tov. Benedičič je končal svoj nagovor s poudarkom, naj da sestanek smernice, kako krepiti delavsko in družbeno samoupravljanje. Nato se le razvila živahna in res stvarna razprava, v katero so zaporedoma posegali vsi navzoči Predsedniki delavskih svetov, upravnih odborov in sindikatov. V razpravi je bilo po-' Udarjeno, da namen posveta ni kaka gonja Proti direktorjem podjetij oziroma gospodarskih organizacij'in da tudi ni namen posveta ta, da se delavski sveti ali upravni odbori ln sindikati zagovarjajo zaradi eventualnih Pomanjkljivosti. Edini namen posveta je ta, da se krepi delo in samozavest organov druiž-*oene samouprave, tako v šolskih, potrošniških in hišnih svetih kot v samoupravi pod-ker je še vedno tu pa tam opaziti predalo aktivnosti. V Bombažni predilnici in tkalnici so organi delavske samouprave že prebredli začetne težkoee in organi samouprave marljivo de-Jajo. Delavski svet te tovarne ima 6 komisij, katerih predsednik je član delavskega sveta, medtem ko so ostali člani iz vrst delavcev, da na ta načm sodeluje čim več delavstva Pni samoupravi tovarne. V tem podjetju so seje pogostne in zato kratke ter plodonosne. *tani dobijo že nekaj dni pred sestankom dnevni red s kratko obrazložitvijo predmeta, ki bo v razpravi, in pridejo že pripravljeni na sejo. Administracijo jim vodi podjetje. Z direktorjem imajo organi delavske samoupra-Ve dobre odnose in sporazumno sodelovanje obstoja tudi s partijskimi in sindikalnimi organizacijami. Na sejah odkrito povedo resni-p brez prikrivanja ali zahrbtnosti. Zato v °m podjetju ne prihaja med organi delavnega upravljanja in direktorjem do nobenih nosoglasij. V tej tovarni tudi ne prevladuje tehnični ali višji strokovni kader in se zato Uveljavlja mnenje vsakogar, ki predlaga kakršnakoli izboljšanja ali spremembe. V nadaljnji razpravi so predsednik; delavskih svetov in upravnih odborov ugotavljali, da so odnosi organov delavskega samoupravljanja do direktorjev tudi v drugih Industrijskih podjetjih dobri in da tudi tam obstoji soglasje in sporazumno delo z organizacijami. Le v enem primeru so še nesoglasja med delavskimi samoupravnimi organi in direktorjem, toda odstranitev dosedanjih nesporazumov tifdi tam ne bo težka,- če bo prevladala resna volja za socialistično vodenje podjetja. Nekateri predsedniki delavskih svetov so tožili, da še nimajo dovolj vpogleda v svoje področje, in želijo, da se glede tega uvedejo strokovna predavanja, posamezniki so pa izjavljali, da imajo še vedno nekak strah pred nadrejenimi in se ne upajo uveljaviti. Predsedniki delavskih svetov so potožili, da so mnogokrat seje delavskih svetov predolge in da pridejo na seje neinformirani, ker ne dobijo obrazložitve dnevnega reda. Predolge seje utrujajo udeležence, zato naj bi bile seje pogostneijše. Na sejah naj bi govorili saimO 0 zadevi, ki je trenutno v razpravi. Stalno se namreč dogaja, da posamezniki v razpravi preidejo na zadeve, ki niso na dnevnem redu. Tudi se navadno o prvlih točkah dnevnega reda vse,p.reveč na široko razgovarjajo, medtem ko se zadnje točke dnevnega reda zaradi predolgo trajajoče seje kar prelete. Posveta se je udeležil tudi zastopnik okrajnega sindikalnega sveta tov. Pogačar, ki je pojasnil delokrog dela stalne občinske komisije delavskega in družbenega samoupravljanja. Direktor tovarne PEKO je pojasnil potrebo, da bi bili organi delavskega samoupravljanja bolj seznanjeni s procesom nabav surovin, prodaje izdelkov, procesom proizvodnje, problemi računovodstva, razpolaganja s skladi in investicijami. Ob zaključku so sklenili: 1. Stalna občinska komisija naj se v najkrajšem času znova sestane, da ugotovi napredek dela pri krepitvi delavske in družbene samouprave, do takrat pa naj tudi ugotovi, ali je potrebno, da se v Tržiču ustanovi stalna konferenca delavskih svetov. 2. Sindikalne organizacije naj nemudoma začnejo s predavanji o delavskem in družbenem samoupravljanju. 3. V podjetjih naj takoj začno z analitičnim ocenjevanjem delovnih mest in naj si podjetja pri tem delu medsebojno pomagajo. 4. S celotnim delom naj se javnost sproti seznanja v časopisih. RAZPIS Tovarna obutve »PEKO« razpisuje naslednja nova delovna mesta: 2 mehanika 2 daktilografinji Prošnjo je nasloviti na upravo podjetja do 10. januarja 1957. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe takoj. Kmetijstvo v naši občini K° je občinski, ljudski odbor te dni pregledoval svoje delo in ugotavljal uspehe to Zvršitev plana gospodarskih organizacij, je Ugotavljal, da je tudi kmetijstvo v naši ob-'jni važen faktor. Tržič je pretežno indiu-^'i'iska občina in bi nepoučen človek morda misl'il, da kmetijstva, pri nas sploh ni. Toda tržiški občini je ,277 kmetovalcev z zem-lo , kajti tam je na tržne dni zbirališče ljudi, toda najmanj je tistih, ki kaj kupujejo, več je tistih, ki pridejo tja delat gnečo. Mestna tržnica v Tržiču je postala nekak »korzo«, kjer se zbirajo ljudje, povečini ženske in si pripovedujejo najnovejše novice. Ze precej ob vhodu v vežo ima obiskovalec težkoče, da pride naprej. Ob vhodu v tržnico pa je ozko grlo in tam se .zbira po-več ljudi skupaj in ne oziraje se na pridno gospodinjo ali zaposlenega moža zapirajo prehod. Začudene so, če jim, kdo reče, da je tržnica nakupovalni prostor in ne . . . Tržni organi naj poskrbijo za prosto prehode, veseli bomo takih ukrepov. Greste kdaj v gostilno, tovariš urednik? Jaz Vas le redko vidim. Zato pa ne veste za težave solidnih gostov. Moram Vam položiti, da so Tržičani kljub svoji solidnosti nerodni, če so »nabasani«. Sedel sem večkrat v katerikoli gostilni, pa se je prisimolil k meni natreskan gost in me je moril, moril, da sem ušel iz gostilne. Mi Tržičani pravimo takim ljudem »naramnik«, ker se ti obesi na ramo in te mori. Naramniki, ki čitate te pritožbe, poboljšajte se! Vsak ilma rad mir. Priobčite moje pismo, tovariš urednik, morda bo pomagalo. Tržičan Opozorilo naročnikom! Ker zahteva izdajanje lista od nas ogromne materialne žrtve, smo prisiljeni z današnjim dnem ustaviti redno dostavljanje T.rži-škega vestnika vsem tistim, ki vse preteklo leto niso našli prilike, da bi poravnali naročnino. nalmlolšim zi novoletno jelko Dedek Mraz se je odpravil na pot Danes mesečina srefarnokriia v kočo dedka Mraza je stopila. V postelji se dedek preteguje in od časa dolgega vzdihuje. »Vstaini, dedek,« mehko mu je dela, »deca pričakuje te vesela in za tvoje male Cicibane vse dobrote so že skupaj zbrane. Lepo jelko sem izbrala zate — vsa leskeče se ob .roibu trate. Čakajo te zajčki in lisica, obvestila sem medveda strica. Pravlji ca o Ziv6la sta dedek in babica. Oirok nista imela. Dedek reče; »Pojdiva, babica, v gozd nabirat gobe!« Odšla sita. Naenkrat zagleda babica pod grmotn gnezdeče, a v mjem puhasto račko. »Glej, dedek, račka!« Dedek pogleda: »Nesiva jo domov! Ostane naj pri mas!« Ko jo dvigneta, vidita: nožica ji je izlomljena. Zato jo dvigneta narahlo z gnezdom vred ln jo odnesete domov. Račka ostane v kočici, a starčka odideta v gozd po gobe. Zvečer se vrneta domov in — kaj vidita? Hišica je pospravljena, kruh pečen, zelje kuhano. Starčka povprašata pri sosedih: »Kdo je pospravil najino hišico, kdo spekel kruh, skuhal zelje?« Nihče ni vedel. Drugega dne dedek in babica spet odideta v gozd. Vrneta se zvečer. Spet je vse pospravljeno, štruklji skuhani. Vprašata sosede: »Ali site koga zapazili v najini kočici?« Neka soseda reče: »Videla sem deklico. Vodo je nosila. Lepa je kot rožica, samo z eno nogo težlko sitopa.« A dedek In babica razmišljata, kdo naj bi bila lepa deklica. Babica reče: »Pridi, reciva, da greva v gozd, a ne odidiva! Skrijiva se, da vidiva, kdo pri naju gospodari!« Tako tudi storita. Skriijcita se in vidita: Iz koče prihaja deklica, Krasna deklica, samo malce je hroma. Gre k vodnjaku, a dedek in babica v kočico. Pogledata gnezdeče: gnezdeče je prazno, le perje leži v njem. Vzameta gnezdeče in ga vržeta v peč, kjer zgori. Deklica prinese vodo, zagleda dedka in babico, pa skoči h ignezdu. A gnezda ni. Tedaj hrldko zajoče. Dedek in babica jo tolažita: »Ne joči, golou toičica, ostala boš maj lina hčerka, najino ljubljeno detece!« A ona odgovori: »Za vedno bi bila ostala, da ml nislta požgala gnezdeča. A sedaj ne morem. Napravi mi, dedek, preslico in vreteno!« Dedek in babica jočeta in jo prosita, naj ostane. »Ne,« reče, ogledala ata za menoij, zato hočem proč!« Dedek je naredil' preslico in vreteno. Deklica sede na dvorišče in prede. Cez nebo leti jata rac. Zagledajo deklico lin zagagajo: In če pionirje obdaruješ, marsikaj še, dedek, potrebuješ. Zato vstani in preglej darove! Veš, mladina vstopa v čase nove.« »No, no, no, že vstajam!« dedek reče. »Jelen brzonogi naj priteče! S sankami odidemo od tod. Mesečina, ti boš kažipot! Domovino bomo prevozili, pionirje naše obdarili. Ko darove bomo porazdali, vsi krog jelke bomo zaplesali.« Dorca Kraljeva hromi rački »Glejte, glejte deklico, našo malo iračfci'co! Kraj kočice poseda in za mami gleda. Vrzimo ji perca tri, naj za nami poleti.« Ona jim odgovarja: »Ne bom letela z vami. Na livadi, kjer sem bila, nožico sem si ranila. Niste me pogledale, nožico obvezale.« Račke ji spuste vsaka .po tri peresna in odlete. Spet prileti nova jata. Zagleda deklico in zagaga; »Glejte, glejte deklico, našo malo ■račklco! Kraj kočice poseda in za nami gleda. Vrzimo ji perca tri, naj za nami poleti.« Ona jim odgovarja: »Ne bom letela z vami. Na livadi, kjer sem bila, nožico sem si ranila. Niste me poigledale, nožice obvezale.« Račke jI spuste vsaka po tri peresca in odlete. Prileti še ena jata. Zagleda deklico in zagaga: »Glejte, glejte deklico, našo malo račkico! Kraj kočice poseda in za nami gleda. Vreiimo ji perca tri, naj za nami poleti.« Ona jim odgovarja: »Ne bcm letela z vami. Na livadi, kjer sem bila, nožico sem si ranila. Niste me pogledale, nožice obvezale.« Račke ji spuste vsaka po tri peresca m odlete. Iz hišice priitečeita dedek iin babica. Urno pograbita perje in ga odnesete v kočico: »Pridi, deklica, račkica! Spet imaš perje in gnezdeče!« Deklica stopi za njima, pogleda mehko gnezdeče in reče: »Nočem ibiti račkica, odslej sem vajina hčerkica.« Priredila Jelka Žagarjeva Šolstvo na področju naše občine O stanju šolstva je bilo na zadnji seji obč. ljudskega odbora podano izčrpno poročilo, iz katerega posnemamo najvažnejše podatke. V 11 šolah na področju občine poučuje 58 profesorjev in učiteljev ter 23 honorarnih predavateljev, pouk v šolah pa obiskuje 1936 učencev. Vso šole skupaj imajo 43 razredov s 68 oddelki, kar dokazuje, kako so šole v Tržiču na tesnem s šolskimi prostori Naj- bolj kritično je stanje na osnovni šoli v Tržiču, kjer so i razredi in 11 oddelkov, in na gimnaziji, kjer so 4 razredi itn 14 oddelkov. V Tržiču pride na enega učenca le 0.80 m2 prostora, v Križah celo samo 0.60 m". Šola v Podljubelju domuje v majhnem poslopju bivšo občinsko ubožnice. Oprema v tržiški osnovni šoli je stara in ista, kot so jo uporabljali naši pradedje. Za istimi klopmi se- dijo 6- ali 15-letni otroci, vsi pa neudobno. Za nabavo nove opreme bi bile potrebne milijonsko vsote. Kovorska šola sploh nima vode. Učil primanjkuje, pa jih tudi ne bi bilo kam spravljati, ker ni potrebnih prostorov. Osvetlitev v šolah jo slaba, vid učencev trpi. Obč. ljudski odbor je v letošnjem letu samo za sanitarne izboljšave v šolah izdal skoraj 2 milijona din, za najbolj nujno obnovo bivše ubožnice v Podljubelju, da služi šolskim namenom, pa nad 700.000 din. Na seji občinskega ljudskega odbora so prosvetni delavci, ugotavljali, da vse to ni očitek odboru občine, saj ljudski odbor stori za šole vse, kav le more, toda sam nikdar ne bo mogel rešiti šolskih problemov, ki jih je možno rešiti samo s pomočjo zveznih ali republiških sredstev. Učiteljstvo poudarja, da jo materialno stanje učiteljstva na področju tržiške občine urejeno. Prejemki se vedno točno izplačujejo, postopek ob nastavitvah in napredovanju je hiter. Učiteljstvo prejme najvišji znesek dodatkov v razponu, ki ga dopuščajo zakoniti predpisi. Kljub silni stanovanjski stiski daje obč. ljudski odbor učiteljstvu prednost pri dodeljevanju razpoložljivih stanovanj. Misliti pa je treba na to, da bi v bodoče gradili za učiteljska stanovanja posebna P°" slopja. Na tržiškem področju je po krivdi nemarnih staršev nekaj vzgojno ogroženih otrok. Zato je treba več stika s šolami in socialnim skrbstvom. Šolski obisk je dober, saj znaša 96%. Učni uspehi na šolah znašajo od 77 do 96% in so nad povprečjem v okrajnem merilu. Kljub tem ugodnim številkam je statistično dokazano, da komaj ena tretjina učencev v osmih letih šolanja izdela 8 razredov ali nižjo gimnazijo. Profesorji trdijo« da učni načrti niso preobsežni in da 140 vzrok v socialnih prilikah. Učitelji nasprotno izjavljajo, da so socialne prilike enake za učence ljudskih šol, kjer pa so učni uspehi boljši. Treba je učne načrte prilagoditi zmogljivosti učenca. Po mnenju učiteljev je mnogo znanja, bi ga učenec dobiva, nepraktičnega^ za bodoče življenje. Učenec se nauci raznih računov, ne zna pa izračunati površine ali prostornine; tudi. se učenec uči zemljepisa Afrike, medtem ko ne pozna zemljepisa domovine. Reforma šole je nujna. Zanimivo je, da so baš prosvetni delavci iz Tržiča med prvimi začeli delati za izboljšanje pouka, predlagajo izpremembe učnih načrtov, izdelujejo sami razna učila in hodijo drufj k drugemu k pouku in prirejajo predavanja-To nevidno delo, ki jemlje mnogo časa, ovira učiteljstvo, da ne more sodelovati pri drugem kulturno-prosvetnem delu tako, kot bi želelo. Učiteljstvo želi, da bi politične organizacije močneje vplivale na ideološko vzgojo staršev, ker marsikaj, kar šola zgradi, dom podre. Tudi tržiška vajenska šola stalno zboljšuje uspehe. Število vajencev pada 'n nekatere stroke enostavno izumirajo. Čevljarskih vajencev praktično ni več. Industrija po svoje usmerja naraščaj. Lepo napreduje glasbena šola. Vrtec ne more sprejeti vseh otrok, ker nima prostorov. V težavnih okoliščinah dela šola za manj nadarjene« to se pravi za duševno defektne, kjer se tak' otroci usposabljajo za samostojno življenje-V Tržiču obstoji vprašanje, kakšna šola ^ se ustanovi, da bo pripravljala mladino *8 višjo šolsko izobrazbo. Letos poteka mandatna doba šolskim odborom. Od prvih nejasnosti in tipanja prt delu so šolski odbori nedvomno mnogo storil pri družbenem upravljanju šol. Ker so 1,8 vidiku nove volitve, naj bi politične organ1' zacije predlagale v šolske odbore delavoljne« sposobne in primerne osebe. Občinski ljudski odbor je z zanimanjem poslušal to poročilo upravitelja tov. KavarJ8 ln je končno sprejel sklep, da imenuje posebno komisijo, ki bo pregledala vsa Solsk8 poslopja in opremo, ugotovila najnujnejše potrebe, dalje dala mnenje, kaj isodl o znanju, ki se daje danes šolski mladini, »u ustreza življenjskim potrebam delovnega 21°" veka v socialistični družbi, in kaj sodi o uspehih in dejanskem usposabljanju mladi»e za življenje. Komisija naj tudi sestavi predlog, kako vzbuditi med volivci zanimanje *a družbeno upravljanje šol in povečati vpHv šolskih odborov na upravljanje šole. STEZE m POTR OKROG TRŽIČU Z današnjo številko začenjamo priobčevati vrsto člankov, ki nas bodo vodili po stezah tržiške okolice, po sprehodih in turah, ki Mh je okrog Tržiča na izbiro. Ti prispevki 'Imajo dvojen namen: tujce seznanjati z lepoto in zanimivostmi, ki jih na teh poteh srečujemo, Tržičanom pa odpirati oči, da bodo videli vse tisto, kaT so na svojih iz-Prehodih in turah sicer že srečali, vendai ne zares videli, ker niso bili dovolj pozorni, oziroma niso znali dovolj opazovati. I. Na Veliko Mizico (767 m) »Tržič je ena luknja taka, da noit' se pride le po cest',« vendar jo krog Tržiča dokaj lepih razgledanih točk, ki nam odkrivajo prostrane horizonte. Ena izmed njih je Velika Mizica na robu Kukovnice, oziroma Kriške gore. (Mimogrede povedano: prebivalci v vaseh južno od vzpetine pravijo tej gori Kriška gora, po vasi Križe, ki leži v njenem Miožju; prebivalci v naseljih severno od Eore, n.pr. v Tržiču, Lomu in drugih, "jo imenujejo Kukovnica.) Pot na Veliko Mizico se odcepi s ceste Pred Mestno lekarno, na razpotju, kjer se ločita cesiti proti Dolini in skozi mesto proti Ljubelju. Tu smo 510 m nad morsko gladino. Pri odcepu nas opozorita na pot orientacijska tablica in markacija. Preko Velike Mizice vodi na Kriško goro planinska transverzalna pot, zato je markacija označena s številko 1. Po strmih stopnicah se kmalu Povzpnemio navzgor in že na prvem ovinku °Pazimo, .da je pobočje sicer strmo, vendar lepo poraslo, da ga travnata ruša prekriva koz in čez,, da je docela drugačno kot v viš-Wh strminah nad nami, kjer vidimo gole skale, ki neporasle motijo enotnost pogoz-danega pobočja. Opazimo tudi, da je Tržič na južni strani docela zaprt. Narava je ustvarila tu ozko grlo, ko je s strmimi po-i°očji od obeh strani stisnila dohod do sotočja Bistrice in Mošenika in s tem nudila srednjeveški naselbini, ki je ob sotočju obeh Potokov nastajala, Idealen zapah, s katerim 86 je srednjeveška tržiška naselbina mogla Ubraniti sovražnikom z juga. Z naše poti vidimo tudi, da je prav takšen zapah na Poti proti Dolini, kjer pobočja Pirmanc in Kukovnice prav tako stisnejo dohod s severovzhoda proti mestu in s tem omogočajo *a srednjeveške razmere lahko obrambo. Opazimo, da je to ozko grlo najožje prav ob sotočju obeh potokov, izato Tržiča od kolodvora grede sploh ni videti vse dotlej, dok-'er ne stoijlmio že sredi njega. Pot nas vodi mimo vodovodnega rezer-v°arja navzgor ln kmalu se znajdemo na Pjanem prostoru pioleg cerkve na pobočju v v'išini 576 mi. Le deset minut smo se vzpenjali, le za 60 m smo se dvignili, pa se mam nudi že dokajšen razgled. Pod nami je Tržič. Zelo lepo vidimo njegovo stisnjenost med Pobočji. Stiska za prostor je bila tolikšna, je naselje zavzelo ne le ves ravni prostor °o sotočju obeh potokov, marveč so se posamezne hiše dvignile celo na pobočje. Naselje s* le razpotegnilo v obe dolini, ob obeh Slavnih cestah, ki sta jim smer določila oba Potoka s svojima strugama. Krog mas je travnato pobočje, nad nami *«zdnat>o. Pobočje ob vznožju je gladko, navrzgor pa motijo površino velike dolomitih0 skale. Od kod ta razlika? Sicer opazimo še pod cerkvijo tu pa tam bele skale, * zanje zlahka ugotovimo, da niso del po-fšine, marveč da so se nanjo privalile od fSoraj,, kjer so se v pobočju odtrgale. Spodil'1 del pobočja tvorijo iglimastti skrilavci pozelene, vijoličaste in rdečerjave barve, ko Preperijo, pa so sivoruimeni. Ti skrilavci menjavajo s tršimi pločastim! peščenjaki. i° so kamenine, ki vse drugače preperevajo *°t nad njimi ležeči dolomiti. Voda namreč »Pmenec in tudi dolomit raztaplja in vanj Dronica. Zato v zgornjih delih pobočja ne nađemo površinske vode. Na črti, kjer se ~°'omi!ti stikajo s skrilavci in peščenjaki, *J? vsepovsod vzdolž pobočja Kukovnice iz-£lra voda, da je vznožje celo dobilo ime a vir jem. Na tej črti namreč voda ne more Pronicati v 'globino, ker je pritekla do propustne plašiti,, izato se prikazuje na virširii v obliki številnih izvirov in situ- Meja med skrilavci in peščenjaki v spodnjem delu ter nad njimi ležečimi dolomiti v zgornjem delu pobočja pa ni le meja med vodnalim vznožjem in pobočjem brez vode, marveč tudi meja med travnikom oziroma pašnikom in gozdom. Gotovo se gozd sam cfo tej meji ni ustavil, saj je imel v spodnjem delu ugodnejše pogoje za rast, pač pa je človek potisnil mejo gozda navzgor, ker mu je šlo za to, da pridobi površino za travnik, pašnik in njive. Krčenje gozda mu je uspelo vse do skalne površine, vse do geološke meja, med skrilavci in dolomiti. Navzgor gozda ni bilo moč krčiti zaradi velike strmine pobočja, sicer bi razdiralno delo vode ogražalo naselbino, pa tudi razhrebana dolomitna površina bi ne bila primerna za nikakšno drugo zemljiško izkoriščanje. Pa pcglejimo še ostali razgled! Na jugu vidimo gozdove okrog Sv. Neže, na strmem pobočju nas pozdravlja grad pri Sv. Juniju. Pod njim se beli dolomitni kamnolom v vasi Bistrica, ki nas opozarja nase s svojo bleščečo belino. Nad njim se dvigajo pobočja Dobja, ki so docela porasla z lepimi gozdovi, kajti tudi ta pobočja sestavljajo mehki skrilavci, ki jih lahko pobliže pogledamo v golici pod Kovtrnco. Vse drugačno je pobočje Pirmanc,, kjer apnene skale strmo odsekano padajo proti dolini Tržiške Bistrice. V ozadju se beli Košuta, pred njo spokojno šume gozdovi njenih predgorij. Nad Dolino se dviga Konijščlca. Daljno okolje na jugu zapira visoka planota Jelovice, na zahodu se nad Dobjem prikazuje rob Begunjščice. Pojdimo dalje po stezi, ki nas vodi navzgor v smrekov in macesnov gozd. Nad Stezo opazimo v pobočju poleg smučarske skakalnice nekdanjo rudno jamo, kjer so podjetni fužinarji v preteklosti kopali .rudo Kmalu prečkamo prvo hudourniško grapo, ki služi za spravljanje hlodov v dolino in ki ji domačini pravijo »vak«. Cez kakih deset minut nas pot pripelje iz gozda na poseko, kjer se nam prikažejo v vznožju poslopja tržiške bombažne predilnice in tkalnice, na zahodu pa zagledamo Julijske Alpe z očakom Triglavom. Ko pridemo preko poseke, je vredno, da se ozremo še nazaj, preden nadaljujemo pot v gozd. Tam zadaj na severu ugledamo ves slikoviti greben obmejne Košute, ki se dviga iznad Ljubelja, se vleče preko Velikega vrha, Kladiva, Tegoške gore in Košulnikovega turna proti vzhodu. Pod njenimi predgorji opazimo samotne kmetije, ki so- si nad Lomom, Dolino in v pobočjih nad Mošenikom izkrčile zaplate gozda in ga spremenile v travnike in njive. Takšna,se nam kaže Završnikova domačija, Gaberčeva, Pavšlova in druge. Ko nadaljujemo pot navzgor, prečkamo ' kar štiri široke hudourniške grape, ki zgovorno pričajo, da so po njihovih koritih romali številni hlodi s pobočja navzdol. Steza se vzpenja ves ča« proti jugozahodu, zadnjih deset minut je že kar dokaj strma in, ko smo se za .pol ure hoda oddaljili od cerkve na pobočju, kjer smo se prvič razgledovali, se znajdemo na koti 767 m, na Veliki Mizici. Naš trud in vzpon je bogato poplačan. Razgled od tod nas preseneča. Medtem ko smo vso pot bili zaverovani več ali manj v neposredno tržišiko okolico, se nam tu odpira prelep pogled na Julijske Alpe, na Triglav in njegove sosede in na Gorenjsko ravan tja do Radovljice in Blejskega jezera. Vrhovi so beli, blešče se v soncu, v ravnini in po predgorjih pa tvorijo kontrast tej belini temnozcleni iglasti gozdovi. Ko se ozremo preko Dobja, vidiimo dobršen del Begunjščice, vzhodno od Ljubelja ves ostri greben Košute s številnimi melišči ;n sme-žišči in planine pod njo, ki se vse drže tilk nad zgornjo gozdno mejo nekako v višini okoli 1500 m. Pogled nam drsi naprej proti severovzhodu preko Komjščlee in Bele peči, preko Javorniiške planine na pravilno oblikovani stožec Zeniklovca. Seveda se ozremo tudi navzdol na Tržič, ki leži pod nami. V oči nam pade naravnost potegnjeni Glavni trg in njegova homogenost, njegova stisnjenost in njegova prikupnost. Po coLsitii se v mislih sprehodimo še na Slap, kjer vidimo poslopje tovarne lepenke, jez na Bistrici, pa še to in ono. Celo eno izmed skalnih piramid, ki se dvigajo nad sotesko v Dolini, uzremo. Sedemo na sonce, videti je marsikaj, zato se le težko poslovimo od Velike Mizice. Malo se še pohudu-jemo nad nekultiviranostjo obiskovalcev, ki v knjigo v skrinjici čečkajo neslanosti in celo neokusne opazke, in preden jo mahnemo nazaj v dolino, prav gotovo sklentmo, da bomo še prišli. Zlasti se nam to izplača pozimi, ko ves Tržič pokriva senca, na Ve-l>ki Mizici pa je sončno, toplo, razgledno, obzor se odpre, tegobe im nevšečnosti puste vsakdanjosti so docela pozabljene. Prof. Slava Rakovee PONOVNO SO NAS NAVDUŠILI V nedeljo, dne 2. decembra, je koncertiral v dvorani »Svobode« Slovenski vokalni oktet iz Ljubljane. Turistično društvok ki z vso resnostjo in skrbjo posreduje tržiškemu občinstvu kvalitetne koncerte in s tem dopri-naša velik delež izboljšanju okusa na področju glasbe, zasluži vse priznanje. Tokrat nas je oktet že drugič obiskal. Koncertiral je s pestrim in učinkovitim sporedom. Pred začetkom koncerta je zastopnik Turističnega društva s toplimi besedami izrekel gostom dobrodošlico, se jim zahvalil za odzilv in izrazil željo, da se še in še srečamo na naših Iržiških tleh. Da so si koncertanti pridobili med Tržičani velike simpatije, o tem je pričal že obisk sam, ki je hil nadvse razveseljiv. Koncertni program je bil skrbno in bogato Izbran In dostopen slehernemu poslušalcu. V prvem delu koncerta nam je oktet odpel štiri Fftrsterjeve pesmi (Razbila čaša, Večer, Milica in Spak), ki so bile vse odpete tako, kot to zmorejo le mojstri pevske umetnosti. Odveč bi jih bilo kritično presojati, kajti oktet nam je vzor, kako je treba peti slovensko pesem, da zaživ i in začne utripati v naših srcih, da zažari v vsej svoji prelesti. V drugem delu koncerta so se vrstile pesmi vsem več ali manj že poznanih mojstrov glasbene ustvarjalnostii; kot prva Vabilo skladatelja D.Jenka, nato Vasilijeva Katrica, tej je sledila E. Adamiča Serenada, nato Ja-dovanka Jakova Gotovca in slednjič še Fantovska Ferda Juvanea. Pri izvajanju teh pesmi smo imeli priliko spoznati, kako široke so možnosti pevca, da kar najbolj prepričljivo ponazori poslušalcu vsebinsko dogaja- nje. V teh pesmih so se menjavale nianse liričnega razpoloženja in epičnega pripovedovanja. Po gradnji je bila vsekakor ena najbolj zanimivih Gotovčeva Jadovanka s svojo značilno orientalsko-balkansko tematiko. V tretjem delu koncerta so sledile narodne v različnih priredbah in to: Moj očka ima konjča dva v priredbi dr. D. Svare, nadalje Adamičeva Voznica, Liparjeva D.il duda in Teče ml vodica v priredbi Matije Tomea. Vse pesmi, zlasti prve tri so bile precej razgibane, Izpopolnjene z barvito harmonsko motiviko in ritmično pestrostjo. Isto velja za Vodopivčevo pesem Zabe. V nadaljnjem ciklusu pesmi pa so nam mojstri-pevci odpeli zanimiv program pesmi tujih kot naših južnih narodov. Zelo zanimiva in prepolna čustvenosti jo bila črnska pesem Negra Mow bo dy, ki je s svojo preprosto, lirično obarvano harmonijo zapustila pri poslušalcih nepozaben vtis. Sledila sta Zarovi priredbi ruskih pesmi »Monotono mi pozvanja zvonček« in pri nas že precej poznana pesem splavarjev »Ej uhnjem«. Obe pesmi sta več aH manj poznani. Zeli sta obilo aplavza. Lipovškova priredba kitajske pesmi Cajnajao je bila prav tako sprejeta z navdušenjem. Zelo odločno sta bili za konec odpeti še pesmi J. Gotovca Oj Marjane in Predraga Mi-loševiiča Loš dedo s pristnim balkanskim južnjaškim temperamentom. Skladbici sta zaživeli v vsej svoji pristnosti. Kot prejšnje, tako sta tudi ti dve pesmici sprožili pri poisPjušalcih val spontanega aplavdiiranja. Z Maroltovo Ribniško za dodatek so mojstric pevci uspešno zaključili koncert O. Z. Potrošnike bo zanimalo... VPRAŠALI SMO upravnike nekaterih tržiških gostinskih podjetij, alt se jim ne zdi, da je cena pijač visoka in kvaliteta iin izbira slabša, kot je bila včasih, ali ne bi privatni gostilničar bolje poskrbel za goste, zakaj se ne bavijo z dajanjem hrane, kakšne pritožbe imajo gostinci napram gostom, ali naj se tržiiško gostinstvo znova centralizira, ali naj deloma preide V zasebni sektor. ODGOVORILI SO NAM: Hotel Pošta: Cene so prilično enake v vsej LRS .in ustaljene, v bifejih nekaj manjše. Sem in tja je kvaliteta vina slabša, ker kupujemo le od trgovskih podjetij, ki pa nimajo vedno na zalogi res dobrih vin. Zmotno pa je, da nimamo izbire vima, ker je na razpolago najmanj toliko -vrst kot včasih. Verjetno bi zasebni gostilničar iz materialističnih vzrokov vložil več truda za večji promet obrata. Za privatnika pa obstoji pogoj, da bi imel dovolj obratnih sredstev. Hotel Pošta je edina restavracija v Tržiču, ki tudi ne išče nobenega dobička. V splošnem nimamo pritožb napram gostom, ker naše lokale obiskujejo mirni in dostojni ljudje, vendar se še redno dogaja, da pride v lokal pijan gost, ki nadleguje druge trezne goste in jih prepodi iz gostilne. Glede centralizacije gostinstva menimo, da hj pomenila poslabšanje obstoječega stanja. Da je v prejšnjih letih gostinstvo imelo visoke dobičke, je res, toda takrat nismo plačevali prometnega davka. Morda bi se znižalo nekaj stroškov za računovodstvo, toda vsaka poslovalnica bi neizbežno morala imeti poslovodjo, ki bi ga bilo treba vsaj delno nagraditi. Centralizacija bi zahtevala tudi večje zaloge pijač in s tem tudi velike kleti, kakršnih pa v Tržiču ni. Kavarna in gostilna Zelenica: Da so cene visoke, je resnica, toda narekuje jih dobavitelj ln dajatve odnosno kalkulacija. Niso pa višje kot drugje. Radi bi nabavljali vino neposredno od 'vinogradnika, nimamo pa potrebnih obratnih sredstev. Izbira vin je velika, v našem obratu imamo .stalno 7 raznih vrst vina in nadaljnjih S vrst vina v steklenicah. . V bifeju nudimo mrzla jedila v dokaj veliki izbiri, v kratlkem pa bomo napravili prav zanimivo stalno se menjajočo reklamo za razpoložljiva jedila. Glede gostov imamo neke težkoče. V kavarno pridejo v poznih nočnih urah vinjeni gostje, potem ko so dru-gi gostinski obrati zaprti, in potem taki gostje nadlegujejo mirne in trezne ljudi in nočejo iz lokala. V kavarni so gostom na razpolago številni domači in Inozemski ilustrirani dragi časopisi, ki pa že prvi dan — izginejo! Ustanovitev nekaj zasebnih gostiln bi bila morda v korist gostom, ker bi to povzročilo konkurenco, centralizacije pa ne priporočamo. VPRAŠALI SMO trgovski podjetji »Preskrba« in »Prehrana«, za koliko časa imajo na zalogi živil/ali so imeli Tržičani v zadnjem času nakupno mrzlico, aH kdaj blaga primanjkuje, kako je z asortimemtom blaga, ali so mnenja, da zadovoljujejo potrošnika, in kakšne načrte imajo za prihodnje leto. ODGOVORILI SO NAM: Preskrba: Osnovnih živil imamo na zalogi za dobo približno enega meseca glede na po-kvarljivost blaga. Industrijskega blaga imamo za daljšo dobo. Pred tedni je nastal večji promet in, ko so odjemalci opazili, da blaga ne zmanjka, je nakupovanje prenehalo. Potrošnikom ne moremo ustreči z večjim asoirtimentom manufakture in pletenin,, ker bi bil s tem. vezan večji kredit in večja obremenitev ;za podjetje. Proizvajalna podjetja ne dobavljajo manjših količin in smo zato prisiljeni kupovati od groslstov, kjer je težko dobiti vselej potrebno blago. Za Ljubljano in Kranj je to laže, ker imajo grosiste doma in sproti ■■ odo za nove nakupe groslstov in zborejn pravilni asortimant. Kar njim ostane, do'. ;o zunanji odjemalci. Tržiški odjemalci s S po našem prepričanju dobro postrežem in ne slabše kot v drugih industrijskih centrih. Trudimo se, da ustrežemo odjemalcem z nižjimi cenami in asortimentom, vse pa je tudi- odvisno od naših obratnih kreditov. Prebelill smo naše poslovalnice in izvršili razna popravila, kolikor smo pač imeli sredstev. Poslovalnico železinine smo letos docela obnovili in je ta trgovina res sodobna. V prihodnjem letu nameravamo sodobno preurediti našo poslovalnico na Trgu svobode. V drugih poslovalnicah pa bomo skušali zadostiti sanitarnim predpisom v okviru naših sredstev. Potrošnikom v Tržiču smo letos oddali 146 vagonov premoga. Take količine doslej še nikdar nismo prodali. Doslej smo oddali potrošnikom že 2200 metrov drv za kurjavo. Na Gorenjskem ne moremo dobiti drv in jih zato uvažamo s Kočevskega, kar poveča ceno, saj znaša prevoz na 1 meter kar 400 din. Tudi premoga ne moremo dobiti toliko, kot bi ga potrebovali. Naročniki po veliki večini dobivajo toliko kuriva, kot ga zahtevajo, izjemoma ne moremo komu tako hitro ustreči, kot to želi. Tudi ml smo odvisni od naših dobaviteljev. Podjetje Prehrana pa je odgovorilo: Na zalogi imamo živil stalno za dobo okoli 6 tednov. V času madžarskih dogodkov j.e bilo nekaj več nakupov živil, ko pa so potrošniki opazili, da je dovolj blaga, so z nakupi takoj prenehali. Naše podjetje se trudi, da zadosti zahtevam potrošnikov. Res pa je, da Tržičani manufakturo raje kupujejo v Kranju ali Ljubljani. V primeri z drugimi industrijskimi središči je Tržič prav dobro oskrbovan. Letos smo preuredili eno našo poslovalnico, za prihodnje leto pa nameravamo odpreti dve novi 'trgovini, če bomo dobili ustrezne lokale. VPRAŠALI SMO .še mesarijo in pekarijo v Tržiču podobne stvari kot trgovino in gostinstvo. ODGOVORILI SO NAM: Pckarija Tržič pravi, da ima na zalogi moko za en mesec, imajo pa težave s tem, da je vsaka pošiljka moke drugačna. Pretežno dobivajo moko od podjetja Klasje iz Kranja, manj kot polovico moke pa jim dobavlja Mlinsko podjetje v Retnjah. Blaga je vedno dovolj. Gradnja nove pekarije je že razpisana in bo z njo rešeno vprašanje pomanjkanje kruha. Da -ljudje čakajo na kruh v »kačah«, je vzrok samo v lokalu, ki je mnogo premajhen in tudi sama pekari j a nima zadostne zmogljivosti. Nova pekarija bo šestkrat večja od dosedanje. Mesarija Tržič pa pojasnjuje, da ima za-r loge vedno za 2 tedna. Ima težave za dobavo živine,, ker primanjkuje vagonov. Govejo živino uvažajo s Štajerske, prašiče pa iz Hrvaške, komaj eno petino potreb se krije Iz dobav domačega trga v okraju. V podjetju so bile letos izvršene izboljšave v poslovalnicah, iki jih je odredila sanitarna inšpekcija. Oskrba Tržičanov z mesom in mesnimi izdelki je dobra iin so cene pri našem podjetju povprečno za 20 din pri 1'kg nižje, kot v drugih krajih LRS. Roditeljski sestanek na industrijski ieli V nedeljo, 9. decembra 1956, je bil sestanek strokovnega učlteljstva s starši učencev in učenk letos ustanovljene čevljarske industrijske šole tržiškega 1. b razreda. Sestanek je vodili direktor šole tov. Anton Bclihar, ki je uvodoma pozdravil navzoče predavatelje, starše in tov. Jagodica kot zastopnika tovarne obutve »Peko.«, nato pa spregovoril nekaj misli o pomenu sestankov s starši. Industrijska čevljarska šola vzgaja mladino za bodoči poklic. Da bosta vzgojni in učni uspeh zajamčena, je nujno potreben stik s starši,, tesnejša povezava med šolo in domom in s praktično šolsko delavnico oziroma obratom. Treba je medsebojnega spoštovanja in zaupanja. Vzgojni činitelji, kakor so dom, cesta, kino, organizacije, lahko dobro ali slabo vplivajo na dorašča.jočo mladino, ki ima že svoje zahteve. Mladino moramo s pametno in odkrito besedo pridobiti tako doma kakor v šoli. Naša industrijska čevljarska šola je prva in edina v Sloveniji, kjer se po zato izbranem učnem načrtu naša mladina uči in pripravlja za sposoben industrijski kader. Starši so z zanimanjem sledili besedam tov. direktorja šole. Nato jo tovariši ca razredničarka Vera Slapar jeva prikazala dosedanji uspeh v šoli za vsakega učenca ali učenko posebej, vodja praktične delavnice tov. Andrej Breška pa jo govoril o uspehih praktičnega dela. Učni uspehi so z oziram na predizobrazbo učencev tržiškega 1. b razreda v splošnem zadovoljivi. Zatem je tov. Jagodic spregovoril o potrebi podpiranja učencev pri njihovem stremljenju za napredkom. Učenci imajo pred seboj bodočnost, vsakemu je odprta pot, da po triletnem šolanju in nadaljnjem izobraževanju postane mojster itd. Odlične risarje bo čevljarska industrija rabila kot modelarje, najboljše matematike za kalku-larite in podobno. Mladina še nikoli ni imela take možnosti, kot jo ima danes, zato naj se vztrajno uči in sledi naukom in zgledu svojih predavateljev. Istotako je tudi tov. Breško priporočal staršem tesnejšo sodelovanje s šolsko delavnico ln predavatelji, ki so pripravljeni vsak čas svetovati oziroma poročati staršem o uspehih učencev. Nato je bil stavljen predlog, da bi izvolili v šolski odbor 2 do 6 ljudi, ki jih naj bi imenovala tovarna »Peko«, poleg tega pa še zastopnika: staršev. Kot zastopnik staršev je bil soglasno izvoljen v odbor tov. Jakob Kepic, čevljar v tovarni »Peko«, obrat št. 2; stanujoč v Tržiču, Proletarska 14. Andrej Tišler Mira Iliršl: Naš otrok je živčen (Nadaljevanje) Oc hi hoteli prav na "kratko označili histeričnega človeka, hi lahko rekli, da. je to človek, na katerega ne vplivajo samo ljudje v njegovi okolid, temveč še-boli |o„ kar si sam domiiiišlja."Oh sami bojazni, da bi bil bolan, postane že bolan. Nehisler.ičen človek se skuša izognili težavam v življenju zavestno in premišljeno po določeni poti, ki bo uspešna, his'.e-ričen človek pa si iz tež koč pomaga Z napadi iin boleznijo. Kdor živi s histeričnim otrokom in mu skuša pomagali', mora predvsem razumeti ,da šli lak otrok nekaj domišlja ih se tega ne zavedu. Takega otroka navadno razumemo doma. v šoli in na eesli pa vzbuja pozornost, saj hoče postati središče vsega. Največkrat sla ludi oče ali mali ali .na. oba histerična' zalo bi bilo najbolje, da bi otroka poslali v drngo okolje. Kako najbolje ravnamo s takim olro-komV Prva metoda pra\i n.i' še za olrolot vi© zmenimo, če hoče hiti J o'an", drug* pa nas uči, naj ga kar nenaVno preseneti': taiK» z. odločnimi ukazi, pa ne ho imel nit* časa hiti bolan, n. pr. „Vslanil", „Pogl*J v oči I", „Ne kašljiaj!" ittd. Vendar moramo J Vri leni zelo. psr/ilLi, odnosno kdo mu k;1.! zapove. Ce ukazi niso izrečeni pravilno k\ o pravem času, morejo v otroku zbudit« le trmo, Otrok se Culi varati, zavr/.en iin izdan, saj brez toplih besed rte mora*, mo vzgojiti niti normalnega, kaj šele histeričnega otroka. Včasih pomaga otroku tudi dozdevno zdravljenje, n. pr. zdravnik Iz pere OtrpkH iulii<» z navadno vodo, češ, da se j« bobni? zlepil nenadoma otrok dobro ' sliSu-Otrokom, ki histerično kašljnjo, ponudim? zelo grenak čaji, pa bodo "nehali kašlji'!* Seveda; s trm otroka spet prevaramo i" mu ho to v dobi spolnega dozorevanj* morda hndo škodilo, ko ne ho lahko P110." nesel življenjske, borbe. Najbolj« pač jI:, da se pri vz"Vv:i histeričnega otroka ravnamo po geslu i kar r°*. mnga je zanj dobro. V vzgojno dobrem oko'ju bo"n naplavili več 'brez, ukazovanja" in ' • r f"1' 1 ljubeznivostjo. (Nada:V ,• !') St. l TRZISKI VESTNIK Š P> O R T Krožne molodithe za Dan republike Kffit vsako leto tako ,ie tudi letos izvedlo AMD v Tržiču v počastitev Dneva republike krožne cestne dirke. Ze zgodaj popoldne se 'je ob progi zbralo veliko števiio občinstva, da bi si ogledalo to zanimivo prireditev in ostre borbe tekmovalcev za prva mesta. Tudr" v pisarni AMD je bil zelo živahnoj saj take dirke zahtevajo dobro pripravo in skrbno izvedbo, da v redu potekajo in da m kakih nesreč. Malo pred 14. uro so se na tribuni na Trgu svobode zbrali časomerilci in sodniki, na dvorišču občinske hiše pa so ropotali stroji, k,i so jih tekmovalci zadnjič preizkušali. Takoj potem, ko je direktor prirtditve, tov, JurjevčV.č, z rdečo zastavico zapri cesto, le ftarter tov. Kravcar dal znak za Start Prvim tekmovalcem na Mopedih. Borbe v tej kategoriji so bile zanimive, saj je nastopilo tudj veliko število »mopedistov«, ki jih je v Tržiču kar precej. Po treh krojih vožnje je Imel najboljši čas Slavko Stepančič: 3 min. 38 */j sek. in je s tem dosegel prvo mesto v tej kategoriji. Za nijim sta se uvrstila Pepi Gcričan s časem 9 minute 52 */» sek. in Anica Perko, ki je bila zelo borbena in je prevozila tri kroge v času 4 min. 8 sek. V" kategoriji 125 cem je Rajko Cankar s 'asom 3 min. 45 sek. zasedel prvo mesto. Na drugo mesto se je plasiral Janez Ziblar. Do-Sogel je čas 3 min. 54 2/s sek. Tretji pa je bil s časom 4 min. 17 3/5 sek. Janko Rozman. V naslednji kategoriji 200 cem so morali tekmovalci prevoziti 4 kroge. Najhitreje in sicer v času 4 min. 26 3/r, sek. je progo štirikrat prevozil Ivan Podrekar. Le dve sekundi slabši čas je dosegel Janko Rozman in zasedel drugo mesto. Na tretje mesto pa se je uvrstil Branko Klemenčič s časom 4 minute 39 sek. Za nastop v kategoriji 250 cem je bilo veliko zanimanje. Prevoziti je bilo treba 5 krogov. Borba med Goltesom in Ruparjem je bila izredno zanimiva in ostra. Rupar .je Goltesu vztrajno sledil, dokler ni padel in s tem izgubil izglede za dober plasma. Oba sta lepo in precej drzno vozila. Omenimo naj tudi lepo in hitro vožnjo Dežmana, ki je zasedel drugo mesto. Tudi ostali so lepo in borbeno vozili. Rezultati te kategorije so sledeči: Dušan Goltes 5 min. :l/r, sek.; 2. Franc Dežman 5 min. 11 44 sek.; 3. Janko Rozman 5 min. 26 2 5 sek. Tudi v naslednji kategoriji 350 cem so morali tekmovalci prevoziti pet krogov. Prvi je bil Frido Perko s časem 5 min. 2 '/s sek., za katerega je bilo pričakovati dober plasma, saj je zelo lepo iin hitro vozil. Drugi je bil Vili Ulčnik, 5 min. 26 2/s sek., tretji pa Aha-čič 5 min. 58 sek. Na startu so sedile prikolice. Za njim; pa bi morali startati še tekmovalci v kategoriji 500 cem. V obeh kategorijah je bilo pričakovati zanimivih voženj in borb med posameznimi tekmovalci. Vreme pa se je poslabšalo, cesta je postala »mastna«, zato je obstajala nevarnost nesreč. Vodstvo prireditve se je zato odločilo, da prekine nadaljnje tekmovanje. Tako letošnja prireditev ni bila v celoti izvedena. Zal nismo videli voženj prikolic in motorjev v kategoriji 500 cem. Navzlic temu pa lahko trdimo, da je prireditev zelo uspela ,n da smo z njo dostojno proslavili naš prazniki Dan republike. MeKo OBČNI ZBOR TRŽIŠKIH KEGLJACEV Tovarna kos in srpov — K. Šparovcc in A. Lukanc prvaka — Po izvedbi moštvenega tekmovanja sindikalnih podružnic, kjer je zmagalo moštvo Tovarne kos in srpov pred moštvom Bombažne predilnice in tkalnice, tovarne »Peko« ter pred invalidi, so kegljači uspešno izvedli tudi posamezno, prvenstvo za prvaka kluba med moškimi in ženskami. Pri članih je Kristl Sparovec v 300 lučajih mešano podrl 1118 kegljev in dosegel naslov prvaka kluba za leto 1956-57. Drugi je bil S'až Ropret s 1111 keglji, tretji Ivan Lukanc s 1100 podrtimi keglji, četrti Fran Ro-Prat s 10,98 keglji, peti pa Franc Jakopin s 1077 podrtimi keglji itd. Med ženskami pa je lagala Anica Lukanc, ki je v 150 lučajih mešano »zbila« 332 kegljev pred Olgo Erženovo s 322 keglji. S temi šport, in organizacijskimi uspehi so 8e tržiški kegljači podali na občni zbor. "Rdeča soba« v hotelu »Pošta« je bila prenapolnjena. Poročila so pokazala, da je to športni klub, ki ima pravilne smernice dela, žal pa nima ugodnih pogojev zanj, kajti kegljišče še vedno ne ustreza predpisom, posebno ne zdravstvenim. V letošnjem letu so imeli več tekmovanj tudi v Kranju, na Bledu, Jesenicah, Kamniku "in drugod. Vsa tekmovanja s,o v športnem pogledu dosegla lep ufpeh, toda v finančnem pogledu so zahtevala velike izdatke. V tekmovanju štirih gorenjskih klubov na Bledu se je plasiral na II. mesto (Kranjska gora, Tržič, Bled, Radovljica). Klub zahteva več finančne pomoči, posebno še, ker je treba nabaviti drese in copate. Največji problem pa je seveda popravilo kegljišča.. Vsekakor je pravilno, da se ta klub bolj podpre, saj nastopa in se izživlja v njihovih vrstah okoli 100 Tržičanov ter imajo kar pet moštev: dve članski, mladinsko, žensko in »Abrahame«. Posebno razveseljivo pa je, da je to eden izmed redkih klubov, v katerih se izživlja tudi ženski spol. NAMIZNOTKNIŠKI TURNIR V KRIZAH V nedeljo, dne 16. decembra, je NTS v Križah priredila turnir. Turnirja so se udeležili igralci iz Tržiča, Golnika, Kovorja in Križani. Tekmovali so člani posamezno, mladinci posamezno, pionirji posamezno in članice posamezno. Člani, članice, mladinci in pionirji so vsi tekmovali tudi ekipno. •Med člani je zmagal Jakopin iz Tržiča, ki jo v finalnem tekmovanju premagal Borštar-ja (Križe) 3:2 in Meglica (Tržič) 3:0. Jakopin-je ponovno dokazal, da je tudi najboljši mladinec v okolici Tržiča. Najboljši med pionirji je bil Boncelj (Kovor), ki je v finalu premagal zelo dobrega Terana iz Tržiča z 2:0. Najboljše članice so pravtako iz Kovorja. Prvo mesto med članicami je zanesljivo osvojila Aljančičeva. V ekipnem tekmovanju je članska ekipa iz Kr.ižev v postavi Strniša, Borštar, Zaplotnik premagala ekipo »Partizana« iz Tržiča v postavi Jakopin, Pančur, Meglic z rezultatom 5:3 in tako osvojila prvo mesto. Pri ekipnem tekmovanju mladincev so Tržičani zopet dokazali, da so najboljši v tržiški okolici. Premagali so ekipe iz Križev, Kovorja ln ekipo z Golnika. Pionirska ekipa iz Tržiča je v hudi konkurenci golniških in kriških pionirjev zasedla prvo mesto. Zdaleka najboljša je bila ekipa članic iz Kovorja, ki je z lahkoto premagala ekipo iz Križev in Golnika. Organizacija turnirja je bila kljub težavam, ki jih ima NTS v Križah glede finančnih sredstev, dobra. Saj je tekmovalo 53 tekmovalcev in je turnir v splošnem uspel. Takih množičnih tekmovanj si v Krizah še želimo. g, p. Ra'istm»studi - jatake Rodile so: Bukovnik Ana, nonmirka iz Tržiča, Virje 1 — dečka; Hočevar Ana, tovarniška delavka iz Tržiča, Bečanova 14 — deklico; Štrukelj Elizabeta, tovarniška delavka iz Tržiča, Trg svobode 28 — dečka; Hu-dorovič Marija, gospodinja iz Jelendola •-dečka. — Čestitamo! Poročeni; Peternelj Ivan, mesarski mojster iz Tržiča, im Rov jak roj. Ustnik Marjeta, invalid, upokojenka iz Ljubljane; Ropret Marijam - Jožef, tkalski podmojster s Slapu, in Doberlet Štefanija, tkalka iz Tržiča. — Mnogo sreče! Umrli: Sumi Antonija - Marija, upokojenka iz Tržiča, Virje 1, stara 84 let; Marenk Lecpoldina, druž. upokojenka iz Tržiča, Koroška cesta 14, stara 71 let; Koren Ivan upokojenec iz Tržiča, Koroška cesta 56, star 72 let; Skrjanec Franc, krojač iz Seničnega 7, star 58 let; Mali Jožef, kmet iz Podljube-lja 62, star 70 let. — Svojcem naše sožalje! VOZNIŠKA DOVOLJENJA — PODALJŠEVANJE Tajništvo za notranje zadeve v Kranju °Pozarja na redno podaljševanje vozniških dovoljenj za šoferje-amaterje. — Zato prosi Avto-moto društvo v Tržiču vse prizadete, ™a nemudoma oddajo vozniške izkaznice, katerih veljavnost poteče z 31. XII. 1956, v društveni pisarni AMD ali v knjigarni. Po-*neie bo moral vsak sam poskrbeti za po- flalj Jsanje dovoljenja. AMD - Tržič Us: POSREDOVANJA njeno rjavo rokavico sem izgubil na po- °d avtobusne postaje do stanovanjskih hiš a Cankarjevi cesti. Najditelj naj jo odda Proti nagradi v pisarni Turističnega društva. PREKLIC Po'dipjlSana preklicujem, kar sem neresni 6-P Sa govorila o Hermini Kogoj s Slapu. — alcntina Kalan, Hudi graben pri Tržiču. IZVIREN TRŽIŠKI HUMOR Miha (v nekem gostinskem lokalu): Natakarica, črno kavo, prosim! Miha kave ne dobi, ker ga menda natakarica nI slišala. Miha: Ze tri dni sem nasekan, tule se bom pa streznil, ko toliko časa čakam na kavo! On: Slabo se počutim. Ce bom umrl, boš imela samo sitnosti, ker boš morala iti za pogrebom in še venec mi boš morala kupiti. Ona (nežno): Ljubček, tega pa ne boš doživel! 1 # Profesor: Pozdravljeni! Še pred nedavnim ste bili moj učenec, sedaj ste pa že direktor velikega podjetja. Direktor podjetja: Samo vam, tovariš profesor, se moram zahvaliti za vse, kar sem dosegel, in za vso svoje znanje! Profesor (skromno): Oh, taka malenkost! ZAHVALA Ob veliki izgubi naše drage žene, mame, babice, sestre in tašče FRANČIŠKE JURJEVČIČ roj. JAZBEC se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami scčustvovali in jo spremili na njeni zadnji po-tii. Nadalje se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev in cvetja, kakor 'tudi godbi in pevcem za ganljive žalostinke. Globoko žalujoče družine Jurjevčič, Kokalj in Rozman • DCuio- • 1.—2. januarja: angleški film »Razdvojeno srce»\ 3. januarja: ameriški film »Steklena menažerija«. 5.-7. januarja; ameriški film »Fant iz Oklahome«. 8.—3. januarja: mehiški film »Poslednja želja«. 10.—11. januarja: ameriški pustolovski film »V soteskah Kolorada«. 12.—14. januarja: ameriški film »Ne bodo ml verjeli«. 15—16. januarja: ameriška barv. risanka »Naši zvesti prijatelji«. 17.—18. januarja: Jugoslovan, film »Obleganje«. 19.—21. januarja: ameriški barvni film »Gola džungla«. 22.-23. januarja: avstrijski film »Zdaj smo pa tam«. ANTON GOLOB pečar Trži« »PREMA« FRANČIŠKA MANDIC čevljarstvo — Tržič »TOBAK« Tržič Gostilna FRANCKA BABIC Tržič IGNAC JESE čevljarstvo Tržič LJUBOMIR MILOSAVLJEVIC čevljarstvo Tržič STANKO DOVŽAN žaga — Tržič Gostilna »GAŠPERIN« Tržič GRETA BORDAR -izdelovanje copat Bistrica pri Tržiču FRANC BOHINC čevljarstvo Tržič FRANC STRITIH drž. tesarski mojster Tržič KNJIGARNA Tržič Kleparstvo in vodno inštalaterstvo lrzic Kmetijska zadruga Križe Mesarsko podjetje 1 r z i c Kmetijska zadruga Podljubelj TRGOVSKO PODJETJE ..PRESKRBA" Tržič Kmetijska zadruga Katarina 0 t GRADBENO PODJETJE TRŽIČ M' KRANJ 1 GOZDNO GOZDARSTVO KRANJ z gozdnimi obrati: Tržič, Škofja Loka, Kokra, Kranj KRANJ Elektrotehnično podjetje Kranj TRGOVSKO PODJETJE „$adie" - Ktani Sreena in u^fiehća fi&hw ncw& Leta žele ćkeasmm tržiike ehiint: OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINE TRŽIČ Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZBNOV Občinski komite LMS Mombaina predilnica in tkalnica TRŽIČ Tovarna lepenke Slap pri Tržiču Zdravstveni dom v tmicv MESTNA LEKARNA v trsicu Rešetaina postaja vtrziču Tovarna kos in srpov T R Ž I C Tovarna finega pohištva TRŽIČ trgovsko podjetje tržič REMONT Tržič Tovarna obutve TRŽIČ MEDZADRUŽMI LESNI KOMBINAT ŠKOFJA LOKA-TRATA V 4() S> SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE Tovarna športnega orodja Sjomjč „ELAN" RADOVLJICA BEGUNJE na Gorenjskem Splošno gradbeno podjetje Standard Zuristicna mza Slovenije TOLMIN Ljubljana SAP - TURISTBIRO LJUBLJANA LJUBLJANA—KRANJ—TRŽIČ Ljubljana odhod 6.00 8.30 11.00 11.45 13.00 13.30 17.00 18.00 19.00 20.00 Medvode * 6.20 8.50 11.20 12.05 13.20 13.50 17.20 18.20 19.20 20.20 Kranj 1 6.40 0.10 11.40 12.25 13.40 14.10. 17.4b 18.40 19.40 20.40 Tržič prihod 7.10 9.40 12.10 12.55 14.10 14. 40 18.10 19.10 20.10 21.10 Tržič odhod 5.10 6.15 7.15 8.00 9.00 10.15- 13.00 13.30 14.30 16.30 18.30 Kranj T 5.45 6.50 7.50 8.35 9.35 10. 50 18.39 14.05 15.05 17.05 19.05 Medvode Y 6.00 7.05 8.05 8.50 9.50 11.05 13.50 14.20 15.20 17.20 19.20 Ljubljana prihod 6.20 7.25 8.25 9.10 10.10 11.25 14.10 14.40 15.40 . 17.40 19.40 Obratuje ob delavnikih 1 l 1 1 1 2 1 1 1 1 1 2 7.00 11.00 15.00 19.00 23.00 23.30 Ljubljana 8.30 10.10 14.10 18.40 20.40 20.40 7.20 11.20 15.20 19.20 23.20 23.50 Medvode 8.10 9.50 13.50 18.20 20.20 20,20 7.40 11.40 15.40 19.40 23.40 0.10 Kranj 7.55 9.35 13.35 18,05 20.05 20.05 8.00 12.00 16.00 20 00 24 00 0.30 KrJže 7.30 9.10 13.10 17.40 19.40 19.40 8.10 12.10 16.10 20.10 0.10 0.40 Tržič 7.20 9.00 13.00 17.30 19.30 19.30 1 Obratuje ob nedeljah in državnih praznikih, 2 obratuje ob sobotah. Priključki: v Ljubljani na avtobus za Koper in na vlake Maribor—Zagreb. .»Tržiški vestnik« izhaja vsakega 1. in 15. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški! odbor. Zanj odgova^ Maks Stumfel. / Tiska »Gorenjsk' tisk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Cesta Jugoslovanske ljudske armad« ' Telefon it. 55. / Celoletna naročnina 360.— din, polletna 180.— din. Posamezna številka 15.— din. / Tekoči račun št. 61-KB-*-^