UD К 886.3.09:92 Smolnikar А. : 92 Vodnik V. 
Janez Stanonik 
Filozofska fakulteta, Ljubljana 
S M O L N I K A R I N V A L E N T I N V O D N I K 
V letih 1838 do 1841 je Andrej Bernard Smolnikar objavil v Združenih dr-
žavah štiri obširne knjige, ki vsebujejo tudi zanimive podatke iz Slovenije. 
V njih najdemo spomine na Vodnika kot gimnazijskega profesorja in na izlet, 
ki ga je naredil Smolnikar z Vodnikom in z bibliotekarjem Kalistrom v Krško. 
Na tem izletu je Vodnik — leta 1818! — v Čatežu pri Brežicah recitiral v zaprti 
družbi Ilirijo oživljeno in razložil njen pomen. Končno daje Smolnikar tudi 
nekaj doslej neznanih podatkov o zgodovini Vodnikovega rokopisa slovenskega 
slovarja. 
During the years 1838 to 1841, Andreas Bernardus Smolnikar published in 
the United States four large volumes which contain also interesting material 
for the cultural history of Slovenia. They speak about Vodnik as a grammar 
school teacher, and about a journey made by Smolnikar, Vodnik, and the 
librarian Kalister to Krško. On this journey Vodnik — in 1818! — recited in a 
closed society at Čatež near Brežice his poem Ilirija oživljena and explained its 
meaning. Finally, Smolnikar gives also some information which has so far 
been unknown on the history of Vodnik's manuscript material for a Slovene 
dictionary. 
I 
N a m e n p r i č u j o č e š t u d i j e jc, da izbere iz S m o l n i k a r j e v i h kn j ig , ob-
j a v l j e n i h v Združen ih d r ž a v a h v let ih 1838 do 1867, vse p o d a t k e o Valen-
t inu Vodn iku . T i p o d a t k i so dos le j v s lovenski l i t e ra rn i zgodovini ne-
znan i , s a j so S m o l n i k a r j e v e kn j ige , z last i v Sloveni j i , skoroda v celoti 
nedosegl j ive . Celo saniu n j egova osebnost , n j egova ž i v l j e n j s k a usoda , je 
bi la še do n e d a v n a k a j malo z n a n a . S t a r e j š e š tud i j e , ko l ikor j ih je sp loh 
bilo, so p o u d a r j a l e n jegovo eksccn t r i čno č u d a š t v o in so m u na ta n a č i n 
že v n a p r e j od reka l e k a k r š e n k o l i pomen . Šele z a d n j i h d v a j s e t let je p r v i č 
da lo bo l j o b j e k t i v n o in k o n k r e t n o sl iko S ino ln ika r j evega l ika.1 
A n d r e j B e r n a r d Smoln ika r je bil ro jen 29. n o v e m b r a 1795 v K a m n i -
ku . Po osnovni šoli v K a m n i k u se je le ta 1809 vp i sa l na l j u b l j a n s k o g im-
naz i jo , k i jo jc konča l 1814. leta. Š t u d i j e je n a d a l j e v a l na l j u b l j a n s k e m 
l iceju in v semenišču in bil le ta 1819 posvečen za d u h o v n i k a . Kot d u h o v -
n ik je s lužboval v St ični , Ložu na N o t r a n j s k e m in v Š k o f j i Loki. L. 1825 
je zapros i l za o d p u s t iz l j u b l j a n s k e ško f i j e . Vstopi l je v bened ik t i n sk i 
s amos tan v Št. P a v l u na Koroškem, k j e r je n a s l e d n j e g a leta na red i l me-
n iške z a o b l j u b e in si nade l s amos tansko ime B e r n a r d . O d 1827 do 1837 
1 Sintezo dosedanjili ugotovitev o Smolnikurju je objavil Slovenski biograf-
ski leksikon, deseti zvezek, Ljubljana 1967, str. 392—396. 
je kot menili poučeval novi tes tament v celovškem bogoslovju. У Celovcu 
je bil v tesnih s t ikih s Slomškom, Ja rn ikom in leta 1832 tud i s Prešer-
nom. Y t e j dobi je pos ta ja l vedno bo l j skept ičen do dogem katol iške 
cerkve, vendar je svoje nove nazore skrbno skrival . Istočasno je vedno 
bol j pos ta ja l žrtev f iksne ideje, da ga je Bog posebej izbral, da združ i 
vse vere v eno samo cerkev in da mu to n a z n a n j a s posebnimi n a d n a r a v -
nimi znamenj i . Ker jc vedel, da bo s svoj imi novimi nazori , čim j ih 
razkr i je , pr išel v konf l ik t z državo in cerkvi jo , je sklenil odpotovat i 
v Ameriko. Z Baragovim posredovan jem se mu je posrečilo dobiti dovo-
l j en je za odhod v Združene države, da bi t am delal kot mis i jonar . 
Leta 1837 je p r i spe l v Boston in se t a m n a j p r e j zaposlil kot katol iški 
duhovnik . Ze spomladi nas lednjega leta pa je pr iše l v spor s katol iško 
cerkvi jo in začel oznan ja t i svoje nove nauke . Mnogo je prepotova l po 
vzhodnih predel ih Združenih držav in p r i tem se mu je posrečilo pr ido-
bit i m a n j š e skup ine p r i p a d n i k o v v Bostonu in Ph i l ade lph i j i kot tudi po-
nekod na deželi. 
Na svojih po tovan j ih se je seznanil z u topičnimi naselbinami, ki j ih 
je bilo t ak ra t vse polno v Združenih d ržavah . Deloma so bile to nasel-
bine verskih ločin (kveker j i , mormoni in drugi) , deloma p a so temelj i le 
na socialnih n a u k i h Four ie ra in Owena . Tud i Smoln ikar je bra l Four ic-
rova dela. Osebno se je spoznal z vodilnim fourieristoni v Združenih 
d ržavah , Alber tom Brisbanom, in z Johnom H u i n p h r e y e m Noyesom, av-
tor jem znameni te kn j ige History of American Socialisms (Phi ladelphia , 
1870). Njegovo pozornost so tudi zbudile kn j ige Johna Etz lcr ju , ki je 
p red laga l celo vrsto delomu zelo fan tas t ičn ih tehničnih izboljšav, s ka-
terimi bi se olujšalo delo v pol jedels tvu. Leta 1843 je s k u p a j z E tz l e r j em 
ustanovil u topično naselbino Peace Union Set t lement v k r a j u Limestone 
v severozahodni Pcnnsy lvan i j i . Naselbina se je že nas ledn je leto-razšla, 
toda k l j u b temu neuspehu je Smoln ikar še kasne je vedno znova skušal 
ustanoviti naselbine, v ka te r ih bi vel ja lo pravi lo s k u p n e lastnine. N a j -
pomembnejš i kusnejš i poskusi so bili v Cumber l and Mounta ins v državi 
Tennessee (1848), naselbina G r a n d Prae r i e v državi Illinois (1849) ter 
Spr inghi l l v Pennsy lvan i j i (1859). Tuko je Smolnikar postal nedvomno 
n a j p o m e m b n e j š i u topični socialist ne samo med Slovenci, a m p u k sploh 
med južn imi Slovani, in ima svoje mesto tud i v zgodovini u topičnega 
socializma v Združenih d ržavah . 
Smoln ikar se je večkra t močno zapletel v pol i t ična d o g a j a n j a v Zdru-
ženih d ržavah , zlasti ob izbruhu amer i ške d ržav l j anske vojne. S p l aka t i 
je nastopil prot i Lincolnovi kand idu tu r i zu p redsedniško mesto, ker je 
menil , da njegovu izvolitev neogibno pomeni izbruh vojne. Za časa držav-
l j anske vojne je Smolnikar deloval n e k a j časa na jugu, n a k a r se je 
umakn i l v Kanado. Po vojni se je vrni l v Združene države in nada l j e -
val s p r o p a g i r a n j e m svojih ide j vse do smrti . Umr l je konec leta 1869 
v Ph i lade lph i j i . 
II 
Smolnikar je bil v Združenih d ržavah publicis t ično izredno delaven, 
objavil je celo vrsto kn j ig , brošur in letakov, pisal p a je tud i v n a j r a z -
l ičnejše amer iške časopise in revije. Tako je izšlo izpod njegovega peresa 
v t isku več tisoč strani . Dosle j je znanih 24 njegovih samostojnih publ i -
kaci j , ki so večkra t unika t i , sh ran jen i v amer išk ih knj ižn icah . Iz Smol-
n ika r j ev ih p u b l i k a c i j je razvidno, da je objavil še več del, vendar je 
n e k a j teh del očividno za vedno izgubl jenih. Popolnoma nepregledni p a 
so njegovi pr i spevki v amer išk ih per iodičnih glasilih.2 
O h r a n j e n e pub l ikac i j e z a j ema jo — s k ra j š imi pres ledki — celotno 
dobo Smoln ikar jevega ž iv l jen ja v Amer ik i in segajo skoro do njegove 
smrt i (zadnja njegova znana pub l ikac i j a je iz leta 1867). Med temi deli 
so n a j p o m e m b n e j š e štiri obsežne knj ige , ki j ih je izdal v letih 1838—1841. 
Nasta le so v p rv ih letih po Smoln ikar jevcm pr ihodu v Ameriko, ko je 
bil njegov spomin na domovino še dovol j neposreden in živ. Zaradi tega 
n a j d e m o v n j ih p rece j zanimivih poda tkov iz Slovenije. Kasnejše Smol-
n ika r j eve pub l ikac i j e so znatno skromnejše po obsegu. M a j h n a sredstva, 
ki j ih je le s težavo dobival od svojih somišl jenikov za f inanc i ran je t iska, 
mu po letu 1842 niso več zadostovala za pub l i c i r an je obširnejš ih kn j ig . 
Ker so tud i p rve Smoln ikar jeve kn j ige pr i nas neznane, p o d a j a m n a j -
p r e j n e k a j okvirnih poda tkov o zgodovini n j ihovega izida ter pregled 
n j ihove vsebine. 
Ze p rvo leto po p r ihodu v Ameriko je Smolnikar objavil , ju l i j a 1838, 
kn j igo Denkwürdige Ereignisse im Treben des Andreas Bernardus Smol-
nikar, zehnjährigen Professors des Bibelstudiums neuen Bundes am к. k. 
Lyceum zu Klagenfurt in Kürnthen, dann Seelsorgers der deutschen 
katholischen Gemeinde in Boston (Hauptstadt Massachusetts in Nord-
amerika:) oder: Geschichtlicher Berveis, dass Jesus Christus den ge-
nannten Professor und Seelsorger zum ausserordentlichen Gesandten zur 
Vereinigung der Völker in seine Kirche vorbereitete, und ihm nun als 
solchem öffentlich aufzutreten befahl. Mit Stereotypen gedruckt in der 
- Bibliografija Smolnikarjevih samostojnih publikacij je objavljena v: Janez 
Stanonik: Longfellow and Smolnikar, Acta Neophilologica 1 (1968), 3—40, gl. 
str. 37—40. 
Buchdruckerei der Herrn Folsom, Wells und Thurston in Cambridge, bei 
Boston 1838. Kn j iga ima 16 s t rani predgovora in 461 s t rani teksta. P red-
govor govori o namenu kn j ige in o pogoj ih za n jeno p r e v a j a n j e in raz-
pečevan je . Os redn j i del kn j ige je v bistvu av tob iogra f i j a , v kater i p a je 
žal le na p rv ih 15 s t raneh govor o ž iv l j en ju na Kran j skem. Dosti obšir-
ne je (strani 15—123) poroča o ž iv l jen ju na Koroškem, vendar je več kot 
polovica tega dela posvečena obdobju p r i p r a v na odhod v Ameriko. 
V sk lepnem na jobš i rne j šem delu kn j ige piše Smoln ikar o svojem pr i -
hodu v Amer iko in o svojem p rvem letu v Bostonu. Zlasti obširno poroča 
o svojem sporu z bostonskim škofom Fenwickom. 
Leto kasneje , zgoda j pomlad i 1839, je izšla Smoln ika r j cva d ruga kn j i -
ga Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar, 
zehnjährigen Professors des Bibelstudiums u. oder: Beleuchtung des 
Betveises, dass der Verfasser als ein durch hinlängliche Zeichen bestätig-
ter, ausserordentlicher Gesandter Christi aufgetreten sey, und Erklärung 
der Geheimnisse, melche er auf Befehl des göttlichen Geistes zur Ver-
einigung der Christen aller Parteien in die eine apostolische Kirche voll-
zogen hat. Mit einem Anhange über dus Unchristliche des Papsttliumes. 
Zweiter Band. Philadelphia. Mit Stereotypen gedruckt im Jahre 1839. In 
Commission bei J. G. Wesselhoeft. Gesetzt bei Julius Bötticlier. Stereo-
typiert bei L. Johnson. Knj iga ima 19 s t rani uvoda in 606 s t rani teksta. 
Po uvodnem delu, ki vsebuje teoretično r a z p r a v o o možnosti nad-
na ravn ih z n a m e n j v modernem času. se Smoln ikar na s t raneh 30—131 
znova povrne k popisu svojega ž iv l j en ja pred odhodom v Ameriko. Na 
teh s t raneh Smoln ikar r azš i r j a in d o p o l n j u j e svojo avtobiogrnf i jo iz p rve 
knj ige , ki govori o ž iv l jen ju v Sloveniji , ne da bi p r i tem dodal bistveno 
nove poda tke . V nas ledn jem delu druge kn j ige govori o sp re jemu, na 
ka terega je naletela p rva kn j iga v Bostonu, in o svojem p rvem po tovan ju 
v New York in Phi ludc lphi jo . Istočasno p a vs tav l ja v to poročilo dogodke 
iz p rvega leta svojega ž iv l jen ja v Bostonu. Na s t raneh 516—587 je zelo 
zanimiva r a z p r a v a o papeževem p r ima tu . T a odlomek z b u j a s svojo 
tekstno anal izo Bibli je in skrbno a rgumen tac i jo vtis znans tvenega dela 
in se bis tveno r az l iku je od vseh ostalih Smoln ika r jev ih spisov. Domne-
vam, da je ta odlomek nastal že v Celovcu. Na zadn j ih s t raneh druge 
kn j ige je še n e k a j poda tkov o diskusi j i , ki jo jc izzvul Smoln ikar s svo-
j im nas topom v Amerik i . 
F e b r u a r j a 1839 se jc Smoln ikar seznanil v Ph i l ade lph i j i z Aleksan-
drom Leimer jem, premožnim, toda čudašk im las tn ikom večjega števila 
hiš v tem mestu. Po rodu je bil Leimcr Nemec iz Budimpeš te . Povabi l 
je Smoln ika r j a na svoj dom v okolici P h i l a d e l p h i e , in tam je Sinolnikur 
preživel več mesecev. Na Leimer jevem domu se je Smoln ikar seznanil 
z obširno eshatološko l i teraturo, ki jo je njegov gosti tel j zbiral že mnogo 
let. Zvedel je za p re rokbe Johanna Albrech ta Bcngela (1687—1752), ki je 
napovedoval ponovni pr ihod Mesije v letu 1836. Podobne p re rokbe je 
našel tudi v delu Chr i s t i ana Got t l ieba Königa. Smolnikar je bra l v Lei-
mer jevi knj ižnic i še dela Fr iedr icha Jakoba Zülliga, He in r iche Junga-
Stil l inga, Johanna Michaela I i ahna , kot tud i vrste sorodnih amer išk ih 
avtor jev , predvsem swedenborgi jancev in adventis tov. V nekem č lanku, 
ob jav l jenem leta 1824 v F r a n k f u r t u v glasilu Blätter für höhere Wahr-
heit, je zvedel, da skr iva š tevi lka 515 v Dan te jev i Divini Commediji (Pur-
gatorio, 33 spev, 43 verz) t a jno prerokbo. Prišel je do p r e p r i č a n j a , da 
D a n t e s to številko napovedu je p r av n jega , s a j če pišemo Smoln ikar jevo 
ime z grškimi črkami , dobimo številko 515. 
Pod vpl ivom na novo odkr i t ih eslmtoloških av tor jev je Smolnikar 
začel pisat i svojo t r e t jo knj igo, ki je izšla pomlad i 1840 pod naslovom 
Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar. 
Dritter Band, oder Erklärung der Weissagungen, durch welche Christus 
der ihn bestätigt hat, dass er uns zur Erfüllung seiner Verheissungen, 
um sein Reich auf der ganzen Erde herzustellen und seinen Frieden allen 
Völkern zu geben, erschienen sei, und bei seiner Erscheinung den Ver-
fasser zum ausserordentlichen Gesandten oder Apostel bestimmt und 
durch ihn alle Geheimnisse zur Gründung dieses Friedens vollzogen 
habe. Mit einer Einleitung zum leichtern Verstehen der darauffolgenden 
Erklärung der Weissagungen und einem Nachtrage der Zeichen bei der 
Versammlung an dem Ort, der auf hebräisch heisset Hermageddon. Of-
fenb. 16, 16. New-York: Mit Stereotypen gedruckt im Jahre 1840. Alle 
drei Bände in Commission Pearl Street No 479 bei Georg Pfarre; Stereo-
typiert und gedruckt bei II. Ludwig No 72, Vesey-St. New-York. 
T r e t j a kn j iga Denkwürdige Ereignisse je Smolnikar jevo na jobš i rne j še 
t i skano delo: ima 856 s t rani , h ka te r im moramo pr iš te t i še osem strani 
predgovora . K l jub izrednemu obsegu je s t r uk tu r a kn j ige dovolj j a sna : 
razde l jena je v tri dele, in ti imajo vsak svojo p r i m a r n o vsebino, čeprav 
le-tu mestoma p r e h a j a iz enega dela v drugega ali pa se ponavl ja . 
V p rvem delu t re t je knj ige Denkwürdige Ereignisse Smolnikar obširno 
d iskut i ra s s tare jš imi in sodobnimi eshatološkimi avtor j i , seveda z vi-
d ika , da je on tisti, ka te rega prihod napovedu j e jo p re rokbe in ki jc 
prišel , da bi združi l vse vere v eno cerkev ter s tem omogočil začetek 
milenijn, t isočletnega obdobja resnice in pravice . Zlasti obširno govori 
o Dan te j ev i številki 515 1er o svojem p r i imku , ka terega končno obliko 
mu je dal p rav Valentin Vodnik. V te j zvezi n a j d e m o zanimive poda tke 
o S m o l n i k a r j e v i h s t ik ih z Vodn ikom, o k a t e r i h bomo v n a d a l j n j e m govo-
rili v naš i š tud i j i . — Y o s r e d n j e m delu t r e t j e k n j i g e (s t rani 353—628) 
S m o l n i k a r t rd i , d a je bi lo celo v Bibl i j i p r e r o k o v a n o , da bo novi Apos to l 
(kot i m e n u j e S m o l n i k a r samega sebe) p r i še l iz K a m n i k a . Zato na t em 
mes tu p r i n a š a obš i rne s p o m i n e n a svoja o t roška le ta . T u d i v tem delu 
n a j d e m o zan imive remin iscence na S m o l n i k a r j e v e sodobnike , tud i n a 
Vodn ika . P r a v z a r a d i »a rgumentov« , s k a t e r i m i s k u š a Smoln ika r d o k a -
zat i , k a k o se z n j i m u r e s n i č u j e j o r azne p r e r o k b e , n a m d a j e v teh dveh 
del ih t r e t j e k n j i g e p o d a t k e , ki so za s lovensko k u l t u r n o zgodovino ne-
d v o m n o p o m e m b n i . — V k o n č n e m delu t r e t j e k n j i g e p o p i s u j e dogodke 
v A m e r i k i , p r e d v s e m iz o b d o b j a med iz idom d r u g e in t r e t j e kn j i ge . 
V zače tku p o l e t j a 1841 je izšla z a d n j a , če t r t a , obš i rna S m o l n i k a r j e v a 
k n j i g a na 633 s t r a n e h : Eines ist Noth, nämlich die glorreiche Erscheinung 
Unsers Herrn Jesu Christi, lvie sie sich in unserrn Tagen durch vielfäl-
tige Zeichen, deren Erklärung in diesem Buche zu finden ist, zum uli-
gemeinen Frieden für alle Völker munderbar offenbaret, möglichst weit 
bekannt zu machen. Philadelphia, bei Julius Bötticlier, 1841. Že n e k a j 
mesecev k a s n e j e je jeseni 1841 izšlu ista k n j i g a t u d i v ang l e škem p r e v o d u 
pod nas lovom The one thing needful, namely, to spread as rapidly as 
possible the manifestation of Our Lord Jesus Christ, as the same is 
revealed wonderfully for the establishment of universal peace amongst 
all the nations of the earth in our days, by many sings, the explanation 
of which is given in this volume, written by Andreas Bernardus Smol-
nikar, Professor of the Biblical study "of the New Testament"', and of 
Christ. Translated from the German. Philadelphia: Barret & Jones, 
printers, 33 Carter's Alley. Ang lešk i p r e v o d obsega 631 s t rani . 3 
S m o l n i k a r je p i sa l k n j i g o Eines ist Noth jeseni 1840, a z a r a d i p o m a n j -
k a n j a f i n a n č n i h s reds tev t a k r a t rokop i sa ni mogel s p r a v i t i v t isk. Spo-
mlad i 1841 jc rokop i s p r e d e l a l t ako , da je iz p r v o t n e g a t eks t a n e k a t e r a 
mes ta izločil ali s p r emen i l ter p r i s t a v l j a l nova. Še ko je dob iva l s t av l j en i 
tekst v k o r e k t u r o , je sp ro t i d o d a j a l novo besedilo, ki se s t av l j a skoro celo 
d r u g o polovico kn j i ge . Z a r a d i t a k š n e g a n a č i n a p i s a n j a n i čudno , d a je 
besedi lo te k n j i g e i z redno p rep l e t eno , p isec skače od misl i do misli, pu se 
k m a l u p o v r a č a zopet n a z a j k p r e j š n j i , in to se p o n a v l j a vedno znova. 
3 V nadaljevanju študije so zgoraj navedene knjige citirane s kraticami DE 
I, DE II, DE III, ÖThN. Četrto knjigo citiram po angleškem prevodu, ker mi 
nemški original ni bil dostopen. Angleškega prevoda ni naredil Smolnikar sam, 
temveč neznani prevajalec. Ker jc bil Smolnikar pri prevodih skrajno pedanten, 
smo lahko prepričani, da angleški prevod točno ustreza nemškemu originalu. To 
dokazuje tudi število strani: nemški izvod ima 633 struni, angleški prevod 631 
strani. 
Vsebinsko če t r t a k n j i g a p o n a v l j a m a r s i k a j t akega , o čemer je Smol-
n i k a r p i sa l že v p r v i h t r eh k n j i g a h . T u p a t a m k t e m u d o d a j a n e k a t e r e 
zan imive podrobnos t i , k i j i h v p r e j š n j i h k n j i g a h ni omenil . Kot novo 
n a j d e m o v k n j i g i p o d a t k e iz let 1840 in 1841. S m o l n i k a r je m e d t e m ob-
j a v l j a l vse pogos te je č l a n k e v r a z n i h glas i l ih v Amer ik i , p r a v t ako p a 
so t u d i d r u g i p i sa l i o n j e m , in vse to S m o l n i k a r beleži v svojem delu . 
Vzpos tav i l je s t ike z r a z n i m i ve r sk imi s ek t ami v Amer ik i , med d r u g i m i 
z m o r m o n i in swedenborg i j anc i . O s r e d n j i dogodek v le tu 1840 je bi lo 
n j egovo večmesečno p o t o v a n j e po s r e d n j e m z a p a d u Združen ih d ržav , 
z last i p o d r ž a v a h O h i o in Michigan . N a tem p o t o v a n j u je ob iska l svo-
jega r o j a k a F r a n c a P i r c a v A r b r e C r o c h u j u . V k o n č n e m delu k n j i g e 
S m o l n i k a r o d g o v a r j a n a a n o n i m n o p i smo iz Sloveni je , k i je oč iv idno 
izvi ra lo od ce rkven ih krogov v L j u b l j a n i , in v k a t e r e m m u neznan i p isec 
med d r u g i m p r e c e j grobo pove, da bi bi lo bo l je za n j e g a in za ostale, če 
b i bil S m o l n i k a r na po t i v A m e r i k o pos ta l h r a n a rib. 
N a z a d n j i h s t r aneh k n j i g e Eines ist Noth S m o l n i k a r poz iva bra lce , 
n a j se na roče na n jegovo n e m š k o in ang le ško glasi lo in n a j sode lu je jo 
v n j e m . Res je že n a s l e d n j e leto začel i z d a j a t i v P h i l a d e l p h i j i svo j list 
Friedensbotschaft an alle Völker, ki je izšel v 15 š tev i lkah . V e r j e t n o so 
n e k a t e r e š tev i lke izšle t u d i v ang l e škem p r e v o d u , v e n d a r niso o h r a n j e n e . 
S m o l n i k a r j e v o glasilo i m a svojevrs tno mesto v zgodovini s lovenskega 
n o v i n a r s t v a v ZDA, s a j je i z h a j a l o s k o r a j pe tdese t let p r e d iz idom p r v e g a 
s lovenskega č a s n i k a v Amerik i . 4 Glas i lo Friedensbotschaft stoji že na 
p r a g u novega o b d o b j a v S m o l n i k a r j e v e m d e l o v a n j u , p o v e z a n e m z orga-
n izac i jo u t o p i č n i h nase lb in . P u b l i k a c i j e , k i j i h jc ods le j Smo ln ika r ob-
j av l j a l , se o m e j u j e j o i z k l j u č n o le še n a a m e r i š k o t ema t iko . E d i n a Slo-
venca , o k a t e r i h še n e k a j k r a t obš i rne j e govori , sta S lomšek in Ba raga , 
o m e n j a p a t u d i s r e č a n j e z A n t o n o m F i s t rom v Amer ik i . Zelo bežno ime-
n u j e še n e k a t e r e Slovence, t ud i Vodn ika , v e n d a r brez b i s tven ih p o d a t k o v . 
111 
S m o l n i k a r se p r i p i s a n j u spominov na ž i v l j e n j e v domovin i v e č k r a t 
sk l i cu je na m a t e r i a l , ki ga je pr inese l s seboj v ve l ikem lesenem kovčku . 
Iz p o e d i n i h o p o m b v n j egov ih sp is ih m o r e m o sk lepa t i , da je h r a n i l v tem 
kovčku svoje osebne d o k u m e n t e , zlusti t ud i šolsku spr ičeva lu , rokopise , 
4 Prvo slovensko glasilo v Ameriki je bil Amerikanski Slovenec, ki je začel 
i/.hujati leta 1891. Glej: Jože Bajec: Petinsedemdeset let slovenskega časnikar-
stoa o ZI)A, Ljubljana 19W> (Posebni odtis iz Slovenskega izseljenskega kole-
darja /%?, letnik XIV). Bajec ne beleži Smolnikarjevega glasila, čeprav ima sicer 
registrirane slovenske periodične publikacije, tiskane v angleščini. 
ki j i h je imel p r i p r a v l j e n e za t isk de loma že iz Celovca , e k s c e r p t e iz 
k n j i g , k i j ih je p r e b r a l (DE I I , 148), in t u d i n e k a t e r e kn j ige . D a n d a n e s 
bi b i la iz tega S m o l n i k a r j e v c g a »osebnega a rh iva« n a j b o l j p o m e m b n a 
k o r e s p o n d e n c a , k i jo je p r inese l iz domovine . Zal je S m o l n i k a r ob jav i l 
v vseh svoj ih k n j i g a h , poleg m a n j v r e d n e ko respondence , le p i smo, k i 
m u ga je p i s a l U r b a n J a r n i k v zvezi z Vodn ikov im s lovarsk im g rad ivom. 
To p i smo p o n a t i s k u j e m o v s e d a n j i š tevi lk i . V zb i rk i je bi la čisto zago-
tovo t u d i Č o p o v a k o r e s p o n d e n c a , m o r d a cclo t is to p r i po roč i l no p ismo, 
k i ga je da l Č o p P r e š e r n u za S m o l n i k a r j a ob P r e š e r n o v e m o d h o d u v Ce-
lovec.5 Po v s e j ve r j e tnos t i je ta k o r e s p o n d e n c a za vedno i zgub l j ena , če-
p r a v ne bi bilo p o p o l n o m a nemogoče, da bi se k d a j ob k a k š n e m posebno 
s rečnem n a k l j u č j u v e n d a r l e naše l del te z a p u š č i n e v Amer ik i . Za z d a j 
je iz te z b i r k e z n a n samo izvod P r e š e r n o v e g a Krsta pri Saoici s P re še rno -
vim posve t i lom S m o l n i k a r j u . K n j i g o je d a r o v a l a 1. j u l i j a 1914 C e o r g i n a 
Lowel l P u t n a m h a r v a r d s k i un ive rz i t e tn i k n j i ž n i c i in t a m je s h r a n j e n a 
pod s i g n a t u r o Slav. 9035.1.100.° D a r o v a l k a v e r j e t n o i z h a j a iz zelo 
ug ledne bos tonske rodb ine Lowellov, ki je da l a A m e r i k i vrs to p o m e m b n i h 
pesn ikov . 
S p o m o č j o ma te r i a lu , ki ga je p r inese l iz domovine , je mogel Smolni -
k a r n e k a t e r e p o d a t k e v svoj ih spomin ih t u d i p r e v e r j a t i , k a r j i m d a j e 
mes toma posebno težo. V e n d a r p a se d ragoccn i p o d a t k i za s lovensko 
k u l t u r n o zgodovino v XIX. s to le t ju j a v l j a j o v n jegov ih k n j i g a h n a v a d n o 
d o k a j n e p r i č a k o v a n o , s redi m a n j v r e d n e g a teks ta . Vse S m o l n i k a r j e v e 
k n j i g e so p i s a n e v iz raz i to p o l e m i č n e m d u h u . N j i h o v osnovni "namen je 
p r e p r i č a t i b ra l ca , k a k o je bi la S m o l n i k a r j u resn ično z a u p a n a n a d n a -
r a v n a na loga , da zopet z d r u ž i vse k r š č a n s k e vere v eno ce rkev in t ako 
omogoči n a s t o p mi len i ju . Kot a r g u m e n t i m u s luž i jo n a d n a r a v n a zname-
n j u in p r e r o k b e . K l j u b t e m u za n a s zelo o d m a k n j e n e m u cilju» z a r a d i 
k a t e r e g a je v n j egov ih del ih zelo vel iko ba las t a , so te k n j i g e v e n d a r l e 
v r edne , d a se z n j i m i seznani s lovenski k u l t u r n i zgodov inar . 
V p r v i polovici XIX. s to le t ja jc S m o l n i k a r e n k r a t e n p r i m e r Slovenca, 
ki se je u m a k n i l iz Met te rn ic l iove Avs t r i j e in n a t o v d a l j n i A m e r i k i iz-
p o v e d a l m a r s i k a j o r a z m e r a h doma , t ako kol je resn ično s a m misl i l in 
čut i l , b rez s t r a h u p r e d po l i c i j sk im p r e g a n j a n j e m . S tem je po vse j ver-
5 »Smolnikar hat mich sehr gut aufgenommen, ohne (leinen liricT gelesen zu 
hüben«. Prešernovo pismo Čopu, datirano Celovec 5. februarja 1832. Prim. 
Francè Kidrič: Prešeren, zv. L, L jub l juna 1936, str. 276. 
0 M. Rupel: Se eno Prešernovo posvetilo. Slavistična revija V—VII (1954), 
302. Fotografsko reprodukcijo Prešernovega posvetila je objavil Ivan Zika: Oh 
obletnici smrti družbenega reformatorja Andreju Bernarda Smolnikarja. Kam-
niški zbornik XII (1969),163—166. 
j c tnos t i v e č k r a t i z raža l t u d i nazo re svoj ih sodobnikov, s k a t e r i m i so ga 
vezale z a u p n e j š e vezi. Med te znance m o r e m o štet i M a t i j o Č o p a , U r b a n a 
J a r n i k a , M a t i j o Ka l i s t r a , F r a n c e t a P r e š e r n a , Ma tevža R a v n i k a r j a , A n -
tona M a r t i n a S lomška , V a l e n t i n a V o d n i k a in J a k o b a Z u p a n a . Z vsemi 
je S m o l n i k a r vzdrževa l z a u p n e s t ike k l j u b n j i h o v i m oči tn im globokim 
m e d s e b o j n i m sve tovnonazorsk im r a z l i k a m . O n j i h vseh — z iz jemo F r a n -
ceta P r e š e r n a , ki ga žal v svoj ih p u b l i k a c i j a h n i k j e r ne o m e n j a — d a j e 
t u d i zelo zan imive p o d a t k e . T i so še tol iko p o m e m b n e j š i , ke r d a j e j o 
vpogled v n j i h o v a m a n j z n a n a ž i v l j e n j s k a o b d o b j a (Čop kot d i j a k , 
Vodn ik pod avs t r i j sko res tavrac i jo ) . V e č k r a t d a j e Smoln ika r t ud i z a u p n e 
i n fo rmac i j e , k i so bi le z n a n e le m a j h n e m u krogu l j u d i in so za to z n j i -
hovo s m r t j o za toni le v pozabo . 
V zvezi z z g o r a j na š t e t imi sodobniki je n e d v o m n o p o m e m b e n Smolni -
k a r j e v odnos do s lovenskega p r e p o r o d a v p r v i polovici XIX. s to le t ja . 
S m o l n i k a r i z raža v svoj ih delili za dobo, v ka t e r i je živel, p resene t -
l j ivo visoko s t o p n j o n a r o d n e zavest i . Vse ž iv l j en j e ni d o p u š č a l nobenega 
dvoma , da je Slovenec. T a k o j v z a č e t k u svoje p r v e k n j i g e ugo t av l j a , da 
je sin r evn ih s lovenskih s taršev.7 D o svojega v s t o p a v samos tan je ko t 
d u h o v n i k p r i d i g a l i zk l j učno v s lovenščini , k a r mu je p o z n e j e v n e m š k e m 
okol ju v Št . P a v l u v L a b u d s k i dolini povzroča lo težave.8 Zgraža se nad 
d u h o v n i k i , k i z a n e m a r j a j o svo j n ia t c rn i s lovenski jez ik (DE I, 39). T r d i , 
da jc p i sa l cclo svoja p i sma , če je to le bilo p r i m e r n o , v s lovenščini ali 
l a t inšč in i in ne v nemščini . 8 N a Koroškem je n a m e r a v a l p i sa t i t ud i k n j i g e 
v s lovenščini , v e n d a r jc to vedno znova od laga l (DE I I , 85). Ko se je 
končno znaše l v A m e r i k i v n e p r e d v i d e n i h okol i šč inah , s a j ni znal ang le -
ški , s s lovenščino in la t inšč ino p a si ni mogel p o m a g a t i , in je bil p r i s i l j en 
ob jav i t i svoje p r v e k n j i g e v nemšč in i , se z a r a d i tega izrecno o p r a v i -
čuje.1 0 
7 DE I, 1: »Den 29 November 1795 in der kleinen Stadt Stein im Lande 
Krain unter der östreichischen Regierung von slovenischen armen Aeltern ge-
boren«. 
8 DE I, 23: »Da ich früher durch sechs Jahre in meinem Vaterlande immer 
in meiner Muttersprache predigte: so war es mir zwar anfangs etwas 
lüstig, den Stoff nur in Gedanken zu bearbeiten, und dann den deutschen Zu-
hörern vorzutragen. Ich musste mich anfangs, so oft ich die Kanzel bestieg und 
mir die Gedanken in meiner Muttersprache zuströmten, beständig erinnern, dass 
ich deutsche Zuhörer vor den Augen nahe«. 
• DE II, 102: ». . . indem icli sogar Briefe, wenn es schicklich war, entweder 
slovenisch oder lateinisch zu schreiben pflegte«. Vendar pa ohranjena Sinolni-
karjeva pisma te njegove trditve ne potrjujejo: vsa so pisana v nemščini, tudi 
njegova korespondenca s Čopom. Prim. NUK Ms. 489. 
10 DE I, str. IX—X: »Daher musste ich das Buch zuerst in der deutschen 
Sprache, die nicht meine Muttersprache ist, und in der ich nie ein Werk heraus-
geben dachte, verfassen.« 
Še p r e d odhodom v A m e r i k o je S m o l n i k a r ob jav i l v celovški Carin-
thiji d v a k r a j š a p r i spevka , 1 1 v k a t e r i h je ocenil S lomškove k n j i g e , obe-
n e m p a je i zpoveda l t u d i svoje nazore o m a t e r i n š č i n i : Izobraženec , k i n a j 
v z g a j a p r e p r o s t e l j u d i , si m o r a p r idob i t i ne samo temel j i to z n a n j e svoje 
s t roke , t e m v e č m o r a tud i dobro o b v l a d a t i j ez ik l j u d s t v a , k a j t i to i m a 
zelo t a n e k pos luh za j ez ik l j ud i , ki s to je sicer v i zobrazb i n a d n j i m . 
Zato m o r a posveča t i p r i svo jem š t u d i j u ve l iko pozornos t m a t e r i n s k e m u 
j ez iku , s k r b n o m o r a b r a t i dela , dobro p i s a n a v l j u d s k e m jez iku , in se 
u r i t i v p o s n e m a n j u dobrega st i la. In te res za m a t e r n i j ez ik m o r a m o zgo-
d a j z b u d i t i p r i š t u d i r a j o č i m lad in i . Zal p a je med Slovenci mnogo t ak ih , 
k i z a n e m a r j a j o svoj m a t e r n i jez ik in sc ga celo s r a m u j e j o . »Mislijo, go-
vore in p i še jo v t u j i h jez ik ih , p o z a b i j o cclo še m a r s i k a j od t is tega malega , 
česar so se o m a t e r i n š č i n i nauč i l i na očetovem domu«. — Vsi Slovani 
govore en jez ik , ta p a ima v svoj ih d i a l ek t i h — s tem misli pocd ine slo-
vanske j ez ike — ogromno bogas tvo izrazov, s k a t e r i m i n a t a n č n o označu-
je n a j r a z l i č n e j š e d u h o v n e pro izvode . S lovani b i si l ahko med seboj spo-
sojal i besede in na ta n a č i n zbl ižal i svoje d ia lek te . T a k o bi dosegli , d a 
bi j im bi la n a j b o l j š a de la n j i hovega u m a l až j e dos topna . S lovanski jez ik 
se š te je m e d n a j p o m e m b n e j š e j ez ike za š t u d i j p r i m e r j a l n e g a jez ikos lov ja . 
Zal p a ga n e m š k i jezikoslovci — tu n a v a j a F r a n c a B o p p a — p r e m a l o 
p o z n a j o , s a m i S lovan i p a so v p r i m e r j a l n e m jez ikos lov ju z a m u d n i k i . O b 
teh r a z m i š l j a n j i h i z r aža S m o l n i k a r žel jo : Ko bi S lovani dobil i svojega 
G r i m m a , ali s k u p i n o sposobnih l j u d i , ki bi ob p r o u č e v a n j u p r i m e r j a l -
nega j ez ikos lov ja dosegli g lob l je r a z u m e v a n j e mate r inšč ine! 1 2 
Nu Koroškem se je S m o l n i k a r seznani l t ud i z i de j ami i l i r izma. Ze 
leta 1835 sta v Ce lovcu J a r n i k in S lomšek opozor i la S m o l n i k a r j a n a list 
Danico ilirsko, ki s ta m u jo tud i poso ja la . Nu list j e bil na ročen v s a j 
U r b a n J a r n i k . S m o l n i k a r p r a v i , d a so p r v e š tev i lke Danice ilirske p r i š le 
na Koroško nežigosane , ke r c e n z u r a n i r a z u m e l a vsebine. Ko p a jc b i la 
u v e d e n a c e n z u r a za ta list, ga je S m o l n i k a r p r e n e h a l prc jenui t i . 1 3 Smol-
n i k a r j e v o poroči lo je zan imivo , ke r kaže , d a je v Ce lovcu Danica ilirska 
n a š l a odz iv že p r v o leto svo jega i z h a j a n j u . Poroči lo d o k a z u j e , da so se 
na Koroškem J a r n i k , S lomšek in S m o l n i k a r , in v e r j e t n o še k d o iz n j i h o -
11 Carinthia XXV (1835, 11 in 18 april), 64—65, 68—69; Carinthia XXVII 
(1837, 12 avgust), 132. 
12 B. S.: Anzeige des Werkes: Hrana evangeljskih naukov. Na svetlo dal 
Anton Slomshck. Suloshil Franz Ferstl v' Gradzi, 1835; nebst einer Anempfeh-
lung des slavisehen Sprachstudiums, Carinthia XXV (1835, 11 in 18 april), 64—65, 
68 69. 
13 DE III. 367—368; prim, tudi OThN 80 in 431. 
vega k roga , že le ta 1835, v r o j s t n e m letu i l i r izma, živo zan ima l i za nove 
ideje, k i so p r i h a j a l e iz Zagreba . 
V A m e r i k i S m o l n i k a r pogosto govori o Slovencih in S lovanih . D a p a 
bi se izognil n e m š k i besedi za S lovane (die Slaven) , k i ga p r e v e č spomi-
n j a na ang le ško besedo za s u ž n j a (slave), začne za vse S lovane u p o r a b -
l j a t i ime Slovenec.1 4 Podobno je že t u d i Vodn ik z imenom Slovenec ozna-
čeval vse Slovane.1 5 V tem smislu govori S m o l n i k a r o Danici ilirski kot o 
»slovenskem listu« {DE 111, 367), o h r v a š k e m jez iku kot »d ia lek tu s loven-
skega jez ika« (DE I I , 49), o Ma t i j i Č o p u , ki ni š t u d i r a l »samo d i a l e k t a 
svoje domovine K r a n j s k e , a m p a k tud i d r u g e s lovenske d ia lekte« (DE I, 
57), o p r a v o s l a v n i ce rkv i kot o »ruski ali s lovenski cerkvi« (DE I I I , 369) 
in o »slovenskih ali m o r a v s k i h b ra t ih« (DE I I I , 370). Včas ih p o s t a n e p r i 
t e j rabi besede »slovenski«, ne jasno , ali misli S m o l n i k a r na Slovence ali 
na vse Slovane. Vrhu tega ni povsem dosleden p r i svoji t e rminologi j i , 
in t a k o n a j d e m o p r i n j e m ime »Slovan« in »slovanski« v n e m š k e m p r e -
vodu še vedno dovol j često, na p r i m e r ko o m e n j a »apos to la S lovanov 
Ci r i l a in Metoda« (DE 111, 384). 
V vseh svoj ih delili S m o l n i k a r zelo pogosto u p o r a b l j a iz raz »mate r in -
ski jezik«, s č emer ima v mis l ih s lovenščino. I z r edno redko , p r a v iz je-
moma , govori o » k r a n j s k e m d ia lek tu« (DE I I I , 196), toda ob besedi »očet-
n juva« (Vuter lund) r a z u m e vedno le deželo Kran j sko . 1 8 »Narod« (die N a -
tion) mu jc vedno s k u p n o s t vseh Slovanov in ko reče, da je N a p o l e o n a 
poraz i l »moj narod« , misli s tem n a Ruse.17 
Med Slovani so p r i t egn i l i S m o l n i k a r j e v o pozornos t ( razen Slovencev) 
s k o r a j i z k l j u č n o le H r v a t i , Čeh i in Rusi . Ko je bil S m o l n i k a r posvečen 
za d u h o v n i k a , je bil določen za s lužbo v Metl iki . S a m se je s t em p red lo -
gom s t r i n j a l , ke r bi mu p remes t i t ev dulu »kot posebnemu l j u b i t e l j u da leč 
r az š i r j enega s lovenskega (i.e. s lovanskega) j ez ika možnost , da b i se po-
bl iže seznani l s h r v a š k i m dialektom«. 1 8 V e n d a r z a r a d i p o s r e d o v a n j a n j e -
govega za šč i t n ika , b i b l i o t e k a r j a Ka l i s t r a , do te p r e m e s t i t v e ni pr iš lo . 
14 DE I, 1 op.: »Der Verfascr muss fiir die in der slovenischen Sprache un-
kundigen Leser bemerken, dass er fiir »Slovenen« lieber kürzer »Slaven« schrei-
ben würde. Aber dann könnten die Engländer, welche das slovenische Wort 
»slava« nicht verstehen, denken, die Slovenen seyen Sclaven, weil man für 
das deutsche Wort »Sclave« im Englischen »Slave« hat.« 
15 Valentin Vodnik: Povedanje od slovenskiga jezika, Lublanske nouize, 1797. 
Ponatis v: Valentin Vodnik, izbrano delo, izd. Jože Koruza, Ljubljana 1970 
(knjižnica Kondor), str. 81. 
10 DE I. 26; DE III, 614. 
17 DE III, 513. Slično že Vodnik v »Povedunju od slovenskiga jeziku«, op. cit., 
str. 81: »Kranjci so en odraslik velikigu slovenskiga naroda«. 
18 DE II, 49: » . . . um den Dialekt der Croaten als besonderer Liebhaber der 
weit ausgedehnten slovenischen Sprache naher kennen zu lernen«. 
S m o l n i k a r hva l i t u d i H r v a t e , ke r so si znal i oh ran i t i s lovansko bogos luž je 
»po zgledu svoj ih s lovenskih b ra tov , k i po ci r i lski u red i tv i d rže s lužbo 
božjo v m a t e r i n s k e m jeziku«.1 9 — Č e h e S m o l n i k a r slavi , k e r so s svojo 
r e f o r m a c i j o p r i p r a v i l i po t L u t h r u (DE I I I , 385, 431). — O R u s i h govori 
kot o zmagova lc ih n a d Napo leonom. 
Y t r e t j i k n j i g i Denkwürdige Ereignisse z ačne S m o l n i k a r u p o r a b l j a t i 
iz raz »il irski jezik«, k a d a r govori o s lovenščini , in to r a b o obdrž i v vseh 
svoj ih k a s n e j š i h delih.2 0 Raz log , z a r a d i k a t e r e g a se odloči za i l i rsko 
ime, je p r i tem čisto n j e g o v : p r e p r i č a n je, da j e v Bibl i j i (Rim XV, 19) 
p r e r o k b a , k i ga n a p o v e d u j e kot č loveka i l i r skega rodu . Zato se ods le j 
t ud i često p o d p i s u j e s p r i i m k o m I l lyr icus . Z novo r abo imena i l i rski , 
s k a t e r o k l j u b vsemu v e n d a r l e i z raža dobo, v k a t e r i je živel, sc k o n č n o 
izogne d v o u m n o s t i m v svoji r ab i imena slovenski . 
Celo v A m e r i k i je S m o l n i k a r na s top i l včas ih v s lovenščini , toda v zelo 
n e n a v a d n i h okol i šč inah . Le t a 1839 je po tova l z l a d j o Lexington iz Bo-
s tona v N e w York, med p o t j o p a je i z b r u h n i l v i h a r . Sred i n a j h u j š e g a 
v i h a r j a so pokl ica l i S m o l n i k a r j a na p a l u b o , k j e r je z »i l i rskimi bese-
dami« z a p o v e d a l » v i h a r j u d a p r e n e h a in va lovom, da mi ru j e jo« . V i h a r 
je resn ično p o j e n j a l (OThN 295). — O b koncu o k t o b r a 1858 p a jc n a kon-
fe renc i sp i r i tun l i s tov govori l v »svojem i l i r skem m a t e r i n s k e m jez iku« (»in 
m y I l l y r i a n m o t h e r tongue«) , »da bi n a ta nač in zbud i l pozornos t po-
slušalcev«.2 1 
T a k o pos t ane p r i S m o l n i k a r j u n a r o d n a zavest , ki ima n e d v o m n o svoje 
ko ren ine v sicer enos t r anskem, v e n d a r dovol j r a z g l e d a n e m s i m p a t i z i r a -
n j u s s lovenskim p r e p o r o d o m in v e r j e t n o v neki mer i t ud i z i l i r izmom, 
v k a s n e j š i dobi v e d n o b o l j p o v e z a n a z u t v a r a m i o n a d n a r a v n i nalogi , 
za k a t e r o je misli l , da je i zb ran . S t e m p a dob iva v A m e r i k i n j egovo 
slovensko, »ilirsko«, porek lo , obenem p a t u d i sum slovenski jez ik , svoj 
posebni , v s k r a j n i fazi celo oku l tn i , pomen. 2 2 
DE III, 389: ». . . durch das Beispiel ihrer slovenischcn Brüder, welche 
nach der Cyrillischen Einrichtung den Gottesdienst in ihrer Muttersprache 
halten«. 
20 »Illyrische Sprache«: DE III. 617, 619, 621, 813; OThN 125. »Illyrischer 
Dialekt«: DE III, 595. Toda tudi Diinico ilirsko imenuje »an Illyrian weekly 
paper«: OThN 80. 
11 Andrew В. Smolnikar: Secret enemies of true republicanism, Springhill 
1859, str. 97. 
12 France Kidrič: Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoisove 
smrti, Ljubljanu 1929—1938 (založba Slovenska Matica), str. 628, govori, da se 
leta 1817 bogoslovci drugega letnika, med njimi Jožef Kek, Andrej Smolnikar in 
Emanuel Podvinski, niso zavedali pomenu novo ustanovljene stolice slovenskega 
jezika zu slovenski preporod, ko so vložili peticijo proti obveznosti pouka slo-
venskega jezika. Ker je to edini relevuutni podatek o Smolnikarju v tej Kidri-
IV. 
S m o l n i k a r je pozna l V o d n i k a od le ta 1809, ko se jc ko t d i j a k vp i sa l 
na l j u b l j a n s k o g imnaz i jo , p a do Vodn ikove smr t i le ta 1819. 
S m o l n i k a r j e v a g i m n a z i j s k a le ta se n a t a n k o u j e m a j o z obdob jem N a -
poleonove I l i r i je , ko je bil Vodn ik r a v n a t e l j g imnaz i j e . Smo ln ika r je 
p r i še l na l j u b l j a n s k o g i m n a z i j o s p r ipo roč i lom svojega l judskošo l skega 
uč i te l ja v K a m n i k u , p a t r a A l e k s a n d r a S c h r a g a (DE I, 1). V g i m n a z i j i 
je bil med n a j s p o s o b n e j š i m i učenci . N a j p o m e m b n e j š a n j e g o v a sošolca 
sta bi la M a t i j a C o p , s k a t e r i m je S m o l n i k a r j a vezalo tesno p r i j a t e l j s t v o , 
in F r i d e r i k Baraga. 2 5 Ze z g o d a j je S m o l n i k a r kot d i j a k začel z a h a j a t i v 
l icejsko kn j i žn ico , k j e r je v sak pros t i t r e n u t e k p o r a b i l za š tud i j . N a 
n j e g a je pos ta l pozoren b ib l io teka r M a t i j a Kal i s te r , in ke r ni imel s k r i p -
t o r j a , si j e vzel S m o l n i k a r j a za p o m o č n i k a p r i delu v kn j i žn ic i . Sk rbe l 
je za S m o l n i k a r j e v o vzgojo in izobrazbo, kot da b i m u bil d rug i oče 
(DE I, 21; II , 43, 50). Kal i s te r je bil tud i S m o l n i k a r j e v p ro fe so r m a t e -
ma t ike , d v a k r a t p a jc bil n jegov p r o f e s o r t u d i Vodnik , ali kot ga Smol-
n i k a r i m e n u j e , »vodje« (morda jc to vzdevek , ki so ga rabi l i d i j a k i za 
Vodn ika kot r a v n a t e l j a g imnaz i j e? ) . 
V šolskem letu 1813/14, p r v e m le tu pod avs t r i j sko res tavrac i jo , je 
obiskoval S m o l n i k a r z a d n j i l e tn ik g imnaz i j e . Bil jc t a k o j za Č o p o m 
na jbo l j š i d i j a k v r a z r e d u . Z u n a j obveznega p o u k a je obiskoval to šolsko 
leto še p ros tovo l jne u re iz i t a l i j an skega j ez ika , ki j ih je d a j a l Vodnik . 
P r i k o n č n e m izp i tu iz i t a l i j anšč ine jc bil n a j b o l j š i d i j a k . Č o p p a je isto 
leto obiskoval p ros tovo l jn i k u r z iz f r ancoskega jez ika in je bil n a j b o l j š i 
d i j a k p r i f rancoščini . 2 4 
V šolskem letu 1814/15 je Smo ln ika r š t u d i r a l p rv i le tn ik l iccja , imeno-
van f i lozof i j a , in 1815/16 d r u g i le tn ik , imenovan f iz ika . T u d i tu sta b i la 
S m o l n i k a r j e v a sošolca Č o p in Baraga . 1 8 Po končanem l iccju sc jc odločil 
za š t u d i j teologije . T a š t u d i j je n o r m a l n o t r a j a l š t i r i le ta , toda že po 
čevi knjigi, nastane s tem izkrivljena slika njegovega odnosa do slovenskega 
preporoda. Vsekakor je omenjena ukcija v popolnem nasprotju s kasnejšim de-
lovanjem navedene trojice, zlasti Smolnikarja, in treba bi bilo bolje poznati 
njeno ozadje, preden jo lahko sodimo. Značilno je, da Smolnikar v svojih delih 
nikdar ne imenuje Metelka. O Podvinskem govori v DE 111, 618. 
!:l O Smolnikarjevih pomembnejših sošolcih glej France Kidrič, ib. str. 619. 
2< luoentu» caesarei regit gymnasii Labacensis с moribus el progressa in 
Uteris censa exeunti anno scholastico MDCCCXIV (brez oznak strani, glej 
ustrezne sezname). Prim, tudi: Katalog vom Schuljahre 1813/U über die Schü-
ler des к. к. Gymnasium zu Luibach für das II. Semester. Икр. v Mestnem 
arhivu ljubljanskem. 
ss Album ucademicorum lijcei Labacensis, rkp. Ms. 654 v NUK. Glej str. 34 
do 36, 42, 43, 47. 
t r e t j e m l e tn iku je bil S m o l n i k a r 28. ok tob ra 1819 (DE I I I , 291) posvečen 
za d u h o v n i k a , n a k a r je mora l t a k o j nas top i t i s lužbo, k i ga je p o v e d l a 
v r azne k r a j e v Sloveni j i . 
K a k š e n je bil S m o l n i k a r j e v odnos do Napo leonove I l i r i j e in do sledeče 
j i av s t r i j ske r e s t av rac i j e? 
S m o l n i k a r r e d k o govori o r a z m e r a h v Napo leonov i I l i r i j i , ki jo je 
dož iv l j a l še kot d i jak . 2 6 N j egove sodbe o t e j dobi p a so dos ledno nega-
t ivne. K a d a r k o l i o m e n j a N a p o l e o n a , kop ič i ob n j e g o v e m imenu iz raze so-
v r a š t v a . N a p o l e o n je č lovek b r e z z a k o n j a (DE I I I , 519), sin b r e z v e r j a (DE 
I I I , 503), pošas t (DE I I I , 510, 513, 530), k i ga je vodi l S a t a n (DE I I I , 522, 
526). Y svoji b lazn i idej i je hotel v l a d a t i svet (DE I I I , 520). S m o l n i k a r 
p r i m e r j a ime N a p o l e o n a z g r ško besedo àwôXeia, ki pomen i pus toše-
n j e (DE I I I , 526).27 V k r a t k e m času je N a p o l e o n opus toš i l E v r o p o od 
N e a p l j a do Ber l ina in od Lizbone do Moskve (DE I I I , 510—511). T u d i 
k n a m je p r inese l bedo. Deže la je m o r a l a d a t i »mnogo tisočev n a j b o l j 
k r e p k i h mož, da bi j ih pobi le d i v j e b o j u j o č e se zveri« (OThN 381). 
Še v A m e r i k i S m o l n i k a r j a strese, ko se s p o m n i na »brezbožno p o č e t j e 
F rancozov« v domovini . 2 8 Nekoč ga je neki Napo leonov of ic i r t emel j i to 
p r e t e p e l samo zato, k e r se mu ni odkr i l (DE I I I , 625). S F rancoz i je p r i -
šlo v deželo vel iko p o m a n j k a n j e , l j u d j e niso imeli ni t i soli ni t i k r u h a in 
so moral i bi t i zadovo l jn i , če so se l ahko h ran i l i s k r o m p i r j e m . 2 9 V p e l j a n 
je bil p a p i r n a t d e n a r , k i so ga l j u d j e imenova l i »Lumpenge ld« in ki ni 
imel nobene p r a v e vrednos t i (DE I I I , 613). 
N a j b o l j p a je muč i l S m o l n i k a r j a s t r a h p r e d v p o k l i c e m v fnancosko 
vojsko. N e k a t e r i n jegovi v r s tn ik i so sc mobi l i zac i j i u m a k n i l i tako, du 
so pobegni l i n a avs t r i j sko ozemlje.3 0 S m o l n i k a r j c v a ma t i jc s k u š a l a sinu 
reši t i na ta nač in , da m u je s p o m o č j o posoj i la , ki ga je dobi la p r i sorod-
n ik ih , k u p i l a v K a m n i k u s t a r e j šo hišo, imenovano »pa j š t va« . I l i ša je 
b i l a z n o t r u j mes tnega obz id j a , v bl iž ini Malega g r a d u . T o d a S m o l n i k a r 
jc vedel , d a m u las tn i š tvo n a t a k š n i n e p r e m i č n i n i ne bo p o m a g a l o p r e d 
v p o k l i c e m v v o j s k o . " Nič ne p r i k r i v a vese l ja , da so bi le p r e d Moskvo, ali 
211 Osrednji odlomek o Napoleonovi Iliriji je DE III. 510—531. 
27 Tudi ime maršala Marmonta Smolnikar parufruziru v Martis nions: OTIiN 
2 8 6 . 
2N DE 111, 531: » . . . wo ich jetzt über dus gottlose Treiben der Ungluiibigen, 
davon ich / enge sein musste, mit griisstein Grausen zurück denke.« 
2» OThN 381: » . . . und the others (to je tisti, ki niso bili vpoklicani v voj-
sko) fleeced in such a manner that many of the most laborious men of my na-
tive country have neither bread nor salt, und must be contented, if they can 
satisfy their hunger with potatoes.« 
34 Nu prim. Janez Peer, kasnejši Smolnikarjev sošolec, ter Franc Pire, kas-
nejši misijonar. ()l>u sta hilu k umu ira na. Pri in. : DE 111, 618. 
•» DE l i l , 610-612. 
»po n jegov i e t imologi j i , Moshakovo«, p o s t a v l j e n e m e j e N a p o l e o n o v e m u 
o s v a j a n j u in da sta n jegovo u m i k a j o č o se vo jsko unič i la mraz in lako-
ta.32 T a k o so se F r a n c o z i mora l i u m a k n i t i iz L j u b l j a n e p r a v v le tu , ko 
je S m o l n i k a r dosegel s tarost , v ka t e r i so F rancoz i r e k r u t i r a l i š tudente . 3 3 
T o d a z Napo leonov im p a d c e m se s tvar i niso izbol jša le , a m p a k p r e j 
pos labša le : »v lada r j i so p o p a d a l i po n a r o d i h kot z l ako tene p t i ce r o p a -
rice po m r t v i h t rupl ih«. 3 4 K a r na dveh mes t ih Smoln ika r z globoko iro-
n i jo pove, da je avs t r i j sk i cesar sicer vzdigni l I l i r i jo v k ra l j e s tvo , ni m u 
p a da l k ra l j a . 3 5 V l a d a r j i so us tvar i l i Sveto Al ianso, k i ni d r u g e g a kot 
bogokletstvo.3 0 E v r o p a je po lna vo jašč ine , ki se uri v umetnos t i u b i j a -
n j a , names to da bi obdeloval i zeml jo (DE I I I , 403). V lade so uved le cen-
zuro in i z d a j a j o k r iv i čne odločbe, s k a t e r i m i i zžemajo l j uds tvo (DE I I I , 
544). O b tem s t a n j u se S m o l n i k a r v p r a š u j e : Al i so na rod i za to tu, da 
s luž i jo v l a d a m , ali v l ade narodom? 3 7 
Kot d u h o v n i k na N o t r a n j s k e m je v ide l Smo ln ika r vso bedo t a m k a j š -
n j i h p reb iva l cev . G r a š č a k i na Snežn iku so odira l i kme te kot volkovi 
(DE I I I , 827). K l j u b svoji de lavnost i in skromnos t i so l j u d j e živeli v ve-
liki revšč in i z a r a d i si lnih davkov , s k a t e r i m i so bili obremenjeni . 3 8 Is to-
časno pa je v i š j a posve tna in c e r k v e n a gosposka živela v ve l ikem p re -
obi l ju in r a z s i p n o (OThN 373). 
T a k o se je v S m o l n i k a r j u v teh let ih razvi lo sovraš tvo do vo jn in do 
vo j a š tva , ki p r i n a š a bedo. Zavrača l je r a z m e r e pod Napo leonovo I l i r i jo , 
obsojal pa je tudi po l i t i čne in ekonomske razmere , ki so z a v l a d a l e v 
E v r o p i po p a d c u Napo leona . Ko je videl , da v n a r a v n o s t f a n t a s t i č n e m 
svetu po l i c i j skega nadzor s tva , k a k r š n o je r azv i l a Met t c rn ichova A v s t r i j a 
in kot ga je dož iv l ja l k a s n e j e kot p r o f e s o r v Celovcu , svoj ih novih na -
zorov ne bo mogel svobodno i z raža t i in tla ga bodo n u j n o p r i p e l j a l i v 
k o n f l i k t z ob las t jo , sc je končno odločil , da o d p o t u j e v Amer iko . 
3Î DE III, 513, 523, 530, 612. 
33 DE III, 617—618: »Als wir das gehörige Alter erlangten, hat man die Fran-
zosen schon aus meinem Vaterlande vertrieben.« Prim, še DE III, 187, 188, 194, 
612; OThN 122. 
34 DE III, 535: »Nach dem Sturze Napoleons sind die Regenten-., eben so 
über die Völker gefallen, wie die ausgehungerten Raubvögel über die todten 
Körper.« 
35 DE III, 387: »lllyrien. das sogar der östreichische Kaiser zum Königreiche 
erhoben, ihm jedoch keinen König gegeben hat.« Isto tudi v OThN 434. 
30 DE 111, 536: »Die sogenannte heilige Allianz ist eine Gotteslästerung.« 
37 OThN 381: »Did the nations come into existence for the sake of the go-
vernments, or the governments for the sake of the nations?« 
3e OThN 365—366: »For the greedy wolves have reduced the working class 
so much, that I often have seen about St. George, in Laas . . . people, who al-
though working indefatigably and living economically, oil account of the hor-
rible taxes notwithstanding their exertions, could not afford to buy even salt 
— bread being seldom, during the yeur, on their table.« 
V 
Č e p r a v se v Smoln ikar jev ih spominih po jav i Vodnikovo ime razme-
roma pozno in v neki meri nak l jučno , so p r av reminiscence na Vodnika 
med na jzan imive j š imi odlomki, ki govore o Smoln ikar jev ih sodobnikih. Ti 
odlomki p r i n a š a j o neka te re doslej neznane pomembne poda tke iz Vod-
nikovega ž iv l jen ja . 
Smolnikar p rv ič na k ra tko omeni Vodnika v drugem zvezku Denk-
würdige Ereignisse (DE II , 74). Zelo obširno govori o Vodniku v svoji 
t re t j i knj igi , med tem ko četr ta kn j i ga (The one thing needful) le ob-
nav l j a p o d a t k e iz t re t je . O Vodniku govori kot o svojem gimnazi j skem 
profesor ju , poroča o izletu, ki ga je naredi l z Vodnikom v Krško leta 
1818, in o Vodnikovem slovarskem gradivu . 
Smoln ikar začne obširneje govoriti o Vodniku, ke r mu jc le-ta kol 
svojemu d i j a k u »sloveniziral« rodbinsko ime. 
Smoln ikar jev i starši so bili nepismeni . Svoj p r i imek so izgovarja l i 
Smolnker ali celo Smonker (DE 111. 152). Ko je Smoln ikar hodil v l jud-
sko šolo k f r anč i škanom v Kamniku , jc pod n j ihovim vpl ivom začel 
pisat i svoje ime kot Smoliiiker.3" Končno obliko p r i i m k a p a mu je dal 
Vodnik s tem, da je z amen ja l v konča ju »e« z »a«. Smolnikar se ne more 
na tančno spomnit i , k d a j mu je Vodnik prvič lako spremeni l p r i imek (DE 
I I I , 190). Ker pa je v Amer ik i ugotovil, da p r i imek Smolnikar , p isan 
z grškimi č rkami , da številko 515, ki ima pr i D a n t e j u ta j ins tven pomen,4 0 
je začel g ledat i na sp remembo p r i imka kot na preroško d e j a n j e in na 
Vodnika kot p re roka . Zato v svojih knjiguli neš te tokra t govori o te j spre-
membi pri imka. 4 1 
Vodnik je že v g imnazi j i zbudi l v Smoln ika r ju z a n i m a n j e za hebre j -
ski jezik s tem, da mu jc položil, kuko žal mu je, da se sam hebre jskega 
jezika ni n i k d a r učil: 
D a z u musste mich der Ilerr dadurch wecken, dass mir einmal, als ich noch 
am Gymnasium studirte, mein Professor Vodnik sein Leidwesen bezeugte, 
dass er die hebräische Sprache, die doch die Mutter aller Sprachen sein soll, 
39 Andrew B. Smolnikur: Secret enemies of true republicanism. Springhill, 
1839, str. 121. — Brat Sinolnikurjevega starega očeta Mihaelu, Primož, ki se je 
vpisal na teologijo I. 1800 in po posvetitvi zu duhovnika delal nu raznih žup-
nijah na Gorenjskem in Dolenjskem (umrl je 3. januarja 1823), se je podpisoval 
kot Primus Smalniker ali celo Smelnickcr. Prim. Cutulogus eleri dioecesis l.u-
bacensis zu navedena letu. 
40 V resnici je to anagram za besedo DVX. 
41 DE l i l , 152, 156-159, 186, 190, 201; OThN 83; Andrew В. Smolnikar: Secret 
enemies of true republicanism, Springhill, 1859, str. 121; Andrew И. Smolnikar: 
The great message to all governments and all nations, Philadelphia 1864, str. 10. 
nicht gelernt habe. Ich bekam gleich grosse Neigung dazu, dieses durch das 
Forschen nach der Verwandtschaft 7.11 erfahren. Meine Muttersprache, die Slo-
venische, hat mir dabei unglaubliche Dienste geleistet. (DE II, 74) 
N a j p o m e m b n e j š i od lomek o Vodn iku kot p r o f e s o r j u p a nam d a j e t u d i 
p o m e m b e n p o d a t e k o S m o l n i k a r j e v e m sošolcu Mat i j i Č o p u . Po t em ko 
S m o l n i k a r k r a t k o ugo tav l j a , da Vodn ik n i bil le n jegov d i rek tor , »vodje«, 
a m p a k t u d i n a j p r e j n jegov p r o f e s o r g e o g r a f i j e in na to 1812/13 p ro fe so r 
občili p r e d m e t o v , p o d a še k r a t k o poroči lo o Vodn iku kot pe sn iku . V zad-
n j e m le tn iku g i m n a z i j e (1813/14) se je Smo ln ika r p ros tovo l jno vp i sa l k 
d o d a t n i m u r a m i t a l i j anskega jez ika , ki ga je poučeva l Vodnik . Smolni-
k a r jc i t a l i j anšč ino obiskoval zelo ne redno . K l j u b temu p a je ob koncu 
šolskega le ta p r i p i s m e n e m i zp i tu dosegel n a j b o l j š o oceno, k a r je močno 
p resene t i lo n j e g a samega kot tud i n j egove sošolce, med k a t e r i m i so bili 
t u d i t akšn i , ki so že od doma znal i i t a l i j ansk i . T a k o je kot n a j b o l j š i d i j a k 
iz i t a l i j anšč ine dobi l za n a g r a d o D a n t e j e v o Divino commedio. T u d i v raz-
redu je bil S m o l n i k a r d r u g i n a j b o l j š i učenec in je t u d i tu p r e j e l nag rado , 
in sicer Horacove pesmi . Boljši od n j e g a je bi l v r az r edu le Č o p , žal p a 
n a m S m o l n i k a r ne pove, k a k š n o n a g r a d o jc dobil Čop . Zelo možno p a je, 
da so lo bi la dela Metas t az i j a . Po podel i tv i n a g r a d jc Č o p pregovor i l 
S m o l n i k a r j a , da s ta si z a m e n j a l a k n j i g i : Č o p je dobi l D a n t e j a , Smolni-
k a r p a Me ta s t az i j a . T a odlomek p r i č a , da se je Č o p že kot d i j a k zan i -
mal za D a n t e j a . 
O d l o m e k v Denkwürdige Ereignisse I I I , 186—189 se glas i : 
Vulentin Vodnik, ein bedeutungsvoller Name, wie alle Namen der Geheim-
nisse bei meinen Schritten, der starke Führer, vom Worte meiner Muttersprache 
voditi, führen, war früher Priester Franziskaner-Ordens, aber mit Forschen der 
Alterthümer und mit Reinigen meiner Muttersprache von den deutschen An-
hängseln, die man ihr zu ihrer Verunstaltung unter der deutschen Regierung 
anthat, beschäftigt, kam er nus dem Kloster in die Seelsorge und dann zur 
Professur am Gymnasium in Laibach, und er war zuerst mein Professor der 
Geographie, dann mein Vodje, Direktor, und später war er mein Professor in 
der ersten llumanitätsklasse aus den gewöhnlichen Schulgegenständen im Jahre 
1813, welches das letzte Jahr war, wo mein Vaterland noch unter der franzö-
sischen Regierung stand. Und in diesem Jahre stelle ich in dem von ihm aus-
gestellten Zeugnisse, wie sich Jedermann, der es sehen will, bei mir überzeugen 
kann, mit e geschrieben, nämlich Smolniker . . . 
Vodnik war eben so der erste classische Dichter meines Vaterlandes, wie 
Dante Italiens, und auch duzu geeignet, dass ihm der Herr manchen Blick in 
die Zukunft eröffnete. Seine »Pesme su pokushno«, »Lieder zum Vorgerichte«, 
enthalten Manches, dus niun erst in der Zukunft besser fassen wird. Insbeson-
dere ist aber in dieser Beziehung das Gedicht Illirju oshivlena, das 7.11111 Leben 
erweckte lllyrien, das er vor seine lllyrische Grammatik gesetzt hat, höchst 
merkwürdig. Weil es prophetische Blicke in die Zukunft in sich enthält, so hat 
man ihm dieses Gedicht, nachdem wir am Ende des Jahres 1813 wieder östrei-
chisch geworden sind, sehr übel ausgelegt; man hat es von seiner Grammatik 
weggenommen, damit sie nur ohne dieses Gedicht verkauft werden durfte, und 
ihn zum Professor der italienischen Sprache gemacht. 
Im Jahre 1814 studirte ich das erste Jahr unter der östreichischen Regie-
rung und das fünfte und letzte Jahr am Gymnasium; indem ich von der unse-
ligen Zahl 6, die in Oestreich zum Gymnasium bestimmt ist, früher unter der 
französischen Regierung ein Jahr abgekürzt habe. Nebst den Schulgegenständcn 
studirte ich im Jahre 1814 auch unter dem 1,7242 erwähnten Herrn Meschutar 
die Pädagogik; die gewöhnlichen Stunden war ich (1, 2), wie andere Jahre, in 
der Bibliothek. Nebst dem gab ich noch für Kost und Quartier Unterricht. Dass 
es bei diesen Geschäften nicht möglich zu sein scheint, noch andere Gegen-
stände zu besuchen: sieht Jedermunn leicht ein, dem es bekannt ist, wieviel die 
Gegenstände des letzten Jahrganges des Gymnasiums in Oestreich den Studen-
ten zu thun geben, und ich dachte auch nicht daran, noch einen andern Gegen-
stand zu besuchen. Aber es bewirkte, wie ich es erst, von diesem Standpunkte 
betrachtet, recht sehen kann, der Geist in mir plötzlich einen ganz ausserordent-
lichen Drang, noch die italiänische Sprache zu besuchen. Es schien keine Aus-
sicht, dass ich je ein Zeugniss aus dieser Spruche brauchen werde, und wenn 
auch eine solche Aussicht gewesen wäre, so hätte ich auch in andern Jahren 
die Stunde der italiänischen Sprache besuchen, sonst aber die richtige italiäni-
sche Aussprache vom Bibliothekar Matthias Kallister lernen können. Allein der 
Geistesdrang siegte über mich, und ich gieng uuch zur italiänischen Stunde, 
jedoch nur damals, wo von den Schulgegenständcn weniger zu studiren war; in-
dem ich nicht wusste, duss uuch die diese Sprache Besuchenden am Ende des 
Jahres öffentl ich im Drucke erscheinen werden, und mich uuch sonst um die 
Klasse dieser freien Stunde nicht bekümmerte, und wenn es mir auch darum 
zu thun gewesen wäre, so hätte ich denken müssen, mehrere unter den Mit-
schülern, welche diese Sprache aus dem Umgänge erlernt haben, müfesten mir, 
wenn ich mit ihnen wetteifern wollte, vorgezogen werden. 
D a ich im Schulbesuche der italiänischen Sprache entweder der allerletzte, 
oder einer der letzten wur, so liess der Herr die Sache durch schriftl iche Arbeit 
entscheiden, wer der erste sein sollte. Er musste entweder mich ganz ausseror-
dentlich erleuchtet, oder diejenigen, durch deren Entscheidung die Klassen 
bestimmt worden sind, verblendet haben, dass ich allen Uebrigen vorgezogen 
und un die erste Stelle gesetzt worden bin. Man gieng noch weiter, damit das 
Geheimniss vollständig ausgeführt worden ist. Früher sind unter der franzö-
sischen Regierung keine ausgedruckte Kulalogc ausgetheilt worden. Daher bin 
ich bis zum Jahre 1814 nie in einem gedruckten Kataloge erschienen. Aber im 
Jahre 1814, das ist, im ersten Jahre, nachdem die Franzosen von den Oestrei-
chern aus Kruin vertrieben worden sind, komme ich im gedruckten Kataloge der 
Gymnasial-Schüler von Laibach zweimal vor, nämlich an der ersten und letzten 
Seite. Und du ich in diesem Jahre das Gymnasium vollendet habe, und die 
Studenten der höhern Schulen unter der östreichischen Regierung nicht mehr 
gedruckt erscheinen, so komme ich nur im gedruckten Kataloge der Laibacher 
42 To so Smolnikarjeve kratice za citiranje svojih prejšnjih knjig: torej 
DE I, 72. 
Gymnasial-Schüler des Jahres 1814 v o r . . . In diesem gedruckten Kataloge, den 
ich auch durch besondere Leitung des Herrn aufbewahrt habe, sehe ich jetzt, 
da ich dieses schreibe, auf der ersten und letzten Seite viele Geheimnisse des 
Himmelreiches. Von der ersten Seite soll zuerst Folgendes aufgezeichnet wer-
den: In II. Humanitatis Classe. Praemio donati sunt: Zhop Matthias, Cam. Ro-
dain., Smolnikar Andreas, Carn. Lithopolitanus, u.s.w. Und an der letzten Seite: 
Ex studio linguae Italicae. Praemio donati sunt: Smolnikar Andreas, Carn. Li-
thopolitanus. Leitner Antonius, Carn. Croisenbach. 
Ob nur im Jahre 1814. oder mehrere Jahre später auch aus der ital. Sprache 
Prämien ausgetheilt worden seien, weiss ich nicht: denn seit mehreren Jahren 
erscheinen die Studenten, welche diese Sprache besuchen, nicht mehr in den 
Gymnasiül-Katalogen. Aber im Jahre 1814 war dieses zum Geheimnisse unum-
gänglich nothwendig. Aus den Sclmlgegenständen ist mir also Zhop Matthias 
vorgezogen worden. Man erinnere sich an das, was ich 2, 109, 110 über die aus-
serordentliche Bestimmung dieses Mannes geschrieben habe. Er war wirklich 
Zhop, deutsch, der Schopf, der Gipfel oder das Oberste einer Sache. Zum zwei-
ten Prämium ist aber mir der Heide Horaz gegeben worden. Denn ich bin wirk-
lich im Studium der Heiden nicht so weit gekommen, um das erste Prämium zu 
verdienen. 
Nun höret, ihr Völker, was man mir aus der italiänischen Sprache zum er-
sten Prämium gegeben habe: »Die Göttliche Comödie des Dante.« Es war walir-
huftig schon damals eine göttliche Comödie. Die Mitschüler schauten, wie ich 
zum ersten Prämium gekommen sei, da ich doch so selten die italiänische 
Sprache besucht habe, und mehrere Mitschüler, ehe sie die Grammatik studirten, 
italiänisch reden konnten. Mir war die Sache eben so fremd wie den übrigen, 
als man mich mit feierlicher Musik als ersten Prämifer ausgerufen hat; denn 
ich habe damals das erste Prämium aus der italiänischen Sprache nicht verdient. 
Und »die göttliche Comödie des Dante«, die mir der Repräsentant des östrei-
chischen Kaisers cingehändiget hat, war mir damals zu tief. Von den Geheim-
nissen, die darin verborgen sind, konnte ich nichts fassen; daher vertauschte ich 
sie bald bei meinem verewigten Mitschüler Zhop für Metastasio. Nichts hätte 
zum Geheimnisse besser passen können, als dieser Tausch . . . 
VI. 
N a j z a n i m i v e j š i s p o m i n i S m o l n i k a r j a n a V o d n i k a so p o v e z a n i s p o t o -
v a n j e m , ki so g a n a r e d i l i l e t a 1818 S m o l n i k a r , V o d n i k in K a l i s t e r v K r -
ško. 4 3 
Zc p o v o d z a to p o t o v a n j e j c s a m p o sebi p o m e m b e n : z a č a s a p r o t i -
r e f o r m a c i j e so b i l e s l o v e n s k e p r o t e s t u n t s k e k n j i g e t a k o t e m e l j i t o u n i č e -
ne , d a j e i m e l b i b l i o t e k a r K a l i s t e r v e v i d e n c i s a m o 3 d o 5 i z v o d o v D a l -
m a t i n o v e B i b l i j e . Zelo se j e č u d i l , k u k o j e m o g e l č l o v e k z i m e n o m D a l -
m a t i n — t o r e j p o v s e j v e r j e t n o s t i D u l m a t i n e c — p r e v e s t i B i b l i j o v slo-
43 Smolnikar najprej datira to potovanje z letnico 1817: DE III, 198, 432, 534. 
Kasneje pa izrecno ugotavlja, du ta datum ni točen, in da je v resnici naredil 
to potovanje na Štajersko in Dolenjsko 1. 1818. Prim.: OThN 588. 
venščino. T a u g a n k a p a je bi la rešena , ko je Kal i s te r , ali m o r d a celo 
S m o l n i k a r sain, v l icejski kn j i žn i c i po n a k l j u č j u naše l g ršk i s lovar z D a l -
m a t i n o v i m p o d p i s o m : »Ex l ibr is Georgi i D a l m a t i n i Gurcens is« . S tem je 
bi lo ugotovl jeno , da je K r š k o D a l m a t i n o v ro j s tn i k r a j in Kal i s te r in Smol-
n i k a r sta n a r e d i l a n a č r t , d a o d p o t u j e t a v K r š k o in si ta k r a j og leda ta . 
Ko je Vodn ik zvede l za to n j u n o namero , je p r e d l a g a l , da se j i m a 
p r i d r u ž i . Želel si j e n a m r e č ogledat i r imske n a p i s e na r u š e v i n a h No-
v i o d u n u m a (Drnovo p r i K r š k e m ) in po i ska t i sledi r imske ceste, ki je od 
tod p e l j a l a v I ta l i jo . O t e j cesti j e Vodn ik v e č k r a t b r a l p r i a n t i č n i h av-
to r j ih . T a k o so se vsi t r i j e o d p r a v i l i n a pot . 
S m o l n i k a r žal ne n a v a j a n a t a n č n e j e , v k a t e r e m le tnem času in k a k o 
so po tova l i . Iz Vodn ikov ih beležk4 4 in iz S m o l n i k a r j e v e g a teks ta p a do-
m n e v a m , d a so kren i l i na po t jeseni (morda ok tobra ) in po tova l i p r e k o 
K a m n i k a (Smoln ika r j evega ro j s tnega k r a j a ) , N a z u r i j ( k j e r si je Vodnik 
1. 1775 nade l men i ško obleko),4 5 Moz i r j a , Bras lovč in C e l j a v Ju rk loš t c r . 
O d tod so šli po s tar i cesti p r e k o zase lka Lisca v R u d o in na to po levi 
s t r an i Save v Videm. T u jc Vodnik r azb ra l r imski n a p i s p red župn i ščem. 
V K r š k e m so obiskal i oba b regova reke Save. Og leda l i so si r imske spo-
m e n i k e v D r n o v e m n a K r š k e m po l ju in tu je Vodnik naše l t u d i s ledove 
r i m s k e ccste. 
Čez noč so se us tavi l i v ž u p n i š č u v Ča težu p r i Brež icah , »v z a d n j i f a r i 
na K r a n j s k e m , ob reki Savi«. T u j ih je ž u p n i k A n d r e j Jcras4 0 p r i j a z n o 
44 V Vodnikovem rokopisu, objavljenem pod naslovom: Copia eines Manu-
scriptes des Valentin Vodnik, MUellieilungen des historischen Vereins f,ür Krain 
III (1848), 87—93, na str. 93 je še po zapisu za september 1818 beležka: Mosirje 
Mosburg, Braslavzhe — Brutisluv, Leisberg Rud- Ruda Blcibau, unter Loku — 
Geirach poslovensko Gcyrach po slovensko. 
'Га beležka postane razumljiva, če jo interpretiramo kot zapis poti, ki so jo 
naredili Vodnik, Smolnikar in Kalister. Leisberg je zaselek Lisca, na južnem po-
bočju gore Lisce. Ruda je majhen kraj vzhodno od Loke pri Zidanem,mostu. 
Blei bau pomeni rudnik svinca (v Rudi). Geirach je nemško ime zu Jurkloštcr. 
Iz istega rokopisa je razvidno, da je Vodnik že oktobra 1808 nurcdil podobno 
potovanje na Štajersko in Dolenjsko. V zvezi s potovanjem v letu 1808, ki ga 
je opravil večji del kar peš, omenja kraje: Savski most, Krošnja, Št. Ožbalt, 
Vrunsko, (gostilna) Kolenc (v Ladkovi vusi), Celje, Zidani most, Radeče, Ilote-
mež, Sevnica, Videm, Krško, Metlika, (grud) Pogance, (grud) Meliovo, Težka 
vodu. Hrast in Lokvica. Zelo možno je, da so si Vodnik, Kalister in Smolnikar 
izbrali približno isti čas za potovanje kot Vodnik 1. 1808, torej mesec oktober. 
Zu to bi govorila tudi Smolnikarjevu izjava, da je kmalu (>nach wenigen Wo-
chen«) po vrnitvi s tega potovanja v Ljubljano Vodnik umrl. Vodnik je umrl 
8. januarja 1819. 
45 Hugo Bren: Še enkrut: Valentin Vodnik kot frančiškan, Cas XI (1917), 
213—219. 
411 Andrej Jeras je bil v letih 1802—1820 župnik v Čatežu, nakar je bil pre-
meščen v Moravče. Možno je, da je Jcras že prej osebno poznal Vodnika in da 
so se zaradi tega Vodnik in njegova spremljevalca napotili i/. Drnovega v Čatež: 
Jerus je bil namreč v letih 1801—1802 kooperator (kaplan) pri Sv. Jakobu v 
Ljub l jan i . Prim.: Catalogua deri dioecesis Labacensis zu odgovarjajoča letu. 
spre je l . Zvečer je Jeras v z a p r t i d r u ž b i — ses tav l ja l i so jo Vodnik , Ka l i -
s ter , Smoln ika r , Je ras in m o r d a še k d o — nagovor i l Vodn ika , da bi j im 
rec i t i ra l I l i r i jo ož iv l jeno in razložil , k a j je sam z n j o hotel poveda t i . Vod-
n ik je t e j p r o š n j i ustregel.4 7 
N a S m o l n i k a r j a je Vodn ikovo r e c i t i r a n j e I l i r i je ož iv l jene na red i lo 
t ako globok vtis, da je k a r t r i k ra t 4 8 pona t i sn i l v svoj ih k n j i g a h v A m e -
r ik i k i t ico z verz i : 
She mozhen lllirjan na morju je bil 
Ko Rimlan se ladje je tesat vuzhil. 
T a k o so ti verz i iz I l i r i j e ož iv l jene posta l i p r v i s lovenski verzi , ki so bil i 
n a t i s n j e n i v Z d r u ž e n i h d r ž a v a h ! 
I s točasno p a jc Vodnik t u d i razloži l , k a j je hotel i zpoveda t i z I l i r i jo 
oživl jeno. N a S m o l n i k a r j e v e besede v DE I I I 533—534 l ahko g ledamo kot 
na obnovo Vodnikovih i z v a j a n j . Po t e j raz lagi je b i l Napo leon za Vod-
n ika lc p r e h o d e n p o j a v . N j e g o v a na loga je bi la , d a po ruš i d r ž a v e in s t em 
o d p r e možnost , da bo začela I l i r i j a zopet razcve ta t i . Pesem opeva p r i h o d -
n j o srečo I l i r i je , obenem p a p r a v i , da je b i la I l i r i j a s l avna že v d a v n i 
zgodovini , še p r e d R i m l j a n i . 
C i t i r an i od lomek je i z redno zan imiv in p o m e m b e n , v n j e m se po-
kaže , da je bi l Vodnik še vedno za to d r u ž b o p r i z n a n in o b č u d o v a n kot 
pesn ik I l i r i j e oživl jene . Vodn ik sum pu je tol iko z a u p a l svoji d ružb i , da 
je k l j u b vsem p r e g a n j a n j e m , ki j im je b i l i zpos t av l j en pod Avs t r i jo , bi l 
še letu 1818 p r i p r a v l j e n , da rec i t i ra to t a k r a t s trogo p r e p o v e d a n o pesem 
in jo t ud i odk r i t o i n t e r p r e t i r a . S m o l n i k a r j e v odlomek je edini znan i teks t , 
ki dovol j av t en t i čno r a z k r i v a — poleg besedi la pesmi same — Vodniko-
ve in t enc i j e s to pesmi jo . P r i tem je Vodn ikova ide ju n e n a v a d n o g loboka 
in d o m i š l j e n a : N a p o l e o n o v a na loga je bi la , d a r a z b i j e s ta re d r ž a v n e 
s t r u k t u r e , v k a t e r e je bi la v k l e n j e n a S loveni ja . Samo na ta n a č i n se je 
mogla o d p r e t i s lovenskemu n a r o d u možnos t za n a d a l j n j i razvoj . Nu tu 
nač in p o s t a n e Nupoleon za Vodniku samo s reds tvo za u r e sn i čen j e slo-
venskih n a r o d n i h ci l jev. S a m o v tem je bil t ud i Nnpoleonov pomen . Pe-
sem sumo p a l ahko resnično r a z u m e m o kot »odo na s ta ro s lovensko s lavo 
in na s lovensko bodočnost.«4 9 
47 Smolnikar pravi, du je Jerus nagovoril Vodnika, naj sam »interpretira« 
Ilirijo oživljeno. Izraz »interpretirati« bi mogel biti dvoumen, ker pomeni tako 
recitirati kol razložiti. Du je Vodnik tekst recitiral, izhuju iz Smolnikarjevih 
besed, da ponavlja verze, kot si jih je ohranil v spominu iz leta 1817 (prav: 1818). 
Da ie obenem podal Vodnik tudi razlago, izhaja iz besed: »ich hübe von Vodnik 
die Erklärung dessen auch mündlich gehört . . .« 
4" DE III, 534, OTIiN 361, ter па odgovarjajoči strani v knjigi Eines ist Noth. 
Prim, zgoraj op. 3. 
4" Ivan Grafenauer: Valentin Vodnik — pesnik, Knezova knjižnica XXII 
(1918), 104—169; priin. str. 123. 
Po obisku v Ča težu so Smolnikar , Vodnik in Kal is ter nada l jeva l i pot 
v Novo mesto, k j e r so se razšli . Kalis ter in Vodnik sta se vrni la v L jub -
l jano, Smolnikar p a se je napot i l še n a p r e j v Kočevje in tam obiskal svo-
jega sošolca Mihaela Wol fa (OThN 589). 
Na jobš i rnc j še besedilo v DE I I I , 195—199, ki govori o izletu Vodnika , 
Knlis tra in Smoln ika r j a v Krško, se glasi: 
Man sieht aus dieser Beleuchtung, dass nicht nur Dante ein grosser Pro-
phet war, sondern auch Vodnik das nüthige weissagen musste; aber gerade 
deswegen, weil er von Illvren weissagte, von der östreichischen Regierung de-
gradirt und zum Professor der italiänischen Sprache gemacht worden ist. Aber 
da ihn die Menschen herabsetzten, hat ihn der Herr so sehr erhoben, dass er mir 
die göttliche Comödie des Dante verschafft , und schon früher in meinem Na-
men das e in ein u verwandelt hat. 
Ich muss noch eine Begebenheit zur Beleuchtung der Weissagung des Dante 
in Verbindung mit der Weissagung des Vodnik anführen. 
Georg Dalmatin hat bald nach der Reformation die heil. Schrift in meine 
Muttersprache übersetzt; indem man die alte Kyrillische Uebersetzung ans dem 
päpstlichen Gebiete der Slovenen abgeschaft hat. Dalmatin hat an verschiedenen 
Orten meines Vaterlandes zur Einführung der Reformation und der Bibel, die 
er in die Landessprache übersetzt hat, geprediget. Aber man hat ihn überall 
verfolgt, und seine kernichte Uebersetzung so vertilgt, dass der selige Biblio-
thekar Matthias Kallister. der als mein Schlitzgeist schon 1,2 denkwürdig zu 
werden anfängt, nur von 3 oder 5 Exemplaren dieser Uebersetzung, von denen 
aber zwei den Franziskanern meiner Vaterstadt Stein gehörten, die man noch 
in Bibliotheken aufbewahrte, Kunde erhalten konnte. Uns interessirte die Sache, 
und wir hätten gerne erfahren, wo Dalmatin geboren worden sei! indem der 
Diulekt der Uebersetzung nicht der Dalmatinische, sondern der Krainische ist. 
Aber wir konnten darüber keine Auskunft erhalten, bis endlich der Bibliothekar 
ganz unerwartet beim Titelblatte eines griechischen Wörterbuches Dalmatine 
Handschrift mit folgenden Worten fand: Ex libris Georgii Dalmatini Gurcen-
sis« mit der Jahrzahl, wenn ich mich recht erinnere, 1557. Der Bibliothekar 
sagte mir dann gleich, dass wir bei der nächsten Gelegenheit die Reise nach 
Gurk machen und nachforschen werden, ob vielleicht noch andere Reliquien 
dieses denkwürdigen Mannes in seiner Geburtsstadt zu finden wären, der die 
ganze Bibel in unsere Muttersprache in einer Zeit übersetzt hut, als unsere 
Sprache durch deutsche Verbildung noch nicht zu sehr verunstaltet worden ist. 
Man unterscheide diesen kleinen Ort Gurk in Krnin von der Diözese Gurk, in 
der ich 10 Juhrc Professor war und von dem kleinen Orte Gurk in Kärnthen, 
den ich auch an einem merkwürdigen Bernards-Feste besuchte und von welchem 
der jetzt in Klagenfurt residirende Bischof seinen Titel führt. 
Als unser Reiseplan dem Professor Vodnik bekannt geworden ist, sagte er, 
er werde auch mitreisen; indem er schon längst im Plane hätte, die römischen 
Inschriften an den Ruinen der Stadt Noviodunum am Gurkfelde zu untersuchen, 
und den Spuren der Römer-Strusse, welche von dieser Stadt nach Italien führte, 
nachzugehen; indem er öfters bei den Alten Erwähnung dieser Strasse gelesen 
habe. 
Auf diese Art geschah es, dass ich mit diesen zwei Männern eine Reise 
machte, deren hohe Bedeutung mir erst jetzt nach den Geheimnissen der Weis-
sagung des Dante aufgeschlossen worden ist. Mein Kallistos, mein Bester, den 
mir der Herr als ein besonderes Geschenk zum Erzieher gegeben hat, führte mich 
zur Geburtsstädte des Dalmatin, welcher der Erste die Bibel in den Dialekt mei-
nes Vaterlandes übersetzt hat. Dann übersetzte sie auch Japel, aus meiner Va-
terstadt gebürtig, mit Vodnik und Andern. Aber für ein besseres Bibelwerk 
mit guter Auslegung wird erst von nun an gesorgt werden müssen, nachdem wir 
mit unserm Führer Vodnik die Spuren der alten Römerstrasse glücklich gefun-
den hüben, nebst andern prophetischen Denkwürdigkeiten, unter denen die vor-
züglichsten ein grosser Stein vor dem Pfarrhofe in Videm war, mit der In-
schrift, wie sie Vodnik gelesen hat: »Invicto Deo Chartio, Novioduni Summano.« 
Videin oder vidim heisst deutsch »ich sehe«, und Noviodunum ist nach meinem 
Seherblicke nichts anders, als das »novi dan« meiner Muttersprache. . . Nach-
dem wir am Gurkfelde auf beiden Seiten des Stromes Sava die gehörige Beute 
gemacht haben, wollten wir endlich noch im letzten Pfarrhofe Krains bei diesem 
Strome übernachten, und der erste Gedanke, der dem Pfarrer Jeras, welcher 
aus der nämlichen Pfarre, als ich gebürtig, bei meiner Reise nach Amerika 
Dechant in Moraitsch war, einfiel, war, Vodnik müsse uns das Gedicht vor 
seiner Grammatik, das man zu seinem Falle auslegte, selbst interpretiren. Was 
er insbesondere zu meiner jetzigen Erbauung gethan hat; indem ich erst jetzt 
sehe, dass das Gedicht prophetisch sei, aus welchem später in diesem Bande zur 
Beleuchtung einer andern Weissagung eine Probe gegeben werden soll. 
Nachdem wir in die Kreisstadt Unterkrains, Neustadtl, gekommen sind, 
inusste ich mich von meinen Führern trennen, um die prophetische Beise allein 
fortzusetzen. Diese giengen nach Laibach, und ich gieng in die Stadt Gotschee, 
meinen Mitschüler, und andere Deutsche zu besuchen. Das Fürstenthum Go-
tschee in meinem Vaterlande ist eine der merkwürdigsten deutschen Ansiedlun-
gen. Es sind, ich weiss nicht, wieviel über 15 000 Deutsche vielleicht schon seit 
der Zeit, als uns der Herr durch Dante die grosse Weissagung gegeben hat, in 
der Mitte meiner Landsleute, aber von diesen ganz abgesondert, und behalten 
ihre alte deutsche Sprache. Ich erzählte meine merkwürdige Beise den Geist-
lichen in G o t s c h e e . . . 
Als Valentin Vodnik von dieser prophetischen Reise nuch Laibach zurück-
kahm, und seine an dieser Heise gesammelte Beute für den Druck vorbereitete, 
starb er nuch wenigen Wochen, ehe noch etwas für den Druck vorbereitet 
war, eines plötzlichen Todes, als sich eben die Studenten in Laibach beim Schu-
lenunfang versammelt haben, um seinen Leichenzug zu begleiten. Nach meiner 
Rechnung geschah es das nämliche Jahr 1817, in welchem auch der erleuchtete 
Stilling starb. Es schien mir schon damals sonderbar, duss ich, ohne früher je-
muls eine Reise mit ihm gemacht zu hüben, ihn auf der letzten Reise begleiten 
musste, und dass er die vielen Merkwürdigkeiten, die er gesammelt hut, nicht 
für den Druck vorbereiten konnte. Jetzt sehe ich endlich ein, duss der Herr 
auch bei meinem Professor Valentin Vodnik, wie bei meinem Mitschüler Matthi-
us Zhop Alles so leitete, duss sie erst in meinen »denkwürdigen Ereignissen« zur 
Beleuchtung der Führung des Herrn die gehörige Stelle erhalten haben. 
D r u g i p o m e m b n i odlomek je v DE I I I , 533—534: 
Im Nothfalle könnten wir nach dem Zeugnisse des Propheten Valentin 
Vodnik die Zahl 7 dem Napoleon streitig machen. Er war nur eine vorüberge-
hende Erscheinung, und kaum hat er Illyrien erobert, so wurde ich zum Stu-
dium geschickt und ich habe von Vodnik die Erklärug dessen auch mündlich 
gehört, was er in der lllirja oshivlena, das heisst, das zum Leben erweckte 
Illyrien, im prophetischen Geiste mit folgenden Worten, wenn ich sie noch seit 
dem Jahre 1817 im Gedächtnisse treu behalten habe, ausdrückt: 
»She mozhen Illirjan na morju je bil 
Ko Rimlan se ladje je tesat vuzhil.« 
Das heisst: Der Illyrier war schon stark auf dem Meere, als der Römer kaum 
ein Schiff zu bauen lernte. D e m V o d n i k h a t d e r G e i s t n u r s o 
v i e l e r ö f f n e t , d a s s z u e r s t N a p o l e o n d i e R e i c h e s t ü r z e n 
m ü s s e u n d d a r a u f I l l y r i e n z u b l ü h e n a n f a n g e n w e r d e , 
u n d e r b e s i n g t d a s k ü n f t i g e G l ü c k I l l y r i e n s , u n d e r -
z ä h l t , d a s s e s s c h o n i n d e r a l t e n G e s c h i c h t e v o r d e n 
R ö m e r n b e r ü h m t w a r . . .5,a 
S m o l n i k a r še v e č k r a t k r a t k o omeni svoje p o t o v a n j e v Krško,5 0 v k n j i -
gi Eines ist Noth, oz i roma v n j e n e m ang le škem p r e v o d u , The one thing 
needful, p a še e n k r a t c i t i ra iste verze iz I l i r i j e oživl jene, kot j ih je že 
v t r e t j i kn j i g i Denkwürdige Ereignisse.51 D v a k r a t govori t u d i še obšir-
n e j e o J u r i j u D a l m a t i n u kot p r o t e s t a n t s k e m p r i d i g a r j u in o poves t ih o 
J u r i j u Kobil i , r a z š i r j e n i h m e d s lovenskim l juds tvom. 5 2 
VII. 
V t r e t j i kn j i g i Denkwürdige Ereignisse (DE I I I , 199—200) n a j d e m o 
tud i k r a t e k odlomek, ki d a j e dos le j neznane p o d a t k e o zgodovini Vod-
n ikovega s lovarskega g r a d i v a . 
Po S m o l n i k a r j e v e m p r i č e v a n j u je t r žašk i škof R a v n i k a r k u p i l Vod-
nikov rokopis , da bi m o r d a sam n a d a l j e v a l delo n a s lova r ju . Ker p a ni 
imel dovol j časa in ke r t ud i ni mogel n a j t i p r i m e r n e g a sodelavca, m u je 
S m o l n i k a r p i sa l iz Celovcu, n u j posodi Vodnikovo slovursko g rad ivo 
U r b a n u J a r n i k u , ki se že u k v a r j a s s lova r j em. R n v n i k u r je res t u k o j 
posla l S m o l n i k u r j u ' Vodnikov rokopis , tu pu gu je odstopi l Ju rn iku . V 
p i smu , d a t i r a n e m s 27. decembrom 1834, ki ga S m o l n i k a r de loma ci t i ra , 
se je J a r n i k S m o l n i k a r j u zahva l i l zu izkuzuno m u pomoč. 
5,a V Smolnikarjevem originalu ta del teksta seveda ni tiskan razprto. 
M DE HI, 367, 431 ; OThN 588. 
61 OThN 360. Prim, zgoraj opomba št. 48. 
» DE III, 390-391; OThN 79. 
Že dos le j je bilo znano , da je bi l J a r n i k od le ta 1811 Vodnikov so-
de lavec in mu je poš i l j a l s lovarsko grad ivo , ki ga je n a b r a l na Koro-
škem.5 3 J a r n i k je — kot mnogi sodobnik i — p r a v do Vodnikove smr t i 
že l jno p r i č a k o v a l izid s lovarja . 5 4 Že dos le j je bi la iz rečena — toda p r e c e j 
nes igurno — domneva , da je bilo po Vodnikov i smr t i Vodnikovo slovar-
sko g r ad ivo n e k a j časa p r i Ja rn iku , 5 5 p r i tem p a se je mislilo, da je 
J a r n i k dobi l to g r ad ivo od Metelka.5 6 Med Vodn ikov imi sodelavci p r i slo-
v a r j u p a je bil v s a j n e k a j časa p r e d v i d e n tud i Matevž Ravn ika r . 5 7 
V z a p u š č i n i U r b a n a J a r n i k a j e o h r a n j e n da l j š i f r a g m e n t p i sma , ki 
m u ga je p i sa l Smo ln ika r iz Celovca 28. decembra 1834, t o r e j d a n po tem, 
ko je J a r n i k p o t r d i l p r e j e m Vodnikovega rokopisa . Pismo, k i dos le j v 
l i t e ra tu r i o S m o l n i k a r j u ni bi lo zapaženo , je ob jav i l Janez Scheinigg v 
ce lovškem Kresu.56 Smo ln ika r v n j e m govori o ve l ikem p o m e n u , k i ga 
bo imel s lovar za s k u p n i k u l t u r n i r a z v o j vseh Slovencev, p o t e m ko bo 
v n j e m z a j e t o besedno g rad ivo iz vseh s lovenskih p o k r a j i n . O b e n e m p a 
d a j e p o d r o b n a navodi la glede izbora in r a z p o r e d a besed in k a k o n a j bo 
označen n j i h o v izvor : s lovarsko grad ivo , vzeto iz Vodnikove zbi rke , n a j 
bo posebe j zaznamovano . To p i smo p o t r j u j e resničnost p o d a t k o v v Smol-
n i k a r j e v i kn j ig i . 
Besedilo v Denkwürdige Ereignisse I I I , 199 se glasi : 
Valentin Vodnik hat auch durch viele Jahre Materialien zu einem Wörter-
buche meiner Muttersprache, der Illyrischen, gesammelt. Aber er starb, ehe 
er das grosse Werk vollenden konnte. Nach seinem Tode kaufte Matthäus 
Raunichcr, jetzt Bischof in Tricst, dieses Manuscript um mehr als 130 Gulden, 
und da er keine Zeit hatte, an der Vollendung desselben zu arbeiten, und ein 
Anderer, dem er es zu diesem Gebrauch gab, auch keine Zeit dazu fand, 
so schrieb ich dem Bischof, um dus Vodniksche Manuscript, dem Urban Jar-
nik in Kärnthen bei Klagenfurt, der auch an einem slovenischen Wörter-
buche arbeitete, zum Gebrauche zu geben, duinit sich, da auch Anton Slom-
shek Beiträge aus Steyermark lieferte, die drei Schwestern Krain, Kärnthen 
und Steyermark vereinigen möchten. Und gerade dieser Brief, den ich in 
Betreff des Vodnikschen Wörterbuches dem Bischof Raunichcr geschrieben 
habe, enthielt auch das, was ich ihm in Betreff meines lateinischen Werkes 
geschrieben h a b e . . . Der Herr Bischof Hess mir dann gleich das Vodniksche 
63 J. Scheinigg: Jarnikova zapuščina, Kres III (1883), prim. str. 373; Izidor 
Modic: Vodnik kot jezikoslovec, DiS XXII (1909), 414—421, prim. str. 415; I. P. 
(Ivan Prijatelj): Vodnikovo pismo Anionu Rudežu starejšemu, Veda 1 (1911), 
386—387. 
54 Izidor Modic, op. cit., str. 417. 
68 J. Scheinigg, op. cit., str. 375; Izidor Modic, op. cit., str. 417. 
60 Izidor Modic, ib. 
67 Ivan Prijatelj: Korespondenca med Vodnikom in Kopitarjem, CJK Z V 
(1926), 121 — 143. Prim. str. 134. 
68 J. Scheinigg: Jarnikova zapuščina, Kres l i l (1883), prim. str. 625—628. 
Manuscript in 11 Bänden, schicken, um es dem Herrn Urb. Jarnik zum Ge-
brauche zu geben. Worüber ich von diesem den 27. Dec. 1834 den Empfang-
schein, der hier vor mir liegt, erhalten habe. D e r Empfänger sagt unter An-
derm: »Ew. Hochw. haben in dieser Sache ganz besonders und Vieles gethan, 
was Ihnen nicht bloss meinen, sondern auch den Dank Aller, die sich darum 
interessiren, bringen wird.« Herr Jarnik und Slomshek haben mich dazu an-
gespornt, und ich war dann, als mir der Herr Bischof in Betreff meines 
Werkes nichts geantwortet hat, auch geneigt, mir den Dank dadurch zu ver-
dienen, dass ich aus dem Dia lekte meiner Muttersprache das, was in der Vod-
nikschen Sammlung fehlte, insofern es mir bekannt war, ersetzet, und das 
Unrichtige in der Vodnikschen Arbeit verbessert hätte. Allein der Herr 
zeigte gleich darauf, nämlich den 7. Februar 1835, durch das erste grosse 
Zeichen für die Völker, 2,80—86, dass dieses nicht mein Beruf s e i . . . 
VIII . 
T a k o Smoln ikar jeve knj ige , ob jav l jene v Amer ik i v letih 1838 do 1841, 
p r i n a š a j o vrsto zanimivih poda tkov iz zelo pomembnega obdobja slo-
venske pol i t ične in ku l t u rne zgodovine, dobe Napoleonove I l i r i je in av-
s t r i j ske res tavrac i je v naš ih deželah. Te kn j ige n a m razkr i j e jo Smolni-
k a r j a kot na rodno p rebu jenega Slovenca, ki je imel svoj pozit ivni, 
č ep rav enostranski odnos do slovenskega p reporoda . Poznal se je z vo-
dilnimi p reds tavn ik i slovenskega preporodu in s temi ga je često vezalo 
tudi iskreno pr i ja te l j s tvo . Ze leta 1835 je pr i še l v st ik tudi z i l ir izmom. 
Predvsem p a jc glede slovenskega p r epo roda pomemben njegov interes 
za slovenski jezik, ki gu je v svoji službi zuvestno gojil. Posredpvul je 
pr i Ruvn iku r ju , du je ta posodil U r b a n u j u r n i k u Vodnikovo slovarsko 
gradivo. Sam je gledal na nas t a j a joč i slovenski slovar, ku teremu je po-
ložil temel je Vodnik s svojim delom, kot na izrazi to kul turno-pol i t ično 
delo, ki n a j čim bolj zbliža Slovence vseli p o k r a j i n , na ka te re so bili 
t a k r a t razkosani . 
Znači lno je, da je Smoln ikar dosledno zavrača l t ako Napoleonovo 
I l i r i jo kot tudi avs t r i j sko res tavraci jo . K l jub odporu do Napoleonove 
I l i r i je pa brez n a j m a n j š e g a ok levan ja izraža vse spoš tovan je do Vodni-
ka, svojega p ro fe so r j a in pesn ika Il ir i je oživljene. 
N a k l j u č j e jc hotelo, du je komnj p a r mesecev p red Vodnikovo smr t jo 
Smolnikur naredi l z n j im in z b ib l io tekar jem Kal is t rom izlet v Krško, 
da bi obiskal rojstni k r a j Ju r i j a Da lmat inu , p rvega slovenskega prevu-
ja lca Bibli je. V Ča težu p r i Brežicah je bil p r iča , kuko je Vodnik še 
letu 1818, k l j u b vsemu pol i t ičnemu p r e g a n j a n j u , ka t e r emu je bil izpo-
s tavl jen , dek lami ra l v zapr tem krogu Il ir i jo oživl jeno in razložil n j en 
pomen. T a k o pos tane poleg teksta pesmi Smoln ikar jevo p r i čevan je edini 
n e p o s r e d n i v i r , k i d a j e v p o g l e d v V o d n i k o v o v r e d n o t e n j e N a p o l e o n o v e g a 
p o m e n a z a s l o v e n s k o z g o d o v i n o . N a p o l e o n m u j e l e s r e d s t v o , k a t e r e g a 
n a l o g a j e , d a u n i č i d r ž a v n e s t r u k t u r e , v k a t e r e j e s l o v e n s k i n a r o d v k l e -
n j e n i n m u t a k o o d p r e p o t v l e p š o b o d o č n o s t . P e s e m s a m a p a o p e v a 
n e k d a n j o i n p r i h o d n j o s l a v o I l i r i j e . S t e m k o S m o l n i k a r c i t i r a o d l o m e k 
iz I l i r i j e o ž i v l j e n e , p o s t a n e t a p e s e m p r v i s l o v e n s k i t e k s t , n a t i s n j e n v 
Z d r u ž e n i h d r ž a v a h . 
V o d l o m k i h , c i t i r a n i h v s e d a n j i š t u d i j i , n a s t o p a t u d i M a t i j a Č o p , p o 
S m o l n i k a r j e v i h i z j a v a h n j e g o v n a j b o l j š i p r i j a t e l j . I z c i t i r a n e g a S m o l -
n i k a r j e v e g a p o r o č i l a i z h a j a , d a se j e Č o p že k o t d i j a k ž i v o z a n i m a l z a 
D a n t e j a , z a t o j e S m o l n i k a r j a t u d i p r e g o v o r i l , d a m u g a j e p o d a r i l v 
z a m e n j a v o z a M e t a s t a z i j a . T u d i o Č o p u j e p r i S m o l n i k a r j u še n e k a j 
z a n i m i v i h i n f o r m a c i j , o k a t e r i h p a b o m o s p r e g o v o r i l i o b k a k š n i d r u g i 
p r i l i k i . 
S U M M A R Y 
Andreas Bernardus Smolnikar was born at Kamnik in 1795; from 1809—1814 
he attended the Ljubljana grammar school and entered afterwards the theolo-
gical seminary. In 1819 he was ordained priest. From 1827 to 1837 he was 
Professor of New Testament at the theological seminary in Celovec (Klagen-
furt in Austria). In 1837 he emigrated to the United States where he began to 
work as a social and religious reformer. He died in Philadelphia in 1869. 
In America Smolnikar published a large number of books and pamphlets, 
the most important among them being four volumes which he wrote in the 
years 1838 to 1842. Even in America they are ex tremely rare, while in Slo-
venia they are mostly unavailable. These volumes contain information 
important for the cultural history of Slovenia in the first half of the XlXth 
century. T h e y reveal Smolnikar as a nationally awakened Slovene, with 
close links to the leading figures of Slovene cultural revival of his time. He 
disl iked the period of Napoleonic l l lyria us well as that of the fo l lowing 
restau ration. 
Smolnikar mentions in his works repeatedly Valentin Vodnik. He speaks 
about him as his teacher who had changed his family name from Smolniker 
to Smolnikar, thus giving it its Slovene form. After the return of Austria, 
Vodnik was degraded because of his poem Ilirija oživljena, yet he still 
taught Italian language. Smolnikar attended this free course in Italian lan-
guuge, and at the end of the school yeur lie was given (in 1814), us the best 
student in this course, Dante's Dioina Commedia. Smolnikar guve afterwards 
Dante to his school fe l low Mutiju Cop in exchange for Metustasio. This pas-
sage in Smolnikar's work reveals Cop's interest in Dante already as a gram-
mar school student. 
In 1818 Smolnikar made a journey together with Vodnik and the librurian 
Kulister to Krško, the birth place of the first Slovene translator of the Bible, 
Jurij Dalmatin. At Čatež near Brežice, in a closed society, Vodnik recited his 
poem Ilirija oživljena and explained its meaning. This poem was at that time 
strictly prohibited. According to Smolnikar's statement, Vodnik saw in Na-
poleon only a transitory figure whose function was to destroy the old state 
structures in which Illyria — Slovenia — was chained. In this way a new 
flourishing of Slovenia could be made possible. The poem also sings the past 
glory of Illyria. 
After Vodnik's death, Smolnikar helped Jarnik to obtain from Bishop 
Ravnikar Vodnik's manuscript material for a new Slovene dictionary.