še enkrat: Neukročena Sava
2e v stari Avstriji so mislili, da se raz. divjano Savo od Tacjta do šentjakobske-Oa mostu ukroti enostavno tako, da se jo vklene v kamnitnp škarp0 v kar najbolj ravni strugi.
Pred več kakor sto leti so od Tacna do mostu v šentjakobu — tako mi. je pri-povedoval moj oče, ki je btf tu domačin — navozili na tisoče voz skal, napravili iz vrbovja fašifie, jih obtezili s temi skala-mi in zgradili visoko kamnitno škarpo — skoraj ravno tako kakor sedaj. Strugo so kar se da zravnali, da bi voda čim hitre-je odtekla.
Oče mi je pripovedoval, da so takral ~vsi tukajšnji kmetje, ze od nekdaj doma-čini na tej zemlji in fcj so poznali muhe reke Save, zmajevali z gtavami, ko so vu deli, kako iolnirji hočejo ukrotiti Savo in njcne poplave.
Rekli so, če boste Savo zravnali in )o vkovali v ravno korito s škarpo, ji boste s tem pospešili tok m povečah moč ruše. nja, voda bo hitrejše in močneje drla in * tem dobila ob kolikor večji viiini ogrom-no moč spodkopavanja gramoza, na kate-rega so zgradili škarpo.
Dejali so, da je pač treba strugo urav-nati, vendar jo precej razširiti in sploh nrediti tako, kakor te urejajo hudour. niki, ke? Sava ima hudourniški značaj in vse značilnosti hitrih poplav, ki jasno ka-iejo pravo pot uredilve.
Če se hoče tok pespešiti, se mora na-praviti kamnito oziroma betonsko korito (ne samo bregove, temveč tudi dno) a is. ločasno napraviti pragove da se velikan^ ska razdiralna moč vode eajezi, oziroma zmanjša. Struga mora imeti stopničaste bregove tako, da ima vodna gladina ob poplavah (deievje, taljenje snega) širšo strugo, da nikdar ne more preslopiti bre-gove.
Tako urejene striige sem videl marsikje v tujini.
Se sam pomnim, kako je v začetku prve svetovne vojne. ko je Sava narasla nad običajno višino, v eni noči spodjedla škarpo skoraj v celem delu urejene stru. ge, odnesla skale in tako zamaUla glavno strugo. podrla bregove levo in desrio in začela ob vsaki večji povodnji trgati in odnaSati plodno zemijo njiv in gozdov.
Mnevje takratnih prebivalcev je bilo pravilno, tako se Savo ne bo nikoli ukro-tilo za dalj časa.                 Janko Skerlep.
Mala ixjs V)
K pripambant Janka Skerlepa iz Male
vaM da.fe   SploSna  vodnn  skiipnr«it   T.jtib-lj;uiK a S:ivu   lolo    pojasnikr.
Opis Save v omenjenem članku ustre-za njenemu sedanjemu stan.ju. Izvedena re. fjulacijska deda so v korist obrežnirn z~m-Ijiščem in občanom. ne trdimo pa. da je ta uspeh  pripisati  dolgim   prekopom   To
tudi ni naše pravilo pri regulaciji Save ali drugih rek in potokov. Kjer je mogoče, naj bi se regulirana struga pril&gojevala naravnemu toku r«ke, s tem, da se koli-kor mogoče ublažijo in izravnajo nieie preostre vijuge V obnovljeni ln uravna. ni strugi Save r»«d Tacnom tn Crnučaml sledijo uravnanj savsiki bdsekl njenemu naraivnemu toku, s prej omenjeniml Izfoolj-šavamj. Ni pa to vsepovsod mogcče m je treba računati, zaradi terer»skega oblikova-nja ,tudi z daijšimi prekopi. Pri tem mora imeti struga hidravlično ugodnejši pre-tx3čni prerez z zadostno širokim dnom struge, da se spiwri hitrost in vledna sila vode do take mej«, ki je najmanj nevar-na za izpodkopavanje dna in zavarovane-ga obrežja. Ni nitsno, da je Sava na re-guliranih odsekih trajno ukrooena^ naspro. tno, pcsvdarjeno je. ds, se morajo kot vse-povsod regulacijsk« zgradbe stalno in tr-pežno vadrževati, da ne propadejo. Voda je namreč živa «ila, ki slcuša odstraniti vse, kar je ovira pfi njenem naravnem to-ku. Zato so poškodbe tem hujše, čim več-krat in čim dalje se pojavljajo vode v ne-primernih količinah in čim manj se skrbi za   vzdrževanje   njene   struge.
Kar se tioe tako imenovaoe avstrijske regulacije Save, ima tov. Skerlep v mar. sičem prav. Takrat še niso imeli dovolj ssa tp potrebnih izkušenj in so urejevali po-toke in reke skoro Kgolj iz radunskih pa. gledov. Cim krajSa je pot vode in. čim večja je njena hibrost., tem manjši je pre. to6ni regulacijski prerez in stroški wl re-gulacijo. Skoro mt pa ni bila upoštevana vlečna razdiralna sila vode, proti kateri pa dno in obrežja Save niso bila dovolj odporna. Tako je bila Sava regulirana med Tacnom in šentjakobotn in dalje nanradol proti Kresnicam sfeoro izključno Po pre-dolgih prekopih s preoako strugo, obrež.ja pa prešibko zavarovana. Zato ni čudno, da so to regulirano Savo docela razdejale ve-like vode že I. 1923 Poenejša popravila so bila nezadastna. vzdrževanje pa slabo 2da-sti med drugo svetovno vojno. To žalost-no dediščino skuia vodna skupnost spra-viti v red po svojih najboljših močeh pri čemer se urejuje Sava z večjo širino dna in boljšini zavarovanjem obrežja, ustrez-no modelnim   preizlcusom.
Stopničasto oblikovanje brežin se že dalj časa opiišča. Bolje se obnesejo bre. žine z blagim nagibom, ker nimajo lomnih ploskev. Pri prenizkih bregcvih je treb« obrežna zemljišca zavarovati z visakovod-nimi   nasipi.
čff je pofrcbno, tlakujemo d-no ln bre-/in.o strug sanio pri malih potokih. Zaradi ogromnih sredstev, ki so za to potrebna, pa pride ta način zavarovarya ali zabeto niranija struge v poš^.ev le pri plovnih ka-nalih, kjer plovba krije sbroške takšnega zavarovanja.