Poštnina plačana v gotovi«!.
Posamezna številka velja K 2'—.
Leto III.
V Ljubljani, dne 7. decembra 1921.
Štev. 49.

Glasilo „Kmetsko-delavske
ti
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, na mesec 6 K; posamezna številka 2 K. — V inostranstvu razmeroma več.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in upravništvo „Ljudskega glasu", kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
Fran Svetek:
Na prava pota«
(Pred strankinim zborom.)
Nahajamo se pred strankinim zborom. Razumljivo je, da se povprašujejo vsi, ki s stranko čutijo, kaj je v njej dobrega in^kaj slabega. Da kar je dobrega še obdržimo, kar je slabega pa odpravimo. Oglasil sem se, da kot navaden vojak v tej stranki povem svoje mnenje.	1
Povedali moram predvsem, da bo bodoč strankin zbor prvi, na katerem bodo odločevali res pravilno organizirani člani. Zato so tudi priprave zanj tako živahne. V stranki, ki nima nikjer določenega programa, po katerem redu bodo člani volili delegate za strankin zbor, ne pride navadno nikdar do žive agitacije med članstvom. Struja, ki ima slučajno v rokah načelstvo stranke, porazdeli mandate tako, da sama pri njih najboljše odreže. Ni ji treba iskati zaslombe pri članstvu, ker itak ve, da bo zmaga na njeni strani. Opozicija pa, če zagovarja še tako pametno stvar, ne pride do veljave. Ker ji zakonitim potom ni mogoče uveljaviti svojih načel, se posluži večinoma nezakonitih sredstev, ki imajo za končno posledico razdelitev stranke na celo vrsto struj, strujic, sekt itd. Taka razcepljenost omogoča destruktivnim elementom, da se postavijo na čelo teh mnogobarvnih skupin. Ves boj, kateremu dajejo končno smer več ali manj zmožni posamezniki, postaja oseben. Taka stranka je obsojena na smrt, če se v zadnjem trenutku ne najdejo ljudje, ki stavijo članstvu krepko vprašanje: kdo je za in kdo proti obstoju te stranke. Položaj v naši stranki ni bil še tako zelo obupen, vendar so destruktivni elementi že opasno motili njen razvoj. Strankino tajništvo je storilo le svojo dolžnost, če je pozvalo k redu vse tiste, ki bodisi zavestno ali lahkomiselno tirajo stranko v anarhijo. Stvar okusa je, če je bila forma tega poziva srečna ali ne. Inteligentu poštenjaku, ki sodi vse po sebi, se zdi, da je bil nastop pretrd. Meni, ki sem si v tovarni služil kruha, je zopet zelo nerazumljivo, zakaj naj požigalca branim pred linčanjem.
Pa naj bo kakor hoče, grupacija v naši stranki je sedaj taka, da pojdejo oni, ki so za to stranko, na eno, oni, ki so proti, pa n* drugo stran. Kdor hoče stranko imeti, bo Poskrbel, da bomo imeli v njej vsi enake Pravice in enake dolžnosti. Bo poskrbel za to» da si na strankinem zboru izvolimo načelstvo, ki bo imelo avtoriteto, ki bo pa moralo ha prihodnjem zboru zopet polagati račune.
Onim sodrugom, ki bi hoteli še odlašati * vpeljavo reda in discipline v stranki, je pa reba povedati to, da čimdalje odlašamo tem ^hlje ne bomo to kar moramo biti: močna "franka delavnega ljudstva. Položaj v 'žavi je tak, da sili delavstvo k obrambi. J-8®8. delavstva naravno sluti, da bo le v hotni in močni stranki zavarovala svoje in-
terh8C' tc gruPac‘ie ne izvede, je kriva "’u le sumnja, da v naši stranki ni vse
tako, kakor bi moralo biti. Osebni spori raznih voditeljev vplivbjo na delavce tako, da si napravijo popolnoma napačno sodbo o korupciji v stranki, ki je prav za prav ni.
Vse te sumnje bodo odpadle v trenutku, ko povemo članstvu na polna usta kaj je in kaj ni in mu damo priliko, da z večino glasov odločuje. Zdemokratizirati moramo naše vrste in to brez odlašanja, čim preje tem bolje.
Gotovo bo imel kdo pomisleke, izročati usodo stranke neveščim rokam. Rekel bo, da ljudje, ki niso imeli še nikdar prilike delovati na odločilnih mestih, ne poznajo sto in sto nevarnosti, ki prete delavskemu gibanju. Resnica je, da preti v marsikaterem slučaju nevarnost, da se to zgodi. Vendar pa preti gibanju še več nevarnosti v tem, da delavstva sploh ne bomo naučili voditi svojih organizacij. Če ne bodo dobili nikdar krmila v roke, pač krmariti nikdar znali ne bodo, in tudi svojih krmarjev nikdar razumeli ne bodo. Če jih ne razumejo, jih seveda tudi pri njih delu podpirati ne morejo.
Sicer pa ima stranka tudi v tem oziru možnost nadziranja, da ne pridejo popolnoma neizkušeni ljudje na ona mesta, ki jih ne bi obvladali.
Strankin statut vsebuje določbo sklenjeno na celjskem zboru ,1920, da imajo v stranki pravico voliti delegate le tisti, ki so že eno leto organizirani — izvoljeni pa smejo biti samo tisti, ki so najmanj tri leta člani stranke.
Tu sem trčil skupaj zopet s tistimi, ki proglašajo vse to za „go!e“ formalnosti. Če hočemo določiti, koliko časa je kdo član, mu pogledamo seveda v izkaznico od kdaj je član naše stranke. Nehote pogledamo, kdaj je vplačal prvi in kdaj zadnji prispevek. Seveda me bodo proglasili tisti „idealisti", ki so proti prispevkom, za materialista, ki sodim vse po denarju. Navadni delavec iz polja ali tovarne bo pa razumel, da kontrola, ki bi dajala vsem enake pravice na drug način, sploh ni mogoča. Razumel bo, da kontrola prispevkov ni le radi denarja, temveč obenem legitimacija, ki mi daje pravice, če sem storil dolžnosti.
Tudi glede denarja stvar ni tako idealna kakor trdijo „idealisti". Vkljub temu, če si demokratičnim potom izvolimo svoje načelstvo, to ne bo moglo delati neodvisnih sklepov, če bo vezano na darove posameznikov. Dodam naj le še to, da je tudi pri vplačevanju prispevkov treba stremeti za tem, da porazdelimo finančno breme stranke kolikor mogoče pravično. Krivično bi bilo zahtevati od člana, ki zasluži 2000 K mesečno isti prispevek kakor od onega, ki zasluži 4000 K ali še več. Sitnost sem, sitnost tja, kdor hoče zahtevati od države naj bogatašem naloži več davka kakor revežem, mora stremeti za tem, da vsaj v svoji stranki praktično izvedemo t® načelo.
Našel se bo kdo, ki bo rekel, da je kontrola v tej obliki res potrebna ali to le pri članstvu. Starim voditeljem pa tega ni treba. Za odgovor naj mu služi to, da že princip socializma samega zahteva enakosti, pa če tudi tega ne bi bilo, bi se lahko zgodilo, da bi konec koncev zahtevali vsi tako izjemo. Končno bi bilo pa tudi to razmerje malo
čudno, eni bi imeli nalogo vzdrževati strankin aparat, drugi bi pa komodno vladali.
Svoje misli sem povedal, ker se mi zdi važno končnoveljavno rešiti to vprašanje. Kdor se s tem ne strinja ali če ve kaj boljšega, naj to pove, da ne bomo živeli v eventualnih zmotah.
K delavnemu ljudstvu spada tudi_—
žena.
v.,'.r»k	^ t .v»» J
■ “^Žensko vprašanje se je pri nas dozdaj le malo obravnavalo; a kolikor se je obravnavalo, se je nanašalo vse le na žensko volilno pravico, pa še to smo obravnavali prav mlačno. Precej jih je bilo, ki so se ustrašili klerikalizma in si zato na tihem želeli, da žena ne dobi volilne pravice, češ, da je premalo izobražena, preveč odvisna od duhovnikov in bo torej pomnožila klerikalne glasove. Tudi če bi se imelo to res zgoditi, moramo vendar priznati ženi enakopravnost, izbojevati ji volilno pravico in zbuditi s tem tudi pri ženah politično mišljenje, da bo nehala obupavati in začela spoznavati, da brez njene pomoči ni rešitve.
Na strankinem zboru aprila 1920 se je o . ženskem vprašanju govorilo in sklenilo, naj žene ne ustanavljajo posebnih organizacij, temveč naj delajo v organizacijah skupno z moškimi. Toda uspeha dozdaj še ni mnogo, večina sodrugov podcenjuje žensko vprašanje in se premalo briga za svoje hčere, sestre, matere in žene.
Poglejmo proletarsko ženo in njen današnji socialni položaj in prepričali se bomo, da je žensko vprašanje v našem programu važna in pereča točka.
V ranem jutru, ko se valjajo kapitalisti še v mehkih pernicah, je proletarska žena že na nogah in se odpravlja na delo. Toda ne le na delo k ognjišču, temveč tudi na polje in v gozd, v tovarno, delavnico itd.
Mož in žena, oba hitita na delo, da si prislužita vsaj toliko, da preživita sebe in svojo deco. Na dete v zibel ji naj pazi najstarejša sestrica, drugi pa naj gredo in naj prosijo kruha . . . Oče in mati pa prodajata svoje življenske moči kapitalistu za bori vsakdanji kruhek. Ali naj zamerimo otroku, da se poteka po cestah in se zastruplja ob slabih vzgledih, ali naj zamerimo 14 letnemu fantu, da je pričel krasti?
Kapitalist ne pozna usmiljenja, ne smilijo se mu otroci njegovih delavk in delavcev — on pozna samo sebe in svoj dobiček. Draginja narašča, premajhen je možev zaslužek kljub povišanju mezd in sedaj — žena, mati — pusti deco in pojdi v tovarno, da pomagaš preživljati lačne otroke!
Proletarska žena se je morala vsled izkoriščanja delavskih moči in vsled brezbrižnosti merodajnih faktorjev, ki so postavljeni, da čuvajo ženo in deco, odtrgati od svojih otrok, da omogoči eksistenco svoje družine.
Otroci pa, ki so vsled tega brez nadzorstva, se moralno in telesno pogubljajo. Ali naj postane iz teh otrok človeški družbi koristni člani? Gospoda, vsaka beseda na tvojih ustih izraža navdušenost do domovine in naroda. Toda ali ne veš, da leži bodočnost naroda in države v duševno in telesno krepki mladini? Ali pa tudi vidiš, da se mladina izgublja, da propada vsled tvoje dobičkaželj-nosti? Vsa tvoja navdušenost je hinavska!
Pokretu proletarijata mnogo škoduje, da je morala žena zapustili svoje otroke in iskati zaslužka v tovarnah in delavnicah. Prvič se je s tem oslabila odporna sila proletarijata napram kapitalizmu, ker mož mnogokrat misli, da ne more sam zaslužiti toliko, da bi preživljal svojo družino. Kako bo proletarijat izvojevdl svobodo izpod kapitalističnega jarma in kako se bo sam vladal, če ni zmožen izvojevati toliko, da preživi sebe in svojce ? Mož sam mora zaslužiti toliko, da preživi sebe, ženo in otroke.
Še hujše pa je, da se mladina vsled tega, ker nima materinega nadzorstva, duševno in telesno kvari. Dolžnost naša je, da vzgojimo mladino, ki bo nadaljevala naše delo iri iz-vojevala naš cilj. Mladina mora imeti dobro materino vzgojo.
Žena je najboljši in edina vzgojevalka in njeno mesto ni v tovarni, temveč v krogu svoje dece, kateri mora posvetiti vse svoje moči.
Naloga naših oblasti, pred vsem ministrstvu za socialno politiko in za narodno zdravje, pa je, da se poprimejo tega važnega vprašanja, da se mati vrne deci.
Ker pa vemo, da od tam zastonj čakamo pomoči, poskrbimo sami, da se žena osvobodi. Povabimo jo večkrat v svoj krog, da bo videla, da na sestankih ne popivamo, temveč da delamo za svojo in njeno bodočnost, posebno pa za bodočnost otrok. Spoznala bo, da je socializem nekaj dobrega, nekaj lepega, ne pa — prokleto hudičevo delo, kakor ji povsod pridigajo. Spoznala bo, vpisala se bo in pomagala bo. Pomnožila bo naše vrste, povzdignila svojo izobrazbo in nam dala potem takih otrok, ki se bodo lažje ubranili kapitalističnemu izkoriščanju nego mi, ki smo vzgojeni od dobrih, toda nevednih mater.
Samostojna strokovna delavska Unija.
Če iščejo kapitalisti zaslombe med proletarci, je to žalostno znamenje zanje! Tem žalostnejše, če se poslužujejo pri tem bivših svojih nasprotnikov.
Pod oklici, ki jih pošilja nova liberalno-kapitdlistična unija med slovensko delavno ljudstvo, sta podpisana Jos'p Curhaiek in Franc Zupanc. Prvega so njegovi sedanji prijatelji kot vodjo šišenskin komunistov spra-
Zob.	(26. nadaljevanje.)
Socializem in vera.
Modrovanje navadnega človeka.
Stalnejšo valuto dosežemo le, če vzamemo za plačilno sredstvo tako blago, ki ima stalno vrednost. Zlato, sedanji temelj denarja, sploh ni več blago, ker ga ni v prometu. Radi špekulacije, posebno pa zaradi vedno bolj izpremmjdjočega se blago danja nima zlato niti kot kovina stalne cene. Stalno ceno more imeti samo tisto blagu, ki ga je dovolj na razpolago in ki ima stalno vrednost za vse sloje.
Tako bugo je samo naš vsakdanji kruh, pšenica torij.
Pšenica sama sicer ne prihaja v p' štev kot plačilno sredstvo, to je jisno. Pšenice ne bomo nosili v denarnic ih. P .č pa nikakor ni nemogoče uvesti jo kot vrednostni temelj papirnanga denarja.
Koliko lažje bi nam bilo izenačiti sedanje krivične mezde in cene, če bi vedeli, da ostane denar za vselej inaso vreden. Tudi potem bi bili r^. !<čki: dobri čevlji bi veljali 25 pk (pš ničnih kilogramov), v kaki prav dolgi in hudi zimi bi se pa pi dražili na 28 pk. Delavec bi zaslužil 10 pk na dan,
vili z železnice — ko je bil mož dosti dolgo brez službe, se je pa omehčal in spokoril ter stopil v službo — k njim. Klerikalni komunizem smo že poznali, zdaj dobimo torej še liberalnega. Zupanc je pa iz ustih eden, ki se ponuja v službo povsod v nadi, da se bo pred smrtjo še do abect^le prikopal, če se bo v vsaki službi česa novega naučil.
Vendar mu svetujemo, naj se poprime že enkrat kakega resnega dela — liberalci niso usmiljenega srca!
Zavedno delavstvo ne bo nasedlo na te limanice. Kapitalisti sodijo delavski pokret le malo preveč površno, če mislijo, da se da ljudstvo na takih vrvicah za nos voditi!
Ez stranke.
Braslovče. Krajevna organizacija KDZ v Braslovčah vabi vse člane na sestanek, kijse bo vrSil v nedeljo dne 11. decembra ob 14. uri v gostilni gospoda Žoharja. Razpravljale se bodo važne zadeve. Zato naj se sestanka udeležijo v*i sodrugi s svojimi prijatelji, ker se bodo sprejemali tam tudi no\i člani.
Sodrugi, zavedajte se, da čim močnejša organizacija, tem lepši uspehi.	Odbor.
Ponikva. Krajevna organizacija KDZ v Ponikvi sklicuje za dne 8. decembra 1921 svoj občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo starega odbora. 2. Načrt nadaljnega delovanja. 3. Razni predlogi (slučajnosti). 4. Volitev novega odbora. Vsi sodrugi naj prinesejo svojo izkaznico s seboj. Sprejemali se bodo tudi novi člani.	Odbor.
Okrožno tajništvo JSDS in KDZ v Celju, Vodnikova ulica 3, sprejema stranke na sklep odbora z dne 29. novembra 1921 vsak dan od 8. do 12. ure dopoldan, v sobotah od 6. do 7. ure zvečer in ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. ure dopoldan.
Razen teh ur se sprejmejo stranke le v nujnih in važnih slučajih; drugače se bo navedeno tajništvo držalo strogo predpisanih ur, sicer je sistematično in točno izvrševanje poslov nemogoče. Sklep stopi takoj v veljavo.
Breg pri Ptuju. Krajevna organizacija KDZ v Bregu pri Ptuju prosi vse člane, ki so v zastanku s članarino, naj to poravnajo na članskem sestanku, ki se bo vršil v nedeljo dne 11. t. m. ob pol 10. uri v gostilni gospoda Stanca na Bregu.
Žalostno je, da moramo vedno opominjati na plačevanje.
Vsak sodrng bi že moral vedeti, kaj mora vse storiti, če hoče biti res pravi član stranke, ki se bori za izboljšanje splošnega položaja delavnega ljudstva.
Zato solidarno vsi na delo! Organizirajte vse svoje znance, da si pripravimo za prihodnje volitve močno armado zavednih sodrugov, ki bodo prodrli vse delavnemu ljudstvu nasprotne vrste.	Odbor.
Dopisi.
Globoko pri Brežicah. Pri nas imamo
občinski odbor, kjer pripada večina odbornikov SKS. Samostojna kmečka stranka se imenujejo in res hočejo biti samostojni. — S svojim tajnikom ne vpoštevajo nobenega predloga odbornikov drugih strank, najmanj pa delavske. Na sklepe občinskih sej se niti ne ozirajo. Tak« n. pr. je bil na zadnji »bčinski seji na dnevnem redu tudi občinski proračun, kjer je bilo sklenjeno, da je potrebnih 105°/o Občinskih doklad. Gospodu županu in tajniku Lisinšku se je pa zdelo to premalo in kar med seboj sta sklenila objaviti na občinski deski 260 °/o občinskih doklad. Druge odbornike nista sploh nič vprašala; če se drugi strinjajo ali ne, to je njima vseeno, da je njih delo le Ureku in Ke-neju všeč — kaj drugi.
Delavno ljudstvo stopi na noge in protestiraj -odločno proti takemu delovanju občinskega urada. Občani, saj niste dolžni samo plačevati visoke davke — pravico imate vedeti za koga in kam jili plačujete. Dokler se sami ne boste poori-gali za svoje pravice, vas bodo pristaši oderuhov vedno izkoriščali. Ne pričakujte izboljšanja svojega položaja od SK8. Premišljujte kakšne ugodnosti so vam Samostojneži že izbojevali — do zaključka boste prišli, da ne smete povedati niti svoje mnenje. Urek s svojim poslanstvom i« njegovim adjutantom Kenejem vlada nad vse oblasti v brežiškem okraju. Saj se niti lastni pristaši ne upajo ugovarjati mu v še tako nasprotnih zadevah. Toda delavno ljudstvo ne bo šlo več SKS na limanice. Pri prihodnjih volitvah si bo dobro ogledalo kandidate in dobro premislilo, komu sme zaupati in komu ne.
Diktatorjem kakor so Samostojneži se ne bo več udalo. Ljudstvo potrebuje zastopnikov, ki imajo čut in zmisel tudi za revne sloje, ne pa takih vladarjev, kakor je Urek in Kene s celim občinskim odborom. Šodrug< Frjtnc Germovšek je stavil na zadnji občinski seji velevažen predlog. Mesto priznanja ali vsaj razlogov, zakaj ni njegov predlog tlober, je dobil iz strani ob-I činskih odbornikov SKS kratki odgovor, da se njemu ni treba trgati za občinsko last, naj raje pazi na svojo kožo. Zdaj premislite občani, komu ste dali pri zadnjih volitvah zaupanje! Takim ljudem, ki zmerjajo poštene delavce na shodih s tatovi in z mnogimi izmišljenimi frazami, kakor dela to poslanec Urek, ki bi mnogo bolje naredil, če bi očistil prej svojo vest in ne zamotaval poštene ljudi, ki niso njegovega pre-I pričanja, ki takorekoč ne trobijo v rog samo-stojnežev.
Ljubno. Ven z agrarno reformo! Dobro se še spominjamo kraljevih besed 1. decembra 1918: Vsa zemlja naj bo tistega, ki jo sam | obdeluje. Spominjamo se tudi sladkih obljub raznih agitatorjev, ki so na ves glas vpili pred žalostnim plebiscitom: Korošci, glasujte za Jugoslavijo, kjer se je vsa veleposestniška zemlja že razdelila med ubogo ljudstvo, kjer se je uredila lovska pravica v prid kmetu, kjer se
pri slabih letinah bi moral delati za 9 ali celo za 8 pk, ne pa tako kakor danes, ko ne zasluži niti 5 pk. Podjetnik bi imel 20, 30 ali 50 pk dobička na dan, vsi bi vedeli, da ga ima, ker bi vedeli, koliko je plačal za surovine, koliko je dal za prevoz, za kurjavo, za razsvetljavo, koliko je plačal delavcem in koliko je ostalo njemu za trud in dobiček. >Vse to bi lahko izračunali, dandanes pa nam laže, da ima zgubo, da ga delavci odirajo, da ne more izhajati — naenkrat pa ga najdemo med milijonarji. S samimi zgubami je postal milijonar . . .
Zakaj peki ne marajo prodajati kruh na vago? Ker bi potem ljudje sami lahko sodni, kaj je boljše in cenejše.
Je pa še drug razlog, zakaj bi morali uvesti pšenično valuto. Kredit pomeni vero. Novčanice nimajo kredita, ker jim ne verujemo, da je y skladiščih toliko zlata, kolikor bi ga bilo 'treba za vse milijarde novčanic, nasprotno, vemo, da ga ni. Zato mora vrednost denarja padati in bo padala kar naprej.
Da dvignemo vero v novčanice, moramo res imeti blago v skladišču, pa ne skrito, kakor smo skrivali zlato, temveč očito: skladišča pšenice morajo biti po celi državi, da jih ljudstvo vidi in nadzira! Razen tega pa
niti pametno ne bi bilo imeti toliko zlata spravljenega. Zlato je treba rabiti, ne skrivati! Vsak človek že ve, koliko škode ima zaradi skaženih zob, ker mu želodec boleha. Pa si ne more dati zobe popraviti, če ni ve-rižnik, ker je vse zlato skrito. Pa koliko drugih slučajev je, v katerih rabimo zlato kot kovino, pa ga — nimamo, ker leži neplodno.
Če bi pa ležala v skladiščih pšenica, hi bilo to zelo koristno. Ne le, da bi jo ljudstvo videlo in bi se s tem dvignila njegov* vera v novčanice, temveč posebno še z***' ker bi pri slabih le inah ne bilo treba dati in umirati, temveč bi od obilice no^' nic država nekatere v/ela iz promila tef xl' dala iz skladišč tisto žito, ki je bilo spraV' Ijeno za protivrednost teh novčanic. N* način bi bilo ljudstvu pomagano pri letinah in pri prometnih težavah, valuta bila stalna in imeli bi pošteno n,er0 ,za plače in cene, posebno pa tuni za P°, hl. ‘ Tudi revež bi znal računati in bi se a	.
ubranil goljufov. Delavno ljudstvo bi se t
seboj ne sovražilo, ker bi drug za. ru*!.,|j vedeli, koliko ima, drug drugemu bi za“P ’ ker bi vedeli, da drug drugega ne g01!1^	’
ker se vsled poštene mere ne moreni 8 ljufati. Pošteni bi bil. vsi, tud. a* " V kajti vsak je pošten, ki ne more goljuiau.
je zasigurala popolna svoboda, kjer ni več militarizma in nobenega fevdalnega sistema. Krivično nagrabljena veleposestva grofa Thurna bodo takoj razdeljena, ko pride Koroška pod Jugoslavijo.
To so bile obljube — fraze. Naši bratci demokrati, radikalci in klerikalci so snedli vse te kraljeve in koroške obljube in bosanske kmete vseeno pregnali z orožniki iz begovih veleposestev. Ta gospoda namreč dobro ve, kako prijetno je imeti sužnje v svoji oblasti. Ta prijetnost bi se pa morala nehati, če bi bil kmet in delavec sam gospodar svoje zemlje. Zato zavlačuje ta gospoda agrarno reformo na vse mogoče načine. Tega zavlačevanja pa mora biti pred prihodnjo spomladjo konec. Jugoslovansko ljudstvo brez razlike vere in plemena mora odločne zahtevati: Ven z agrarno reformo! Proč s praznimi obljubami, zahtevamo pravično agrarno reformo in sicer braz vsake odškodnine. < 'e pa še hočejo visoki gospodje na vsak način odškodnino, naj jo plačajo vojni dobičkarji in ve-rižniki, ne pa tisti ubogi trpini, ki so zmrzovali, stradali, izgubljali svoje zdravje in imetje pet let v strelskem jarku v blagor kapitalistom.
Oplotnica. Pred dvema leti se je pri nas ustanovila kmetska zadruga pod klerikalnim vodstvom z namenom, da se kmetskemu ljudstvu kolikor toliko pomaga. Namen so imeli res dober, toda kaj pomaga, če je vse ostalo samo pri namenu. Klerikalci imajo povsod dobre namene samo dokler nimajo moči, kakor hitro pa isto občutijo, pozabijo pa na vse dobre namene. Kavno isto je z našimi zadrugarji. Naš župan, prejšni gerent, je pa le prišel do trgovine, da zamore njegova boljša polovica s nkikelci“ barantat. Kako deluje zadruga sedaj, hočem kratko javnosti povedati.
V pravilih je člen, ki določa, da se mora vsako leto enkrat sklicati občni zbor in na tem poročati članom o delovanju zadruge, ter voliti novi odbor. Tega pa pri tej zadrugi ni treba, saj zadostuje, da je o delovanju dobro poučena županja načelnikova soproga. O vsem je pa dobro poučen tudi neki mož, ki bi se po slovensko pisal „Čuvaj“, toda on nosi to ime v tujem jeziku, dasi je fanatični narodnjak. V prodajalni je pa gospodična, ki se dobro razume pri svojem poslu, saj se je učila pri tvrdki, kjer morajo poklicati svinčnik na pomoč, da izračunajo, koliko veljata dve škatlji vžigalic. Zadrugo vodijo torej štiri osebe, oče župan kot načelnik, njegova soproga, prodajalka in omenjeni „Čuvaj“ (odbor je na počitnicah že od začetka). Ta zadruga ne izplačuje procentov, rečeno je bilo, da bo zato blago ceneje. Gene so pa iste, kakor po drugih trgovinah, bržej še višje. Mesto občnega zbora so sklicali meseca junija t. 1. odborovo sejo, pri kateri so prišli z računanjem do zaključka, da ima zadruga v poldrugoletnem delovanju 33 tisoč kron dobička, člani pa nobenega hasna. Pripetilo se je tudi, da je mati županja prodajala eno in isto blago za 4 K pri metru dražje, kakor prodajalka. Dobil je tudi človek, ki je bil g. županji všeč, dobro blago po isti ceni, kakor drugi slabo. Posebno kristjansko ljubezen do bližnjega so pa pokazali s tem, da so y teku tega meseca poslali dolžnikom opomine s pripombo, da morajo poravnati dolg v osmih dneh, sicer se jih izroči odvetniku. Dobili so celo taki opomine, ki sploh nič ne dolgujejo. (Dokazi na razpolago.) Opominske stroške računajo vsakemu samo 10 K: ovitek 1 K, tiskovina 1 K, znamka 2 K, skupaj 4 K. 6 K pa za par besedi pisanja ni veliko, saj jih eden lahko napiše na dan najmanj 100, pa „kšeft je kšeft“. Da gre pa „kšeft“ še boljše, je preskrbljeno tudi z alkoholno pijačo, vino ali žganje, kakor se komu poljubi. Brez tega se tudi naši klerikalci ne morejo navaditi lepega življenja. Ti namreč dobro vedo, da je alkohol pri neizobraženem ljudstvu najboljši agitator, zlasti pri volitvah. Ta posebno dobro deluje kot omehčevalno sredstvo. Tako je torej delovanje kristjansko kmetske zadruge, drugače rečeno, centrale klerikalcev in O .... v Oplotnici. (Nadaljevanje
priložnosti.)
Politični pregled.
Nasprotja med mešetarji velesil v NVashing-(jnu se ne dajo nič ugladiti. Zastopniki žoltega P emena, to je Japonske, nastopajo z vso silo, a si pribore čim več predpravic, in se nočejo
udati načrtu, ki ga je predložil ameriški državni tajnik Hughes (beri Hjus), da bi se razorože-vanje vršilo po razmerju 5 proti 5 proti 3 (to je Amerika, Anglija, Japonska). Sploh izgleda vsa ta komedija, kakor da gre za oboroževanje, namesto za razoreževanje. Opažati je tudi vedno večji propad med Anglijo in Italijo na eni in Francijo na drugi strani. Velika nasprotstva se kažejo tudi med Japonci in Kitajci, ki zahtevajo, naj se japonske čete umaknejo iz Mandžurije. V splošnem konferenca še ni dosegla drugih uspehov, kakor da je izvolila nekaj komisij, katere naj dalje „delujčjo“.
Zanimivo je, da se je v Ameriki sami pojavil odpor zoper načrt zveze narodov, kakor ga je predlagal predsednik Zedinjenih držav Harding.	^
Evropski položaj označujejo v tem trenotku linančne neprilike, stavke in izjave, s katerimi skušajo državniki položaj le še zamotati.^
Javnost se mnogo bavi s potovanjem nemškega kapitalista Stinnesa v London, kije imelo namen, ugladiti v Nemčiji pot angleškemu kapitalizmu. Brezposelnost v Angliji silovito narašča, tako da je doseglo število brezposelnih prošli teden že skoro dva milijona.
Pozornost je vzbudilo dejstvo, da sta Anglija in Japonska odpovedali medsebojno pogodbo, iu sicer kakor trdita v sporazumu. Pa bo že kaj, drugega vmes.
Veliko skrb povzroča zaveznikom orientsko vprašanje, kjer se križajo interesi Anglije, Francije in Italije. Najbolj se pritožpje Italija, ki sta jo njeni prijateljici že skoro čisto izpodrinili. Da se prepričajo, kako stoji stvar sedaj in koliko daleč še smejo iti, so predlagali Angleži, da se priredi v Parizu konferenca, kjer naj se reši to vprašanje.
Iz Švice so doslej izgnali vse osebe, ki so pripadale dvoru bivšega kralja Karla.
Obnovitvena komisija je obvestila Nemčijo, naj bo pripravljena, da plača prva dva obroka obnovitvenih plačil, ki zapadeta januarja in februarja prihodnjega leta. Svarp jo pred resnimi posledicami in opozarjajo, naj gleda, da zboljša gospodarsko stanje (da jo bodo lažje izkoriščali). Nemčija zahteva dvoletni moratorij.
V Italiji je socialistična akcija zelo omajala stališče ministrskega predsednika Bonomija. Na vzpodbudo in po vzgledu socialistov so ga napadale tudi druge stranke, tako da je vlada v resni krizi.
Neznosno gospodarsko in finančno stanjo ter nezaslišano izkoriščanje delovnih slojev v Avstriji je privedlo pretekli teden na Dunaju do žalostnih dogodkov, ki so pa plamteč opomin, da se proletarijat ne bo dal več izrabljati in da poseže, če bo treba obvarovati svoje pravice, po skrajnih sredstvih. Bedno, lačno in raztrgano ljudstvo se je v svojem obupu vsulo po ulicah, vdrlo v trgovine in gostilne in dalo duška svojemu gnjevu z dejanji, katera bi bilo sicer obsojati. Kakor je pri takih prilikah navada, so priložnost izrabili neodgovorni elementi in plenili. Policija je prijela in zaprla mnogo oseb. Posledica izgredov je, da je več obratov in podjetij ustavljenih in da je osobje na cesti.
Na Češkoslovaškem je izbruhnila stavka rudarjev. V ostrovsko-karvinskem okrožju stavka dosedaj že 50.000 delavcev. Vojaštvo v polni bojni opremi je zasedlo vse rove. Delavstvo vztraja pri tem, da se začeta stavka izvede dosledno.
Ker radi prerekanja med radikalci in demokrati ni prišlo do pametnega uspeha, ni kazalo vladi drugega, kakor da je odstopila. Tako smo tedaj brez „vladeu. Kdo in kako jo bo sestavil, še ni znano.
Zakonodajni odbor je razpravljal o zavarovanju delavcev. Obstoje trije načrti, ki pa so združeni in predlagani v en zakon, ki bo na ta način obsegal zavarovanje delavcev, zaščito delavcev in inšpekcija dela. Meščanska in kapitalistična večina, ki je izdelala načrte, je te take prikrojila, da bi bilo delavstvo po njih kar najbolj prikrajšano v svojih pravicah. .-'Oeialistični poslanec Divac je nastopil zoper tako'obliko zakona, zlasti zoper pariteto v upravi. Povdarjal je, da bo to čisto delavska ustanova in da mora v njej delovati le delavec.
Po svetu.
Češki rudarji so udeleženi pri upravi rudnikov. S 1. decembrom je stopil v
veljavo zakon o soudeležbi rudarskih nameščencev pri upravi in na čistem dobičku. Zakon se tiče okrožij Praga, Plzenj, Kutna Hora, Slanv, Most, Toplice, Komotov, Karlovi Vari, Budje-jevice, Moravska Ostrava in kraji na Slovaškem.
Stavka čeških rudarjev. Kakor poroča „Tribuna14, se je v ostrovskem rudniku že pričela stavka, ker so bile izplačane manjše mezde.
V šopronjskem plebiscitnem ozemlju prevzamejo do izvedbe plebiscita angleške, italijanske in francoske čete varnostno in politično-izvrševalno službo.
Belgijska socialistična stranka bo
imela svoj redni kongres meseca decembra v Bruslju. Na kongresu bodo razpravljali predvsem o političnem položaju v državi. Na dnevnem redu je tudi vprašanje vstopa v koalicijska vlado z meščanskimi strankami.
Japonci se umikajo iz Sibirije. V Vladivostoku ostanejo Japonci tako dolgo, dokler se ne zaključijo konference, ki so glede izpraznitve Sibirije po japonski vojski v teku.
Irsko vprašanje. „Daiiy Mailu doznava, da sinfainovci energično vztrajajo pri svoji zahtevi po skupnem irskem parlamentu, da pa so pripravljeni ulsterskim poslancem prepustiti neke vrste veto-pravice.
Splošna železničarska stavka v Milanu. Osrednja zveza železničarjev v Milanu je v protest proti uporabi uradniškega paragrafa v Neapolu sklenila splošno stavko, ki naj se prične v soboto ali ponedeljek. Vlada izjavlja, da bo vzdržala kazni in najstrožje nastopila proti stavkajočim. Nadaljevanje službe je preskrbljeno.
Nič več prisilnega dela v Rusiji! Iz
Moskve poročajo, da je svet ljudskih komisarjev izdelal dekret, s katerim se da delavstvu prosta roka, da sklene svobodne dogovore z delodajalci. Izvzete bodo samo nekatere kategorije, in sicer zdravniki in poljedelski strokovnjaki.
Čičerin gre v Angoro. Tam se bo z zastopniki kemalistov, Turske, Perzije, Afganistana, kavkaskih narodov in — Indije sklenila zavezniška pogodba.
Z ruskih železnic. Višji ngrodni gospodarski svet v Moskvi je sklenil kaznovati potnike, kateri bi bili zasačeni v vlaku brez voznih listkov, s prisilnim delom od enega do tri mesece.
Vseruski sovjetski kongres. Kakor jav-Ijajo iz Pariza, se sestane 25. decembra vseruski sovjetski kongres, da razpravlja o najnujnejših vprašanjih, ki se tičejo sovjetske republike. V ospredju vsega razpravljanja bo stal program Ljeninove nove gospodarske politike. V Moskvi menijo, da bo deveti sovjetski kongres gotovo končal z resnim porazom ekstremistov.
Kot posledica nove gospodarske politike se smatra izdaja novih bankovcev. Novi rublji se bodo zamenjavali za 10.000 sedanjih rubljev. Poleg tega pa bo ostal v cirkulaciji tudi še ves stari denar.
Lakota v Rusiji, v tatarski republiki vlada strahovita lakota. Poročila javljajo, da je umrlo tam že 4000 odraslih in 948 otrok od lakote. Položaj je vsak dan hujši. Izmirajo kar cele družine.
Italijani zalagajo turške vstaše z municijo. Grški časniki v Atenah poročajo, da je poveljnik križarske „Yperprochiu predložil vojnemu ministrstvu v Atenah poročilo, da je pred Kefalonijo na italijanski transportni ladiji našel devet letal iz italijanskih tvornic, dva in pol milijona Mauserpatronov in drug vojni material. Italijanski transportni parnik je z vojnim materialom, ki je namenjen za kemaliste, odplul v Adalijo.
111. zono bo Italija v par dneh izpraznila, če smemo verjeti njenim najnovejšim obljubam.
Konferenca v Washingtonu. Posebni poročevalec lista „Matin11 poroča iz Washing-tona: Viviani je izročil državnemu tajniku Hughesu zahteve Francije glede mornarice. Francija zahteva 300.000 ton velikega ladjevja In 90.000 ton podmornic. Baje namerava staviti tudi Italija enako zahtevo in zahtevati, da jo Viviani podpira.
Harding in zveva narodov. V krogih
Bele hiše se govori, da predsednik Harding ne namerava predložiti konferenci načrta, bodoče zveze narodov. Predsednik meni, da bi to sedanji položaj otežkočalo. Vprašanje svetovnih financ, zlasti pa vojnih dolgov naj pride naj-poprej na dnevni red.
Kapitalisti torej niso samo veliko-
dušni, temveč se tudi lažejo. Kakor javljajo li»ti iz Washingtona, je včeraj ameriški zakladni tajnik Mollon v formi demontiral vesti, da namerava ameriška vlada znižati dolgove zaveznikov za 50%.
Mednarodna zadružna zveza se obrača ■a vse včlanjene nacionalne zveze s pozivom, *aj zastavijo pri svojih vladali svoj vpliv v tem smislu, da delajo na sklicanje mednarodne va-Utne konference vseh držav.
Tedenske vesti.
Nositelji kandidatnih list za občinske volitve V Zagrebu. Za radičev blok: Stjepan Radič; za demokratsko stranko: Milan Krešič; za socialdemokrate: Viljem Bukšeg; za radikalno stranko: dr. V. Teodorovič; za ljudsko stranko: dr. Stjepan Markulin; za jugoslovansko neodvisno skupino: dr. Ivo Politeo; za delavske strokovne organizacije: Slavko Kaurič; za Žide: dr. Hugo Kon.
Vladni beg pred rednim proračunom
Danes dopoldne je imel linančni odbor sejo, na kateri se je razpravljalo o dvanajstinah za mesece januar, februar in marec. Dr. Velizar Jankovič in poslanec Radivojevič sta zastopala stališče, da ni treba dvanajstin, nego naj se pravilno razpravlja o tem, kako bi se doseglo proračunsko ravnotežje. Nato je finančni minister dr. Ku-manudi izvajal, da morajo biti dvanajstine za januar sprejete najdalje do 10. t. m. Po živahni debati so bile odebrene dvanajstine za mesec januar tel se je določilo, da se za ta mesec zmanjšajo proračuni v posameznih oddelkih pri vseh ministrstvi!«. Finančni minister je sprejel ta predlog, ki ga bo predložil ministrskemu svetu.
Zagrebške žene za žensko volilno pravico. V nedeljo so zagrebške žene priredile veliko manifestacijo za žensko občinsko volilno pravico. Priredile so velik shod, na katerem so razne govornice poročale o pravicah žene, da bo zastopstvo v občinski upravi.
Proces proti aretiranim komunistom.
Preiskovalni sodnik je razdelil obtožence radi atentata na bivšege regenta Aleksandra v dve skupini, in sicer na one, ki so sodelovali pri
atentatu, in na one, ki so posebno pomagali rušiti državni sistem.
Tega so se tudi enkrat spomnili. V
ministrstvu za socialno politiko zbirajo statistične podatke o delavskih silah v državi, da dobijo natančen pregled o zaposlenosti in nezaposlenosti.
Kako so si ministri povišali svoje draginjske doklade. Pri razpravah o proračunskih dvanajstinah do konca t. 1. je neki poslanec protestiral proti temu, da se je v naredbi o teh dvanajstinah protiustavno poleg vsote 500 milijonov dinarjev za uradniške dnevnice votirala še vsota 160 milijonov dinarjev. Poslanec je nadalje napadal razpored uradniških dodatkov, ker so urejeni tako, da dobivajo višji uradniki sorazmerno višje dodatke kakor nižji, kakor bi nižji uradniki manj potrebovali od višjih. Ministri so sami sebi povišali draginjske doklade za 45 odstotkov več, kakor so imeli poprej. Čeprav so bili že poprej dobro plačani, imajo sedaj razen plače še 410 dinarjev dnevnic, ‘290 dinarjev draginjske doklade ter 120 dinarjev dnevnic kot poslanci, kar pa znaša skupno do 820 dinarjev na dan. (Torej 3280 kron!!) Nižjemu uradništvu in slugam seveda gospodje ne priznavajo tako visokih doklad za draginjo, čeprav je edino pravilno, da se draginjske doklade normirajo po želodcih, pa ne po šaržah! Poslanec je dobro povedal, ko je rekel, da pri nas gospodje ne delajo zato, da bi se draginja zmanjšala, ampak da bi se povečala. (Jim večja draginja, tem ljubše kapitalistom. Poslančevi ugovori seveda niso pomagali nič.
Čitajte naše brošure!
„Pot k socializmu*'
Spisal Dr. Oton Bauer. « Prml T. UratniK.
Cena samo 2 K.
Naroča se pri „Centralnem tajništvu JSDS v Ljubljani, poštni predal 168“.
Edini IM, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
A
delavski
dnevnik
NAPREJ
Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej!
Le „Naprej" spada v naše družine!
R
E
J
Proč z meščanskimi listi!
Mesečno stane 24 kron.
Naroča se pri upravi „Naprej", Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Fellerja prijetno dišeči „Flsatiuid", najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejši in boljši kakor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 specialna steklenica skup z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Fugen V. Feller, Stu-bica donja, Elsatrg št. 358, Hrvatsko. ce
Izdajatelj: Zvonimir Bernot. Oblastem je odgovoren Andrej Svetek. Tiska: Tiskarna J. Pavliček v Kočevju.
Splošno kreditno društvo
V Ljubljani, regUtrovana zadruga z omejeno zavez«
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 13. tire in jih obrestuje po čistih
f«F 4% -am
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitaliziraj« polletno. Večje in stalne vloge sc obrestujejo po dogovoru Posojila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomtujejo po bančni obrestni meri.
par' Edini, res delavski denarni zavod.'SM

Konzumno društvo za Slovenijo
Ljubljana
Poštni pridal št. 13. Tttlefon intor. št. 178.
P
P
'b-
Poštni čekovni urad št. 10.532.	$
Brzojav, nas!.: KodesLjubljana. ^
f®- HRANILNI ODDELEK ~^S9
sprejema hranilne vloge in jih
obrestuje od dne vloge do dne dviga po
4,|2°|o SLifeS 5°|o
b
P
p
P
P
P
k
Hranilne vloge sprejemajo osebno ali po položnicah: Centrala v Ljubljani ali pa podružnice,
6 v Ljubljani, dalje Kamnik, Borovnica, Litija, Tržič, Sv. Ana, Križe, Radovljica, Gorje,.
Sava, Kor. Bela, Jesenice, Mojstrana, Kr. gora, Radeče, Celje, Store, Šoštanj, Ljubno, Poljčane, Rogatec, Pragersko, Ptuj, Maribor, Ribnica na Pohorju, Fala, St. Lovrenc na Pohorju	^
Guštanj, Prevalje, Leše, Mežica, Črna I, Črna II.
P
b
&
P
P b
.	.	i
8(šlSli®Slf%Tiia][aiSBiliait&Wal®B®®iffl@iS®IMiillH@l/aill[S®®[giOjS][BTS]ć51!5iaiSl(0®allsiErallBlffl][&Ti/S)®Eall@iaM9il
Sodrugi, vlagajmo vse prihranke v lastno hranilnico, katere hranilni kapital znaša že danes
nad 3 milijone kron.
Član društva postane lahko vsak. — Pristopa se lahko v vseh gori imenovanih podružnicah.
Pristopnina 10 K. Delež 200 K.
| nakupovalna zadruga
t*« Za Z Oa Z*
v Ljubljani.
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno, špecerijsko blago, spi-rituose, mast, slanina, mesni izdelki. - - - -
Uvoz
Izvoz
Telefon interurb. 13,213.365.	„Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana**.
Čekovni račun štev. 10.473.
iiiii'iaa-rJiriim(iymgf|i|f^^i|jipgi[(areqai[iBf[gjBisiB|wrnlcilifii|lnlcilBllguaWMgn(i«fn]‘i](i:lfi;i1Kl[iil|flllfil[''1llt,11"lHPlrČl°llčVBlg1tiM1B11
Miši, podgane, stenice, ščurki
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva n. pr.: proti poljskim mišim K 16'—, za podgane in miši K20’—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 26- posebno močna tinktura za stenice K 15‘—; uničevalec moljev K 10-—prašek za uši v obleki in perilu K 10‘— in 20'—; proti mravljam K IO'—; proti ušem pri perutnini K 10; prašek proti mrčesom K 10— in 20-. —, proti ušem pri ljudeh K 10*—; mazilo za uši pri živini K 10*—; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničevalec rastlin) K 10 —.
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb 45, Petrinjska uL
COSULICH-LINE
= TRST — AMERIKA = New-York — Buenos-Aires Rio di Janeiro — Santo* Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih !i!i(oV potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
boj za občino.*
rica „V boj za občino" v8®b“^
volilni red za občinsko zastopstvo ^ ^ »na tudi praktična navodila e™*	„„
a se pri Centralnem tajništvu J5DS
•	•____l„l IAU