Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/95 № 1'SF' 1.1ПИ ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta L6-4042 Naslov projekta Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev Vodja projekta 10353 Jožica Škofic Tip projekta L Aplikativni projekt Obseg raziskovalnih ur 9630 Cenovni razred A Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.05 Jezikoslovje 6.05.01 Raziskovanje posameznih jezikov Družbenoekonomski cilj . _ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.°6 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.02 Jeziki in književnost B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Raziskovalni projekt zajema snemanje in zapisovanje narečnega gradiva na terenu, gradivsko in tehnično dopolnjevanje interaktivne podatkovne baze, jezikoslovno analizo in geolingvistično predstavitev slovenskega narečnega besedja s področja »kmečka materialna in kulturna dediščina, tj. samostalniki in glagoli, ki poimenujejo prostore in opremo v slovenski kmečki hiši, gospodarska poslopja in izbrana kmečka opravila« v obsegu, določenem z vprašalnico SLA. Mreža govorov za SLA 2 zajema 417 krajev v Sloveniji in zamejstvu, gradivo za 96 izbranih vprašanj je s pomočjo vnašalnega sistema ZRCola preneseno v elektronsko zbirko podatkov SlovarRed, s pomočjo geografskih informacijskih sistemov (GIS) pa je predstavljeno na leksično-besedotvornih kartah. Natančen izpis gradiva v slovenski narečni transkripciji in njegova opremljenost s slikovnim in zvočnim gradivom v podatkovni zbirki sta skupaj s strokovno literaturo osnova za morfološko razčlembo gradiva, na tej osnovi pa je zbrano besedje mogoče predstaviti na simbolnih, izoglosno-ploskovnih in napisnih oz. kombiniranih kartah. Narečno gradivo je jezikoslovno in etnološko predstavljeno tako na kartah kot v spremnih komentarjih s po 5 predvidenimi točkami, predviden je tudi interaktivni prikaz izbranih kart. Cilj raziskave je izid drugega zvezka SLA, ob tem pa nadaljnji razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, analizo in geolingvistično predstavitev narečnega gradiva ter njegova dopolnitev. Dolgoročnejši cilj raziskave je med drugim raziskovanje razvoja slovenskega jezika v času in prostoru ter njegove diastratične in diatopične raznolikosti. Te dialektološke raziskave so pomembne tako za slovensko kot slovansko in širšo evropsko dialektologijo (kar vključuje tudi sodelovanje v mednarodnih projektih Slovanski in Evropski lingvistični atlas ter Verba Alpina), povezujejo pa se tudi z drugimi jezikoslovnimi (npr. etimologija, sociolingvistika, zgodovina knjižnega jezika) in nejezikoslovnimi disciplinami (zlasti etnologijo). Rezultati raziskav pa so zanimivi ne le za strokovne javnosti, ampak tudi za laične uporabnike, ki jih zanima življenje in raba narečnega besedja, ki skupaj s predmetnostjo, ki izginja zaradi spreminjajočega se sveta, tone v pozabo._ ANG_ The research project involves filming and recording of dialect material collected by fieldwork, material and technical updating of interactive databases, linguistic analysis and geolinguistic presentation of the Slovenian dialect lexica from the semantic field of 'Slovenian farmhouses, farm tools and farming tasks', i.e. nouns and verbs that designate the places and items in Slovenian farmhouses, outbuildings and farm work' to the extent defined by the SLA questionnaire. A network of localities for SLA covers speeches of 417 research points in Slovenia and abroad. The material for 96 lexicological questions have been transferred to the SlovarRed database with the help of the ZRCola transcription system, and the Geographic Information System (GIS) has been used to enable their presentation on linguistic (i.e. lexical and word-formation) maps. A precise list of the material in the Slovenian dialect transcriptions, accompanied by graphic and audio material in the database together with technical literature, serve as the basis for a morphological analysis of the material, based on which of the collected material can be presented on maps with symbols, isoglosses and shading, phonetic forms, and/or combinations of these. Dialect material is linguistically and ethnologically presented on maps as well as on accompanying commentaries. Also an interactive display of the selected maps is provided. The goal of the research has been to publish the second volume of the SLA as well as continue to develop suitable tools and methods for transcribing, analysing, and geolinguistically presenting dialect material and updating it. An indirect, long-term goal of the research has been also to investigate the development of Slovene across time and space, as well as its diastratic and diatopic variation. These dialectology studies are important not only for Slovenian dialectology, but also for Slavonic and broader European dialectology (which also includes participation in the international projects for the Slavic Linguistic Atlas and European Linguistic Atlas and a project Verba Alpina), and they are also connected to other linguistic disciplines (e.g. etymology, sociolinguistics, history of the literary language) and non-linguistic disciplines (especially ethnology). The results of dialectology studies can be used as material for additional narrowly focused and professionally oriented studies, or for direct and indirect comparison with the findings of their studies, as well as for multidisciplinary scholarly use and the preservation of national natural and cultural heritage._ 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Predloženi program bo izpolnjen do konca trajanja projekta (tj. do konca l. 2015, saj je bil projekt podaljšan brez dodatnega financiranja). Izvajanje projekta je sledilo načrtovani časovnici (zbiranje, izpisovanje gradiva v narečni transkripciji v podatkovno zbirko SlovarRed, jezikoslovna analiza, poskusno kartiranje obravnavanih besed) do pomladi 2014. Tedaj smo v delo zaradi specifične problematike morali vključiti tudi etnologa in risarko -arhitektko, saj se je izkazalo, da jezikoslovni pogled na obravnavano tematiko ne zadošča. V tem času smo na splet postavili tudi elektronsko različico 1. zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa (http://sla.zrc-sazu.si/#v) in ga vključili v portal www.fran.si, kar je osnova za nadaljnjo pripravo interaktivnega jezikovnega atlasa. Monografija Slovenski lingvistični atlas 2 - Kmetija, ki bo glavni rezultat projekta Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih - geolingvistična predstavitev, bo izšla poleti 2015 v dveh knjigah (SLA 2.1 Atlas in SLA 2.2 Komentarji), ki sta obe vsebinsko že pripravljeni za urejanje in prve korekture. Potek dela: 2011-2014: - zbiranje in dopolnjevanje manjkajočega gradiva, tj. snemanje in zapisovanje še ne popolno zapisanih krajevnih govorov: nanovo je bila vprašalnica za SLA 2 in SLA 3 (kmetija, kmečko delo in orodje) zapisana v krajih: T008 Rateče, T010 Marija na Zilji, T014 Teholica, T020 Zabrda, T021 Žrelec, T022 Pokrče, T023 Radiše, T025 Mohliče, T030 Bela, T031 Lepena, T034 Grebinj, T035, Ruda, T049 Pernice, T060 Breg, T063 Gornja Černjeja, T082 Mirnik, T087 Števerjan, T156 Jelšane, T223 Krašnja, T252 Šmartno pri Litiji, T272 Koroška vas, T275 Gabrje, T278 Kostanjevica na Krki, T307 Dobeno, T309 Solčava, T349 Kapele, T355 Kebelj, T364 Zgornja, Velka, T366 Spodnja Voličina, T368 Črešnjevci, T383 Ptujska Gora, T384 Žetale, T387 Cankova, T405 Slovenska vas, T407 Banfi, T408 Hum na Sutli, T409 Dubravica, T410 Čabar, T411 Ravnice, T412 Ravna Gora, T413 Brest, T414 Žetinci, T417 Novi Kot (delo vseh sodelavcev pri projektu, tudi s partnerske ustanove, tj. Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani); - sprotni vnos gradiva v podatkovno bazo SlovarRed, tj. fonetična transkripcija posnetega gradiva z vnašalnim sistemom ZRCola, skeniranje arhivskega gradiva (zvezkoteke in listkovne kartoteke - skupaj za 157 vprašanj oz. 72308 strani listkovne kartoteke ter 97 točk oz. 5162 strani iz zvezkoteke), vnos zapisov v interaktivno podatkovno bazo - tako je bilo vnesenih ok. 54.000 leksemov; zapisi za t010 Marija na Zilji, T049 Pernice, T167 Srednja Kanomlja, T411 Ravnice so opremljeni tudi z zvočnimi izsečki; 2012-2014: - morfološka analiza gradiva (vsak raziskovalec glede na delež vključenosti v projekt), - sprotno skupno preverjanje in dopolnjevanje analiz, - priprava legend s simboli (glede na morfemsko zgrajenost in medsebojno etimološko povezanost posameznih poimenovanj) ter vnos kod izbranih simbolov v podatkovno bazo; - posodabljanje in nadgrajevanje podatkovne zbirke SlovarRed: v podatkovno zbirko SlovarRed so bila vnesena vsa vprašanja iz preurejene (K. Kenda-Jež, P. Weiss) vprašalnice za SLA (tj. 3065 iztočnic). SlovarRed je bil posodobljen tako, da jev gradivo vanj mogoče ^vnašati tudi po krajih, ne le po vprašanjih (J. Vičič, J. Škofic, M. Horvat); J. Škofic in P. Pehani sta dopolnila mrežo^ točk SLA (georeferenciranje novih točk in položajev simbolov k njim: T414 Ženavci, T415 Radvanje, T416 Vas, T417 Novi Kot); J. Vičič je definiral vmesnike za interaktivno spletno različico SLA 1 2013-2014: - izdelava simbolnih jezikovnih kart z orodji GIS (tudi v kombinaciji z izoglosnimi kartami), - izdelava dogovorjeno strukturi ran i h komentarjev in njihovo sprotno pregledovanje, - izdelava indeksov za vsa vprašanja v SLA 2 - skupaj 96 indeksov z okvirno po 600 leksemi); - Urša Kogelnik je v sodelovanju z J. Škofic začela pripravljati skice za vprašanja iz SLA 2, prof. Vito Hazler s FF UL je pripravil etnološka pojasnila k vprašanjem za SLA 2. 2014-2015: - priprava monografije za tisk (pregled, razporejanje in označitev kart ter pregled in usklajevanje komentarjev), - priprava različnih uvodnih poglavij in kart, - priprava dopolnjenega seznama krajev in zapisovalcev z letnicami zapisov - priprava seznama uporabljene jezikoslovne in etnološke literature , - priprava besednega kazala, - priprava izbora interaktivnih jezikovnih kart za SLA. Več sodelavcev projekta je objavilo svoje prispevke v Jezikoslovnih zapiskih 2013/2, zborniku prispevkov s Slovenskega dialektološkega posveta 2, ki je bil tudi vokviru projekta organiziran novembra 2012 na ZRC SAZU v Ljubljani (npr. J. Škofic: Priprava interaktivnega Slovenskega lingvističnega atlasa. V: Dialektološki razgledi (Jezikoslovni zapiski, 19), 2013, št. 2, str. 95-111. Napisanih je bilo več prispevkov s predstavitvijo obravnave gradiva za SLA: M. Horvat: Glasnik Slovenskega etnografskega društva (4/2014), predstavitev SLA 2; J. Gostenčnik: Govor kraja Banja Loka (SLA T283) (po gradivu za SLA). Annales, Series historia et sociologia, 2014, letn. 24, št. 2); J. Škofic: Vzhodnogorenjski govor ^Krašnje (SLA T223) (Zbornik občine Lukovica II, 2014, str. 48-58; J. Škofic: Fonološki opis govora Dovjega. Slavia Centralis, 2013, letn. 6, št. 1, str. 18-37. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Ocenjujemo, da je program dela na raziskovalnem projektu izpolnjen in zastavljeni raziskovalni cilji doseženi. Cilj raziskave je bil predvsem izid drugega zvezka SLA, ob tem pa nadaljnji razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, analizo in geolingvistično predstavitev narečnega gradiva ter njegova dopolnitev. Prvi neposredni cilj raziskave je bil zapis (avdio-vizualni posnetki in fonetična transkripcija) narečnega besedja (in besedil) za poimenovanje hiše (prostori, oprema, kuhinjski pribor, gospodarska poslopja, kmetija), tradicionalnega kmečkega orodja in kmečkih opravil (po vprašalnici SLA) - del tako zbranega in analiziranega gradiva bo objavljen v 2. delu SLA (Kmetija), del pa v 3. delu SLA (Kmečka orodja in opravila). Eden od delnih ciljev projekta je bil dosežen z novimi zapisi za 43 doslej nezapisanih ali slabo dokumentiranih krajevnih govorov, med katerimi jih je velika večina v zamejstvu, torej na območjih, kjer slovenščini (in njenim narečjem) najbolj grozi jezikovna in narodnostna asimilacija z večinskimi jeziki. Vse gradivo je ustrezno arhivirano v elektronski podatkovni zbirki, ki je bila v tem času dopolnjena z novimi možnostmi za delo z njo. Posredni, dolgoročnejši cilj raziskave je bil ob tem tudi raziskovanje razvoja slovenskega jezika v času in prostoru ter njegove diastratične in diatopične raznolikosti, za razumevanje meja med slovenskim in sosednjimi jeziki in njihovimi različki pa je pomembno tudi ugotavljanje kopičenja izoglos, ki označujejo meje med posameznimi razvoji. O pomenu teh raziskav med drugim pričajo tudi objave sodelavcev projektne skupine, ki presegajo ozko slovenistične meje in tudi s pomočjo za projekt zbranega gradiva osvetljujejo razvoj slovenskega in posredno drugih slovanskih jezikov (npr. M. Šekli: Tipologija modelov lingvogeneze slovanskih jezikov; Prostor v jeziku in jezik v prostoru; Slavistična revija; 2014; Str. 451-461). Georeferencirane točke iz mreže SLA (mreža je bila razširjena s še 4 točkami in zdaj obsega 417 krajevnih govorov) so bile opremljene s podatki o obsegu posameznih krajevnih govorov (v povezavi z GlS)._ 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Sprememb programa raziskovalnega projekta ni bilo. V letu 2014 je bil v projektno skupino L6-4042 namesto Petra Pehanija (25040) vključen dr. Jernej Vičič (23555). Kratka vsebinska utemeljitev: Eden od ciljev projekta je ob izidu drugega zvezka SLA tudi nadaljnji razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, analizo in geolingvistično predstavitev narečnega gradiva ter njegova dopolnitev. Hkrati naj bi potekale tudi priprave za spletno objavo z interaktivnim prikazom kart za SLA in njihovih komentarjev, kar bo zanimivo predvsem za šolsko rabo na različnih stopnjah izobraževanja. Interaktivnega geolingvističnega prikaza narečnega besedja ne bi bilo mogoče pripraviti brez strokovnjaka za jezikovne tehnologije, zato smo v projektno skupino vključili dr. Jerneja Vičiča (sicer zaposlenega na UP FAMNIT), ki ima na tem strokovnem področju že ustrezne reference. Dr. Vičič z ISJ FR sodeluje od jeseni 2013, na splet je že postavil poskusno različico elektronske objave SLA 1, v letu 2014 in 2015 pa se je ukvarjal s posodabljanjem in dopolnjevanjem podatkovne baze SlovarRed in pripravo interaktivnega jezikovnega atlasa. Junija 2014 je bil podaljšan rok za izvedbo projekta in podaljšano obdobje nastajanja upravičenih stroškov projekta brez dodatnega financiranja do konca leta 2015. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 37764909 Vir: COBISS.SI Naslov SLO GOSTENČNIK, Januška. Govor kraja Banja Loka (SLA T283) (po gradivu za SLA) ANG GOSTENČNIK, Januška. The speech of the town of Banja Loka (SLA T283) (based on material for the SLA) Opis SLO V tem prispevku je predstavljen govor kraja Banja Loka, ki sinhrono gledano spada v kostelsko narecje dolenjske narečne skupine. Govor je vključen v mrežo krajev Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA T283). Namen prispevka je predvsem narediti urejen pregled gradiva, ki ga je leta 1983 zbrala in zapisala Milojka Glavič-Štampfl, v obliki fonološkega opisa in predstaviti nekatere problematične vidike omenjenega govora, in sicer predvsem različna refleksa za stalnodolgi in kratkoakutirani jat v nezadnjem besednem zlogu ter refleks stalnodolgega o. ANG The paper presents the local speech of the town of Banja Loka in the form of a phonological description which offers a synoptic insight into the material which was gathered by Milojka Glavič-Štampfl in the year 1983. The speech is included in the Slovenian linguistical atlas (SLA T283) from which volume two - Materialna in kulturna dediščina v slovenskih narečjih is being prepared. Phonological descriptions of speeches included in the SLA can contribute to a better knowledge of the Slovene dialects and help to an easier understanding of the dialectal material. The speech of Banja Loka is classified as a part of the Kostel dialect within the Lower Carniolan dialect group. Characteristic of it is a significant Lower Carniolian vocal development and all stress movements which are typical for the Kostel dialect were consistently carried out. Objavljeno v Zgodovinsko društvo za južno Primorsko;Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije;Societa storica del Litorale;Centro di ricerche scientifiche della Repubblica di Slovenia;Science and Research Centre of the Republic of Slovenia; Annales, Series historia et sociologia; 2014; Letn. 24, št. 2; str. 343-355; A': 1; Avtorji / Authors: Gostenčnik Januška Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 38141741 Vir: COBISS.SI Naslov SLO HORVAT, Mojca. Prekmurska hiža - prekmursko narečno besedje s pomenskega polja "materialna kulturna dediščina" ANG Prekmurska hiža - Prekmurje dialect words from the semantic field »Material cultural heritage« Opis SLO V prispevku, ki se tematsko neposredno navezuje na aktualni projekt slovenske dialektologije, tj. na drugi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa, je obravnavano narečno besedje, povezano z ljudsko bivanjsko in stavbarsko kulturo prekmurskega prostora. V prispevku je v fonetični transkripciji zapisano besedilo, pridobljeno v dolinskem krajevnem govoru Dokležovje in vsebinsko povezano s panonskim tipom kmečke hiše. Zbrano besedje je urejeno po leksikografskih načelih in predstavljeno v narečnem slovarčku in primerjano z drugimi prekmurskimi krajevnimi govori ter s slovarji slovenskega knjižnega jezika. ANG The article, which is thematically connected to the current project of Slovenian dialectology, ie. the second volume of Slovenian linguistic atlas, presents the dialectal vocabulary from the semantic field »material cultural heritage«, namely lexems, that designate folk architecture. The material for the article represents the phonetically recorded text, gathered in the Prekmurje local speech of Dokležovje and is connected whith the tipical Pannonian type of house. The collected vocabulary is organized according to lexicographical principles and presented in a dialect dictionary, the lexics is compared with other Prekmurje local speeches as well as with dictionaries of standard Slovene. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU; Prekmurje - podoba panonske pokrajine; 2014; Str. 47-62; Avtorji / Authors: Horvat Mojca Tipologija 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 3. COBISS ID 272222208 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Dialektološki razgledi ANG Dialectological Views Opis SLO Drugo številko Jezikoslovnih zapiskov 19 (2013) s tematskim naslovom Dialektološki razgledi tvori 20 prispevkov, ki so nastali ob delu za Slovenski lingvistični atlas (SLA) ob simpoziju Slovenski dialektološki posvet. Nekaj člankov (9 so jih pripravili člani projektne skupine) je napisanih tudi z upoštevanjem gradiva iz SLA, kar je za ta projekt velik napredek, saj se prvič da izhajati iz dobro dokumentirane osnove, to je načrtno zbranega in dokumentiranega narečnega besedja, kot se govori v Sloveniji in vseh štirih sosednjih državah. Pomembni so zlasti prispevki, ki obravnavajo metodološke probleme pri analizi, interpretaciji in predstavljanju gradiva v SLA ter kažejo možnosti, ki jih gradivo nudi tudi za kontrastivno analizo. ANG The second issue of the linguistic review Jezikoslovni zapiski 19 (2013) with the thematic title Dialectological Views consists of 20 articles, written upon the researches for Slovenian Linguistic Atlas (SLA) in the frame of the symposium Slovenian Dialectological Conference. Some of the articles (which were prepared by 9 co-workers of the project group) base on the SLA material, what presents a great progress for the project as it is the first time that the researchers can rely on well documented dialectal lexis, used in Slovenia and in the four neighbouring countries, which was carefully gathered and documented according to a well prepared plan. Especially the articles which deal with the methodological problems of the analysis, interpretation and presentation of SLA material and which open further possibilities for the contrastive analysis based on the gathered dialectal material are of great importance. Objavljeno v Založba ZRC; 2013; 319 str.; A : 1; Avtorji / Authors: Weiss Peter Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 4. COBISS ID 36795181 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini ANG The methodology of identification of the different strata of recent Romanisms in Slovene Opis SLO Narečno besedje, zbrano za SLA, kaže relativno visoko stopnjo prevzemanja iz stičnih jezikov in njihovih narečij. V morfološki analizi, ki je del komentarja k vsaki jezikovni karti v SLA, je pomembno natančno poznavanje izvora narečnega leksema, zato je v tem prispevku obravnavana metodologija določanja plasti mlajših romanizmov v slovenščini. Ti so prevzeti iz enega od novoromanskih idiomov v stiku s slovenščino, in sicer so to furlanščina, kolonialna beneška italijanščina in knjižna italijanščina. Ker ima izvorno isti romanski leksem v dotičnih novoromanskih idiomih zaradi divergentnega glasovnega spreminjanja v času lahko zelo raznolično glasovno podobo, so prav razlikovalne glasovne značilnosti mlajših romanizmov pogosto merilo za določanje njihovega izhodišča. Gre za temeljni prispevek k razumevanju sprejemanja mlajših romanizmov v slovenščini, saj nam prav za prevzemanje besedja iz teh jezikov manjka še marsikaj metodološkega, kar se je izkazalo ravno ob delu za Slovenski lingvistični atlas. ANG Dialectal words, recorded for SLA, shows relatively high degree of borrowings from languages and their dialects in contact. In morphological analysis, which is part of linguistic map commentary, a clear definition of the lexems origin is very important. So the article discusses the methodology of differentiation between the different strata of Romanisms in Slovene. Younger Romanisms in Slovene originate from one of the Young Romance idioms in contact with Slovene, i.e. Friulian, the Colonial Venetian dialects of Italian, and Standard Italian. Due to divergent phonetic developments a particular Romance lexeme shared by different Romance idioms can display an array of differing phonetic characteristics. These in turn provide the necessary criterion for the genetolinguistic differentiation of Younger Romanism in Slovene. Objavljeno v Založba ZRC; Dialektološki razgledi; Jezikoslovni zapiski; 2013; 19, št. 2; str. 291-315; Avtorji / Authors: Šekli Matej Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 36054061 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Fonološki opis govora Dovjega ANG Phonological description of Dovje local dialect Opis SLO V prispevku je v obliki fonološkega opisa z inventarjem, distribucijo in izvorom fonemov predstavljen krajevni govor Dovjega (točka T195 Slovenskega lingvističnega atlasa in nekaterih sosednjih vasi pod Kepo in Golico na Gorenjskem). V članku so posebej izpostavljene tiste narečne značilnosti, v katerih se govori sosednjih gorenjskih vasi najbolj razlikujejo od govora Dovjega, npr. posebnosti v razvoju dolgih samoglasnikov i:, e:, e:, a:, o:, o:, u:, a:r, zlasti praslovanskega dolgega jata (npr. ple:jša 'pleša') in dolgega cirkumflektiranega o (npr. no:us 'nos'), kratki naglašeni in nenaglašeni samoglasniki so podvrženi močni narečni vokalni redukciji (npr. sro:uta 'sirota'). Konzonantski sistem je podoben sistemu knjižnega jezika z nekaterimi narečnimi potezami v razvoju soglasnikov, kot je npr. depalatalizacija l' v l and n v n, različne asimilacije, disimilacije in diferenciacije (npr. -šč- > -š-), mehčanje mehkonebnikov (npr. mu:še 'muhe', dru:jga 'drugega'). Fonološki opis, ki je nastal večinoma na osnovi zapisa dovškega krajevnega govora za Slovenski lingvistični atlas iz leta 1967, je dopolnjen s fonetičnimi zapisi narečnih besedil, posnetih pozimi 2013 na Dovjem in v Belci. ANG The article presents the phonological description of the local dialect of Dovje (SLA T195) in Upper Carniola (Gorenjska), compared with some other neighbouring local dialects. The article contains an inventory of phonemes and prosodemes of this Gorenjsko dialect, describes their distribution and explains their origin. The vowel system of Dovje local dialect consists of the following long stressed vowels: i:, e:, e:, a:, o:, o:, u:, a:r, but also e:j (< *long jat, for example ple:jša 'pleša') and o:u (< *o, for example no:us 'nos'); short stressed and unstressed vowels are exposed to strong dialect reduction (sro:uta 'sirota'). The consonant system (of voiced and voiceless consonants) is similar to that of the standard language, except for the distribution of consonants. The voiceless consonants adapt to the following consonant, in word-final position only voiceless consonants can occur. Also typical for Gorenjsko dialect is the hardening of l' into l and n into n. Various consonant changes also occur (assimilation, dissimilation, differentiation), e.g. the group -šč- has changed into -š-; palatalisation of velars k, g, x before i, e is still strong (npr. mu:še 'muhe', dru:jga 'drugega'). This phonological description has been prepared on the basis of dialect recordings from 1967 (the material has been collected with the questionnaire for Slovene Linguistic Atlas), complemented with recordings of dialect discourses from 2013. Objavljeno v Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti; Slavia Centralis; 2013; Letn. 6, št. 1; str. 18-37; Avtorji / Authors: Škofic Jožica Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 37872941 Vir: COBISS.SI Naslov SLO WEISS, Peter, KENDA-JEŽ, Karmen. Sistem SLOnar: povedne oznake slovenskih narečnih različkov (od narečne skupine do idiolekta) ANG WEISS, Peter, KENDA-JEŽ, Karmen. The SLOnar System: Informative Labels for Slovenian Dialect Varieties (From Dialect Group to Idiolect) Opis SLO Pri dialektološkem delu na slovenskem jezikovnem ozemlju se zarado gospodarnosti za zemljepisno določanje razširjenosti posameznih jezikovnih pojavov uporabljajo retežno priložnostne krajšave ali oznake raziskovalnih točk ali območij. Še najbolj ustaljeno, vendar manj povedno je številčno označevanje krajev v SLA. Sistem SLOnar omogoča enotno značevanje zemljepisnih podatkov v slovenski dialektologiji. S kombinacijo kratic se da v njem enoumno označiti narečno skupino, narečje, podnarečje in raziskovalno točko (z državo, v kateri se nahaja obravnavani kraj) ve do posameznega govorca ali informatorja. ANG Dialectology work on Slovenian linguistic territory primarily uses ad hoc abbreviations or labels for research points or areas when defining the geographical range of individual linguistic features for efficiency. The numeric marking of places in SLA is the most established, but less communicative. The SLOnar system makes possible the uniform designation of geographical data in Slovenian dialectology. By combining individual abbreviations in it, one can unambiguously designate the dialect group, dialect, subdialect, and research point (and the country where the place studied is located) all the way down to the individual speaker or informant. Šifra F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU; Jezikoslovni zapiski; 2014; 20, št. 1; str. 145-173; Avtorji / Authors: Weiss Peter, Kenda-Jež Karmen Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 36879149 Vir: COBISS.SI Naslov SLO ZULJAN KUMAR, Danila. Bogastvo slovenskih narečij ANG ZULJAN KUMAR, Danila. Slovenian Dialects in their rich variety Opis SLO Predavanje na Inštitutu za slovansko filologijo Jagelonske univerze v okviru študijske izmenjave v Krakovu, 10.3.2014: Zaradi različnih geografskih in zgodovinskih razlogov je slovenski jezik med slovanskimi jeziki najbolj raznolik. To se kaže na njegovi glasoslovni, oblikoslovni, besedotvorni, skladenjski ter pomenski ravnini. Predavanje se osredotoča na pomensko raznolikost, kot se kaže pri poimenovanjih, zbranih v Slovenskem lingvističnem atlasu. ANG A lecture at the Institute for Slavic Philology of Jagielon University in Krakow, March the 3rd, 2014: Due to different geograpcical and historical reasons the Slovenian language is the most diverse in the Slavic world. This reflects in its phonological, morphological, word-formational, syntactical as well as semantic aspects. The lecture concentrates on the semantic diversity of the lexemes, gathered in The Slovenian Linguistic Atlas. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v 2014; Avtorji / Authors: Zuljan Kumar Danila Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 3. COBISS ID 38040365 Vir: COBISS.SI Naslov SLO ŠKOFIC, Jožica. Slovenska narečja v Slovenskem lingvističnem atlasu ANG Slovenian dialects in Linguistic Atlas 1 Na predavanju na Univerzi v Padovi, 7. 5. 2014, prisotni so bili tamkajšnji do- in podiplomski študentje slavistike ter nekaj profesorjev z Oddelka za Opis SLO romanistiko, germanistiko in slavistiko, je bilo predstavljeno delo za Slovenski lingvistični atlas (zbiranje gradiva, struktura elektronske podatkovne zbirke, način jezikoslovne analize, komentiranja in kartiranja narečne leksike) ter njegova uporaba v izobraževalnem procesu. ANG In a lecture at the University of Padua, May the 7th 2014, where the graduate and postgraduate students of Slavic Studies and some professors from the Department of Roman, German and Slavic Studies were present, the work for the Slovenian linguistic atlas (the collection of dialect material, the structure of interactive database, the linguistic analysis, commentaries, and mapping methods) and its use in the educational process was presented. Šifra B.05 Gostujoči profesor na inštitutu/univerzi Objavljeno v 2014; Avtorji / Authors: Škofic Jožica Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 4. COBISS ID 36793645 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Priprava interaktivnega Slovenskega lingvističnega atlasa ANG Preparation of the interactive Slovenian Linguistic Atlas Opis SLO V prispevku so predstavljene priprave za objavo Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA) na spletu. Eden od ciljev projekta Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev je namreč ob pripravi 2. zvezka SLA tudi nadaljnji razvoj ustreznih orodij in metod za zapis, analizo in geolingvistično predstavitev narečnega gradiva, in sicer ne le v klasični/knjižni, ampak tudi v elektronski obliki. Dopolnitev podatkovne zbirke in izpopolnitev možnosti za njeno povezavo z GIS pa omogočajo tudi interaktivni prikaz jezikovnega gradiva v prostoru - z dostopom do digitaliziranega arhivskega gradiva, zvočnih in video posnetkov, do drugih spletnih povezav na podatke o raziskavah krajevnega govora in o kraju ter spletnih slovarjev in jezikovnih korpusov. Uporaba informacijskih in jezikovnih tehnologij bo pripomogla k širitvi znanstvenih spoznanj (tudi preko spleta) in k aplikaciji jezikoslovnih vsebin tako v šoli kot v nestrokovni javnosti, hkrati pa pomagala raziskovalcem pri njihovem znanstvenoraziskovalnem delu. Na splet je bil že postavljen SLA 1 (http://sla.famnit.upr.si/sla/publikacije.html#v in www.fran.si). ANG The article presents preparing for publishing the Slovenian Linguistic Atlas (SLA) online. One of the goals of the project Tangible Cultural Heritage in Slovenian Dialects: A Geolinguistic Presentation as part of the preparation of the second volume of the SLA is to further develop appropriate tools and methods for transcribing, analyzing, and geolinguistically presenting dialect material not only in traditional book form, but also electronically. In addition, expanding the database and improving the ways for linking it to a GIS also make possible an interactive spatial presentation of linguistic material: by accessing digitized archive material, audio and video footage, and other online links to information studies of the local dialect and place and to online dictionaries and corpuses. The use of information and linguistic technologies will help disseminate the research findings (including online) and promote the use of linguistic material in both schools and the general public, while offering assistance to researchers as well. SLA 1 has been (as html) published on line till now (http://sla.famnit.upr.si/sla/publikacije.html#v and www.fran.si). Šifra F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Objavljeno v Založba ZRC; Dialektološki razgledi; Jezikoslovni zapiski; 2013; 19, št. 2; str. 95-111; Avtorji / Authors: Škofic Jožica Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 512940160 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Opis govora Koprive na Krasu na osnovi dialektološkega korpusa ANG Dialectological description of the speech of Kopriva on the basis of a dialectological corpus Opis SLO Doktorska disertacija K. Šumenjak (mentor J. Škofic) je interdisciplinarno delo in je pomembna tako z gradivskega in dialektološkega vidika (prinaša fonološki, morfološki in skladnjski opis govora Kopriva je T110 v SLA) kot metodološkega vidika (prvi narečni korpus v slovenščini) in pomeni možnost za povezavo interaktivnega jezikovnega atlasa in drugih jezikovnotehnoloških aplikacij. ANG The doctoral disseratation of K. Šumenjak (mentor J. Škofic) is an interdisciplinary work that brings together corpus linguistics and dialectology and tries to examine how these two areas can be integrated. It brings important dialectal material of local speech of Kopriva (SLA T110) and its phonological description, morphological and syntactic analyses. It's also important from methodological point of view as it represents the first dialectal corpus of Slovene language, which brings possibilities for connection with interactive linguistic atlas and other language technologies. Šifra D.09 Mentorstvo doktorandom Objavljeno v [K. Šumenjak]; 2013; 371 f.; Avtorji / Authors: Šumenjak Klara Tipologija 2.08 Doktorska disertacija 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Pred koncem leta 2015, torej pred zaključkom projekta, bo izšel Slovenski lingvistični atlas 2 -Kmetija (SLA 2.1. Atlas, SLA 2.2 Kmetija) z 90 leksičnimi in 7 pomensko-obstojskimi kartami s komentarjem in gradivskim indeksom. SLA 2 bo dosegljiv tudi na spletni strani http://sla.zrc-sazu.si/#v in na portalu www.fran.si. Izbrane karte bodo pripravljene tudi v spletni interaktivni obliki. V okviru projekta bo ob njegovem zaključku organiziran tudi 3. mednarodni Slovenski dialektološki posvet na ZRC SAZU v Ljubljani, katerega glavna tema bo problematika, povezana z nastajanjem 2. zvezka SLA. Pomemben dosežek je tudi nadgradnja in večkratna javna predstavitev (npr. COBISS.SI-ID 51138914, COBISS.SI-ID 37610541) pisave in vnašalnega sistema ZRCola kot hitre in zanesljive aplikacije za računalniški vnos kompleksnih jezikoslovnih besedil in digitalizacijo narečnega gradiva; brez ZRCole bi bilo timsko delo z dialektološkim gradivom in njegova jezikoslovna analiza nemogoče, zato se že uporabljata v vseh slovanskih dialektologijah (zlasti slovenski in pri SLA), pa tudi širše v Evropi (ALE, DINAMLEX). 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Te dialektološke raziskave so pomembne tako za slovensko kot slovansko in širšo evropsko dialektologijo (kar vključuje tudi sodelovanje v mednarodnih projektih Slovanski in Evropski lingvistični atlas), povezujejo pa se tudi z drugimi jezikoslovnimi (npr. etimologija, sociolingvistika, zgodovina knjižnega jezika) in nejezikoslovnimi disciplinami (zlasti etnologijo in zgodovino). Te rezultate dialektoloških raziskav lahko uporabljajo kot gradivo za nadaljnje ožje strokovno usmerjene raziskave ali za neposredno/posredno primerjavo z rezultati svojih raziskav ter tako multidisciplinarno znanstveno obravnavo in ohranjanje nacionalne naravne in kulturne dediščine. V projektu dopolnjena zbirka za SLA je namreč kljub pomanjkljivostim najbogatejša zbirka narečnega gradiva s celotnega zemljepisnega področja slovenskega jezika in tako pomemben vir domačim in tujim raziskovalcem pri osvetljevanju zgodovine slovenskega jezika, zaradi zemljepisno obrobnega položaja slovenskega jezika in posledične arhaičnosti pa tudi izjemno bogat vir za etimološke, primerjalne in kontrastivne raziskave slovanskih jezikov in celotne indoevropske jezikovne skupine. Ker še nimamo vseslovenskega narečnega slovarja, bo atlas s svojimi indeksi posredno uporaben tudi kot zbirka besed/leksemov za izbrano pomensko polje, kar se ujema s prvotno Ramovševo predstavo o atlasu kot »nekakšnem slovarju, ki ni abecedno, ampak zemljepisno urejen«. Poudariti je treba tako nacionalni kot internacionalni pomen izdelave oz. objave Slovenskega lingvističnega atlasa v celoti, saj ima svoj jezikovni atlas že večina evropskih, torej tudi slovanskih jezikov, med južnimi Slovani pa je zaenkrat slovenska geolingvistika še v prednosti, čeprav tudi druga jezikoslovna raziskovalna središča pospešeno pripravljajo svoje nacionalne jezikovne atlase (hrvaškega, bosanskega, srbskega, makedonskega). ANG_ These dialectology studies are important not only for Slovenian dialectology, but also for Slavonic and broader European dialectology (which also includes participation in the international projects for the Slavic Linguistic Atlas and European Linguistic Atlas), and they are also connected to other linguistic disciplines (e.g. etymology, sociolinguistics, history of the literary language) and non-linguistic disciplines (especially ethnology and history). The results of dialectology studies can be used as material for additional narrowly focused and professionally oriented studies, or for direct and indirect comparison with the findings of their studies, as well as for multidisciplinary scholarly use and the preservation of national natural and cultural heritage. Despite its deficiencies, the collection for the SLA is the richest collection of dialect material from the entire geographical territory of Slovenia and it has therefore long been a resource for researchers from Slovenia and abroad in shedding light on the history of the Slovenian language. Because of the geographically marginal position of Slovene and its resulting archaisms, it is also an exceptionally rich resource for etymological, comparative, and contrastive studies of the Slavic languages and the entire Indo-European language family. Because we still do not have a dialect dictionary covering all the Slovenian dialects, the atlas and its index will also be of indirect use as a collection of words and lexemes for selected semantic fields, which encompasses Ramovš's notion of the atlas as 'a kind of dictionary that is not arranged alphabetically, but geographically'. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Rezultati raziskav so zanimivi ne le za strokovno javnost, ampak tudi za laične uporabnike, ki jih zanima življenje in raba narečnega besedja, ki skupaj s predmetnostjo, ki izginja zaradi spreminjajočega se sveta, tone v pozabo in ga poznajo le še najstarejši narečni govorci (zlasti na podeželju). Zaradi vpliva knjižnega jezika se raba krajevnih govorov spreminja, ponekod prihaja do konvergentnega razvoja oz. narečja dobivajo ne le drugačno podobo, ampak tudi drugačno vlogo v vsakdanjem življenju, kot so jo imela nekoč. Kartografska predstavitev narečnih besed s strokovnim komentarjem narečno besedje plastično približa tudi nestrokovnim uporabnikom in nenarečnim govorcem, s kartami (tudi prosto dostopnimi na spletu) je pri šolskem pouku o slovenskem jeziku in nacionalni kulturni dediščini na vseh stopnjah izobraževanja mogoče bolj nazorno predstaviti slovenska narečja ter kulturno in naravno okolje, ki ga ubesedujejo. Že pregovorna narečna pisanost slovenskega jezika je tako bolj razumljiva tudi tujcem (tudi turistom, poslovnežem ipd.). Rezultati raziskave so zato zanimivi tudi za promocijo v kulturnem turizmu (torej tudi v nacionalnem gospodarstvu) in pri delu različnih društev, ki se trudijo ohranjati lokalno kulturno dediščino in s tem lokalno, regionalno in nacionalno identiteto. Rezultati raziskav bodo izredno pomembni za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, identitete in samobitnosti, saj se zaradi vedno večje komunikacijske pretočnosti slovenskega prostora, globalizacije in sodobnega načina življenja narečja relativno hitro spreminjajo na vseh jezikovnih ravninah, posebno tudi na besedni - besede izginjajo skupaj s predmetnostjo in dejavnostmi, ki jih poimenujejo, ali se nadomeščajo z izposojenkami iz različnih jezikov v stiku, vedno večji vpliv ima tudi knjižni jezik medijev, šole itd. Ob tem velja posebej poudariti, da tudi Evropska unija posebej podpira ohranjanje in razvoj nacionalnih jezikov, zlasti tistih z manjšim številom govorcev, in slovenščina s svojo narečno razdrobljenostjo in različno državno pripadnostjo govorcev je gotovo eden od njih - pri tem pa niti ni uradno priznani manjšinski jezik v vseh sosednjih državah, kjer živijo njeni (tudi narečni) govorci. Poseben položaj in s tem tudi raziskovalno vrednost pa daje slovenskemu jeziku in njegovim narečjem tudi njihov geografski položaj na stiku skrajne (jugozahodno) slovanske, romanske in germanske jezikovne skupine. Ker se je gradivo za to raziskavo zbiralo vso drugo polovico dvajsetega stoletja in se dopolnjevalo tudi še v 21. stoletju, pomeni njegov zapis, analiza in predstavitev javnosti tudi možnost, da se ohrani vsaj del te kulturne, tj. jezikovne dediščine, in s tem poveča možnost za ohranjanje nacionalne identitete - zlasti na robu slovenskega jezikovnega prostora, tj. tudi v vseh sosednjih državah. Znano je, da so zlasti zamejci in izseljenci zaradi manjših stikov z matično domovino in jezikom izgubili tudi stik z razvojem maternega jezika, v svojem govoru/idiolektu pa pogosto ohranili (razvojno) starejšo obliko domačega krajevnega govora -atlas bo tako tudi zanje pomembna pomoč pri ohranjanju kulturne in nacionalne identitete kljub neznanju/neaktivni rabi slovenskega knjižnega jezika. Atlas bo lahko pomembno pripomogel k dokumentiranju in ohranjanju nacionalne in jezikovne identitete zlasti na demografsko ogroženih območjih na slovenskem geografskem "robu", npr. na Hrvaškem, kjer tovrstne jezikovne raziskave kljub naglemu izumiranju avtohtonih govorov sploh še niso bile izvedene. ANG The results of the research are interesting not only for the professional community, but also for users among the general public who are interested in the life and use of dialect vocabulary that, together with the things it describes, is disappearing because of the changing world and is known only by the oldest dialect speakers (especially in the countryside). Because of the influence of the literary language, the use of local subdialects is changing, in some places it is moving toward convergent development; that is, dialects are receiving not only a different image, but also a different role in everyday life compared to what they previously had. The cartographic presentation of dialect words with professional commentary makes possible a flexible approach to dialect vocabulary for both non-expert users and non-speakers of the dialect, the maps make it possible to present Slovenian dialects more clearly in schools, and with the help of these maps the proverbial dialectal diversity of Slovenian will also become clearer to non-Slovenians (also tourists, businesspersons etc.). The results of the research are therefore interesting for the promotion of cultural tourism and different societies trying to preserve the local cultural heritage and local, regional and national identity). The results of the research will be exceptionally important for the preservation of Slovenian cultural heritage, identity and independence; due to the increasingly greater communication flow through Slovenian space, globalisation, and modern lifestyles, dialects are changing relatively quickly at all linguistic levels, especially at the lexical level. Words are disappearing together with the objects and activities that they name, or are being replaced by loanwords from various contact languages. It should be stressed that the European Union specifically supports the maintenance and development of national languages, especially those with smaller numbers of speakers, and the Slovenian language, with its dialect fragmentation and different national affiliation of speakers, is certainly one of them - while Slovene is not even an officially recognized minority language in all neighbouring countries inhabited by Slovene (dialect) speakers. What gives the Slovenian language and its dialects a special value is the country's geographical location at the crossroads of the extreme (southwest) Slavonic, Romance and Germanic language groups. Because the material for this research was collected throughout the second half of the 20th century and has also been supplemented in the 21st century, its transcription, analysis and presentation to the public also represent an opportunity to preserve at least part of this cultural heritage, and to thereby increase the possibility of the preservation of national identity, especially at the margins of Slovenian linguistic territory - that is, in all of the neighbouring countries as well. It is well known that emigrants in particular, because of reduced contact with their country of origin and native language, also lose contact with the development of their native language, and in their speech and idiolects they often preserve (developmentally) older forms of their native local subdialects. The atlas will therefore also be of significant help to them in preserving cultural and national identity despite a lack of knowledge or the non-active use of literary Slovene. The Atlas could therefore make an important contribution to documenting and preserving national and linguistic identity, especially in demographically endangered areas on the Slovenian geographical 'margins', e.g. in Croatia, where this kind of linguistic research, despite the rapid extinction of native local subdialects had not yet been performed. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih v Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih v F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti v F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F 14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA © NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti v F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti v F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F is Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen bo v naslednjih 3 letih v Uporaba rezultatov Uporabljen bo v naslednjih 3 letih v F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat I v Uporaba rezultatov I v F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat I v Uporaba rezultatov I v F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat I v Uporaba rezultatov I v F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat I v Uporaba rezultatov I v F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat I v Uporaba rezultatov I v F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat I v Uporaba rezultatov I v F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine I Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov V celoti v F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat Dosežen v Uporaba rezultatov Delno v F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v Komentar / ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O O o ® G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o ® G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu ® O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov ® o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje ® o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije ® O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti ® o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost ® o o o G.02.07. Večji delež izvoza ® o o o G.02.08. Povečanje dobička ® o o o G.02.09. Nova delovna mesta ® o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih ® O O O G.02.11. Nov investicijski zagon ® o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti ® O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti ® O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o ® o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o ® o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja ® o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave ® O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti ® o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe ® o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O ® G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O ® O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture Informacijsko-komunikacijska G.07.01. infrastruktura O o ® o G.07.02. Prometna infrastruktura ® o o o G.07.03. Energetska infrastruktura ® o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva ® O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar Rezultati projekta verjetno ne bodo imeli neposrednega učinka na gospodarstvo, pač pa na razvoj visokošolskega izobraževanja (humanistika) ter na ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete, s tem pa posredno na vso slovensko družbo in ohranjanje njene (nacionalne) identitete. 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Slovenska akademija znanosti in umetnosti Naslov Novi trg 3, 1000 Ljubljana Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: 99.991 EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: 25 % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. ŠEKLI, Matej. Zemljepisnojezikoslovna členitev kajkavščine ter slovensko-kajkavska jezikovna meja (Slovenski jezik - Slovene linguistic studies, 2013, 9,3-53) A.01 2. HORVAT, Mojca. Prekmurska hiža - prekmursko narečno besedje s pomenskega polja "materialna kulturna dediščina" (Založba ZRC, ZRC SAZU; Prekmurje - podoba panonske pokrajine; 2014; Str. 47-62) A.01 3. ŠKOFIC, Jožica, VIČIČ, Jernej. Nadgradnja podatkovne baze SlovarRed in povezava spletišča SLA z www.fran.si ter priprava interaktivne jezikovne karte (o tem tudi v: JZ 2013/19, št. 2, str. 95-111). F.16 4. GOSTENČNIK, Januška. Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja: doktorska disertacija. FF UL, 2013. Mentorica: Al. Šivic Dular, razisk. somentorica J. Škofic. A.07 5. WEISS, Peter (urednik). Dialektološki razgledi, (Jezikoslovni zapiski, 19, 2013, št. 2). Ljubljana: Založba ZRC, 2013. 319 str. A.02 Za sofinancerja je najpomembnejši raziskovalni dosežek projekta priprava in izdaja strokovne monografije, tj. 2. dela Slovenskega lingvističnega atlas, ki bo izšla v letu 2015 (ŠKOFIC, Jožica (urednik). Slovenski lingvistični atlas. 2, Kmetija. SLA 2.1 Atlas, SLA 2.2 Komentarji, (Zbirka Jezikovni atlasi). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2015.), večina Komentar njene vsebine (karte, indeksi, komentarji) pa je že pripravljena, kar je med drugim omogočila tudi nadgradnja podatkovne zbirke SlovarRed, ki omogoča najbolj kakovostno hranjenje tega dela slovenske kulturne (jezikovne) dediščine. Pomembno je tudi, da SLA postaja dosegljiv najširši javnosti preko prostodostopnega portala www.fran.si in spletišča http://sla.zrc-sazu.si/#v. Za financerja je pomembno tudi sprotno obveščanje (predvsem strokovne) javnosti o dosežkih raziskav, povezanih s projektom (navedeni so članki s fonološkimi opisi krajevnih govorov iz mreže SLA in članki, ki domači in tuji javnosti predstavljajo različne vidike tega geolingvističnega projekta). V uredništvu Petra Weissa je izšla druga številka Jezikoslovnih zapiskov letnika 2013, z naslovom Dialektološki razgledi, v katerih so člani projektne skupine objavili 9 znanstvenih prispevkov, povezanih predvsem s tematiko Slovenskega lingvističnega atlasa. Med članki velja izpostaviti prispevek J. Škofic Priprava interaktivnega Slovenskega lingvističnega atlasa, v katerem je predstavljena zasnova (in delna uresničitev ideje) spletne oblike atlasa. Tudi na zasedanju delovne skupine in mednarodne komisije za sestavo Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA) v Portorožu 3. do 10. 11. 2013, ki ga je soorganizirala SAZU in se ga je udeležilo 47 članov dvanajstih nacionalnih komisij OLA, je bilo predstavljeno delo na projektu Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih - geolingvistična predstavitev in Slovenski lingvistični atlas, sodelavci pri projektu SLA 2 pa so aktivno sodelovali v leksični, fonetični, morfološki in računalniški komisiji ter tako pridobivali nova znanja za analizo gradiva v SLA. Za sofinancerja oz. za ohranjanje slovenske kulturne dediščine je izredno pomembna tudi dopolnitev manjkajočega gradiva, tj. snemanje in zapisovanje še ne popolno zapisanih krajevnih govorov (zlasti v zamejstvu) - nanovo je bila vprašalnica za SLA 2 in SLA 3 (kmetija, kmečko delo in orodje) zapisana v 43 krajih (delo vseh sodelavcev pri projektu, tudi s partnerske ustanove, tj. Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani). Ocena Delo projektne skupine, v kateri sodelujejo raziskovalci Dialektološke sekcije lnštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in oddelkov za slovenistiko in slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je potekalo v skladu z delovnimi načrti projekta, zato ga ocenjujemo kot uspešno. Z uspešnim organiziranjem znanstvenega sestanka OLA v Portorožu leta 2013, kjer so aktivno sodelovali skoraj vsi člani projektne skupine, z izvedbo simpozija 2. Slovenski dialektološki posvet leta 2012 in delovnega sestanka Fonetične komisije za transkripcijo SLA leta 2013 ter z odmevnimi nastopi na različnih domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih so prispevali tako k promociji lastnih raziskovalnih inštitucij kot SAZU, in seveda k promociji nacionalne/slovenske jezikoslovne znanosti v svetu. SAZU med drugim podpira predvsem raziskave izginjajoče žive nesnovne kulturne dediščine, kamor po našem mnenju spadajo tudi raziskave krajevnih govorov v demografsko (in posledično nacionalno in jezikovno) ogroženih krajih na slovenskem etničnem in jezikovnem robu. Ob tem gre tudi za dokumentiranje z jezikom (narečjem) povezanega in zaradi spremenjenega načina kmečkega dela izginjajočega (tradicionalnega) materialnega sveta slovenskega kmečkega človeka. Dokumentiranje obstoja in rabe slovenskega jezika v njegovi narečni različici v krajih iz mreže SLA ter njihova znanstvena analiza je torej ne le za sofinancerja, ampak za slovensko jezikoslovje in humanistiko nasploh, vitalnega pomena. Slovenski lingvistični atlas 2 - Kmetija je z analizo pestrega nabora narečnega besedja iz pomenskega polja kmetija bogati naše vedenje o poimenovanjih za tematsko zaokroženi del materialne kulturne dediščine slovenskega kulturnega prostora in s tem odpira možnosti za nove jezikoslovne, etnološke, zgodovinske, kulturološke in interdisciplinarne študije. 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek Med izjemnimi znanstvenimi dosežki skupine izpostavljamo znanstveni članek najmlajše sodelavke raziskovalne skupine dr. Mojce Horvat Prekmurska hiža - prekmursko narečno besedje s pomenskega polja "materialna kulturna dediščina". Besedje je v članku prikazano v slovarski obliki v strukturno enotnih geselskih člankih s ponazorjalnim gradivom v fonetični transkripciji in s prikazom izvora leksema. V primerjalnem razdelku je navedeno gradivo za tri prekmurske krajevne govore, točke SLA: Cankova, Kančevci, Slovenska ves - Rabatotfalu. Gre za drugačen/leksikografski način predstavitve gradiva, ki je v SLA 2 predstavljen z geolingvistično metodo. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek Kot izjemni družbeno-ekonomski dosežek razumemo postavitev slovarskega spletišča ISJ FR ZRC SAZU na http://www.fran.si/, v katerega je vključen tudi Slovenski lingvistični atlas 1 (SLA 1), po izidu SLA 2 leta 2015 pa bo vanj vključen tudi ta. Že pred tem je bila postavljena tudi spletna stran SLA: http://sla.zrc-sazu.si/#v, kjer je mogoče prosto dostopati do te večdelne monografije, iz zavihkov Abecedno kazalo in Vsebina pa tudi do posameznih kart in ustrezajočih gradivskih indeksov in komentarjev. Gre za prvo stopnjo pri pripravi elektronske/interaktivne različice SLA. Med pomembne dosežke uvrščamo tudi rezultate raziskav slovenskih narečij na slovensko-hrvaški jezikovni meji (npr. disertacija J. Gostenčnik Izoglose na stiku slovenskega kostelskega narečja in kajkavskega goranskega narečja, ki je nastal iz potreb projekta SLA in na osnovi gradiva, zbranega zanj), na podlagi katerih so nekateri govori (npr. govor Ravnic, Čabra) na Hrvaškem vključeni v mrežo SLA. C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba raziskovalne organizacije: in vodja raziskovalnega projekta: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jožica Škofic ŽIG |l3.3.2015 Kraj in datum: Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/95 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2015 v1.00a E5-18-FF-60-FD-80-94-69-FF-F6-51-E1-96-81-E1-81-C7-D1-11-48 Priloga 1 6 HUMANISTIKA 6.05.01 Jezikoslovje. Raziskovanje posameznih jezikov Dosežek 1: Spletna objava Slovenskega lingvističnega atlasa, Vir: www.fran.si in http://sla.zrc-sazu.si/#v Spletna objava Slovenskega lingvističnega atlasa Ob knjižni izdaji monografije Slovenski lingvistični atlas 2 - Kmetija (2.1 Atlas, 2.2 Komentarji), ki prinaša 97 novih leksičnih kart z leksiko iz pomenskega polja kmečka hiša in njena oprema, kmečka gospodarska poslopja in njihova oprema, izbrana kmečka opravila in orodja, skupaj z gradivskimi indeksi, zapisanimi v nacionalni fonetični transkripciji, in komentarji z etnološko in jezikoslovno (sinhrono in diahrono) analizo zbranega narečnega besedja ter z ustreznim znanstvenim aparatom (seznami besed, prevodi iztočnic v 6 tujih jezikov, uvodne karte, ki predstavljajo mrežo zajetih krajevnih govorov in metode zbiranja gradiva), bo prosto dostopna spletna objava Slovenskega lingvističnega atlasa eden najpomembnejših dosežkov projekta. Ob izidu tiskane monografije leta 2015 bo 2. del SLA zato objavljen ne le na spletni strani projekta, ampak tudi na slovarskem spletišču ISJ FR, s čimer bo dosegljiv kar najširšemu krogu uporabnikov. S spletno objavo je Slovenski lingvistični atlas dostopen tako globalnemu naslovniku kot specialistom jezikoslovcem (slovenistom, etimologom, dialektologom) in drugim interdisciplinarnim raziskavam. Narečno besedje izbranih pomenskih polj, ki je v atlasu znanstveno analizirano in strokovno ter teoretično premišljeno predstavljeno, je na tak način hkrati postavljeno ob bok sodobnemu in zgodovinsko dokumentiranemu knjižnemu besedju (tudi različnih strokovnih področij). Priloga 2 6 HUMANISTIKA 6.05.01 Jezikoslovje. Raziskovanje posameznih jezikov Dosežek 1 (13.1): Prekmurska hiža - prekmursko narečno besedje s pomenskega polja "materialna kulturna dediščina" Vir: Založba ZRC, ZRC SAZU; Prekmurje - podoba panonske pokrajine; 2014; Str. 47-62 HORVAT, Mojca. Prekmurska hiža - prekmursko narečno besedje s pomenskega polja "materialna kulturna dediščina" (Založba ZRC, ZRC SAZU; Prekmurje - podoba panonske pokrajine; 2014; Str. 47-62) Med izjemnimi znanstvenimi dosežki skupine izpostavljamo znanstveni članek najmlajše sodelavke raziskovalne skupine dr. Mojce Horvat Prekmurska hiža -prekmursko narečno besedje s pomenskega polja "materialna kulturna dediščina". Besedje je v članku prikazano v slovarski obliki v strukturno enotnih geselskih člankih s ponazorjalnim gradivom v fonetični transkripciji in s prikazom izvora leksema. V primerjalnem razdelku je navedeno gradivo za tri prekmurske krajevne govore, točke Slovenskega lingvističnega atlasa: Cankova, Kančevci, Slovenska ves - Rabatotfalu. Gre za drugačen/leksikografski način predstavitve gradiva, ki je v SLA 2 predstavljen z geolingvistično metodo. Z osredotočenjem na besedje le enega (tj. prekmurskega) narečja je omogočena njegova natančnejša in jasnejša sinhrona in diahrona predstavitev, ki bi v širšem okviru sicer lahko ostala prezrta. Besedje, vezano na stavbno dediščino Prekmurja, je prikazano v obliki slovarja in tako uporabnikom -jezikoslovcem, šolam in drugim - hitro dostopno.