M lev. S. Ljubljana, meseca novembra 1883. Tečaj I. BtaTttskl čebelar m sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko. Izhaja muki meter, nikra' in *<• poiilja whini brezplačno; nnmbiui za 1 yhl. 30 kr. na leto. lmrrali in prilm/e rahmijo «e po najnižji cmii. — Lelnina za ude znaša samo 1 gld. Obseg: 1. Pismo. Kako iu kam naj se postavi čebelnjak. — liazstava kranjske dežele na tržaški razstavi 1. l!58i. — Dobro sredstvo zoper čebele roparice. — Sadjerejec se že na tem pozna, kedaj in kako jaim> koplje. — Čebelarstvo in sadjereja. — Nabirajte sadjevih pešk. — Poročila iz dežele. — Gospodarske raznoterosti. — Listnica uredništva. — Inserat i. I. Pismo, Kako in kam nuj s L' postavi čebelnjak. Prodno si kupiš čebel ali predno jih prineseš domov, moraš voditi, kam jih bodeš postavil. Izvoli si za nov čebelnjak prostor tik hiše, da imaš mod rojenjem čebelo pred očmi, ter ti jih ni potreba varovati. Ako pa leži tvoj vrt predaleč od hiše in čebelnjak tam, postavi čebelam pred rojenjem, ako sam zraven ne moreš biti, varuha in sicer kakega odraščenega in zanesljivega moža. Blizo cest naj se ako le mogoče, no postavljajo čebelnjaki, isto tako tudi blizo takih poslopij ne. v katerih je preveč ropota. Zlasti po zimi vozovi z drdranjem po zamrznenih cestah i bližnji svet stresajo, kar škoduje čebelam, ker postanejo nemirne i. t. d. Kraj, kjer čebelnjak stoji, obsajen naj bo na severni in zahodni strani z drevjem ako ni s poslopjem obdan in tako zavarovan proti morzlim zahodnim in severnim vetrovom. Posebno če v bližini ni drevja, naj se na preje imenovanih straneh zasado hitro rastoča drevesa i. t. d. Čebelnjak naj 110 bo prevelik in ne preozek: dobro je, da ostane med panji in zadnjo stranjo vsaj seženj široki prostor, v katerega se spravijo potrebne reči. Sprednja stran čebelnjaka obrnjena naj bo proti jutru in poldnevu. Prostor pred čebelnjakom naj bo vsaj kakih 7 do U metrov, (L j. 4 do 5 sežnov) daleč nezaraščen. Dobro pa jo, ako stoje v bližini kaka nižja drevesa, na katerih se roji nabirajo. Ako pa prod čebelnjakom ni niti dreves, niti grmovja, na katero bi so roji obešali, potem naj so v zemljo zasadijo koli ter se nanje privežejo zvezki zelenih vej, roji gredo tudi na tako umetno drevje. Previsoka drevesa pred čebelnjakom nijso koristna, ker so roji težje polovijo; sploh pa roji 110 ostajajo tako visoko, da l»i 110 mogli do njih. Kake do S sežnje dolga lestva naj bo vedno pri čebelnjaku. Pri čebelarstvu potrebuješ pa tudi mnogo druzega orodja, in sicer: 1. Eno ali dve mrežnati kapi, vsaj so ti znano. Ako pa ravnaš s čebelami prijazno, storile ti ne bodo nič in mreinatih kap tudi ne potrebuješ. 2. Kadilnico ali tako imenovan „Smoker". Dobiš ga, ako ga po našem čebelarskem in sadjerejskem društvu naročiš, za i H t kr.. sicer stane 1 gld. Trii kr. do 2 gld. H. Več mrežnatih matičnih škatljie. 4. Podolgast tanek no/, za podrezavanje satovja. 5. Metaluico za iztrebljenje medu i/, satovja; to orodje je pa le za čebelarje, kteri rabijo premakljive satuike. O premakljivih satirikih bodein še obširneje govoril. 6. Več praznih panjev za vsajanjo rojev. 7. Razuu koritic za pitanje paše naj omenim še „prešo" za stiskanje voska. Vse drugo orodje je navadno nepotrebno. Ako imaš čebelnjak in orodje, znati moreš tudi, kako se kupujejo čebele. Naj bolje je, da si kupiš čebel od kakega znanega in poštenega čebelarja. Ako pa to ni mogoče, preglej na spomlad čebele ter si izvoli tak panj, kateri je vlansko. to je pretečeno leto rojil. Tak panj ima gotovo mlado matico in na tem je mnogo ležeče. Tak panj imeti mora od znotraj zarujavkasto pa ne črno satovje; čebel biti mora vsaj 4 ali 5 vrst pri starem delu, pri premakljivih satnikih pa morajo čebele obsedati 5 do 0 satuikov. Ako nastaviš na spomlad, dokler čebele še ne letajo, uho na izletnico panja, slišiš ako ne potrkaš na panj, le malo šumenja po njem; če pa potrkaš nanj, slišiš močnejši in razširnejši šum, kteri polagoma pojema. Tak panj je navadno dober. Ako pa slišiš po trkanju kratko zašumeti in šum naglo potihniti, takega panja se vari. ako-ravno bi težek bil. Panj je reven ali pa brez matice. Panj naj bo pomladi vsaj Iti starih funtov težak, kajti pitati naj mlad čebelar ne poskuša, ker lahko pravi čas zamudi. Zatorej naj si izvoli take panje, ki imajo do paše dovolj živeža vsebi. Toliko za danes! Drugo pisal ti bora o napravi umnih panjev. Razstava sadja kranjske dežele na tržaški razstavi 1. 1882. Kranjska dežela vdeležila se je te razstave primerno; akoravno bi bila vde-ležba lahko veliko večja, .če bi se naša kmetijska družba za stvar, bolj zanimala, ter posamezne sadjerejce na to razstavo o pravem času opozorila. Vendar pa naša dežela ni v tej zadevi nikakor zaostala, ampak dokazala, da sadjereja naša ni na zadnjem mestu. O priliki te razstave bil je sklican tudi shod avstrijskega sadjerejskejra društva, katerega se je vdeložilo mnogo odličnih strokovnjakov. Splošna misel bila je ta. da se na Kranjskem premalo gleda na sorte, katere se sade. .Mnogo je še tacih sadjerejcev, ki so tega mnenja, da dokažejo s tem svojo strokovnjaško spretnost, ako imajo v svojem vrtu toliko različnih sort, kolikor dreves. Pri nas na Kranjskem nahaja se preobilno' različnih sort; do sedaj imamo na Kranjskem uže najmanj kakih 300 vrst jabolk in mul lfrf) različnih vrst hrušk. Uže leta 1803. razstavila je e. kr. kmetijska družba v Ljubljani 224 vrst jabelk. 132 vrst hrušk. Kranjska ima promalo enotnega sadja; naša dežela je Trstu jako Mizo in ravno Trst pa rabi ne le /.asi'*, ampak tudi /.a izvažbo v jutranje dežele mnogo sadja, posebno jabolk in hrušk. Tako za izvažbo primerno sadje, ali z drugimi besedami rečeno, eksportno sadje, mora pa biti v prvi vrsti enolično. Mešanica različnih sort ui za izvažbo. Tega ravno pri nas primanjkuje, zatorej kupci s sadjem obiskujejo raje naše sosedno dežele, to je Koroško in Štajersko, nego Kranjsko. A ko bi kupci bili prepričani, da dobijo na primer v tem kraju toliko centov voščen k, v drugem toliko centov mašanegarjev, v tretjem toliko centov zlatih parmen i. I. ti., gotovo Iii radi prišli sadje po visoki ceni kupovat. A kaj pomaga, če je tudi dobro sadno leto, pri nas se navadno vse te različne slabe in dobre sorte pomešajo in namesto oherejo še otresejo. Da take uže uagnjite zmesi nikdo ne bode dobro plačal, je gotovo. To zadeva posebno Dolenjsko in Gorenjsko. Kratko rečeno, treba je, da se po Kranjskem določijo tiste žlahtne sorte, ki so ugodne podnebju, zemlji in kupčiji, ter se tiste po deželi splošno sade. Enako se ravna po Stajarakem, Koroškem in Nižje-Avstrijskem. Na Nižje-Avstrijskem na primer deželno sadjerejsko društvo in kmetijska družba širi samo 15 različnih vrst jabelk in II) vrst hrušk. Pri nas je seveda še vse drugače, pri nas še tega ne znamo, kake sorte pomnožujemo. Razstavljeno sadje na tržaški razstavi bilo je lepo: razstavljavci iz Kranjskega bili so sledeči: 1. (J. kr. kmetijska družba, katera je razstavila zbirko navadnejših boljših vrst jabelk in hrušk z Gorenjskega, posebno iz Kadoljskega in Kranjskega okraja. Imena razstavljenih boljših vrst jabelk so sledeča: Kosmač, beli robač, rudeči robač, klopotec, mašancigar, beli tofelj, zeleni tofelj, cesarski tofelj, cesar, rožmarinar. rožičar, stucelj, čebular, kutnar, jesenski ledrar. hlebčar. Te vrste jabelk prodajale so se lansko leto 1(H) kilogr. povprečno po 3 gld. Kazim teh vrst razstavila je družba tudi navadno gorenjsko sadje, in sicer: jesiharje, kristauce, želoznikarje, cigane i. t. d. potem pa hruške, kakor: debelke, bunke, piskerne i. t. d. C. kr. kmetijska družba prejela je častno diplomo. Grof Ervin Auersperg in :>. Baron Franz Mayr, graščak v BoStanjn. Oba dva razstavila sta lepe zbirke boljših vrst jabelk z Dolenjskega. Prvi bil je odlikovan s srebrno, drugi pa z bronasto medaljo. Imena teh sort so sledeča: 1. Vosčenke, najboljša na Dolenjskem ob Savi so nahajajoča sorta. Zlata parmeua. v zadnjem času v teh krajih uže zelo razširjena. ;>. Zlati pepinec. 4. Cesar Aleksander. f). Meli zimski tofelj. ti. Ananas reneta. T. Rudeči jesenski kalvilar. Vse te sorte prodajale so se lansko leto povprečno po J5 gld. 100 kilogr. Grof Auersperg razstavil je tudi druge line sorte, ki se lahko drago prodajajo. na primer: jako lepe zimske kalvilarje, rudeče velikonočne kalvilarje, tirolske rožmarinarjo, štajarske zimske mašancgaije in različne kosmače. S* Ha roil Mayr iz Hostanja razstavil jo |>a ra/.un fu imenovanih še drugo jako lepe in lino sorte, na primer tako imenovane „Längstens Sondergleichen1', daljo jako lepe bele jesensko maslenke in sivo jesenske maslen ko (Isenbart), ki jih jo prodajal po 10 gld. 100 kilogr. Ta graščina razstavila jo dalje so mnogo družili navadnojših vrst jabelk. Na primer rudečega čobularja. katerega je pridelala lansko leto l">< H i kilogr. iu lodrarja (grane Herbot-Reinette), katerega jo pridelala pa KHK) kilogr. i. I. d. 4. Morie Sell ever, gozdar in podpredsednik kmetijsko pod-družnice v Radečah, razstavil je tudi mnogo vrat jabelk in lirnšek iu sicer smo si pridobili iz to zbirko podobo sadjerejo vsili krajev oli Savi na Dolenjskem, to je od Radeč do Jesenic. Razun navedenih sort. katero so tudi drugod razstavili, vidili smo v tej zbirki jesenske maslenke (Grumkover Herbst-Butterbirne), zimske maalenko (Bozzy de (.'haumontel) in poletne maslenke. Dalje razstavil jo gospod Believer tudi bole, rudeče in zelene voščenke, flašeo (Flaschen-Apfel"), judovska grla (rother llerbst-t'alvillo'). vigoda (engl. Spital-Beinette) i. t. d. (i. Sclieyor prejel je srebrno medaljo. Akoravno so sami štiri se vdeložili iz Kranjskega razstave sadja, vendar si jo vsak lahko pridobil podobo sadjerejo in produkcije sadja po (iorenjskem in Dolenjskem. Iz Notranjskega ni bilo • azstavljenoga sadja. Skupno razstavljenih bilo je l'»0 raznih vrst jabelk in IS vrst hrušk. K. Kramar. Dobro sredstvo zoper čebele roparice. (Konec.) Pri meni se malo kedaj zgodi, da bi v mojem čebelnjaku čebelo ropale, ker takoj v pričetku ropanje odvrnem s že v zadnjem listu omenjenimi sredstvi. Pač zgodilo se mi je pa to uže jedenkrat, ko sem ravno iz laškega naročene čebele dobil. Moj prijatelj zvedel je namreč, da imam „Lahe" v čebelnjaku, ter pride k meni s prošnjo naj mu pokažem laško kraljico (matico). Ker ravno pašo ni bilo. branil sem odpreti panj: kajti v takem času čebele zavohajo hitro med in ropanje so prične. Prijatelj pregovoril me jo pa na zadnjo vendar in odprl sem panj. Vzel som štiri ali pet „romčekov" iz panja, (jaz čcbelarim namreč lo s premakljivimi satniki) iu uže zagledava matico, katera je mojemu prijatlu jako dopadla. Jaz razlagam prijatelju šo nekoliko o laških čebelah, kar zaslišim za seboj šum in ko se obrnem, zapazim nu satovji. katerega sem ravno iz panja vzel, črno druhal čebel. Roparice so bilo uže tu. No prijatelj sedaj vidiš; kar som ti pred pravil, zgodilo so je. Sedaj ti pa hočem pokazati, kako jaz ravnam z roparicam. Najprej priprem matico v škatljico, potem poberem vse sat-nike iz panja, čebele omotom pred panj. ter vsak sat hitro odstranim: satove z zalego d ene m v kuhinjo na gor k o, da se no prehlade in obdržim jih tam toliko časa. da mi je mogoče jih postavili v kak močen panj. Čebele prave in roparice letajo v prazen panj in iz panja; roparice so pa krnalo prepričajo, ker ni kaj ropati, da je tudi njih delo zastonj. Ker je I • i I iiiijiadcit panj zelo močan, priprl sem vsim drugim panjevom izletnico, polom sva p» s prijateljem mirno opazovala, kaj liodo napravilo roparice. Že rez kakih pol minut bilo je vso črno roparic, ker čebele sosednih panjev čutile so rop, ter drle iz panja vdoležiti so ropa. Ker pa morlu ni bilo več, so se čebele že čez dober četrt uro pomirile, ter le še obsodale prazni panj. Sedaj zdelo si* mi ji- pripravno, prenesti satovje z zalogo nazaj v čebelnjak: kar sem hitro storil in jih pridjal nekomu močnemu polku. l'otem som šol po svojih opravilih in še le čez dve uri prišel nazaj k čebelnjaku: našel sem sedaj veliko manjše število roparic, katere so pa napadeni panj še do večera oblegale. V mraku položil som tri prazne satove in v koritcu malo medu v panj, da so se prave čebele in matica, ki so mirno v panju po stenah sedele, okrepčale za hoj prihodnjega dne. Drugi dan na vso zgodaj pobral sem pa vse satovje in koritice zopet iz panja in som panju priprl še izletnico, da se čebele zamorejo bolje braniti roparicam. Prikazalo se je sicer še nekoliko roparic, a le malo. Proti večeru roparic ni bilo več. Prinesel sem sedaj vse satnike tudi tiste z zalego nazaj v panj. priprto matico sem spustil in drugi dan je bilo vse v redu. I'n Janez Stekata »pisal J. Modic. Sadjerejec se že na tem pozna, kedaj in kako jame koplje. Pri nas je navada najbolj razširjena, da so jame še le takrat kopljejo, kadar jo treba uže drevesa saditi. Takrat skoplje se mala jamica ter vanjo vsadi mlado drevesce; drevesce na ta način vsajeno slabo raste in od loga pride potem obče znana pritožba: „Pri nas ni zemlja in ne kraj za sadjerejo, vsaj je ves trud zastonj, trideset drevesec sem kupil po 3(1 kr. v Ljubljani pred Frančiškani, prijelo se mi jih pa je samo deset". Takih pritožb slišiš, dragi prijatelj, loto za lotom preveč, akoravno je dokazano, da so vsi naši kraji le z redkimi izjemami ugodni sadjereji. S tem pa. da si- drevesca ne primejo, zgubi gospodar tudi veselje do sadjereje in ker ta vzrok tiči ravno v tem, kako se kopljejo jame. hočemo o napravi jam par besedi pregovoriti: .lama naj bode v prvi vrsti dosti globoka in široka. V dobri globoki zemlji naj se skopljejo jamo % do l meter (2 do 3 r revije) globoke in l'/3 do la/3 metra (4 do f> črevljev) široke. V slabi zemlji naj bodo pa jame 1 do 1'3 metra (3 do 4 črevlje) globoke in l®/3 do 2 metra (5 do ti črevljev) široke. Z eno besedo, kolikor slabeje je zemlja, tolikor širje in globokeje biti morejo jame. Pri nas delamo pa navadno še glavno napako, da skopljemo črevelj globoko in črevelj široko jamico in potem od drevesca v tako luknico vsajenega še zahtevamo. da naj dobro iu hitro raste. Na vsak način mora biti jama vedno tako velika, da se drevesne koreninice zamorejo popolnoma vanjo položiti, ter jih ni treba kriviti, tlačiti iu lomiti. Ko se koplje jama. paziti moramo na to. da ločimo slabejšo zemljo od boljše. Korenine naj se pokrijejo vedno z dobro zemljo: to pa dosežemo s tem, ako pri kopanji jame mečemo zgornjo plodovito zemljo na eno, spodnjo mrtvo zemljo jia na drugo stran jame. Korenino pokrijejo naj se z dobro zgornjo zemljo in nikdar ne z mrtvo. .Mrtva zemlja pride naj ua vrli. boljše je pa. ako se mrtva zemlja nadomesti z drugo boljšo. Posebno na plitvih iu mokrih krajih se s kopanjem jam mnogo greši. Skop-ljejo naj se tu le plitve široke jame; \ te jame naineče naj se toliko dobre zemlje, da nastanejo mali griči, v katere se vsade drevesen. To je tudi glavni vzrok, da pri nas mnogokrat vsajena drevesca le slabo rastejo, kar drugače tudi ni mogoče, ko njih koreninice v mokroti tiče. Take griče pokrijemo uaj v poletnem času s steljo, da solnce zemlje preveč ne izsuši in da v njej vodno nekoliko vlnžuosti ostane. Pri kopanji jam pozabiti ne smemo sledeče glavne stvari: Jame napraviti moramo vsaj nekoliko tednov ali mesecev preje, preduo sadimo drevesa. Dosti je pri nas pa še takih gospodarjev, ki skopljejo še le takrat malo jame, kadar imajo uže vsaditi drevo. Navadno presajamo pri nas spomladi, torej prijatelj, ne pozabi tega. ter si napravi sedaj v jeseni uže jamo. da zemlja dobro premrznc ter postane rodo-vitnejša in rahlejša. Sedaj je najpripravnejši čas zato. r. Čebelarstvo in sadjereja. Profesor rastiinoznanstva. Arnold Dodelport piše o koristi čebel pri pomnoženji plodovitosti sadnih dreves sledeče: Jahelčna. hruševa iu kvitna drevesa napravljajo cvetje, pri katerih se plodo-vitost more izvršiti takoj, ko se cvetje odpre; navadno pak je cvetje, ko se odpre, pri teh sadnih drevesih ženskega spola. Prašno cvetje moškega spola pa, ki to cvetje oplodi, odpre se še le pozneje. Ko so čebele že prinesle ta plodoviti prah od drugih dreves, takrat je cvetje že v drugi ali moški polovici. Mrčesi. ki pridejo sedaj nad cvetje, prišli so že prepozno škodovati 11111, kajti žensko cvetje oplojeno je že od drujrod po čebelah. Čebele pridejo pa še o pravem času obropati moško cvetje vsega praha, določenega za plodovitost ženskega cvetja: ta prah oddajo ti mrčesi dragemu ženskemu cvetju na drugih drevesih, ktero je mlajše in ga potrebuje v svojo plodovitost. Ce bi ne bilo čebelj in čmerljev ob času. ko cvetejo sadna drevesa, bi se večina cvetja ne oplodila, in cvetje Iii odpadlo, in ne donašalo 11 i kakega sadja. Plodovitost sadnih dreves bi bila prav dvomljiva. Znano je obče, da je ravno meseca aprila iu maja vreme neugodno našim cvetočim sadnim drevesom. Hudi dež, babja kaša in hudo pekoči solnčni žarki sledijo v eni uri eden za drugim. Če bi ostalo cvetje na sadnih drevesih v tistih kratkih urah. ko letajo čebele v solčnem vremenu od cvetja do cvetja, brez plodovitega moškega praha, ki ga ženskemu cvetju donašajo čebele od družili dreves, ostalo bi cvetje brez ptnjega plodovitja. Stalo bi potem prav slabo s sadnimi pridelki. Mislimo, da se bo kmalo postavno vpeljalo, da bode moral vsak sadjerejec rediti si za vsako sadno drevo, katerega ima ua svojem sadnem vrtu, nekoliko postavno določenih čebel, ker ob času cvetja naših sadnih dreves so čebele, prave dobrotnice in čarobniee ali coprnice, ki nam načarajo mnogo dobrega sadja, toraj Iii tudi zaslužile, da sir gojijo boljše, kakor se godi do sedaj. Nabirajte sadjevih pešk. Ker se sadjevo peške prav laliko in dobr» prodajajo, izplača se trud nabirati jih. Nur JoSyo pridobijo se peško pri napravljanji mošta iz sadja, ostanki iz preše se prerešotajo in dobijo se na ta način jabolčne ali hruševe peške nainešane s sadneini tropinami. Tako pridobljeno peško naj so sušijo nekoliko časa na hladnem zračnem in senčnatem kraju, na tanjko razprostrcne, ter naj se premeša vajo vsakdan tako dolgo časa, da so vso peško ločijo od tropin. Tudi pri rezanji sadja v krhlo dobyo so prav čiste sadjevo peške. Priprosta iu koristna pot, pridobiti sadjevih pešk. je, sledeča, katera tudi mladino koristno spodbuja; naj so namreč otrokom v šoli nasvetuje, nabirati sadjevih pesek, katere naj oddavajo potem hraniti učiteljem ali starišem. Ko so jih je nabralo že dovolj, naj si' prodajo, kar so zanje dobi, se ve da dati so mora otrokom, kateri imajo vesolje s tim in se privadijo na tak način varčnosti uže v svoji mladosti. Svetovati pa moramo nabirati pesek posebno od takili sadnih dreves, katera dobro rastejo in niso preveč občutljiva. .si. Gn*pa Poročila iz dežele. Iz Čateža pri Trebnjem se nam piše: Letina se nam je v naši duhovniji dobro obnesla; ker ui suša pritiskala, šteje se lahko med srednje dobre letine. Posebno jabolk smo imeli pri nas juko obilo, še pritlikovci so dobro obrodili, da-si je dokaj črvivih jabolk in lirušek odpadlo. Vinski pridelek je sploh vsaoega tukaj iziionadil. nabrali smo skorej polovico več, kakor smo pričakovali. S čebelami se pa naši nič kaj ne pohvalijo, ajda ni bila „medena". Cirkniea 29. oktobra. Čebelarji tukajšnega kraja imajo letos mnogo škode, prišli so skoraj ob vso čebele zaradi slabe paše in roparie. Lnkoviea 14. novembra. 20. t. m. imela bode naša kmetijska poddružniea svoje zborovanje. Voli se predsednik i. t. d. Zborovanje vršilo bode se v gostilni pri „Slaparju" ob H. uri popoldne. Častiti rosimo prihodnjič več. X.i zdravje. — G. D. v t',: Lepa hvala; bodetno podpirali omenjeno stvar. — (i. .1. v L : Stvar nam je znana, vsaj poznate tiste ljudi. Na svidenje! — Drugim gospodom poročamo pismeno. Odgovorni urednik Anton Klein. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik. Lumina „Čebelarskega iu «adjurejAi'ga društva M Kranjsko". — Xatisnila Klein In Kuvat- v Ljubljani. Važno za gospodinje! Ne mislite, da boljšo in boljši kup dobite, če jo alaravno od velikiü zalog, to je iz Hamburga ali Trsta kupite, kot pri nas. Mi dva prodajava kavo kilo po goldinarji in višje; kilo za goldinar in 2U kr.. prodajava prav dobro In lepo dišečo. Tudi (Hkte) prodajava po stari ceni od 5 goldinarjev in višje, a k o ravno je davk večji. 5 kilo in ved skupaj po pošti pošiljava še cenejši. Walland in Pelle, v Celju, na Velikem trgu in v poštni ulici. eusssgsssfi iv^.sCj- "S^sS skäs» w ; .-.šssss«»: - Izurjenega čebelarja | :'■ vzame v službo za leto 1884 društveni K S predsednik •I. Modic, j |j blagajnik kranjsko obrtnijske družbe na | Jesenicah. J, lj Plut1» po |ioa'»ji: £0 do 25 ki. »» iughi'v. j SssS .«ssS ssssssggsssss SsssssssttSsssSgS ) Zakrpanega perila ne potrebujemo več! A Posrečilo se mi je iznajti aparat, s katerim "J se raztrgani! perilo tako lepu zašije, da se « H nič več ne pozna. Ta aparat pridene se Li; lahko vsakemu Šivalnemu stroju ter ga lahko vsak rabi. Cena 3 «I. NO kr. po poštnem povzetju. G. Grassel', (iraz. vS——(iS lih ■ ädi'S tiij =—EVj PA - - i1.-'.