Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.
r
L.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor priložiti poštno znamko.
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvu lista „Mir“ v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vir. od garmond-vrste vsakokrat
Leto XXX.
Celovec, 25. listopada 1911.
Št. 56.
Načrt za novo zadružno postavo.
Zadružništvo se je na svetu v zadnjih desetletjih čudovito razvilo ter je postalo Velikanskega pomena. V prvi vrsti so se sil-ho razvile denarne zadruge -— posojilnice, ^osojilniške zadruge so se tudi doslej sijaj-ri° obnesle. Le semtertja, v izrednih slučajih, je bilo slišati o nerednostih, a te nered-hosti navadno nisio bile nič hudega. Prišla |e po letu 1903 revizijska postava, ki naročuje zadrugam, da se pridružijo kaki Zvezi ali pa se morajo dati revidirati od sodnije, ^iisel je bila dobra, izvršitev slaba. V teh Zvezah se je namreč spojilo nadzorstvo z denarnim posredovanjem. Organizem Zvez l0 mlad, nsobje navadno mlado, ali vsaj v denarnih manipulacijah neizkušeno: in te-jhu mlademu ustroju se je po Zvezah naen-jh’at dalo v roke velikansko premoženje, vsake stvari sé mora človek učiti, mora do-ziveti in pretrpeti mnogo skrbi. Tako se uči dela sin zraven starega očeta, tako mladi 'd’adnik zraven starega izvedenega, v naših Zvezah pa nismo imeli dobe, kjer bi se pokorna. učili in 'tako je prišlo n. pr. pri heinški Centralkasi do poloma.
, Znano je, da pri nemški Centralkasi ni-jdo ni imel namena goljufati, nikdo ni kra-teh in vendar je prišlo do pogube! Kako °? Že navadni kmet mora silno paziti, ka-dar n. pr. prodaja ali kupuje konja. Bodi Pošten, bodi delaven, bodi varčen, bodi tre-^eh, vse to te ne varuje pred lažmi in hinavščino raznih mešetarjev: tukaj je treba Previdnosti, treba je biti trdnemu, da se braniš ljudi, ki brez ozira iščejo le svojo {°rist. Hujša je stvar pri trgovcu: Naj bo ' ^hi delaven, pošten, trezen: ne pomaga mn t'lc> Če se raznih agentov ne zna ubraniti, ki ra obsipajo z blagom, ki mu prigovarjajo sak nesmisel, ki mu obetajo najsijajnejše spehe za lastni dobiček. Agent služi svoje J^vizije, kupec pa naj se pokoplje, to jim
Podlistek.
V tatarski sužnostt.
Odlomki iz rodbinske kronike Aleksija >.	Zdanoborskega.
aPisal H. Siehkiewicz. — Poslovenil Š. K. (Dalje.)
Pežr!^aenkrat se prebudivši zapazil sem Pj-A 0’vVitko prikazen, ki se je bližala meni.
rižal sem se, ker v mesečini se mi je ki ’ da vidim duhove, bila pa je le Ila, .ie ^ ^osla v posodi vodo in olje. Umila mi ki^jd^o. namazala jih z oljem, vsedla se t0kle en? ter me gledala, dočim so ji iz oči vpr^^Uke srebrne solze. Tedaj sem jo
pjV1’ zakaj si prišla?«
»Z l '^e ^hnila, dvignila je oči k nebu: aj si me prezrl?«
Pilo	joka ni mogla nič govoriti. Ga-
lsU l0 srce in hotel sem jo objeti, ali v s.e mi' prikaže Marysjina slika in j® zbežala od mene.
lYi	' ZijjcZiCticl UU Illune:.
p°Ž geedal sem ji, da ne morem biti njen
i P°ti rrat^ niene vere ne; ona v svoji z naogla tega razumeti, prijela se -PPna rokama za glavo in odšla je, , . .Sleghila prišla.
c;1 t6 bji cfga dne sem se vrnil na delo, rePal m° •m čežj6) ker je bila hrana slaba. e 3e Sukiman, ki mi je rekel:
je vse eno. Še hujše je, če ljudje pustolovci izvedo za denar — pri neizkušenih ljudeh. Taki pustolovci so se strnili okrog Kaiserja v Trgu, potem so še pritegnili Weifìa v Celovcu, ter so molzli in sesali — hujše kakor pijavke: Nasvetovali so Kayserju, naj zida, zida, zida vse mogoče; ko je bilo pri Kayserju že vse izgubljeno, so mu prihiteli drugi na pomoč ter so potem pokopali še sebe. Vse zlo pa je izviralo iz tega, da je prišel velikanski denar v roke neizkušenim ljudem.
Zlo je prišlo od »Centralkase«, ne od posojilnic, in zato bi bilo primerno, postavno boljše urediti najprej denarne centrale.
Tega pa zakonski načrt, ki ga je vlaida predložila državnemu zboru, ne namerava. Pač pa hoče:
1. Urediti neomejeno jamstvo.
Naše posojilnice dajejo vlagateljem velikanske garancije. Take garancije, da se lahko reče: denar ni nikjer tako varno naložen, kakor v posoijilnjicah. Da, rekli bi, niti v državnih papirjih ne. Saj smo letos doživeli, da so ljudje, ki imajo svoj denar v državnih papirjih naložen, izgubili 10 odstotkov vrednosti. Ako je kdo imel 100.000 kron v državnih papirjih, je 10.000 K vred-nosti izgubil; ako bi bil imel v desetih posojilnicah v vsaki po 19.000 K vloženih, bi moral pri vsaki deseti posojilnici nastati polom, da bi bila škoda enaka.
V	posojilnicah jamčijo udje, to so ljudje, ki si izpoisojujejo denar, z vsem svojim premoženjem. Ako bi se kje v kaki posojilnici slabo gospodarilo, bi se spravljalo v nevarnost te posestnike, nikdar pa ne vlagateljev, ki niso udje in nimajo nobenih dolžnosti ali obveznosti, pač pa imajo pravico zahtevati, da se jim vloga v vsakem slučaju vrne.
To razmerje med udom in vlagateljem je silno hudo. Ud take posojilnice je tako-rekoč popolnoma izročen lastnikom denarja. Zato si je gotovo marsikdo, ki je prouče
„Te bom že upognil.“
Nato sem mu odvrnil :
„Moje telo boš že upognil, a vedi, da sem plemič in da imam neupogljivo dušo.“
In odšel je škripaje z zobmi.
Tako me je Bog kaznoval za ono hinavsko pismo ; da ga nisem pisal, ne bi bil tako postopal z menoj Sukiman, čigar hčer sem prezrl.
V	petek so prišli ponavadi sužnji, da se pogovore o preteklosti, in da bi peli žalostinke. Ko so me videli tako ponižanega, popadali so pred menoj na kolena in jokaje so govorili:
„Vaša milost je osramočena."
Jaz tega nisem razumel, ker je Kristus, ki je izhajal iz kraljevega rodu, bil še bolj zasramovan. Ujetniki, ki so vedeli za Suki-manove pogoje, so mi prigovarjali:
„Stori to, gospod, kakor da si sprejel prerokovo vero; ako storiš to navidezno, ne bodeš si omadeževal duše. Ko postaneš na ta način Sukimanov sin, izboljšal boš naše stanie, ker mi hočemo biti tvoji sužnji."
Bekel sem jim, da so oni podobni, če mi tako svetujejo, nemim živalim, ker si s takimi besedami omadežujejo usta. Niso mogli tega razumeti, da se ne spodobi ni samo navidez častiti preroka.
*7^ Odgovorili so mi: r^„Mi vsi bomo tukaj položili svoje glave, da nas ubijejo."
val Raifeizenov posojilnični način, mislil: »Ali ni neomejeno poroštvo prehuda stvar?« Nato se je navadno odgovarjalo: »Ni prehuda, ker še ni bilo nobenega slučaja nesreče.« A če bi ne bilo res nobenega slučaja, potem je tako jamčenje odveč, če se pa utegnejo dogajati taki slučaji, potem je »neomejeno poroštvo« prehudo; in to uvideva postavodajalec ter hoče tukaj stvari urediti.
Pravzaprav se moramo čuditi, da je ves svet slepo drvel za Raifeizenovim neomejenim poroštvom. Posojilnice bi bile zrasle tudi brez tega, in dandanašnji bi nikdo ne iskal tolikega poroštva, ljudje bi se zadovoljevali tudi pri kmečkih društvih z omejenim jamstvom, kakor se zadovoljujejo iz zaupanjem pri raznih bankah, ki zbirajo velikanske kapitale, pa ne jamčijo nič čez svoj rezervni fond in svoj akcijski kapital.
Nova postava bo glede jamstva razmere nekoliko uredila. Kaj pa se dandanes pravi neomejeno jamčiti? Neomejeno poroštvo nalaga dolžniku dvojno dolžnost: vsak dolžnik jamči vsakemu upniku z vsem svojim premoženjem, obenem pa jamči vsak dolžnik tudi, še zadrugi. Potemtakem bi se moglo zgoditi, da v slučaju konkurza zadruge z neomejenim poroštvom (take so posojilnice) vsak upnik toži in vzame poljubnega uda in mu zarubi premoženje; obenem pa ga lahko zarubi še zadružni odbor ali konkurzni oskrbnik, ki nalaga udom plačila, kolikor jih je treba, da se pokrijejo dolgovi. Dandanes more tak upnik nastopati brezobzirno, in bolj ko je brezobziren, sigurnejše pride do denarja. To bo v bodoče drugače: upniki v bodoče ne bodo več smeli rubiti posameznih udov; ta rubežen je dovoljena le odboru ali oskrbniku kon-kurzne mase, ki naj škodo razdeli na vse in vsak naj plača potem primerno svoto, ki pač odpade nanj.
S tem neomejeno poroštvo postane manj nevarno. Upati je, da se po strogih uredbah in po pametnem razvoju zadružništvu sploh
A oni so vztrajali pri svoji zahtevi. Ker Bog je odvzel ljudem nizkega rodu cenitev časti.
Ko je izvedel Sukiman tudi to, me je sklenil pokoriti z gladom. Ubiti in umoriti me ni hotel, ker me je preje ljubil. Tudi ni mogel storiti tega že radi Ile, ki ga je zelo prosila, ko je sklenil me ubiti, prosila ga je, da tega ne stori, in okrepljevala mu je nado, da se bom že jaz preje ali kasneje premislil in ugodil njegovi želji.
Tedaj je prišel zame čas velikega trpljenja... Zadela me je pričakovana beda. In ko sem pomislil na moje prejšnje življenje, na slavo, na svoje neomadeževano ime, ki so mi ga zapustili, stisnilo se mi je srce. Mislil sem samo na to, da tudi v sužnosti ne bodem onečastil plemiškega stanu, čigar samozavest sem nosil v srcu in ki tvori temelj velike poljske države.
Sukiman me je hotel še bolj ponižati ter mi je rekel nekega dne:
„Smeš jesti s psi in moreš vzeti ono, kar se jim vrže."
Ker nisem hotel, da bi se to zgodilo, živel sem se s kobilicami, ki sem jih nabiral na morski obali. V začetku sem dobil hrano od neznane roke, a slutil sem, da je to delala Ila. Kasneje so pazili nanjo, in ni mi mogla nič več pomagati. Ostale Tatarke ne samo, da niso imele usmiljenja z menoj, temveč so me celo nekoč preteple, da sem bil ves ranjen po životu.	(Dalje.)
zabrani vsaki večji polom. Mala škoda pa se popravi; saj od leta do leta rastejo rezervni fondi, lastno premoženje, kaikor se premožni posestnik ne ustraši več gospodarske nesireče, ki ga ne more uničiti, ker je dosti močan, tako bo tudi stanje naših denarnih zadrug od leta do leta bolj varno. Že manjše posojilnice razpolagajo danes z rezervnimi fondi okrog 10.000 kron. Še pred desetimi leti bi jih bila vsaka izguba v znesku 5000 kron uničila, danes nikakor ne več; večje imajo že fonde po 15, 20, 30 tisoč kron, varnost je vedno večja in če bi se uvedlo postavno zavarovanje posojilnic, kakor prekupec zavaruje ladjo, ki jo pošlje čez morje, kakor železnica zavaruje blago, ki je vozi, kakor se gotovina posojilnic zavaruje zoper tatove in vlomilce, če se zavaruje posojilnice po celi državi zoner nesreče, potem v neomejenem poroštvu ni nobene nevarnosti več in noben kreditni zavod ne more več propasti, kakor lastnik kmečke hiše ne, če je zavarovan in reidno dela. Redno delovanje posojilnic naj se nadzoruje in po nadzorstvu prisili, zoper nenadne nesreče pa se jih naj zavaruje.
(Dalje prih.)
Predlog
poslancev Grafenauer, Roškar, Gostinčar, Fon, Dulibič in tovarišev
glede obdačenja tujcev v Avstriji.
Z ozirom na okoliščino in dejstvo, da se državnih naprav in institucij, kakor: cest, železnic, sodišč, orožništva, pošte, brzojava kakor tudi bolnišnic in šol poslužujejo in jih zahtevajo tudi inozemci in so drugi domači obrtniki in delavci oškodovani po inozemskih podjetnikih in delavcih in mora več avstrijskih kronovin plačevati stroške transporta inozemcev, stavijo podpisaJni predlog:
Visoka zbornica skleni:
I.	Vsak v Avstriji se nahajajoč inoze-mec mora plačati letnega davka (državne pristojbine) v znesku 5 K. Podjetnikom se ta pristojbina lahko zviša.
II.	Oddaja te pristojbine se mora izkazati s prilepljen jem kolka v delavsko knjigo, domovinski list, obrtno dovoljenje ali obrtno koncesijo in se mora po preteku štirinajstih dni po prekoračenju meje, oziroma po nastopu dela, sme pa se tudi na mejni postaji izvršiti.
III.	Mladoletni, ki so zmožni za prislu-žek, in dijaki plačajo v enakem roku polovico te pristojbine, toda brez ozira na njihovo bivanje v Avstriji pred potekom enega leta.
IV.	V svrho uplačevanja te pristojbine naj se vsako leto izročijo prometu znamke do 5 K.
V.	Kontrola o uplačevanju te pristojbine pristoji političnim oblastim.
VI.	Delodajalci kakor tudi oddajalci stanovanj, ki dajejo prenočišče tujcem ali inozemskim delavcem delo, so za uplače-vanje te pristojbine ravnotako soodgovorni kakor njihovi nastavljenci.
VIL Vlada se poziva, da čimprej izdela na podlagi tega predloga zakonsko predlogo in jo predloži visoki zbornici v posvetovanje in sklepanje. Formelno se predlaga odkazanje predloga brez prvega branja pri-stojbinskemu odseku.
f Franc Vasti.
Prijazno je sijalo solnce v sredo popoldne, dne 22. t. m., ko smo stopali po ulici starodavnega Št. Vida ob Glini proti hiši usmiljencev, vsi potrti, žalostni. 46 duhovnikov in veliko število drugih ljudi iz Prevalj, Dobrlevasi, Celovca itd. je prišlo, da spremi k počitku v grobu mlado, upapolno srce, mlado, svežo moč. Tako gredo drug za drugim, mladi, najboljši voditelji koroškega slovenskega ljudstva, od katerih smo največ pričakovali. Za gospodom Rotterjem tako hitro gospod Vastel! Vrste slovenskih duhovnikov na Koroškem se vedno bolj krčijo; preobloženi z delom in požrtvovalni omagujejo in padajo kakor listje v jeseni. Ubogo slovensko ljudstvo na Koroškem!
Kaj si vendar zakrivilo, da ti Bog jemlje tvoje najboljše ljudi, tvoje dušne pastirje in narodne voditelje?
V ponedeljek, 20. t. m., je umrl na zavratnem legarju v Št. Vidu ob Glini v bolnišnici usmiljenih bratov gospod kaplan Fran Vastel.
Kako pretresljivo je zadela ta novica vsakogar, kdor je rajnega poznal. Tako mlad, močne in zdrave postave, in moral je v grob, tako delažejen, in smrt mu ni pustila več delati in za vse njegove velike zmožnosti in vrline se ni zmenila. Č. gospod Franjo Vastel je bil rojen 4. decembra 1884. leta pri p. d. Topliču v Lovankah, župnija Dobrlavas. Spoznavši njegovo nadarjenost in veselje za uk poslali so ga stariši na gimnazijo v Celovec. In niso bili varani v svojih upih. France je prinašal leto za letom odlična spričevala domov in po maturi šel v bogoslovje. Tudi bogoslovske študije je izvrstno dovršil in bil dve leti predsednik »Akademije slovenskih bogoslovcev v Celovcu«. Lansko leto 24. julija je daroval prvo svoje sveto daritev v Dobrlivasi. Toliko ljudstva, kar ga je bilo na novi maši, in vsi so bili veseli in ponosni na gospoda novo-mašnika. Štirinajst dni nato je že nastopil svojo prvo in zadnjo službo kot kaplan v Prevaljah, kjer je delal za verno slovensko ljudstvo do zadnjega tedna z veliko požrtvovalnostjo in vročo ljubeznijo. Piscu teh vrst je še pred kratkim izrazil svojo željo, nadaljevati svoje študije, da bi postal doktor sv. pisma, a Gospod ga je poklical k sebi, ker je že v kratki dobi storil veliko. Postal je žrtev svojega stanu! Ko je pred kratkim sprevidel bolnega otroka, je bilo po njem! Čutil je bolezen v sebi, pa upal je, da jo bo njegova krepka narava premagala ter je do zadnjih dni pred smrtjo opravljal svoje stanovske dolžnosti ter hodil v šolo, dokler ga bolezen ni položila na postelj. Prepeljali so ga iz Prevalj v Št. Vid, kjer se je bolezen razvila v legar. Pogreba se je udeležila velika množica slovenskega ljudstva. Mogočen pevski zbor je zapel rajnemu v slovo pred bolnišnico in ob grobu slovenski žalostinki. Sprevod je vodil gosp. župnik Riepl ob asistenci tovariša rajnega, č. g. kaplana Stiha, in sošolca g. kaplana Zedischnigga. Med pogrebci smo opazili kot zastopnika bogoslovnega semenišča č. gosp. podravnatelja Lamprechta in g. bogoslovnega profesorja Wetta S. J., g. dekanijskega administratorja Mihla, g. župnika Walcher-ja, g. kn. šk. dvornega kaplana Lasserja itd. G. Riepl je govoril tudi ganljivo nagrob-nico. Rajni je iz srca ljubil slovensko ljudstvo, svoj materni jezik in je bil vnet in je-klenovztrajen naroden delavec. Sedaj čaka svojega in narodovega vstajenja na tuji zemlji, daleč od svojih ljubih domačih in prijateljev. Naj mu bo lahka! Njegovi blagi duši pa bodi Bog obilen plačnik. Vrli Topli-čevi rodbini izrekamo iskreno sožalje!
Slpni, podpiral jr z inni»!
Dnevne novice in dopisi.
Prvi ženski shod v Celovcu. Prvi ženski shod, ki se je vršil dne 19. novembra 1911 v hotelu Trabesinger, se je kljub slabemu vremenu vršil sijajno. V obilem številu je bilo zastopano celovško ženstvo in tudi iz dežele kakor iz Grabštanja, Št. Tomaža, Pliberka, Pokrč, Št. Peter pri Grabštanju, Žihpolja. Po pozdravu podpredsednika Kršč. soc. zveze, nastopila je kot govornica gospodična Ida Šteharnik. Prišli so časi na Koroškem, da stopimo tudi me slovenske žene in dekleta na plan. Slovenski narod je v nevarnosti, morala pada na Koroškem, toda Slovenci so še boljši del in te je treba zadržati. Sudmarka kupuje naša slovenska posestva. S šolo nam hočejo vzeti slovensko govorico, hujskajo otroka proti materi. Zato poštene in verne slovenske ženske pomagajmo. Prišel bo čas, ko bo tudi žena stopila v javno delovanje in zato se je treba organizirati. Nastop gdč. Ide Šteharnik je bil krasen. Videli smo v njej govorniško zmožnost. Koliko talentov tiči zakopanih! Mi jih moramo dvigniti. Dr. Cukala je v svojem go-
voru povdarjal, da izobrazbe potrebuje tudi ženska. Posebno potrebuje izobrazbe koroško ženstvo, ker je ne dobi v šoli. Zategadelj nam je potreba organizacije. Podpredsednik Sl. kršč. soc. zveze dr. Ehrlich, je podal načrt za žensko organizacijo. Posebno pozornost je treba obračati na Celovec. Tukaj je središče, v katero pridejo dekleta iz dobrlo-vaskega, velikovškega okraja, tudi iz Kranjskega in Štajerskega. Pogubijo se le prepo-gostoma v celovškem nemoralnem močvirju. V Št. Rupertu pri Celovcu je 2 do 3000 Slovencev, treba jih je moralno in narodno dvigniti, a ne s plesi in veselicami, kakor delajo to soc. demokrati, ampak s poštenim verskim poukom. Ob koncu so zapele udeleženke še par lepih pesem. Začetek je storjen, sedaj pa na delo!
Najvišje odlikovanje. Cesar je podelil ravnatelju c. kr. samostanske gimnazije v Št. Pavlu, č. g. duh. svetovalcu o. Emilijanu Hriberniku naslov vladnega svetnika.
Zbolel je ekscelenca premilostni gospod knez in škof dr. Jožef Kahn, ki biva v samostanu na Tannenbergu nad Gosposve-škem polju, odkar je resigniral.
Pred upravnim sodiščem se bo 2. grudna ob pol 1. uri popoldne vršila javna ustmena razprava o pritožbi č. g. Jožefa Miklaviča, župnika v Gorjah na Žili, zoper koroški deželni odbor v zadevi oproščenja občinskih doklad.
Redni delavski shod v Celovcu. V soboto zvečer, dne 18. t. m., se je vršil delavski shod v prostorih hotela »Trabésinger«. Govorila sta na tem shodu č. g. Smodej in č. g. Trunk iz Beljaka. Prvi nam je v svojem premišljenem govoru pojasnil najno-vejše delovanje državnega zbora. Navedel nam je prave vzroke, zakaj državni zborne pride do rednega dela. Č. g. Trunk, župnik iz Beljaka, nam je razjašnjeval o amerikan-skih Slovencih in o Ameriki sploh. Slovenci se premalo zanimajo za svoje brate onkraj luže. Z velikim zanimanjem smo sledili njegovemu predavanju in izrekamo gospodu zahvalo. G. govornik je obljubil, da pride še na kak naš shod in nam pojasni še druge razmere v Ameriki.
Velik ženski shod v Pliberku. V nedeljo, 19. t. m., ob treh popoldne se je vršil krasen dekliški shod v »Narodnem domu« v Pliberku. Dekleta in žene so kljub slabemu vremenu prihitele na shod iz daljne okolice: iz Vogrč, Blata, Libuč itd. Na shodu, katerega je otvoril g. kaplan Hornbòk, je govoril g. dr. Rožič iz Celovca. Omenjal je veliko važnost in pomen prvega dekliškega shoda v Pliberku, ki naj bo začetek in podlaga bodoče, širše in krepke ženske organizacije slovenskih žen in deklet na Koroškem. Verske, narodne, politične in splošne življenjske razmere zahtevajo, da se tudi naše vrlo ženstvo čim tesneje združi in organizira. Govornik je pokazal veliko potrebo take močne ženske organizacije, ki bo varovala naše družine propada ter branila svojo lepo slovensko domovino. V drugem delu svojega govora je govornik temeljito obrazložil velik pomen in nujno potrebo večje ženske izomike za naše gospodinje in dekleta. Našim ženam, dekletom je treba več poduka, več izobrazbe. Treba jim je, da pridno berejo dobre knjige in poduč-Ijive časopise. V tretjem delu je govornik navajal razne gospodinjske šole in naprave, v katerih naj bi se naše bodoče gospodinje učile praktično, umno gospodinjiti. Vse te zahteve pa se bodo izpolnile, ako se bodo naše žene in dekleta združile v eno krepko, enotno, složno žensko organizacijo za celo slovensko Koroško. Le potom združitve bdo naše žene in dekleta dosegle, da se bode njih ugled povzdignil, pa tudi hišno blagostanje, ki pelje k zadovoljnosti in sreči, pomnožilo. V slogi, edinosti in ljubezni ter v nepretrganem delu je moč in napredek. — Govornik je za svoj poučljiv in poljuden govor žel odkrito prisrčno zahvalo od vrlih poslušalk. — Dekleta in žene! Le vrlo, neustrašeno in složno naprej! Vedite, da delate za sebe, za svojo družino, za svoj narod!
Mrtvega moža so našli v gozdu nad Ve-trinjem drvarji. Zdravnik je dognal, da je moral ležati tam že dolgo. Izprva so sumili
Imate bolečine?
Revmatične, protinske, v zobeh, glavobol? Ali ste se po prepihu ali drugače prehladili? Poskusite vendar bolečine utehajoč1 zdravilni in krepčujoči Fellerjev fluid z znamko „Elza-fluid“. Ta je v resnici dober! To ni samo reklama! Dvanajsterica za poskušajo 5 kron franko. Izde-lovatelj samo lekarnar Keller v Stubici, Elza-trg št. 67 (.Hrvaško).
Unior, pozneje pa so našli v bližini revol-rer in se je mož najbrž sam ustrelil. Na sebi h *rijei suknjo z napisom tvrdke : Ivan Ma-.0rič, Ljubljana. Iz tega bi se dalo soditi, Taje Ljubljančan ali da je bival vsaj blizu ^ubljane.
Posl. Grafenauer za občino Tolsti vrh
^osi. Grafenauer je vložil dne 9, listopada ^ državnem zboru sledeč nujni predlog: ■-ke 26. avgusta t. 1. se je v občini Tolsti m v političnem okraju Velikovec na Kolškem utrgal grozen oblak, vsled česar se sicer mirni potok Selovec v kraju Dobrije sPremenil v divji hudournik in v teku ene kre popolnoma uničil vse mostove in bližnje k°ti, povzročil udiranje zemlje in zasul Precejšnji del zemlje v dolini ter s tem med kttiošnjim prebivalstvom povzročil obupen P°ložaj. Narejeno škodo bo z ozirom na neugodno lego uničenih predmetov, potrebne Preložitve več potov, zazidanje zoper udi-,akje zemlje in vsled drugih sedanjih de-avskih moči komaj mogoče popraviti z keskom 8 do 10 tisoč K. Občina Tolsti vrh kkjČuje direktnega davka 6513 K .89 vin. in °kcinskih doklad 75 odstotkov. Razventega Sl 3e naložila ta občina za stavbo šol, cest in stroške za reveže kakor tudi za zadol-uev deželni blagajni skupen dolg okroglo k-oOO K. Prebivalci te občine so po večini elo revni hribovski kmetje in je že nji-k°va samohranitev heroičen čin. Da bi najdene svote mogli sami pokriti, je samo-ksebi umevno popolnoma nemogoče in 0 tem manj, ker so bili prebivalci te občine t.adnji čas hudo oškodovani vsled slabe le-ke in živinskih kužnih bolezni. Podpisani predlagajo: Visoka zbornica skleni: Občini Justi vrh v političnem okraju Velikovec na koroškem je v poravnavo vsled povodnji o- avgusta 1911 nastale škode dovoliti iz-ktna podpora iz fonda za pomoč vsled iške, oziroma odstraniti vsled te povodnji ovzročeno škodo na državne stroške. For-z emo se predlaga odkazati predlog odseku 3 Pomoč vsled stiske oškodovanim. Dunaj, kstopada 1911. (Slede podpisi.)
^ Celovec. V prostorih slov. kršč. social-j^.ga društva se je vršil socialni kurz, ki je Lo^rednje obiskan. Vodil je kurz tovariš Ve jkik. Tovariš Vajncerl je govoril o lepem ki	,^ov- M°lk je govoril o časopisih
s^hjigah. Društveni konzulent o postanku b ia- V debato so posegli sledeči tovariši: iti bjndaš’ M' Ber&unc, F. Rozman, Ravnik
leP0 se osnažijo obuvala le, grabite čistilo za čevlje »Sava«, katero j)0 A. Kregar v Ljubljani. To čistilo je koma neškodljivo in omehča tudi naj-86 usnje.	|
tùN 1*10 J"e zdlavil divino. Neki Jožef La-btj g1 ml- iz Celovca je prodajal v Otočah %teIovcu steklenice z napisi »Spienx« in že^Utralo« kot zdravilo zoper kužno bolest Ila gobcih in parkljih in je za vsako plkklenico zahteval 10 K. Orožniki so kibji	steklenice	pri peterih posest-
bjgj/1 ovadili zadevo državnemu pravd-rjU’v_da sleparja vtaknejo v luknjo. sk0n — slovenski. V Tržiču na Gorenj -boVG »k Slovenci pri občinskih volitvah 19. Tržig{~ra za veclno pomeli z nemškutarijo. IztOPrt ? Uohil torej popolnoma narodno lice. baron ^ odbornikov je dobila S. L. S. 11, k a v u° - napredna 6 in Nemci 1 odborni-bjega 5Vem razredu, tovarnarja in doseda-'jj zkpana Karola Mallyja,
^b N0vasne umetniške razglednice za Božič "^lovena^0 kodo izšle v kratkem v zalogi sbb0	Straže«. Vse p. n. trgovine pro-
>t’ aJ se pri naročanju božičnih in no-^kzglednic ozirajo na razglednice jUbuj Straže«, katere je naslikal pri-°kč. °v- umetnik akad. slikar gosp. Vav-
Lubrfl°tJe- (Nesreča.) V nedeljo, dne ju, pe];’Se. je p. d. Rejan, kmet v Medgor-
da ^bto1 ^Z- Celovca; Pet minut pred svo-Sl si je jA Je tako nesrečno padel z voza, Žri Ueža /0raB ^evo nogo nad kolenom. Ne-žeo ° Wrr-Ukuj P- Habernik peljal v de-0 ig štilsnico, kjer se zdaj zdravi. Ima Dni	nedorasle otroke. Naše sožalje!
Va>J.Vec	Žili- (Nenavaden grob.)
je U iz 2ii'ain^ koplje na pešpoti mednji-iak a*etel j!6. v Poddobrovo pesek. Pri tem bo))° ^a biPl'a^ PlD|V0 pod površjem, zemlje, PotL^ubokn0 izk,opal° s plugom, ki bi malo ' °’	()nv> °ra ’ ak° ne bi bilo ravno pod
10 ohranjeno človeško okostje.
Kako je pač prišlo sem? Ali se je zgodil kdaj kak zločin ali kako?
Strojna nad Prevaljami. (S m r t) nam
je vzela dne 17. t. m. pošteno in pridno Slovenko Marijo Obretan, rojeno Schàfer. Pokojnica je bila žena tukajšnjega kmeta po dom. Šapka. Rajnica je bila stara šele 23 let, omožena pa komaj štiri in pol leta. Sirota je bila v postelji že od Velike noči sem in jo je mučila menda sušica. Pokopali so jo novi gospod župnik iz Št. Danijela na pokopališču sv. Urha v Strojni. Žalostnemu možu in vsem sorodnikom naše preiskreno sožalje! N. v m. p.!
Odlikovan Jugoslovan. Na mednarodni razstavi v Rimu je dobil prvo nagrado hr-vatski umetnik kipar Ivan Meštrovic. Nagrada obstoji iz zlate kolajne in darila v znesku 50.000 lir.
Prof. dr. Klebs, Berolin, piše: Odlične učinke od toliko strani potrjene naravne Franc Jožef-ove grenčice sem imel i jaz priliko preizkusiti z najboljšim uspehom pri različnih bolezenskih stanjih, zlasti tudi pri tuberkuloznih. Videl sem, da je „Franc Jožef-ova voda“ odstranila v začetku procesa nastalo zaprtje, ne da bi se pozneje pojavila toli nadležna driska.	3
Timenica. (Inštalacija.) V nedeljo, 19. t. m., se je vršila v prijazni Timenici inštalacija g. župnika Ivana Serajnika. Kljub najslabšemu vremenu je prišlo počastit Iju-beznjivega sobrata enajst gospodov duhovnikov. Milostljivi g. prošt Gregor Einspieler je govoril kratek, pa pomenljiv in lep nagovor. Pridigoval je č. g. dr. Arnejc, župnik iz Žrelca, in pri sveti maši sta asistirala novemu g. župniku dva gg. Serajnika, Volbenk in Peter. Veseli del v župnišču je bil res vesel in so se vrstile pesmi in napitnice. Nabralo se je tudi za »Slov. Stražo« 15 K 71 h. G. Ivanu kličemo: Na mnoga leta!
Borovlje. (800 K odnesla.) 16. t. m. je nesla služkinja pri lesnem trgovcu Rainerju z malim dekletom 800 K na pošto. A služkinja, doma iz Nemčije, je namesto, da bi denar oddala na pošto, pobegnila ž njim. Malo dekle je ostalo samo, a o služkinji ni bilo ne duha ne sluha. Ko to> zapazijo, jo takoj začnejo iskati po Borovljah, orožniki so se razkropili, brzojavilo se je na vse strani, a še do torka ni bilo nobenega znamenja, da bi jo bili kje ujeli. Ker še ni bila oddala poselskih bukvic, se ne ve za njeno ime in to ji olajšuje beg.
Poročilo mlad. knjižnice na Ojstrici.
Knjižnica šteje 183 knjig, izmed katerih je 133 dobro ohranjenih in 50 pa jih je deloma popraviti, kar se bo tudi zgodilo. Knjižnico je obiskovalo 19 fantov in 28 deklet, katerim se je v desetih mesecih izposodilo 677 knjig in sicer fantom 159, dekletam pa 518. Torej pride na enega fanta 8’4 in eno dekle pa 18 5 knjig na leto. 30 knjig se je pa izposodilo raznim odraščenim osebam.
Poslano. Smatram pod svojo častjo, da bi se prerekal z dopisunom v »Freie Stim-men« z dne 18. novembra 1911, ki me je prav po nemškonacionalni maniri napadel, ter mi lažnjivo podtika stvari, katerih ni-' sem nikdar zakrivil. Pozivam ga, naj stopi na plan ter mi naznani svoje ime, da se zmeniva pred c. kr. sodiščem. — Št. Danijel, 21. novembra 1911. — Fr. Božič, župnik.
Črna. (Stavbeno gibanje.) Letošnje leto se je pomnožilo število naše vasi za štiri številke, in sicer so si postavili hiše trije rudarji in en tesar. Stanovanj tukaj zelo primanjkuje in so se ista od lanskega požara sem zelo podražila. Gostilničar gospod Prislan si je zgradil na mestu prejšnje Trogarjeve bajte zelo lepo in lično vilo, v katero bo vzel več stanovalcev. S tem bo za nekaj časa pomanjkanju stanovanj po-magano, a se ne bo poznalo veliko, ker število tukajšnjih oženjenih delavcev hitro raste. Baje je g. rudarski oskrbnik odredil, da dobi delavec-rudar, ki bi si hotel postaviti svoj dom, od tukajšnje bratovske sklad-nice zemljišče na eni parceli Lamprehtove kmetije, ki je last bratovske 'skladnice. To bi bilo vse hvale vredno!
Velikovec. (Ali ni to škandal?) Zadnjo nedeljo so v našem c. kr. davčnem uradu cel dan popravljali mizarska dela. Ali ni to pohujšanje za ljudi? Ali bi se ne mogle enake poprave izvršiti delavni dan? Kaj rečejo k temu višje oblasti? Upamo, da se kaj takega v bodočnosti ne bo več godilo. V cerkvi c. kr. davčnih uradnikov z zelo malimi izjemami nikdar ne vidimo; zraven pa
Veste
moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala!
Pri
pralnem ekstraktu »Zenska hvala"
sem se pa
sama prepričala,
da jeoajboljši in naj zanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako bétenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala“ namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto.
nedeljo na ta način onečaščujejo. In poleg tega hoče biti ta stranka, h kateri pripadajo ti gospodje, posebno pri volitvah, skoraj bolj katoliška, kakor duhovniki sami. »Po njih sadu jih boste spoznali«. Ali tudi gostilniški nauki luterš-vikarja Haupta nič ne izdajo?
Velikovec. (D r u š t ve n o zborovanje) zadnjo nedeljo je bilo kljub zelo neugodnemu vremenu precej dobro obiskano. Pogrešali smo moške, teh smo‘pričakovali več. Veselo pa je, da se mladina, mladeniči in mladenke, vedno bolj zanimajo za naša poštena zborovanja. Mladina je naša bodočnost. Prvokrat je nastopil mladenič Lavo-slav R i e d 1 in zelo spretno ter stvarno govoril, povdarjajoč, da imamo tudi Slovenci zelo častno zgodovino za seboj v vsakem oziru, zlasti pa kar se tiče junaštva naših pradedov, ki so kri prelivali za našo domovino in nam jo ohranili. Zato moramo biti ponosni in nikdar se ne smemo sramovati, da smo sinovi in hčere slovenskih mater! Naši nemškutarski učitelji nam kaj takega ne povedo. Društvo pa mora biti ponosno, ki vzgaja take mlade moči. Kaj je boljše? Ali udeleževati se društvenih zborovanj ter tam sodelovati kot govornik, tamburaš, telovadec itd., ali pa popivati, kegljati, kvartati, priduševati in prepirati se po gostilnah. Slovenska mladina, v slovenskih katoliških društvih je tvoj dom! — Č. g. župnik Fr. T r e i b e r je na kratko govoril o mohamedanizmu (ali turški veri). —-Tretji govornik č. g. J. D o b r o v c je z vzgledi iz zgodovine in sedanjega časa ne-pobitno dokazal, da je pravi in resnični napredek (fortšrit) le tam, kjer je tudi dejanska vera, ki nam zapoveduje ljubezen do bližnjega. Nalsprotniki so zapustili verske resnice in pri njih se vidi nazadovanje na celi črti. Njihov hvalisani »fortšrit« je le laži-fortšrit. — Naša vrla dekleta so uprizorila šaljivo igro »Kukavica modra ptica« zelo spretno in dovršeno. Vsaka igralka zasluži popolno zahvalo. — Pristopilo je zopet šest udov. Tiste, ki še niso pri društvu, bi opozarjali na društvena pravila, da se za vsakim umrlim udom opravi ena sveta maša. »Lipa« raste in napreduje.
Nočemo biti nahodni, hripavi, zasliženi, ne kašljamo, nismo slabotni, nismo nervozni ; mi rabimo Fellerjev fluid z znamko „Elsa-Fluid“. Dvanajsterica za poizkušajo 5 kron franko. Mi imamo dober tek, zdrav želodec, nimamo slabosti, zato pa imamo Fel-lerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice“, 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št 67 (Hrvaško).
Iz Rožeka. Naša nemčurska gospoda se strašno boji prihodnjih občinskih volitev, zato skuša pri naših omahljivcih z vsemi mogočimi sredstvi in lažmi.
Zapfeniens.
Z^pSeufsEo.
Kakor se
kaže, mora rožeški nemškutariji že slabo presti, da na vse mogoče načine direktno in indirektno vse, kar nemčursko leze in gre, agitira. Slovenci! V novi rožeški občini kar na noge in vsi k valitvam! Pokažimo, da ne maramo več biti sužnji rožeških uradnikov, doktorjev, učiteljev, knezovih uslužbencev in drugih rožeških škricov. Pokažite, da že sami znate gospodariti in volite v občinski zastop odločno slovenske kmete, katerim morete z mirno vestjo zaupati, ki so z vami vred prizadeti in oškodovani, da se morajo vojskovati za domačo grudo.
lUplgSlggi©»
Obirsko. (Društvo.) V nedeljo, dne 12. t. m., je bil pri nas dobro obiskan shod, na katerem je bilo ustanovljeno izobraževalno društvo »Obir«. G. dr. Jesenko, ki je prišel kljub slabemu vremenu obiskat nas, je v poljudnih besedah razložil pomen in korist takega društva, posebno za sedanji čas. Nato je pristopilo društvu 40 članov. Dal Bog, da bi to društvo dobro uspevalo! Gospodu govorniku se prisrčno zahvaljujemo. Skoro celo leto smo videli delavce v župnišču, ki se je popravilo; zdaj je vendar izgotovljeno; da imamo lepo in čedno župnišče.
Vsak zaveden Slovenec hvali papir iz tovarniške zaloge »Slovenske Straže«. Naravno ker je najboljši in najcenejši! Priporočamo župnim in občinskim uradom, krajevnim šolskim svetom in sploh vsem, ki rabijo papir, naj ga nar oče pri »Slovenski Straži« v Ljubljani. Trgovci dobe znaten popust. Vzorci brezplačno na razpolago.
K »Slovenski kršč. soc. zvezi za Koroško« je pristopilo »Sl. kršč. soc. izobraževalno društvo v Žvabeku«. (Št. 38.)
Podklošter. (P o ž a r.) Dne 16. novembra je pogorelo pri Majerju v Sevčah. Zgorelo je vse razun hiše. Škode je več tisoč kron, ker je vse imel že doma spravljeno; zavarovan je pa za le nekaj sto kron. Zažgali so menda otroci, vendar se n& ve nič gotovega. Le to ljudje govore, da Bog še živi in kaznuje tiste, ki ne posvečujejo Gospodovih dnevov. Nesrečni gospodar menda ni šel nobeno nedeljo ali praznik k sv. maši, ampak raje delal. Kaj mu to sedaj koristi!
Iz Možice. Ko sem pred kratkim hodil skozi možiško vas, kjer bi bil skoraj obtičal v blatu, čez Bleke, sem videl grozno zanemarjeno občinsko (subvencionirano) cesto v možiški občini. Poživljam gospoda župana, da da cestne jarke, ki so čisto zaraščeni, da mora voda teči po sredi ceste in ima že cele struge, popraviti ter navoziti šuta. Gospod župan in obenem tudi cestni načelnik, ali ne poznate občinskega reda v zadevi cest, ki zapoveduje, da se morajo občinski poti in ceste v jeseni popraviti. Vprašam, zakaj ima c. kr. cestni mojster nadzorstvo tudi čez občinske ceste? Ali ne vidi nereda na možiški občinski cesti? Opominjam tudi koroški deželni odbor v Celovcu, da pregleda, za kaj izdaje subvencijo. Ako se poprava ceste ne zgodi kmalu, se bodem pritožil na koroški deželni odbor v Celovcu.
P o t o v a 1 e c.
Politične vesti.
Rekonstrukcija ministrstva.
Niso se še ogreli stolčki Sturgkhovih ministrov, je že zavladala v ministrstvu kriza. Da Sturgkh zadovolji Poljake, ki so imeli v njegovem ministrstvu samo enega (ministra, je moral finalnčnj minister dr. Mever odstopiti. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji minister za Galicijo vitez Zaleski, za poljedelskega ministra Čeh dr. Braf in za gališkega ministra posl. Dluosz.
Turško-laška vojska.
Lahom prede slaba. Turki in Arabci se ne spuščajo v velike boje, pač pa neprestano napadajo v malih oddelkih Lahe ter jih izzivajo. Se jim nič ne mudi. Menda nameravajo Lahe zvabiti v puščavo, da bi jih tam mogli našešlkalti, predno dobijo Lahi
potrebne rezerve. Lahi se pa v utrdbah tudi bolje počutijo kakor v puščavi in ne marajo ven! Iz Rima se poroča, da hoče Italija najeti 65 milijonov lir za pokritje vojnih stroškov. Laško brodovje križari v Egejskem morju, pa se ne upa napasti turških postojank, ker so Avstrija in druge države dale Laški razumeti, da ne bi mogle mirno gledati, če bi začeli Lahi vojno tudi ob Egejskem morju in tako naravnost oškoditi trgovino drugih držav.
Iskrena prošnja.
Mrzli zimiski čas se nam zopet približuje. Kateri človekoljub bi pač ne imel sočutja z ubogimi šolskimi otroci, ki jih tudi v tem hudem času kliče dolžnost v šolo. Okrog 200 otrok obiskuje letos zopet našo »Narodno šolo« in večina teh otrok so otroci ubogih staršev in nujno potrebujejo za zimski čas obuvala in tople obleke. Naznanjamo zato p. n. dobrotnikom naše slovenske šolske mladine, da nameravamo tudi letos napraviti, in sicer na kvatemo sredo dne 20. decembra t. L, na korist ubogih otrok naše šole običajno božično slavnost. Obsežne priprave za to slavnost se že vršijo. Zaupljivo se tedaj obračamo do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, da naj blagovolijo tudi le-. tos priti nam na pomoč z obilnimi darovi v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je čas do nameravane slavnosti že kratek in nakupovanje in razvrstitev darov za toliko otrok naše čč. šolske sestre zelo mnogo časa in truda stane, tedaj dodamo še to prošnjo, da se nam blagovolijo darovi prav kmalo poslati. Za vso naklonjenost in darežljivost se že v naprej iskreno zahvaljujemo.
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 21. novembra 1911.
Vodstvo »Narodne šole«.
Drnštveno gibanje.
Soc. kurz v št. Janžu v Rožu. Slovenska kršč. soc. zveza priredi dne 13. decembra v Št. Janžu v Rožu enodneven socialen kurz. Natančnejši spored in čas se priobči v prihodnji številki »Mira«. Mladeniči iz Roža, agitirajte za veliko udeležbo!
V Javorjah nad Črno se vrši prvo adventno nedeljo dne 3. decembra t. 1. dopoldne po sv. maši gospodarsko zborovanje, ki ga priredi pododbor Zadružne zveze v Celovcu. Govoril bo zadruž. revizor g. Ludovik Schòff iz Celovca. Ker so na vzporedu važne stvari, pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
Na Krčanjah v gostilni pri »Mežnarju« se vrši v nedeljo dne 26. t. m. popoldne po božji službi ustanovni shod Hranilnice in posojilnice za Krčanje, na katerem govori zadružni revizor g. Ludovik Schòff iz Celovca.
Prevalje. Zaradi skrajno neugodnega vremena se ni mogel vršiti mesečni shod delavskega društva. Odbor je sklenil, napraviti prihodnje zborovanje del. društva dne 17. decembra, pri katerem bodo nastopili naši fantje z božično igro »Na betlehemski poljani«. Pridite torej prihodnjič v prav obilnem številu.
Vabilo na III. veliki ženski shod, ki se vrši dne 3. decembra 1911 ob 3. uri popoldne v Narodnem domu v Velikovcu. Spored shoda: Pozdrav predsednika Slov kršč.-soc. Zveze. I. govor: Razmere na Koroškem zahtevajo sodelovanje ženskega spola na versko-narodnem polju. II. govor: Kako se razlikuje krščanska žena od poganske, liberalne in socialdemokratične žene. III. Slučajnosti. Odbor Slov kršč.-soc. Zveze. — Pristop na shod imajo samo ženske. — Pr-
ve dni meseca septembra se vrši IV. veliki ženski shod v Dobrlivasi. Natančnejši spo-red prihodnjič.
Črna. Slov. kršč.-soc. delavsko društvo ima svoj prvi občni zbor v nedeljo, 3. decembra, ob pol 1. uri popoldne v svojih pr°' štorih gostilne pri Drofelniku. Dnevni red: Pozdrav predsednika, poročilo starega odbora, volitev novega odbora, govor, predlogi in slučajnosti. Uljuldno se prosi za udeležbo vseh članov društva. — Odbor.
Črna. Slov. kršč.-soc. del. društvo upri' zori dne 2. decembra ob pol 8. uri zvečer igro »Turški križ« in v nedeljo ob 3. uri pO' poldne se bo igra ponavljala. Za obilno udeležbo prosi odbor.
Cerkvene vesti.
Sodaiiteta Ss. Cordis vabi na sestanek V četrtek dne 30. novembra ob pol 2. uri v »Delavskem domu«.
Upokojen je g. Avg. N etuschid. župnik v Obermillstattu. Na njegovo mesto pride kot provizor č. g. N a n e r iz kongregacije Jezusovega Srca na Solnograškenr
Prestavljena sta gg. kaplana:	Anton
Intihar iz Dobrlevasi v Prevalje, IV-K a t n i k iz Šmihela nad Pliberkom v Do-brloves.
Umrl je dne 20. listopada č. g. Franj0 V a s t e 1, kaplan v Prevaljah pri usmiljenih bratih v Št. Vidu. N. v m. p.!
Razpisani ste župniji P ò 11 i n g do 29-decembra tek. leta (patron verski zaklad)! W e i s t r i a c h do 29. decembra t. 1. (pa' tron verski zaklad).
Gospodarske stvari.
RAZGLAS.
o prihodnjem tečaju podkovske šole c. k*-kmetijske družbe v Ljubljani.
Nov šolski tečaj na podkovski šoli c. kr-kmetijske družbe kranjske v Ljubljani s® prične dne 1. januarja 1912.
Poleg podkovstva se učenci podkovsk6 šole uče tudi ogledovanja živine in mesa. ,
Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo- za sprejem ter ji priloži:	1-
Krstni list. 2. Domovinski list. 3. šolsk0 spričevalo. 4. Učno spričevalo v dokaz, da se je- podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru. 5. Župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju.
Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati na svojo stroške, niti ne morejo pričakovati podpore -od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pid kmetijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še: 6. Ubožni list in r Potrdilo, da je bil že dve leti za kovaškega pomočnika.
Prošnje za sprejem, ki so koleka proste-naj se do
do 15. decembra i. 1.
pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani.
Šolski tečaj bo trajal do konca juhi' ja 1912.
Kdor napravi skušnjo iz podkovstva» more postati po postavi iz leta 1873. pod' kovski mojster; brez skušnje pa ne mori nihče dobiti patenta za zvrševanje podkoV' ske obrti.
Pouk v podkovski šoli je brezplačen-učenci morajo skrbeti le za hrano in ri učne knjige. Stanovanje imajo učenci v š°l' skem poslopju.
Učenci naj se zglase en dan pred pri' četkom tečaja v podkovski šoli, Poljansk3 cesta št. 57.
Ker je po slovenskih deželah še vedri? premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ri
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če volj cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrstO'
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolj^1» “pravega : Franckaiz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno I0 onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
umor, pozneje pa so našli v bližini revolver in se je mož najbrž sam ustrelil. Na sebi je imel suknjo z napisom tvrdke: Ivan Mahorič, Ljubljana. Iz tega bi se dalo soditi, da je Ljubljančan ali da je bival vsaj blizu Ljubljane.
Posl. Grafenauer za občino Tolsli vrh
Posl. Grafenauer je vložil dne 9. listopada v državnem zboru sledeč nujni predlog: Pne 26. avgusta t. 1. se je v občini Tolsti vrh v političnem okraju Velikovec na Koroškem utrgal grozen oblak, vsled česar se je sicer mirni potok Selovec v kraju Dobrije spremenil v divji hudournik in v teku ene ure popolnoma uničil vse mostove in bližnje Poti, povzročil udiranje zemlje in zasul Precejšnji del zemlje v dolini ter s tem med tamošnjim prebivalstvom povzročil obupen Položaj. Narejeno škodo bo z ozirom na neugodno lego uničenih predmetov, potrebne Preložitve več potov, zazidanje zoper udiranje zemlje in vsled drugih sedanjih delavskih moči komaj mogoče popraviti z zneskom 8 do 10 tisoč K. Občina Tolsti vrh Plačuje direktnega davka 6513 K 89 vin. in občinskih doklad 75 odstotkov. Razventega sl je naložila ta občina za stavbo šol, cest in za strpške za reveže kakor tudi za zadolžitev deželni blagajni skupen dolg okroglo 30.500 K. Prebivalci te občine so po večini zelo revni hribovski kmetje in je že njihova samohranitev heroičen čin. Da bi navedene svote mogli sami pokriti, je samo-obsebi umevno popolnoma nemogoče in to tem manj, ker so bili prebivalci te občine zadnji čas hudo oškodovani vsled slabe letine in živinskih kužnih bolezni. Podpisani Predlagajo: Visoka zbornica skleni: Občini Tolsti vrh v političnem okraju Velikovec na Koroškem je v poravnavo vsled povodnji ~6. avgusta 1911 nastale škode dovoliti izdatna podpora iz fonda za pomoč vsled stiske, oziroma odstraniti vsled te povodnji Povzročeno škodo na državne stroške. For-urelno se predlaga odkazati predlog odseku Za pomoč vsled stiske oškodovanim. Dunaj, ^ listopada 1911. (Slede podpisi.)
Celovec. V prostorih .slov. kršč. social-j^pga društva s-e je vršil socialni kurz, ki je hh srednje obiskan. Vodil je kurz tovariš Lobnik. Tovariš Vajncerl je govoril o lepem yedenju. Tov. Molk je govoril o časopisih ln knjigah. Društveni konzulent o postanku ®veta. V debato so posegli sledeči tovariši: L- Bandaš, M. Bergunc, F. Rozman, Ravnik !U Čeh.
Hitro in lepo se osnažijo obuvala le, ako rabite čistilo za čevlje »Sava«, katero Pt'odaja A. Kregar v Ljubljani. To čistilo je Popolnoma neškodljivo in omehča tudi naj-trše usnje.	|
Kako je zdravil živino. Neki Jožef La-jUtsch ml. iz Celovca je prodajal v Otočah PD Celovcu steklenice z napisi »Spienx« in ^Neutrale« kot zdravilo zoper kužno boleru na gobcih in parkljih in je za vsako ako steklenico zahteval 10 K. Orožniki so Usiedili take steklenice pri peterih posest-jkih in ovadili zadevo državnemu pravd-istvu, da sleparja vtaknejo v luknjo.
, Tržič — slovenski. V Tržiču na Gorenj-flo0rn so Slovenci pri občinskih volitvah 19. JVvPJftbra za vedno pomeli z nemškutarijo. zie bo dobil torej popolnoma narodno lice.
18 odbornikov je dobila S. L. S. 11, ka 0(*n° ~ napredna 6 in Nemci 1 odborni-v prvem razredu, tovarnarja in doseda-
hjega
župana Karola Mallyja.
in A*vrasne umetniške razglednice za Božič »Sj0 °Vo leto bodo izšle v kratkem v zalogi shnj6118^6 Straže«. Vse p. n. trgovine pro-VoiG|’ !iai se pri naročanju božičnih in no-»Slov^h razglednic ozirajo na razglednice Zhnni6ns^e straže«, katere je naslikal pri-Potig sh)v. umetnik akad. slikar gosp. Vav-
12. i e,l9orje. (Nesreča.) V nedeljo, dne kh, se je p. d. Rejan, kmet v Medgor-hrp’ (j J al iz Celovca; pet minut pred svo-ha s- 0rbom je tako nesrečno padel z voza, ^čni0 zjtwnil levo nogo nad kolenom. Ne-Zeln0 v.a J® t&koj p. d. Habernik peljal v de-Zep0 jGoJnišnico, kjer se zdaj zdravi. Ima Uta nedorasle otroke. Naše sožalje! ^elavoŽili- (Nenavaden grob.) va.rni Serajnik koplje na pešpoti med nji-Je halof i e v Poddobrovo pesek. Pri tem yak° r]nev.Tray Plitvo pod površjem zemlje, h°]j n/. , se izkopalo s plugom, ki bi malo Potjo šp i °i 'oraL ako ne bi bilo ravno ipod dobro ohranjeno človeško okostje.
Kako je pač prišlo sem? Ali se je zgodil kdaj kak zločin ali kako?
Strojna nad Prevaljami. (S m r t) nam
je vzela dne 17. t. m. pošteno in pridno Slovenko Marijo Obretan, rojeno Schafer. Pokojnica je bila žena tukajšnjega kmeta po dom. Šapka. Rajnica je bila stara šele 23 let, omožema pa komaj štiri in pol leta. Sirota je bila v postelji že od Velike noči sem in jo je mučila menda sušica. Pokopali so jo novi gospod župnik iz Št. Danijela na pokopališču sv. Urha v Strojni. Žalostnemu možu in vsem sorodnikom naše preiskreno sožalje! N. v m. p.!
Odlikovan Jugoslovan. Na mednarodni razstavi v Rimu je dobil prvo nagrado hr-vatski umetnik kipar Ivan Meštrovič. Nagrada obstoji iz zlate kolajne in darila v znesku 50.000 lir.
Prof. dr. Klebs, Berolin, piše: Odlične učinke od toliko strani potrjene naravne Franc Jožef-ove grenčice sem imel i jaz priliko preizkusiti z najboljšim uspehom pri različnih bolezenskih stanjih, zlasti tudi pri tuberkuloznih. Videl sem, da je „Franc Jožef-ova voda“ odstranila v začetku procesa nastalo zaprtje, ne da bi se pozneje pojavila toli nadležna driska.	3
Timenica. (Inštalacija.) V nedeljo, 19. L m., se je vršila v prijazni Timenici inštalacija g. župnika Ivana Serajnika. Kljub naj slabšemu vremenu je prišlo počastit Iju-beznjivega sobrata enajst gospodov duhovnikov. Milostljivi g. prošt Gregor Einspieler je govoril kratek, pa pomenljiv in lep nagovor. Pridigoval je č. g. dr. Arne j c, župnik iz Žrelca, in pri sveti maši sta asistirala novemu g. župniku dva gg. Serajnika, Volbenk in Peter. Veseli 'del v župnišču je bil res vesel in so se vrstile pesmi in napitnice. Nabralo se je tudi za »Slov. Stražo« 15 K 71 h. G. Ivanu kličemo: Na mnoga leta!
Borovlje. (800 K odnesla.) 16. t. m. je nesla služkinja pri lesnem trgovcu Rainerju z malim dekletom 800 K na pošto. A služkinja, doma iz Nemčije, je namesto, da bi denar oddala na pošto, pobegnila ž njim. Malo dekle je ostalo samo, a o služkinji ni bilo ne duha ne sluha. Ko to> zapazijo, jo takoj začnejo iskati po Borovljah, orožniki so se razkropili, brzojavilo se je na vse strani, a še do torka ni bilo nobenega znamenja, da bi jo bili kje ujeli. Ker še ni bila oddala poselskih bukvic, se ne ve za njeno ime in to ji olajšuje beg.
Poročilo mlad. knjižnice na Ojstrici.
Knjižnica šteje 183 knjig, izmed katerih je 133 dobro ohranjenih in 50 pa jih je deloma popraviti, kar se bo tudi zgodilo. Knjižnico je obiskovalo 19 fantov in 28 deklet, katerim se je v desetih mesecih izposodilo 677 knjig in sicer fantom 159, dekletam pa 518. Torej pride na enega fanta 84 in eno dekle pa 18 5 knjig na leto. 30 knjig se je pa izposodilo raznim od ra šč enim osebam.
Poslano. Smatram pod svojo častjo, da bi se prerekal z dopisunom v »Freie Stim-men« z dne 18. novembra 1911, ki me je prav po nemškonacionalni maniri napadel, ter mi lažnjivo podtika stvari, katerih nisem nikdar zakrivil. Pozivam ga, naj stopi na plan ter mi naznani svoje ime, da se zmeniva pred c. kr. sodiščem. — Št. Danijel, 21. novembra 1911. — Fr. Božič, župnik.
Č ma. (Stavbeno gibanje.) Letošnje leto se je pomnožilo število naše vasi za štiri številke, in sicer so si postavili hiše trije rudarji in en tesar. Stanovanj tukaj zelo primanjkuje in so se ista od lanskega požara sem zelo podražila. Gostilničar gospod Prislan si je zgradil na mestu prejšnje Trogarjeve bajte zelo lepo in lično vilo, v katero bo vzel več stanovalcev. S tem bo za nekaj časa pomanjkanju stanovanj po-magano, a se ne bo poznalo veliko, ker število tukajšnjih oženjenih delavcev hitro raste. Baje je g. rudarski oskrbnik odredil, da dobi delavec-rudar, ki bi si hotel postaviti svoj dom, od tukajšnje bratovske sklad-nice zemljišče na eni parceli Lamprehtove kmetije, ki je last bratovske skladnice. To bi bilo vse hvale vredno!
Velikovec. (Ali ni to škandal?) Zadnjo nedeljo so v našem c. kr. davčnem uradu cel dan popravljali mizarska dela. Ali ni to pohujšanje za ljudi? Ali bi se ne mogle enake poprave izvršiti delavni dan? Kaj rečejo k temu višje oblasti? Upamo, da se kaj takega v bodočnosti ne bo več godilo. V cerkvi c. kr. davčnih uradnikov z zelo malimi izjemami nikdar ne vidimo; zraven pa
Veste
moja navada ni, da bi nekaj okrog govorila kar sem samo slišala!
Pri
pralnem ekstraktu„Zenska hvala"
sem se pa
sama prepričala,
daje najboljši in najzanesljivejši pralni prašek ter, da popolnoma nadomešča vsako bétenje perila. S pralnim ekstraktom „Ženska hvala" namočeno perilo, pere se v polovico krajšem času, brez truda in popolnoma čisto.
nedeljo na ta način onečaščujejo. In poleg tega hoče biti ta stranka, h kateri pripadajo ti gospodje, posebno pri volitvah, skoraj bolj katoliška, kakor duhovniki sami. »Po njih sadu jih boste spoznali«. Ali tudi gostilniški nauki luterš-vikarja Haupta nič ne izdajo?
Velikovec. (Društve no zborovali j e) zadnjo nedeljo je bilo kljub zelo neugodnemu vremenu precej dobro obiskano. Pogrešali smo moške, teh smo pričakovali več. Veselo pa je, da se mladina, mladeniči in mladenke, vedno bolj zanimajo za naša poštena zborovanja. Mladina je naša bodočnost. Prvokrat je nastopil mladenič Lavo-sla v R i e d 1 in zelo spretno ter stvarno govoril, povdarjajoč, da imamo tudi Slovenci zelo častno zgodovino za seboj v vsakem oziru, zlasti pa kar se tiče junaštva naših pradedov, ki so kri prelivali za našo domovino in nam jo ohranili. Zato moramo biti ponosni in nikdar se ne smemo sramovati, da smo sinovi in hčere slovenskih mater! Naši nemškutarski učitelji nam kaj takega ne povedo. Društvo pa mora biti ponosno, ki vzgaja take mlade moči. Kaj je boljše? Ali udeleževati se društvenih zborovanj ter tam sodelovati kot govornik, tamburaš, telovadec itd., ali pa popivati, kegljati, kvartati, priduševati in prepirati se po gostilnah. Slovenska mladina, v slovenskih katoliških društvih je tvoj dom! — Č. g. župnik Fr. Treiber je na kratko govoril o mohamedanizmu (ali turški veri). — Tretji govornik č. g. J. D o b r o v c jez vzgledi iz zgodovine in sedanjega časa ne-pobitno dokazal, da je pravi in resnični napredek (fortšrit) le tam, kjer je tudi dejanska vera, ki nam zapoveduje ljubezen do bližnjega. Nasprotniki so zapustili verske resnice in pri njih se vidi nazadovanje na celi črti. Njihov hvalisani »fortšrit« je le laži-fortšrit. — Naša vrla dekleta so uprizorila šaljivo igro »Kukavica modra ptica« zelo spretno in dovršeno. Vsaka igralka zasluži popolno zahvalo. — Pristopilo je zopet šest udov. Tiste, ki še niso pri društvu, bi opozarjali na društvena pravila, da se za vsakim umrlim udom opravi ena sveta maša. »Lipa« raste in napreduje.
Nočemo biti nahodni, hripavi, zasliženi, ne kašljamo, nismo slabotni, nismo nervozni ; mi rabimo Fellerjev fluid z znamko „Elsa-FIuid“. Dvanajsterica za poizkušnjo 5 kron franko. Mi imamo dober tek, zdrav želodec, nimamo slabosti, zato pa imamo Fel-lerjeve odvajalne rabarbara-kroglice z znamko „Elza-kroglice", 6 škatel franko 4 krone. Razpošilja E. V. Feller v Stubici, Elza-trg št 67 (Hrvaško).
Iz Rožeka. Naša nemčurska gospoda se strašno boji prihodnjih občinskih volitev, zato skuša pri naših omahljivcih z vsemi mogočimi sredstvi in lažmi. ..Kakor se čuje, je prišel k nekemu našemu voKlcu »mož postave in mu je rekel, da ga je tisti »hudi Slovenc«, njegov Jlosed, nazlnanil, da ga mora zaradi tega naznaniti in da bo kaznovan, kar je tega volilca tako razkačilo, da je v jezi rekel, da bo volil z nemčurji, kar1 si bo gotovo premislil. Tudi pri drugih naših možeh se kar sučejo — orožniki in išče-










.

■




7 k

v-
V '
k
K
v
V.
SA
jo, kjer bi mogli kakšnemu uglednemu »Slovencu« škodovati zdaj pred volitvami, da bi tako naše volilce zbegali. Tem potom , ■ vprašamo javno, ali so orožniki samo zato plačani, da pred volitvami stikajo pri slovensko mislečih volilcih in jih skušajo drugega proti drugemu nahujskati?7Kakor se kaže, mora rožeški nemškutari^i že slabo presti, da na vse mogoče načine direktno in indirektno vse, kar nemčursko leze in gre, agitira. Slovenci! V novi rožeški občini kar na noge in vsi k volitvam! Pokažimo, dane maramo več biti sužnji rožeških uradnikov, doktorjev, učiteljev, knezovih uslužbencev in drugih rožeških škricov. Pokažite, da že sami znate gospodariti in volite v občinski zastop odločno slovenske kmete, katerim morete z mirno vestjo zaupati, ki so z vami vred prizadeti in oškodovani, da se morajo vojskovati za domačo grudo."(G. dopisnika in druge zaupnike v RožekiAprosimo, da* nam natančno poročajo o »famozni agitaciji« orožnikov pod krinko »uradnega poizvedovanja«. To bi še manjkalo! Ured.)
Obirsko. (Društvo.) V nedeljo^dne 12. t. m., je bil pri nas dobro obiskan shod, na katerem je bilo ustanovljeno izobraževalno društvo »Obir«. G. dr. Jesenko, ki je prišel kljub slabemu vremenu obiskat nas>, je v poljudnih besedah razložil pomen in korist takega društva, posebno za sedanji čas. Nato je pristopilo društvu 40 članov. Dal Bog, da bi to društvo dobro uspevalo! Gospodu govorniku se prisrčno zahvaljujemo. Skoro celo leto smo videli delavce v župnišču, ki se je popravilo; zdaj je vendar izgotovljeno, da imamo lepo in čedno župnišče.
Vsak zaveden Slovenec hvali papir iz tovarniške zaloge »Slovenske Straže«. Naravno ker je najboljši in najcenejši! Priporočamo župnim in občinskim uradom, krajevnim šolskim svetom in sploh vsem, ki rabijo papir, naj ga naroče pri »Slovenski Straži« v Ljubljani. Trgovci dobe znaten popust. Vzorci brezplačno na razpolago.
K »Slovenski kršč. soc. zvezi za Koroško« je pristopilo »Sl. kršč. soc. izobraževalno društvo v Žvabeku«. (Št. 38.)
Podklošter. (P o ž a r.) Dne 16. novembra je pogorelo pri Majerju v Sevčah. Zgorelo je vse razun hiše. Škode je več tisoč kron, ker je vse imel že doma spravljeno; zavarovan je pa za le nekaj sto kron. Zažgali so menda otroci, vendar se ne ve nič gotovega. Le to ljudje govore, da Bog še živi in kaznuje tiste, ki ne posvečujejo Gospodovih dnevov. Nesrečni gospodar menda ni šel nobeno nedeljo ali praznik k sv. maši, ampak raje delal. Kaj mu to sedaj koristi!
Iz Možice. Ko sem pred kratkim hodil skozi možiško vas, kjer bi bil skoraj obtičal v blatu, čez Bleke, sem videl grozno zanemarjeno občinsko (subvencionirano) cesto v možiški občini. Poživljam gospoda župana, da da cestne jarke, ki so čisto zaraščeni, da mora voda teči po sredi ceste in ima že cele struge, popraviti ter navoziti šuta. Gospod župan in obenem tudi cestni načelnik, ali ne poznate občinskega reda v zadevi cest, ki zapoveduje, da se morajo občinski poti in ceste v jeseni popraviti. Vprašam, zakaj ima c. kr. cestni mojster nadzorstvo tudi čez občinske ceste? Ali ne vidi nereda na možiški občinski cesti? Opominjam tudi koroški deželni odbor v Celovcu, da pregleda, za kaj izdaje subvencijo. Ako se poprava ceste ne zgodi kmalu, se bodem pritožil na koroški deželni odbor v Celovcu.
P o t o v a 1 e c.
Politične vesti.
Rekonstrukcija ministrstva.
Niso se še ogreli stolčki Stiirgkhovih ministrov, je že zavladala v ministrstvu kriza. Da Sturgkh zadovolji Poljake, ki so imeli v njegovem ministrstvu samo enega ministra,’ je moral finalnčni minister dr. Meyer odstopiti. Na njegovo mesto je imenovan dosedanji minister za Galicijo vitez Zaleski, za poljedelskega ministra Čeh dr. Braf in za gališkega ministra posl. Dluosz.
Turško-laška vojska.
Lahom prede slaba. Turki in Arabci se ne spuščajo v velike boje, pač pa neprestano napadajo v malih oddelkih Lahe ter jih izzivajo. Se jim nič ne mudi. Menda nameravajo Lahe zvabiti v puščavo, da bi jih tam mogli našeškati, predno dobijo Lahi
potrebne rezerve. Lahi se pa v utrdbah tudi bolje počutijo kakor v puščavi in ne marajo ven! Iz Rima se poroča, da hoče Italija najeti 65 milijonov lir za pokritje vojnih stroškov. Laško brodovje križari v Egejskem morju, pa se ne upa napasti turških postojank, ker so Avstrija in druge države dale Laški razumeti, da ne bi mogle mirno gledati, če bi začeli Lahi vojno tudi ob Egejskem morju in tako naravnost oškoditi trgovino drugih držav.
Iskrena prošnja.
Mrzli zimski čas se nam zopet približuje. 'Kateri človekoljub bi pač ne imel sočutja z ubogimi šolskimi otroci, ki jih tudi v tem hudem času kliče dolžnost v šolo. ( .Okrog 200 otrok obiskuje letos zopet našo L '»Nilrodno šolo« in večina teh otrok so otroci L y 'ubogih staršev in nujno potrebujejo za zim-• ški čas obuvala in tople obleke. Naznanjamo zato p. n. dobrotnikom naše slovenske šolske mladine, da nameravamo tudi letos napraviti, in sicer na kvatemo sredo dne 20. decembra t. L, na korist ubogih otrok naše šole običajno božično slavnost. Obsežne priprave za to slavnost se že vršijo. Zaupljivo se tedaj obračamo do preblagih src slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj z iskreno prošnjo, da naj blagovolijo tudi letos priti nam na pomoč z obilnimi darovi v blagu, posebno pa v denarju. Ker pa je čas do nameravane slavnosti že kratek in nakupovanje in razvrstitev darov za toliko otrok naše čč. šolske sestre zelo mnogo časa in truda stane, tedaj dodamo še to prošnjo, da se nam blagovolijo darovi prav kmalo poslati. Za vso naklonjenost in darežljivost se že v naprej iskreno zahvaljujemo.
V Št. Rupertu pri Velikovcu, dne 21. novembra 1911.
Vodstvo »Narodne šole«.
Društveno gibanje.
Soc. kurz v št. Janžu v Rožu. Slovenska kršč. soc. zveza priredi dne 13. decembra v Št. Janžu v Rožu enodneven socialen kurz. Natančnejši spored in čas se priobči v prihodnji številki »Mira«. Mladeniči iz Roža, agitirajte za veliko udeležbo!
V Javor j ah nad Črno se vrši prvo adventno nedeljo dne 3. decembra t. 1. dopoldne po sv. maši gospodarsko zborovanje, ki ga priredi pododbor Zadružne zveze v Celovcu. Govoril bo zadruž. revizor g. Ludovik Schòff iz Celovca. Ker so na vzporedu važne stvari, pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
Na Krčanjah v gostilni pri »Mežnarju« se vrši v nedeljo dne 26. t. im. popoldne po božji službi ustanovni shod Hranilnice in posojilnice za Krčanje, na katerem govori zadružni revizor g. Ludovik Schòff iz Celovca.
Prevalje. Zaradi skrajno neugodnega vremena se ni mogel vršiti mesečni shod delavskega društva. Odbor je sklenil, napraviti prihodnje zborovanje del. društva dne 17. decembra, pri katerem bodo nastopili naši fantje z božično igro »Na betlehemski poljani«. Pridite torej prihodnjič v prav obilnem številu.
Vabilo na III. veliki ženski shod, ki se vrši dne 3. decembra 1911 ob 3. uri popoldne v Narodnem domu v Velikovcu. Spored shoda: Pozdrav predsednika Slov kršč.-soc. Zveze. L govor: Razmere na Koroškem zahtevajo sodelovanje ženskega spola na versko-narodnem polju. II. govor: Kako se razlikuje krščanska žena od poganske, liberalne in socialdemokratične žene. III. Slučajnosti. Odbor Slov kršč.-soc. Zveze. — Pristop na shod imajo samo ženske. — Pr-
ve dni meseca septembra se vrši IV. veliki ženski shod v Dobrlivasi. Natančnejši spored prihodnjič.
Črna. Slov. kršč.-soc. delavsko društvo ima svoj prvi občni zbor v nedeljo, 3. decembra, ob pol 1. uri popoldne v svojih prostorih gostilne pri Drofelniku. Dnevni red: Pozdrav predsednika, poročilo starega odbora, volitev novega odbora, govor, predlogi in slučajnosti. Uljuldno se prosi za udeležbo vseh članov društva. — Odbor.
Črna. Slov. kršč.-soc. del. društvo uprizori dne 2. decembra ob pol 8. uri zvečer igro »Turški križ« in v nedeljo ob 3. uri popoldne se bo igra ponavljala. Za obilno udeležbo prosi odbor.
Cerkvene vesti.
Sodatitela Ss. Cordis vabi na sestanek v četrtek dne 30. novembra ob pol 2. uri v »Delavskem domu«.
Upokojen je g. Avg. Netuschil, župnik v Obermillstattu. Na njegovo mesto pride kot provizor č. g. N a n e r iz kongregacije Jezusovega Srca na Solnograškem.
Prestavljena sta gg. kaplana:	Anton
Intihar iz Dobrlevasi v Prevalje, Iv. Katnik iz Šmihela nad Pliberkom v Do-brloves.
Umrl je dne 20. listopada č. g. Franjo V a st e l, kaplan v Prevaljah pri usmiljenih bratih v Št. Vidu. N. v m. p.!
Razpisani ste župniji P ò 11 i n g do 29. decembra tek. leta (patron verski zaklad); W e i s t r i a c h do 29. decembra t. 1. (patron verski zaklad).
Gospodarske stvari.
RAZGLAS.
o prihodnjem tečaju podkovske šole c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
Nov šolski tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 1. januarja 1912.
Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja živine in mesa.
Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter ji priloži:	1.
Krstni list. 2. Domovinski list. 3. Šolsko spričevalo. 4. Učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru. 5. Župnikovo ali županovo spričevalo o poštenem vedenju.
Ubožni prosilci, ki se ne morejo šolati na svoje stroške, niti ne morejo pričakovati podpore od svojcev, morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski družbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji poleg navedenih prilog priložiti še: 6. Ubožni list in 7. Potrdilo, da je bil že dve leti za kovaškega pomočnika.
Prošnje za sprejem, ki so koleka proste, naj se do
do 15. decembra t. 1.
pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani.
Šolski tečaj bo trajal do konca junija 1912.
Kdor napravi skušnjo iz podkovstva, more postati po postavi iz leta 1873. podkovski mojster; brez skušnje pa ne more nihče dobiti patenta za zvrševanje podkovske obrti.
Pouk v podkovski šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano in za učne knjige. Stanovanje imajo učenci v šolskem poslopju.
Učenci naj’ se zglase en dan pred pričetkom tečaja v podkovski šoli, Poljanska cesta št. 57.
Ker je po slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ki
Le tedaj
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrstoI
Najbolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najboljši, “pravega : Francka:” iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
bi morali zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, zato naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in oglednika za meso in klavno živino.
Frančišek Povše,
predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Živinozdravnik Lovro Tepina, ravnatelj podkovske šole.
NAZNANILO,
Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 29. in 30. decembra t. L, in sicer dne 29. skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, dne 30. pa za učence podkov. šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj vlože do 15. decembra prošnjo za sprejem k skušnji, ki ji naj prilože (glasom zak. z dne 27. avgusta 1873.): 1. Učni list in 2. Potrdilo o triletni službi za kovaškega pomočnika.
Ravnateljstvo podkovske šole v Ljubljani,
dne 1. novembra 1911.
Novo zidana hiša in skedenj, lepo arondirano posestvo, ima 18 birnov posetve in zadosti gozda, je poceni naprodaj. Več pove upravništvo „Mira“ št. 54.
Loterijske številke.
Brno, 15. novembra: 65	56	63	69	28
Trst, 18. novembra:	20	63	19	55	49
Line, 18. novembra: 86	88	62	6	51
Tržne cene v	Celovcu
dne 16. novembra 1911 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litr. (biren)	
			od		do			
			K	v	K	V	K	V
Pšenica ....			24	44		_	15	40
Rž				21	1	22	54	12	70
Ječmen ....					—	—	—	—
Ajda				24	—	24	40	12	20
Oves				19	43	21	43	7	20
Proso ....			—	—	32	16	—	—
Pšeno ....			22	22	—	—	12	—
Turščica . . .			—			—	—	—	—
Leča				—	—	—						
Fižola rdeča . .			—					
Repica (krompir)	. ,	.	—	—	8	88	4	—
Deteljno seme .								
Seno, sladko . .			6	—	8						
„ kislo . .			5	—	6	50				."
Slama ....			3	20	5	—				
Zelnate glave po 100 kos.			7	—	14	—	—	—
Repa, ena vreča	• •		2	—	—	—	—	—
Mleko, 1 liter	. #	.	—	24			28		
Smetana, 1	„	.	.	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar)	.1		2	80	3	60		
Slanina (Špeh), pov. 1			2	20	2	30		
„	„	sur. 1			2	10	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 kos . .			—	12	—	14		
Piščeta, 1 par .	. .		2	80	3	60		
Race		. .		—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	.		—	—	—	—		
30 cm drva, trda,	1 m2		3	—	3	60		
30 „	„ mehka, 1		»	2	60	3	—		
			100 kilogr.					
	Počrez						O	
Živina			živa		zaklana		1	1
	od	do	od	do	od	do	•c	2
	v kronah							
Konji									
Biki									
Voli, pitani . .								
„ za vožnjo .								
Junci						—	—					
Krave ....			—	—								
Telice ....									
Svinje, pitane .	—	—	—	—	140	148	76	76
^raseta. plemena	—	—	—	—	—	—	—		
Ovce									
živinski sejm je bil zaradi kužnih bolezni zaprt.
Mizarskega učenca
^ poštene hiše sprejme v uk Anton Kalan, Celovec, Salmstrafie št. 5.
Gostilna
^ večjem trgu na Koroškem, ob železnici, kjei 6 nahaja tudi velika tovarna z več sto de avci, se odda poštenemu in pridnemu človeku 1 more vložiti vsaj 1000 kron kavcije, pod u^av ugodnimi pogoji v najem. — Kje, pove eravništvo „Mira“ pod štev. 54 iz prijaznosti
Navdušena priznanja
dajejo na revmatičnih, protinovih in nevralgičnih bolečinah kakor tudi na ozeblinah trpeči naglo učinkujočemu izdelku, imenovanemu
Contrheuman.
Lajša in pomiruje bolečine, izsesava otekline na členili, pospešuje njih gibčnost in odstranjuje neprijetno boleče srbenje.
Foprašajte pri svojem zdravniku.
UMI] in ilavna aaloia B. FRAGHER, 16131113,
c. kr. dvorni zalagatelj,
PRAGA-HI., vogel Nerudove ulica štev 203. 1 škatlica 1 krono.
Proti predplačilu K 1'50 dobi se 1 škatlico 1 _o „	„	„	S’— „	»	5	škatlic	>	c
n	it	it	9' ' n m 10 ii J 4-
Pozor na ime izdelka, izdelovatelja in varstveno znamko !
Dobiva se v vseh lekarnah, v Celovcu: »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viki. Hauser, H. Gnit.
a
Zaradi bodočega novozidanja
:: hiše je krojno blago po ::
znižanih cenah
naprodaj.
Za preknpce posebne cene.
Z velespoštovanjem
MlTOn RENKO, Celouec,
vogel Novi trg In Kramerjeve ulice.
za tiste, ki i trpijo
na težkem prebavljanju vsake .vrste, gorecici, tvorbi kisline, zaprtju, bolečinah i"v želodcu in s tem v zvezi stoječih slabostih, nudijo | :ìjze 30 let sem priznane pristne
iBradyjeve želodčne kapljice
Tprej Marijaceljske kapljice imenovane. Varujte se i enako glasečih se ponaredb in popačb in pazite na 1 "stransko varstveno znamko s podpisom C. Brady. — Dobiva se v lekarnah. Pošiljatev v provinco po lekar-I JFnarju C. Brady. Dunaj, Fleischmarkt 2, 385.
I §5 steki, za K 5-30, 3 podvojne steki, za K5 60 franko.
CJlteutf]
Častna Jzjaua.
Zapeljan po informacijah, o katerih sem mislil, da jim smem zaupati, sem gospodični Ludoviki Poglič, učiteljici ročnih del v Št. Jakobu v Rožu, očital, da glede na njeno preteklost ni vse prav, zaradi česar je gospodična Ludovika Poglič vložila zoper mene tožbo zaradi žaljenja časti.
Vsled tega so se vršile zelo natančne poizvedbe, katere so pa dognale, da je omenjeno očitanje popolnoma neupravičeno in nevzdržljivo, vsled česar ne morem drugače, kakor da to očitanje v polnem obsegu nazaj vzamem in prekličem in gospodično Poglič zaradi njej storjene žalitve za odpuščanje prosim. Dalje pa tudi izjavljam, da gospodični Poglič tudi sicer, tako glede na njeno privatno življenje kakor tudi glede na njeno delovanje v šoli ne morem ničesar nepravilnega očitati.
Hnton Donesch,
trgovec v Št. Jakobu v Rožu.
A	A	►
V	^	
Kranjska dež. vinarska zidniga v Ljubljani (dež. dvorec) opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih, pristnih kranjskih vin Poleg namiznih vin navadne in boljše vrste ima še čistovrstna vina, kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. naprodaj. Oddaja od 561 naprej. Postrežba točna in solidna, cene nizke! Zahtevajte cenike! O dobroti zadružnih vin se lahko vsakdo prepriča pri javnih vinskih pokušnjah, katere se vršijo redno vsak četrtek od 5. ure popoldne do 9. ure zvečer v pokuševalni kleti v Ljubljani pod kavarno „Evropa“. Zadruga posreduje tudi brezplačno nakup vina direktno od producentov. Resnim kupcem so naslovi in zelo ugodne ponudbe vin od najboljših kranjskih vinogradnikov brezplačno na razpolago.	
▲	A	►
▼ ” 1	
Učenca
za slikarstvo in pleskarstvo takoj sprejme
Friderik Grimmi v Celovcu.
Hiša naprodaj
tik farne cerkve, eno uro od mesta Pliberka oddaljena, ki bi bila pripravna za gostilno ali za kako trgovino z malim blagom, ima tri lepe kleti ter 10 birnov posetve, nekaj gozda in majhen travnik. Hiša se radi družinskih razmer proda iz proste roke. Več pove posestnik Anton Sakotnik v Vogrčah, pošta Pliberk, Koroško.
I Kdor rabi | —
dobre in pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo, lanene inbombažaste
kanafase, celire, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na kršč. tvrdko
JaroslavMarek iSVibt
v Bistrem pri Novem mestu oli Met. (Češko).
V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega barhenta, flanele, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 40 m za 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto. — Od ostankov se vzorci ne pošiljajo. — Dopisuje se slovensko.
Učenec
iz dobre rodbine, ki govori slovensko in nemško, se sprejme v trgovini z mešanim blagom Brata Kulterer v Velikovcu.
Sukno. Koci. Konjske odeje. Vezivo
(Stickgarn) v različnih barvah in vsaki velikosti se dobiva v Velikovcu v tovarni volnenega blaga Jakob Pogatschnigg. Tudi kupujem in v zameno z blagom prejemam ovčjo volno.
Lažje je
hude bolezni se obvarovati, kakor pa ozdraviti. Že pri lahkem kašlju rabite zdravniško priporočeno, prijetno okusno in naglo učinkujoče sredstvo imenovano
Thymomel Scillae.
Izvolite vprašati svojega zdravnika.
Steklenica K 2-20. Po pošti franko proti predplačilu K 2-90. Tri steklenice po pošti franko proti predplačilu K T—. Deset steklenic po pošti franko proti predplačilu K 20'—.
Izdelovat el j in glavna zaloga
leharna B. FH, c. kr. dvorni dobavitelj,
PRAGA-IH., ogel Nerudove ulice št. 203. Pozor na ime izdelka, Iz-delovatelja in varstveno
znamko !
Dobiva se v večini lekarn, v Celovcu »Pri angelu«, Pavel Hauser, Viktor Hauser, H. Gutt.
r vzigTsTiTice ^ družbe sv. Cirila in Metoda. Zaloga pri Jv. Perdanu vLjublfam.
ffoMU NAAItŽ»,
iW^r i d d fuzb rsv7£i r i fei rf M efoliai
Zahtevajte in kupujte pri vseh trgovcih slovenske
Ciril in Metodove vžisolice
ki so priznano najboljše.
Glavna zaloga pri tvrdki Ivan Perdan v Ljubljani.
r
VŽIGALICE ^ družbe sv. Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdanu v Ljubljani.
ffowu0NAAtrj?£
—	—--------iVfce.g-g i
v sredi zadnja večerja, okrog utkane podobe iz življenja Jezusa Kristusa. Fin damast, za prati, v belih, rumenih ali modrih barvah, 130X160 cm velik, obrobljen kos po 8 K. K temu primerne servijete, bele, 6 kosov K 7-20. Ne smel bi manjkati v nobeni krščanski hiši. Pošilja se po povzetju od 2 kosov naprej franko.
Jožef Steidl, Plešnic, pošta Uliitz, Češko.
Le z uporabo leta 1886. pohvaljenega z znamko postavno zavarovanega
.Seehund*
gumijevega trana mazila za usnje
posta-
nejo
crevlll
reš nepremočni, mnogo bolj trpežni, mehki in se jih Se lahko svetli z voščilom. Tudi za vozna pregrinjala, konjsko opravo, jermenje itd. izvrstno. Dobiva se povsod v škatlicah po 30 h in večjih, če ne naravnost po edinih proizvajalcih: J. Lorenz & Co., Heb, Češko, in Bòhme & Lorenz, Chemnitz, Saško. — Sodbe se glase :
Pošljite mi 4 škatle Vašega izvrstnega gumijevega trana. Griselsberg (p. Olang, Tirolsko), dne 14. decembra 1904* — Dr. Schnarf, lovski nadzornik.
Glavni pogoj
telesnega zdravja je popolna prebava vseh redilnih snovi.
Preizkušeno iz izbranih najboljših in uspešnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajoče in prebavljanje pospešujoče in lahko odvajajoče domače zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmernosti, slabe diete, preblajenja in zoprnega zaprtja, n. pr. gorečico, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče. je dr. Rose balzam za želodec iz lekarne B. Fragnerja v Pragi.
Vsi deli embalaže
5
VRRILO!
imajo postavno
B. FRAGNER-ja,
ponevano varstveno znamko GLAVNA ZALOGA: LEKARNA
e. in kr. dvornega dobavitelja,
„Pri črnem orlu", PRAGA, Mala strana 203,
vogal Nepudove ulice.
hhmb Po pošti se razpošilja vsak dan. m—mmm
Čela steklenicah K, pol steklenice 1 K. Proti naprej vpo-šiljatvi K P50 se pošlje mala steklenica, za K 2-80 velika steklenica, za K 4’7t) dve veliki steklenici, za K 8-— štiri velike steklenice, za K 22*— 14 velikih steklenic poštnine prosto na vse postaje avstro-ogrske monarhije.
Zaloga v vseh lekarnah Avstro-Ogrske, v Celovcu „Pri angelu", ik-	P. Hauser, V. Hauser, H. Gutt.
JO*

Jožef Božič iCelovcu
Beljaška cesta štev. 14
trgovec z mešanim blagom
kupuje in prodaja vsakovrstne deželne pridelke,
kakor žita, maslo, sir, jajca, mleko itd. Zlasti priporoča
patentirano oBje za večno luč in oglje za kadilnice
vsakovrstno kadilo, francoski in navadni stenj, voščene in druge cerkvene sveče itd.
Lovske puške
Prva Sorovska orožnotovar-niška družba
Ceniki brezplačno
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
družba z omej. zavezo
: v Borovljah j na Koroškem.
in poštnine prosto.
Sladki
koroški hrusevec
kupi večje množine
St. Ig. Donau, Celje, štajersko.

(izaifiAsiNolioriiivGelofcu
je nanovo izšla knjiga:
Žlvlienie svetnikov in svetnic božiih.
Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar.
Dva dela, druga izdaja.
Cena: Mehko vez. K 8-—, za družnike K 6'—, po pošti franko K 1‘— več. — V dva dela trdo vez. z usnjatim hrbtom K 12'—, za družnike K 8‘80, po pošti franko KI-— več.
!□ D D D D □ □ D D D D D D D □ D D
a
cacun
Gnojite travnike in pašnike
Thomasovo moko!
Najboljša krma!
ZvezÉ^^znaiia
Velik pridelek!
Zvezda na vreči in plombi jamči sigurno za čisto in nepopačeno blago.
Pt*ed manjvrednim blagom svatnmo.
Tovarne Thomasfosfata
z. z o. z., Berolin W 35.
Zalogo ima: Franc Kraut v Pliberku, Koroško.
Hotel Trabesinger o Celovcu
Na kolodvoru pričakuje gostov domači omnibus.
Velikouška cesta št. 5
se priporoča
potnikom, ki prenočuiejo v Celovcu.
Tukaj najdejo lepe, snažne in pozimi zakurjene sobe po 1 K do 5 K, okusne jedi, dobro pijačo poceni.
Veliko dvorišče za vozove in trije hlevi za konje.
Za zabavo	pozimi
služi	zakurjeno.
senčnatem vrtu.
V tem hotelu najdeš vsak dan prijetno slovensko družbo, posebno ob sredah zvečer.
Kelihe duoratie za shode in veselice.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fond čez K 800.000.
Dd dne vie Q do dne vida.
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Rskompt in incasso menic	Borzna naročila.
curala y liiumiani. Pomice v Splietu, Irstu, Sarajevu in Gorici.
Turške srečke Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek. 300.000 frankov. Na mesečno vplačev. po K 8'— za komad. Tiske srečke s i 0/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10-— za komad.
Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu-
Lastnik in izdajatelj: Gregor Binspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik: Mihael Moškerc v Ljubljani. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.