5 Izhaja vsak petek. — 5 g Cena mu je 3 K na leto, ” g za Nemčijo in druge de- g g žele4K, za Ameriko! dol S g Posamezne številke 8 v. i » Izdajatelj in lastnik: Kon- > b sorcij lista »Naš Glas«, j * Odgovorni urednik Makso j “ Hrovatin. - Tiska tiskarna ; j» Maks Hrovatin v Ljubljani. • g Dopisi naj se frankirajo in J g pošiljajo na: Uredništvo ! g lista »Naš Glas« v Ljub- g g Ijani. — Naročnina, re- g g klamacije in oglasi naj se g g pošiljajo na: Upravništvo g g lista »Naš Glas«, Ljub- g g Ijana, Wolfova ulica 12. g Neodvisen gospodarsko- političen tednik. Štev. 21. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiinii V Ljubljani, užine 22. maja 1914. Miimmiiiiiiiiiiii »mumiiiiimimimumiiMiHmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Leto L iiniiiii m immiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii Belokranjska železnica. Drugi tedem $$ otvori tolfc® raseljena belokranjska železnica, kii maj jpri-nesse našemu ku-kf&u v Belikrajiini mo.vo živ|ienje. Nestrpne pričakuje beMmmjdko " ljudstvo trenotek,, iko mu bode 'prviknat odprta lepša pe$ v širši svet, 6ser :upa in ippa v boljše čase. in to pcgsalnoma upravičeno. 50 let bode sBihnilo v kratkem, 'kar je bil prvikrat sklican velik dbad w Gradacu v Belikrapni, kjer se naaj lisi rešilo -vprašanje beMkranjske žekemice. Toda zaman je čaikalo naše lljiađstvo leta imi leta ■ na to ždleznico. Začine :&e takrat grozna povest ® trpljenju, propadanju m zapuščenosti kmetskega st,trm v Belikrajiini. Belokranjski kmet, kii ga je že sto in sto let terskega kopito,, sto in sto let hudih graščakov in več desetletij še stokrat hujših oderuhov popolnoma zmolzlo in z njim tudi narodno gospodarstvo, je postal apatičen za vse. Ostala mu je edino — Amerika in tisoč in tisoč izseljencev govori dovolj jasno to povest. Ali bo z otvoritvijo belokranjske železnice končana ta povest? Upajmo vsaj! Nočemo se spominjati žalostne zgodovine te železnice, poglejmo raje v bodočnost. Z otvoritvijo belokranjske železnice se začne za Belokrajino popolnoma novo življenje. Razmere se spremene, »stari dobri časi« zapuste te lepe kraje in mesto njih pridejo novi boji za obstanek, ki bodo še hujši kakor do zdaj. Naloga vseh poklicanih faktorjev bo, da skrbe za to, da se našemu kmetu ta boj olajša, naloga ljudstva bo, da -■se na primeren način organizira, da bo .sposobno p nevesti ita boj za zaslužek. 'Naloga kmetskih .zastopnikov bo zopet, -.da skrbe ra lo, da se bode povsod »podpiralo domačine;, da jih ne bo iz-’ (podriva! tiijmc iin ualnesel ves denar iz .dežele. Že pri grad bi ^belokranjske železnice je bil maš ikmet kruto goljufan. Obetali so se imu ;zlath gradovi, klicali Amerikance natzaij ».v domovino — konec vsega pa je bil, da je ves zasluženi i denar odnesel! tujec in le malokateri ž domaCin se je mordl ^ kakim majhnim i zaslužkom zadovoljiti. St daj pa so tujcu odprta vrata v naš kraj in nastane eno najvažnejših tvprašanjj za Belokranjce, kako obvarovati naštsga kmeta, trgovca in obrtnika »pred tujo konkurenco.. Poglavitna točka -vsakoršne kulturelne akcije je pa ljudstvo samo, brez njega mi kultiviranja : lim kulture. Ako pa pomislimo, da manjka ; w [Belikrajini pri naborih 7(6 % mladeničev, toraj več kakor ®/4. .naših najboljših delavnih moči in ako pomislimo, da je v zadnjih 10 letih Belokrajina ob več kakor 4000 gospodarjev, sledi jasno iz tega, da mora biti v prvi vrsti skrb vseh merodajnih faktorjev, da se omogoči našemu ljudstvu bivanje v domo-| vini in omeji na ta način izseljevanje v i tujino, ki nam uniči naše najboljše go-( spodarje. Treba je predvsem skrbeti za to, da se začne z deželnimi in državnimi podporami pravočasno gojiti sad-I jarstvo, perutninarstvo, živinoreja i. t. d. Predvsem je potreba zlasti radi prašičereje, da se napravijo za Belokrajino plemenske postaje, kar bi bilo za pre- škerejo velikega pomena, kajti skrajna potreba je že, da se slednjič odpravi nesrečna hrvatska prešičja kuga. 'Govedarstvo se mora povzdigniti, v t® pa je treba gojitve primernega plemena, kar pa kmet ne more sam po--skušati, ampak treba deželne ali državne pomoči. Perutninarstvo je gospodarstvu velikanski pripomoček in zlasti nekateri kraji v Beli kraji ni ob Kolpi so zelo ugodni za rejo rac in gosi, ki nosijo nekaterim krajem na Češkem velik dobiček. Tudi sadjarstvo bi lahko nosilo našemu kmetu mnogo dobička, toda treba je skrbeti za primerno sadno drevje in v tem oziru imajo zlasti podružnice kmetijske družbe važno nalogo. Najbolj važno je pa za Belokrajino vinarstvo. V vinarstvu je doživel naš kmet že prave katastrofe, ki so mu grozile, da ga popolnoma uničijo. Le svoji trdni naravi in sreči se ima zahvaliti, da se to ni zgodilo. Največ je temu krivo, ker naš vinogradnik ni organiziran in ne pozna razmer. Tako tudi najboljša leta našemu kmetu niso prinesla zaželjenega uspeha in že v teh časih je postal večkrat žrtev raznih špekulantov ter jim prodajal vino za vsako ceno. Koliko bolj bo zdaj izpostavljen tej nevarnosti in le enotna in trdna organizacija ga lahko obvarje pred to nesrečo. Predvsem važno pa je, da se skrbi za to, da dobi Belakrajina v kratkem primerno kmetijsko šolo. Potrebna bi bila zlasti šola v kurzih, da se otroci ne odtegujejo kar po več let kmetiji, kajti naš kmet potrebuje delavcev. Orno- goči naj se s pomočjo ustanov in podpor nadarjenimi belokranjskim mladeničem, da se izobrazijo po strokovnih šolah, da dobi na ta način okiaj pravočasno strokovno izobražen naraščaj; preskrbi naj se na ta način, da dobe pri podjetjih, ki se še osnujejo v Beli-krajini domačini tudi boljše službe. Zelo važno za Belokrajino postane pogozdovanje. Mnogo sveta je še popolnoma neobdelanega, od katerega nima naš kmet nobenega dobička, kakor kakšen voz stelje. Pred leti se je obljubljalo, da se sklene že.v bližnji bodočnosti za Belokrajino zakon o pogozdovanju krasa, toda do danes se ni v tem oziru še nič storilo. Zelo važno za Belokrajino je tudi vodovodno vprašanje. Nekateri kraji še mnogo trpe vsled pomanjkanja vode. Klerikalni poslanci ob času volitev vedno in vedno obljubljajo v vseh krajih vodovode itd., toda do danes se ni še skoraj nič storilo. Časi se bodo v Belikrajini temeljito spremenili. Resno delo čaka belokranjsko ljudstvo in zlasti njegove zastopnike. Bojimo se samo, da bo ubogo belokranjsko ljudstvo ostalo zopet osam- , Ijeno in klerikalni poslanci ne bodo storili svojih dolžnosti. Toda radi tega naj Belokranjci ne obupajo — prišel bo čas obračuna. Belokranjskemu ljudstvu pa želimo v novi dobi — mnogo sreče. Foiitičen pregled. V delegacijah v Budimpešti sta zastopnika slovenskega naroda dr. Šušteršič in dr. Korošec pela slavo Berch-toldovi protislovanski politiki. Z veliko kadilnico sta mu kadila. Odobravala sta našega zunanjega ministra proti-srbsko politiko. Zavzemala sta se za ono politiko, ki nas je stala vže mi-Ijarde ljudskega premoženja. In koliko nas še bo. Saj je prav, da nastopa država samozavestno in odločno, ter da poudarka svojim zahtevam. Toda prvič morajo biti zahteve jasne in pa take, da so za vsakogar na prvi pogled vidne, da gre res za kake življenske interese dotične države in drugič se mora te zahteve oglasiti o pravem času. Kako pa se je pri nas cincalo. Radi bi bili udarili, pa vendar ni bilo pravega povoda. Za pomoč so si vzeli znano afero avstrijskega konzula Pro-haske, o katerem so trdili, da je ubit, da je skopljen i. dr., nasprotne vesti so zamolčali, samo da bi vsemu zunanjemu svetu dopovedali, 'sedaj imamo vzrok za vojno proti Srbom. Da bi zmanjšali vpliv Srbov, smo se pričeli vezati z Bolgari. Ker pa so Bolgari prišli na-vskriž z Romunci, smo se tudi mi morali skregati ž njimi. Danes daleč naokrog nimamo nobenega drugega prijatelja, kakor večno lačne in neizmerno žejne Albance, ki sta jih naša dva delegata tako silno pomilovala, kako hudo se jim godi. Ampak Šušteršič je pokazal svojo gumbnico, češ da je v njej še prostora za nekaj visokih redov in zagovarjal je politiko modrih naših državnikov. Za politiko, ki edina je kriva, da se moramo tako silno oboroževati, bolj silno, kakor pa sosedne države. Kakor rečeno, smo za to, da bodi naša država na zunaj silna in jaka. Ampak potem si ni treba hotoma delati nepri-jateljev, celo tam, kjer so bili do-, sedaj zavezniki in prijatelji. Zategadelj nam je treba toliko vojaštva in toliko bojnih ladij. In če pojde tako dalje, bo prišlo do tega, da bomo imeli na vseh koncih in krajih okope, trdnjave, topove in oklopnice, — sredi pa strgane bajte. Naša industrija, naša trgovina in obrt pojdejo pa rakom žvižgat. V Italiji so se že pomirili zaradi slovenskega prvega majnika v Trstu. Spoznali so, da zaradi svojih neodre-šenih »bratcev« ni vredno dvigati toliko prahu. Spoznali so tudi, da so bila poročila v avstrijskih laških časopisih, kakor da so Slovenci napadali Italijane — lažnjiva. Naša vlada je v svojih časopisih vendar enkrat našla resnejšo besedo ter glasno povedala, tako da se je čulo noter tja v Rim, da Trst ni italijansko mesto, ampak jezikovno mešano mesto. No, in kako z našim Primorjem, se je italijanski zunanji minister lahko prepričal v Opatiji, kjer ga je opatijski župan nagovoril v hrvaškem jeziku. Časi, ko so »farbali« svet, da je Primorje italijansko, so minuli; ravno tako, kakor bodo minuli časi, v katerih se je trdilo, da je Avstrija — nemška država. Domače novice. Rakova pot S. L. S. Odkar se je začelo proti S. L. S. po občinah sistematično organizirati samostojne kmečke može, je videti, kako naglo pojema moč vsemogočne S. L. S. Vsake volitve so za klerikalce pravzaprav udarec; kajti vsake volitve jim pokažejo rakovo pot, po kateri gre njihova stranka. Le poglejmo številke volitev zadnjih časov na Notranjskem! L. 1911 je bilo pri državnozborski volitvi v po-stonjskem volilnem okraju oddanih 6559 glasov za dr. Žitnika, lani v jeseni jc dobil v splošni kuriji za deželni zbor dr. Pegan 5480, sedaj pa je dobil dr. Pogačnik 5130 glasov. Leta 1911 je dobil napredni kandidat Novak 1383 glasov, samostojni kandidat za deželni zbor lansko leto Gaspari 3106 in sedaj kandidat Notranjčev Lavrenčič 4223 glasov Iz teh številk je razvidno, da je zmagal dr. Žitnik nad dr. Novakom z večino 5176, dr. Pegan nad Gasparijem še z večino 2374 glasov. Pogačnik pa ima nad Lavrenčičem večine le še 907 glasov. Večina, ki jo je imel še Žitnik se je torej pri Peganu zmanjšala za 2802 glasova, večina, ki jo je imel Pegan pa pri Pogačniku za 1467 glasov. Pri prihodnjih volitvah je treba Pogačnikovo večino zmanjšati le še za 907 glasov in S. L. S. je na Notranjskem odklenkalo. Rakova pot S. L. S. in številke govore za to. Treba je le politično delo na Notranjskem poglobiti in šlo bo! S čim je delata na Notranjskem S. L. S.? Že po navadi S. L. S. ne zmaguje drugače kot z najgršim farovš-kim pritiskom ter s podkupovanjem največ deželnega denarja davkoplačevalcev. Pri zadnji volitvi v torek pa je S. L. S. delala z največjo lopovščino, ki je za škofovsko stranko in njeno moč, zelo značilna. V ponedeljek popoldne so namreč razposlali, klerikalci po celem volilnem okraju lažnive brzojavke, da je župan Lavrenčič odstavljen, trško gospodarstvo razpuščeno, da je Lavrenčič dal pokopati Mater božjo itd. Baš temu telegramu je pripisovati, da so si klerikalci še prigoljufali večino. Ta lumparija pa ne sme ostati nekaznovana. Poživljamo somišljenike, da nam takoj sporoče imena vseh, ki so raznašali po hišah te brzojavke in sploh vse, ki so širili take laži pred volitvijo. Več ovadb je že podanih na državno pravdništvo. Belokranjsko železnico so pre-izkuševali pretekli teden. Sestavili so vlak iz treh težkih lokomotiv in nekaj vozov, kar je vse skupaj tehtalo 346 tisoč kilogramov (3460 meterskih stotov). S to velikansko težo so preskušali most čez Krko, ki se je ponižal pri tem komaj za V* cm. Nasipi pri Ruprč vrhu se niso tako izkazali, ker jih je zadnje deževje zrahljalo. Z vso naglico so jih začeli nanovo utrjevati. Nove občinske volitve se bodo vršile v Idriji. Po izpostavljenih imenikih nima nobena stranka absolutne večine. Odločal bo torej kompromis. Belokranjska železnica se izroči 27. maja javnemu prometu. Bolezen našega cesarja je vedno enaka, semintja se celo poslabša. Zdravniki So cesarju nujno svetovali, naj se poda k morju n. pr. v Miramar. Pa cesar noče o tem ničesar slišati. V korist Cirilmetodove družbe in Branibora bodo prodajali 6. in 7. junija cvetlice v Ljubljani in drugih zavedno slovenskih krajih. Število vojakov se v Ljubljani pomnoži. Nanovo nastanijo en polk h a v- : bične artilerije, nekaj domobranskih ulancev in en oddelek saperjev. Velik požar na Grosupljem. Posestniku Jakobu Štruklju, po domače pri Fehtarju, je uničil ogenj tri gospodarska poslopja, medtem ko se je posrečilo hišo samo rešiti. Sklepa se, da je zanetil nekdo ogenj iz maščevalnosti. 600 družin se je preselilo v Ljubljani meseca maja in še enkrat toliko odpovedalo stanovanje'. Vse radi novih deželnih davkov in povišanja stanarine. Grd oče. V Mačkovcu so zaprli čevljarja Ant. Senico, ker je dolgo časa zlorabljal svojo hčer. Pri streljanju bodite previdni! Josip Papež, hlapec na Mirni, je streljal s samokresom. Predčasno se mu je sprožil samokres in ga težko ranil na levi roki. — Posestniku Fr. Goršetu na Dragonjih selih je vrgla puška patrono nazaj v desno oko tako močno, da je izgubil vid. Umrli. V Križevski vasi pri Metliki je umri znan mlinar in posestnik Jure Laušin. — V Domžalah je umrl bivši tovarnar Ivan Riedl v visoki starosti 80 let. — V Kranju je umrl vrtnar in posestnik A. Erman. — Na Vrhniki je umrla gospa Ivana Jelovšek, posestnica in c. kr. dvorna zalagateljica v 51 letu. — V Škofji Loki je umrla mati ljubljanskega notarja Hafnerja v starosti 82 let. Tatvina lesa. V Smrekovici pri Goričah so neznani tatovi posekali in pokradli 46 smrek v vrednosti 500 K. Utonil je v Savi v Zagrebu pri neki pijonirski vaji pešec 97. polka Blaž Kocian, doma iz Krasa. Nesreča v Žlici pri Trbižu. 16 letna gozdarjeva dekla Frančiška Cergonja je pri nabiranju šmarnic v Žliški grapi izpodrsnila ter je zdrčala kakih 30 m globoko in padla čez skalo 6 m visoko v deroči potok. Trupla še niso našli. Nesreče in nezgode. Rudolf Volčič, doma iz Stražišča je padel pri igri iz hlevnega odra in se težko poškodoval. Mirku Suštinu, mesarju in posestniku v Vel. Laščah je padel kos cementnega ! zidu na nogo in ga težko poškodoval. — Delavec Lovrenc Bratno se je poškodoval pri deželni elektrarni na Završnici. — 50 letni Josip Vidmar v Selcah, je prišel te dni iz bolnišnice, kjer je bil operiran na črevesih. Ker se ni ravnal po zdravnikovih nasvetih in pil rad žganje, se je te dni pri delu nenadoma zgrudil in umrl. — Posestniku Fr. Verčiču v Zg; Brezovici je ukradel domač 15 letni hlapec 80 K. — Neznan tat je ukradel gostilničarju Jerneju Rodetu v Vrzdenem pri Horjulu 50 K, nekaj piva in cigaret. Samomor. V Litiji rojena 32 letna Angela Hubar je skočila v Trstu iz 3. nadstropja in se ubila. Ustanove za invalide. Društvo gospa Rdečega križa za Kranjsko odda letos zopet 12 ustanov za vojaške invalide po 79 K 80 v, dalje 12 ustanov po 40 K za revne vdove in sirote po ranjenih vojakih ter 8 ustanov po 40 K za uboge vojaško sirote. Podrobnosti so razvidne iz vladnega razpisa, ki je javno nabit na mestnem magistratu v Ljubljani. Na Dolenjskem (Kum, Gorjanci, Kočevski hribi) je padel zadnji teden na višjih gorah sneg. Temu je sledila naslednje jutro slana in povzročila precejšno škodo. V Belokrajini ni bilo slane. Samomor. Posestnik in mesar Lovrenc Pristavec, po domače Pernuš v Jaršah pri Jesenicah se je radi slabih domačih razmer ustrelil. — Pred letom pa si je končal življenje na Otočah njegov sin. Ubil se je 75 letni kajžar Fr. Mihelčič iz Vipave. Nosil je slamo iz Nanosa, pri čemur se je spodtaknil in tako nesrečno butnil ob skalo, da je obležal mrtev. Utonila je v Mlinšci 39 letna Frančiška Flere iz Domžal. Bržkone jo je pri pranju perila popadla božjast in jo vrgla v vodo. V gnojnico je padla 70 letna užit-karica Ana Kovač na Bregu, obč. Preserje. Zadobila je tako težke poškodbe, da je čez dva dni umrla. Zaprli so v Trstu 56 letnega, že večkrat kaznovanega Jož. Oltra iz Dolskega pri Kamniku, ker je kradel kot sraka. Nesreča ali samomor? 25 letnega delavca Franca Jenkota iz Mavčič pri Kranju so našli mrtvega v Savi nedaleč od tovarne na Savi pri Jesenicah. — Ali se je zgodila nesreča ali samomor še ni dognano. Jugoslovanska zemlja. f Dr. Jovan Skerlić. V soboto je umrl nenadoma v Belgradu prvoboritelj jugoslovanske ideje, vseučiliščni profesor in mladoradikalni poslanec srbske skupščine, dr. Jovan Skerlić v 37 letu svoje starosti. Nekaj dni prej je bil še v Pragi, kjer je imel pri Njegoševi slavnosti svečani govor. Namenjen je bil še predavati po vseh slovanskih mestih o jugoslovanskem vprašanju. Meseca julija je nameraval priti v Ljubljano. Ž njim je umrl našemu narodu mož, brez primere delaven in vnet ljubitelj svojega naroda. In te ljubezni ni kazal samo v besedi, nego v vsem svojem delovanju. Jugoslovanstvo je zadela nenadomestna izguba. Spomin nanj ne izgine več iz duše našega naroda, seme, ki ga je on zasejal s svojimi spisi in svojim delom, bo pa vzklilo v krasen sad. Iz koroškega vilajeta. V Preva-Ijeh na Koroškem se je vršilo pred kratkem zapriseganje novincev. V dvorani, kjer so stali naši fantje na naboru, sta plapolali cesarska in nemška fran kfurtarska črno - rdeče - rmena zastava. Ali je to morda znak, da bodo odslej morali naši slovenski fantje prisegati tudi Veliki Nemčiji zvestobo? Pa ni dovolj tega izzivanja! Naše fante so pozvali še, naj vsak nemško priseže, kdor razume nemško. Koliko časa nas hočejo Jugoslovane še smatrati za narod nižje vrste, s katerim se lahko počenja, karkoli kdo hoče. Dolgo časa smo bili pasje ponižni, ali se ne čutimo še dovolj močne in ponosne, da si kaj tacega ne damo več nuditi ? Slovenka odlikovana v Srbiji. Gospa Angela Pucelj iz Logatca se je podala v začetku balkanske vojne v Belgrad in stopila v službo srbskega rdečega križa. Dva meseca je marljivo delovala v 25. rezervni vojaškk bolnici in dobila sedaj zato od srbske vlade srebrno zaslužno svetinjo. Amerikanski novičar. Hrvatski narod v Clevelandu je v nedeljo, dne 3. maja dostojno proslavil spomin hrvatskih mučenikov Zrinjskega in Frankopana. Pekovski štrajk. V Clevelandu so zaštrajkali vsi peki, ki so organizirani v 6 unijah. Delavski mojstri so odklonili zahteve za povečanje plače in krajše: delavne ure. Peki zahtevajo osemurni: delavnik za izurjene peke, deveturni' delavnik za pomočnike in tedensko en dolar več plačila. Clevelandski Poljaki so praznovali z velikimi slovesnostmi spomin slavnega poljskega junaka Tadeja Ko-sciuszka, ki se je boril v amerikanskih vrstah za svobodo in proglašenje ne-,odvisnosti. V Wade parku ima'Kosci-.uszko krasen spomenik, VelV.v delavski dom bodo postavile clevelandske delavske organizacije. Delavski dom bode spadal med takozvane »mestne hiše«, kar je gotovo odlikovanje. Avtomobil je povozil v St. Clair ave delavko Franšiško Štraus. Vrgel jo je potem še 15 čevljev daleč. Strašna nesreča. V Eccles W. Va. se je ponesrečilo v premogovniku št. 5 197 rudarjev, ki so vsi mrtvi. Rešilno moštvo je noč in dan na delu. Dosedaj so dobili šele 18 trupel. Umrla je v Clevelandu Frančiška Ogrinc, stara 33 let. Doma je bila z vasi Žirovnica, blizu Grahovega. 15 tisoč dolarjev je dobil delavec 1. Adam za električni udarec, ki ga je moral pri telefoniranju v službi nehote prenesti. Vsled tega udarca je bolehal in sodišče mu je zato prisodilo tako veliko odškodnino. Stavka železniških uslužbencev. V Sunbury Pa. stavka 900 strojevodij in železniških uslužbencev. Ves promet počiva. Tovarna klavirjev, ena naj večjih podjetij v Auburme N. Y., je dne 1. maja zgorela. Po svetu. V Albaniji je čimdalje manj redu. Sedaj poročajo, da so se začeli na raznih krajih kneževine upori proti knezu. Tako so nastali nemiri pri mestu Dibra, v Tirani in samem Draču. Seveda boji z Epirci še niso končani in delajo albanski vladi prav velike preglavice. Albanski ministrski predsednik Turhan paša je sedaj na popotovanju v Budimpešto, Be-rolin in Petrograd. Vstaja v Albaniji. Že dalj časa so prihajala iz Albanije vesti o nemirih, ki so nastali na raznih krajih državice. Sedaj je pa izbruhnila popolna vstaja in povzročil jo je sam vojni minister albanski Essad paša. Essad paša je hotel spodnesti Vidu knežji stol in sam sesti nanj. Zbiral je zadnje dni okoli sebe Albance in se obdal z močno telesno stražo. Tudi del albanske žandarmerije je prestopil k njemu. Knez Vid je prosil nato avstrijske in italijanske vojne ladije, ki so stale pred Dračem za pomoč, na kar se je izkrcalo 500 avstrijskih in italjanskih mornarjev, obstrcljavalo Essadovo hišo in Essada aretiralo. Essada so zaprli na avstrijsko vojno ladjo. Ker koraka, okoli 5000 Albancev proti ^raću, so odšle nove avstrijsk^. [n italijanske čete v Albanijo. Konec metlg. V velikih mestih ne 1 pometajo več. Prah odstranjujejo s posebnimi napravami, ki vsesavajo prah v se. Novi način za snaženje prahu je vsekako boljši za zdravstveno stanje, ker gospodinje pometajo mnogokrat s suho metlo, kar okuži zrak v stanovanju. Preveč ženskega spola se narodi skozi 10 let v neki angleški vasi, tako da sedi v šoli poleg 93 deklic le 11 dečkov. Seveda razburjenim starišem nihče ne more pomagati, nekateri zdravniki se izgovarjajo, ker drugega vzroka ne vedo, da je temu voda (!) kriva. Kako prevažajo na Ruskem denar. Spredaj jaha četa kazakov. Na kolenih imajo karabinke, s katerimi pomerijo zdaj pa zdaj na občinstvo. Kdor se sumljivo okrene ali ozira za, transportom, ga zadene gotovo kazaška kroglja. Za kazaki gredo vojaki z golimi sabljami, za njimi voz z denarjem in blagajnikom, zadaj pa zopet kazaki in orožniki; Res, sijajen sprevod! Mehika. Vojna med Mehiko in Zje-dinjenimi državami še vedno miruje, zato se pa tem huje bijejo v Mehiki vladne čete z vstaši. Slednji so po zelo hudi bitki osvojili važno pristaniško mesto Tampico. Mesto je popolnoma razdejano. Kar niso uničile kroglje iz topov, je uničil ogenj. Poulične boje so razsvetljevali velikanski plameni zažganih petrolejskih shramb. Vladne čete so v boju izgubile okoli 2000 mož. Vstaši hočejo sedaj prodirati proti glavnemu mestu Mehiki, katero upajo v kratkem osvojiti. Vstaše najbrže podpirajo Amerikanci. Na Francoskem so se končale volitve v novi parlament z zmago dosedanje večine. Pristaši kraljestva in klerikalci so dobili jako malo glasov. Avstrijski prestolonaslednik napravi junija potovanje v Bosno in Dalmacijo. Država podarja milijone bogatinom. Ker potrebuje država vedno več denarja, je zvišala letos davek na žganje, kar zadene predvsem žganjepivce in male proizvajatelje žganja. Z naprav-Ijanjem žganja na debelo se pečajo tudi plemenitaši, grofje in baroni. Ti morajo seveda tudi plačati povišanje davka, i toda tem država davek na ta način zviša, da jim daje za proizvajanje žganja vsakoletna darila. Lansko leto je dobilo 118 takih ljudi j nič manj kot 14 V2 milijona kron nagrade za kuhanje žganja. Tako je dobil knez Furstenberg 311.430 K, knez Schwar-; zenberg 144.700 K, knez Auersperg 129 . tisoč 717 kron, škofje in samostani na Češkem 109.147 kron. grof Sternberg 97 102 K, knez Windischgratz 34.567 kron itd. Tako se zapravlja denar davkoplačevalcev in podpira podpore nepotrebne plemenitaše. Zdravstvo. Kako je doseči dolgo življenje ? Amerikanski profesor zdravništva Pearce daje v tem oziru zanimive nasvete. Prvo načelo, ki se ga je držati, je: ogibati se vzrokov, ki dovajajo k rani smrti. Človek se mora varovati v prvi vrsti pred nalezbo raznih kužnih bolezni, kakor jetike, legarja itd. Kandidat za dolgo življenje mora gledati, da bo zmerno jedel in dobro prebavljal. Rajše jesti premalo ko preveč. Hitro jesti — to je najhujši »sovražnik« dolgega življenja. Jejte počasi in dobro prežvekujte. Prevava in zdravje bodeta takoj čutila to dobroto. Natančno poučevanje številk izkazuje dejstvo, da je od ljudi, ki so dosegli posebno visoko starost, najmanj polovica zvesta bila zmernemu uživanju alkohola. Strogi abstinentje in antialkoholiki nimajo po statistiki nikakih posebnih šans za dolgo življenje. Da pa pijančevanje ne more na starost ugodno vplivati je pa tudi jasno. — Kdor se hoče zavarovati proti zgodnji smrti, mora biti veselega, mirnega značaja, ne muhast. Neprestana skrb je že več ljudi spravila v grob, kakor preobilica dela, bridkost in beda. Kajenje, posebno cigaret je zlasti za mladino silno škodljivo. Pljuča otrokova so majhna, nežna in občutljiva. Dim tobaka jim neizmerno škoduje, če so tudi zdrava, tembolj pa seveda bolnim, v katerih se je. morda že naselila jetika ali kaka druga bolezen. Otroci vrhutega oponašajo v vseh rečeh od-odrasle ljudi in tako morajo seveda tudi potezati škodljivi dim globoko v svoja pljuča. Tak mladi kadilec začne bledeti, lica mu upadejo prsi se mu ožijo, jame pokašljevati in če ni kmalu pomoči, ugasne hitro mlado življenje. Ako te je pičila čebela, osa ali kaka druga žuželka, odsrtani najprej želo, nato drgni dotično mesto z novo narezano čebulo. To sredstvo menda olajša bolečine in zabrani, da rana ne oteče. Ne strašite otrok! Prirojena bojazljivost otrok se večkrat rabi, da bi se jih privedlo k poboljšanju. Otroci se strašijo z raznimi strašili, zapirajo se mnogokrat tudi v temne prostore, zato da bi se tam bali in da bi jim bil prestani strah v kazen. S tem se otroku škodi na zdravju, otrok se priuči bati teme, katere se v življenju nikdar ogniti ne more. Kako je vendar nerazumna taka kazen! Mesto, da bi se otrok polagoma privajal na to, kar mu je rie-obhodno potrebno, se mu strah do teme še povečuje. Zelo koristno je otroke spodbujati k pogumnosti in srčnosti in k temu spada tudi to, da se ne boji teme. Neki Anglež nam pripoveduje iz svojega življenja žalosten primer o nasledkih take nespametne kazni. Poznal sem otroka, lepega, zdravega, razumnega, kateremu se je v tretjem letu popolnoma zbledlo, ker ga je dekla zaprla v temno sobo, ko ga v svojem joku ni mogla hitro potolažiti. Črez pet minut gre nerazumna dekla k otroku v sobo, najde ga sključenega v kotu. Vzame ga v roke, ali otrok je bil od tega časa popolnoma zmeden, njegove veselosti in razuma ni bilo več nazaj. Ko so se starši čez dva dneva vrnili od potovanja, se jim je reklo, da je bil otrok cel čas bolan. Po desetih letih je ležala služabnica na smrtni postelji, prosila je mater nesrečnega otroka k sebi, priznala je svoj greh in prosila od-puščenja. Novosti v tehniki. Palača iz stekla. V New Torku nameravajo zgraditi 12 nadstropij visoko palačo, ki bo po 78 % iz stekla. Le okvirni stebri bodo iz jekla. Stavba je preračunjena na 6 milijonov kron. Okna se pri tej hiši ne bodo dala odpirati, pač pa se bo zračila cela stavba s pomočjo posebnih priprav, ki bodo gnale iz II. nadstropja, koder menijo, da je zrak najboljši po celi stavbi in vseh sobah. Na strehi bo pa druga priprava srkala iz palače slabi zrak. Predno bo sveži zrak prišel po palači, ga bodo še očistili na podoben način, kot se očisti zrak z dežjem. Pozimi bodo v tem prostoru mrzli zrak greli, poleti pa hladili. Palača je namenjena samo bogatašem, ki mislijo; da si bodo na ta način ustvarili najbolj zdravo stanovališče. — Reveži pa ginevajo v zaduhlih kleteh in podstrešnih beznicah! Belenje mokrih kleti. Pomešaj k 93 delom na drobno stolčene opeke tri dele svinčene gladkine (Bleiglatte) 'in če priliješ k tej zmesi primerno množino lanenega olja, dobiš izvrsten beieš za mokro zidovje, ki se v 3-—4 urah na zidu strdi in ne prepušča nobene mokrote več. Državne železnice. Prejemki vseh avstrijskih državnih železnic meseca februarja tekočega leta znašajo okrog 58 in pol milijona kron, na dan torej okrog 2 milijona kron. Te številke nam podajajo jasno sliko o velikosti železniškega prometa. Največja lesena stavba se nahaja v San Francisco v Ameriki. Dolga je 295 metrov, široka 112 metrov in visoka 41 metrov. Hlodov se je porabilo 2,886.000 metrov. Naše vodne moči. Avstrija, zlasti naše alpske dežele so bogate na vodnih močeh. Ceni se, da bi se dalo pri nas izrabiti okrog 5 milijonov konjskih sil. Tega ogromnega gospodarskega zaklada pa se dandanes še v jako pičli meri poslužujemo, ker izrabljamo kvečjemu 9 odstotkov od vseh vodnih moči. Glede bogastva vodnih moči nas prekaša Norveška s 7'5 milijoni, Švedska s 6"7 milijoni, Francoska in Italija s 5'5 milijoni konjskih sil. Zlata ruda. Zlato, ki se ga je leta 1912 na celem svetu izkopalo, je vredno 2500 milijonov kron. Največ se ga je izkopalo v Južni Afriki v pokrajinah, katere so pred leti Angleži v vročem boju odvzeli Burom. Kotiček za gospodinje. Najlepši in najtežji poklic žene. Med najtežje posle na svetu spada odgoja otrok. Ako ni med starši sloge in ljubezni, postane zanje odgoja otrok še velika muka, za otroke pa nesreča, ki jo seveda najbolj čuti mati, kateri je otrok prva skrb. Najlepši, najvzvišenejši, a hkrati najtežji> poklic žene je pač biti prava, dobra mati, prva vzgojiteljica in učiteljica svojih otrok. Življenje otrokovo je pravo ogledalo, v katerem se zrcali življenje in čustvovanje materino. Kakršen otrok, takšna mati! Ženska ročna dela so ona prepotrebna dela, katera mora znati vsako dekle, ki hoče postati dobra gospodinja. Najpotrebnejša ročna dela so: pletenje, šivanje, kvačkanje in še druga. Vprašal bode marsikdo, ali je pletenje res tako potrebno, ker se sedaj prav poceni dobe nogavice, rokavice, jopice in drugo? Da! Pletenje je potrebno. Pletena no- gavica in vsaka druga na roke pletena stvar je mnogo trajnejša in trdnejša od one, pletene na stroju. Dobra gospodinja ne bo metala denarja za dva ali tri pare proč, kar lahko z enim — na roke pletenim — nadomesti. Zraven tega pa še čuti veselje nad svojim izdelkom. Tudi moramo privajati svoje otroke k delu. Kaj naj bi počenjale naše hčerke o prostih urah, zlasti pozimi, ako bi nakupovali izdelke na stroj? Pametno dekle dela tudi za zaslužek in si vsako zimo prisluži nekaj denarja, ki ga lahko naloži v hranilnici. Kako lepo doto si lahko prihranijo zlasti ubožnejša dekleta! Vprašajte se pri vsakem blagu, predno ga kupite, po njegovi kakovosti in po njegovem izviru in kupujte samo najboljše blago, domačega izvira, kakor je n. pr. Kolinska kavna primes. Ta kavni pridatek, izdelek . naše domače Kolinske tovarne kavnih primesi v Ljubljani, si je po pravici pridobil ime najboljšega kavnega pridatka. Vse naše gospodinje so z njim najbolj zadovoljne. Tudi mi ga kot izvrstno domače blago najtopleje priporočamo. Gospodarske drobtine. Naprstnik je v vrtih jako krasna cvetlica vsakovrstnih barv. Ta cvetlica je dve- ali triletna. Pomnožuje se s semenom, katero je sejati junija ali julija. Prvo leto ne cvete, marveč šele drugo in tretje. Dva meseca po setvi je treba rastlinice presaditi na stalno mesto. V drugem in tretjem letu se cvetlica sama poseje po vrtu. Najboljši čas za košnjo je takrat, ko je večina trav in detelje na travniku pričela cveteti. Če kosimo prej, dobimo sicer boljše seno, toda nekoliko manj ga bo, če kosimo bolj pozno, se seno oleseni in zato ne bo več tako lahko prebavno. Kdor hoče torej imeti lepo živino, kosi naj raje bolj rano nego bolj pozno. Meteljko kositi je še pred cvetom. Naši kmetje skoraj po celi deželi kosijo travo navadno prepozno. Proti mravljam v stanovanjih se priporoča raztresti po tleh gorčično moko. Ako jedo sladkor pomešan z boraksom, poginejo. Glavno je, da se zamore mrav-Ijina gnezda blizu stanovanj, kar se doseže s tem, da se jih opari z vrelo vodo. Predno začne trta cvesti, odtrgati ji je vse nepotrebno mladje. Če odstranimo tu pa tam kak list, ki preveč zakriva zarod, ne de nič. Ob cvetu skušajmo napraviti trti čim več zraka in svetlobe. Izid nadomestnih državnozborskih volitev na Notranjskem. Na drugem mestu poročamo kakšnih satanskih laži sc je S. L. S. zadnji dan pred volitvami poslužila, da je spravila Notranjce ob mandat. Kandidat Notranjčev Josip Lavrenčič je dobil 4223 glasov, kar dosedaj na deželi noben kandidat še ni dosegel. Dr. Pogačnik je dobil h 130 glasov, 347 glasov je bilo razveljavljenih. Lavrenčič ima torej le 907 glasov manj kot Pogačnik. Po- j gačnik pa ima le 560 glasov večine j vseh oddanih glasov. Zmagal je torej v resnici z absolutno večino 280 | glasov. V naslednjem prinašamo podrobne rezultate v posameznih občinah. Izid sedanjih volitev primerjamo z izidom (oklepaj) deželnozb. volitev v splošni kuriji lansko jesen. L. pomeni Lavrenčiča, P. pa Pogačnika. Zagorje Lavrenčič 110 (1. 1913, 35) Pogačnik 92 (l. 1913 138); Knežak L. 245 (198) P. 288 (325); Trnovo L. 191 (126) P. 372 (417); Ilir. Bistrica L. 124 (108) P. 23 (31); Jablanica L. 90 (79) P. 238 (235); Kilovče L. 26 P. 20; Smerje L. 33 P. 24; Janeževo L. 15 P. 7; Rateževo L. 3 P. 24; Prem L. 37 P. 61 ; Čelje L. 24 P. 29. Za vse te občine je bilo zadnjič volišče v Ki-lovčah. Gaspari je dobil 138, Pegan 133 glasov. Postojna L. 503 (519) P. 224 (191); Slavina L. 183 (170) P. 189 (196); Št. Peter L. 247 (166) P. 356 (305); Sv. Mihel L. 109 (83) P. 265 (275); Košana L. 97 (61) P. 187 (182); Bukovje L. 44 (46) P. 59 (53). Bloke L. 113 (118) P. 281 (287); Lož L. 69 (67) P. 54 (55); Stari trg L. 249 (184) P. 410 (418). Hrenovke L. 212 (175) P. 256 (223); Senožeče L. 171 P. 39; Laže (rezultat nam še ni znan) morda L. 35 P. 40; Dol. vas L. 59 P. 39; Sinadole L. 13 P. 20. Zadnjič so vse te občine volile v Senožečah. Dobil je Gaspari 21.1, Pegan 149 glasov; Famlje L. 46 P. 17; Gor. Vreme L. 56 P. 16; Britof L. 47 P. 37* Zadnjič so vse te občine . volile v Britofu. Gaspari je dobil 102 Pegan 50 glasov. Vipava L. 140 (56) P. 152 (217); Vrhpolje L. 68 (14) P. 132 (177); Planina L. 65 (52) P. 108 (113); Budanje L. 55 (12) P. 147 (191); Vrabče L. 119 (98) P. 63 (92); Št. Vid Lavrenčič 161 Pogačnik 160; Podraga L. 63 P. 58. Zadnjič sta volili ti dve občini skupaj. Gaspari je dobil 73 Pegan 294 glasov. Šturije L. 36 P. 184; Ustje L. 44 P. 38. Zadnjič ti dve občini skupaj Gaspari 63, Pegan 227. Col L. 76 (34) P. 102 (130); Podkraj L. 64 (50) P. 101 (106); Slap L. 51 P. 56; Lože L. 45 P. 57; Goče L. 54 P. 57; Erzelj L. 31 P. 52. Vse te občine so zadnjič volile skupaj na Slapu. Gaspari je dobil 88,' Pegan 270 glasov. Sedaj je dobil Lavrenčič 181 Pogačnik 222 glasov. O pomenu teh volitev izpregovo-rimo v prihodnjih številkah kaj več! Časfifi vofitci notranja skega vofifnega okraja! O s kr eno se Vam zafjva-fjujem za to, da je 4-223 mož med Vami združifo svoje g kasove na moje ime. štejem si v čast, da ste v fofikem šfevifu nasfopifi zame, vkfjuB sifnemu pritisku in kažem vkadajoče stranke, vkkjuB temu, da je cerkvena in dežekna o6kast na-st opika proti notranjskemu kjud-sfvu, ki je na Dunaj fjateka poskafi domačina kot zastopnika. Se enkrat je s pomočjo Brez primerni j vokiknifj kažij in skeparsfev zmagaka stranka kjudskij nasprotnikov, ki nam je nakožika 1,600.000 Tč no vi tj dežeknij dokkad. Vaš možati nastop Bode po vsej skovenski domoviniporodik živafjen odmev, dokker se skovenski kmet ne otrese svojifj škodkjvcev. Vaprej v nadakjni Boj do končne zmage! Mala oznanila. Beseda 5 vinarjev, najmanj 50 vinarjev. Pošlje se lahko v znamkah. Trgovina z vinom (na debelo in drobno) Peter Stepič. Sp. Šiška. „Kavarna Europa“ v Ljubljani. Shajališče deželanov. Najboljši zajuterk. -n o p- £. p 73 3 o O- 3. p H O n< P- Ef o. C 3 E ET o Grq 2. 2. "O "d -t £ m •d o n n> 3. p p < n N P n er o < c 7X JD 73 P 3 o ?r 73. P O 3 p_ S 3 fD “d 7X jr o < 73 7? n> -d o fD er TX CK fD Podjetje zvezdnih tkanin „HERMES“ v Ljubljani Šelenburgova ulica 5 prodaja vsako sredo in soboto raznega oblačilnega blaga za skoro OSTANKE polovične cene. Ostanke pošiljamo po naročilu tudi po pošti. — Zahtevajte cenik! Dostojna, 22. maja 1914. Josip Bavrenčič župan v Dostojni. Loterijske številke. Line 16. maja: 80, 79, 77, 3, 25 Brno 16. maja: 74, 13, 26, 84, 11 Gradec 16. maja: 67, 68, 90, 35, 71 i > ■ " ——----—-■—e I >;ii-ii;i o poli mi* n si, Josip Lavrenčič UPoStojZ^El- Priporoča svojo priznano dobro opeko vseh vrst na primer: zidak, strešnik (kavler), zarezan strežnik (ialc, šle-sar), korita, votlo opeko in opeko He- za tlak po najnižji ceni. ( > S Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firnežev in vseh v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv Premeri & Jančar Ljubljana Dunajska cesta štev. 20. — Kolodvorska ===== ulica štev. 18. ======= Pristne emajlne barve, karbolinej, mavec itd. itd. Na drobno in debelo. — Na drobno in debelo. Manufakturna trgovina J. Grobelnik prej Franc Souvan sin HLij j >!<*>-;tui št. ~~-Z. (Nasproti lekarne). sukna za moška oblačila i rut in šerp. Bogata zaloga vsakovrstnih preprog zali ves, in garnitur. :: Izkušeno dobri šifoni, platno, kotenina in :: drugo belo blago. :: Velika zaloga najfinejših in -nogi najbolj priležnih čevljev za dame, gospode in otroke ' Viktorija Miša Ljubljana, Jurčičev trg 3. ; Gg. učiteljem, učiteljicam in drž. uradnikom 15% popusta. tp"---------------^ rKMET & Go. Ljubljana, Marija Terezija cesta 8. Trgovina z žitom, semeni in deželnimi pridelki. Pristno laško in istrsko brinje ved-. —--no v zalogi. k-------------- j Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da bodem letos o priliki 25 letnice obstoja svoje tvrdlce prodajal birmanska darila kakor ure, verižice, obeske, prstane, uhane itd. po znatno znižanih cenah. — Edina zaloga najboljših ur z lastno znamko „TUP“. Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in I o juvelir in nova dela. *™’ 3 s trgovec LJUBLJANA, VVolfova ulica 3 Razglas V nedeljo, dne 24. maja 1914 ob 3 uri popoldne se bode oddala potom javne dražbe v najem košnja mestne senožeti v Črni vasi, ki služi za kemično poskušališče. V ponedeljek, dne 25. maja 1914 ob 9 uri dopoldne se odda košnja mestnih travnikov pri Podturnskem gradu (Tivoli). V torek, dne 26. maja 1914 ob 9 uri dopoldne se odda košnja na Ljubljanskem gradu in košnja brežin Ljubljanice (v Prulah). V sredo, dne 27. maja 1914 ob 9 uri dopoldne se odda košnja mestnih travnikov ob Kravji poti, v Rakovi jelši in Črnevkah. V četrtek, dne 28. maja 1914 ob 9 uri dopoldne se odda košnja mestnih travnikov pod Rakovnikom in Ilovica. V četrtek dne 11. junija 1914 ob 3 uri popoldne se odda košnja Je uvi-tarice pod Margom. Zbirališče najemnikov za travnike v Črni vasi, pri Podturnskem gradu in Jezuvitarice pod Margon na dotičnih travnikih, zbirališče najemnikov za travnike v Rakovi jelši pri mostu čez „Mali graben", za travnike pod Rakovnikom in Ilovici na travniku pod Rakovnikom. dne 15. maja 1914. i* v ,, . Mestno hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica Denarnega prometa koncem I. 1913 K 700,000.000-— Vlog..........................K 43,500.000-— Rezervnega zaklada............K 1,330.000 — Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po pr ^M20|o brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr., deželne vlade, >iii*(3tiii j<‘ imn vpeljane liene Zunanja naročila se :: točno izvršujejo. :: domače hranilnike. ■ Mjmmmmk Za,lnLte-x7*a,jte Lastna protokolirana tovarna ur v Švici, JiS Samo K 410! Glavno zastopstvo tovarne ur „ZENITH", K 410 samo! /s m Št. 806, Srebrna cilinder-rem., močni srebrni pokrovi, trpežno kolesje, 6 kamnov, K 10.50 Št. 807. Srebrna cilinder-rem., močni srebrni pokrovi z zlatim robčkom, trpežno kolesje, 6 kamnov. K 11.50 Št. 410. Nikel. anker rem. Rosk. pravo švicarsko kolesje K 4'10 Št. SOO.^Nikel. anker rem. Rosk. s sekundnim kazalcem K 5.50 Št. j65. Nikelnasta verižica z lepim obesk. K1,— Št. 865. Srebrna verižica, 15 gramov . K 2.20 Št. 865. „ , 30 „ . K 4.40 Št. 851. „ „ 50 „ . K 6.- Št. 878. Amerikanska double zlata z lepim obeskom. K 7.70 Št 803. Jeklena ali nikelnasta cilinder-rem., trpežnim kolesjem, K 7.90 Št. 804. Srebrna cilinder-rem,, močni sreb ni pokrovi, trpežno kolesie, K 9.50 .Ze23.it]=L“ H. SUTTNER, Ljubljana štev. 32 največja in najsolidnejša razpošiljalna trgovina zlatnine in srebrnine na vse kraje sveta. Trgovina s špecerijskim blagom. Trgovina z moko in deželnimi pridelki. Na drobno in debelo. /\ J-—I—i*T ■IT /\ "NTT* /\ Na drobno in debelo. ■ ■■■■' = < v ii;i vrulo««-;! i*iit>resf;iije <><1 dne vlog-e po čistih -l-1^ °;0. -----------