Prepovedano učiti, da človek izhaja iz cpice. Zakonodajno zbornica v Nacn-villu v južnem delu Zedinjenih državje z veliko večino glasov oddklonila zakonski predlog, ki je zahteval, da naj ge prekliče dogedanji zakon, kateri prepoveduje, da bi ge v državnili šolah poučeval nauk o izvoru človeka iz živali. Med dolgo razpravo je najstarejši član zbornice dejal: »Ako je.ta nauk na pravem, potem je gv. pigmo na napačnem.« »Zid žalovanja« last mohamedanceva Posebna komisija, katero je lansko leto postavila angleška vlada, da odločl v sporu med jeruzalemgkimi Judi ia mohamedani, je zdaj podala gvojo odločitev glede takozvanega »zida žalovanja«, ki je bil povod že večkratnih! izgredov. Po tej odločitvi je zid lagt mohamedanov, vendar pa imajo Judja pravico, priti k zidu v gvrho molitv« vgak čas, in jih mohamedanci pri tem ne gmejo ovirati. Moč živalskih mišič. Danes je dognan.as gtvar, da delujejo človeške mišice dosti bolj ekonomično kakor pa parnl stroj. Pri parnem stroju gre v nič G6?* producirane toplote in samo 4% se gipremenijo v mehanično energijo ali »delo«. Šele v najnovejšem čagu ge je posrečilo parni gtroj izpopolniti tako, da daje 13% mehanične energije, vsa druga toplota pa gre še vedno v nič. Mnogo varčneje pa deluje človeško mišičevja. ki črpa za gvojo delo potrebno toploto iz vsakdanje hrane. Lačen človek sevcda ne more mnogp »delati«, ker njegovo telo, oziroma mišičje ni dovolj »zakurjeno«. Dokazali pa go točno, (|a porabi mišičje, najmanj po 20% za »d&lo« toplote, ostalo pa porabi, da &• vzdržuje toplota telesa sploh. Še bolj varčno izrablja toploto živalsko mišičje. Najboljši človeški tekač teCe 9.6 metra na gekundo, konj pa 32 metrov na gekundo. To je dokaz, da dela žlvalgiko mišičje še mnogo bolj kakor pa Cloveško. Mraz in vročina na lunL Izpopolnjenl moderni astronomgiki ingtrumentiomo-i gočajo precej zanegljive podatke o temperaturnih prilikah na megecu. So no- katera mesta, kl se pod vplivom polnaga solnca, .egrejejo 60—130 »topinj Ce__Ja, Posamezna mesta pa kažejo v »encl 100 in Se več pod ničlo. Ta v&likanska nasprotja nastopajo celo pri kratklh prehodnih mrkih. Na ne_i točkl ». je temperatura v kratkem času _jxre__e>nila za celib 200 stopinij C.lzija. Na Čohoslovaškem bodo kopali zlato. ,V Kremnici na Slovaškem so Se pred ftapoleonskimi vojnami k.pali zlato. _. tako lmenovanJ Anin rov, Iz katerega #o ga pridobivali, je takrat pr.plavila Toda. V zadnjih letih so to vodo Iz.rJ>ali ln pred kratkim so pričeli g po•kusnim kopanjem, ki je knelo dober Ospeh. Zdaj so začeli montirati najmodernejše stroje, tako da bodo lahko še ˇ teku tega leta pridobivali dragoceno kovino. Pač pa so se ušteli v Štiavnici, kjer bo menili spraviti v obrat Btare rudnlke _rebra in svinca. Vložili so v Badevo ogromno denarja, zgradili veUko strojno napravo In zgradili topil__.&. Ker je pa v zadnjem času vredftO-t svinca in srebra nazadovala, se podjetije, ki Je obremenjeno s tako venikimi investicijami, ne rentira več in |» bodo morali bržkone ustaviti. Svoboda časnikov v Italiji. Kaka Je Ivoboda tlska v fašistični Italiji, pripoveduje poročevalec nekega čikaške- Kllsta. Ves tisk je postavljen v služfašistične vlade; enoglasno mora ˇ_e odobravati, kar vlada odredi. L_stliikl li.tov ne nastavijo sami svojih ttrednikov, marveč so ti imenovani od faSlstične stranke. Oblasti natan.no obv&stijo urednike, kaj naj priobčajo, kaj naj posebno povdarjajo, kaj naj »manjšajo in kaj naj sploh opu.tijo. Vsled te kontrole so listi tudi skrajno •uhoparni ln da se spravi malo življenja v nje, pričnejo med seboj včasih prerekanje radi kako smešno neznatne malenkosti. Vesti, kl jih pošiljajo poročevalci tuj.zem.klm listom, s& sicer ne cenzurirajo očitno, vendar pa večino njih poseb&n cenzor prebere, In ako so nepovoljne _a fašiste, jih zadržuje toliko časa, da zastarajo. Posmrtna slava na ullcl. Pari.ka mestna uprava se je zanimala ra imena onih o&eb, po katerih so imenovane različne ulice, da bi pri zazidavanju novih delov upoštvevala morebitne dosedanje vrzeli. — Prefekt departmenta Seine ji ]e sporočil naslednje zanimive podatke. Samo 25 ulic nosi imena slavnih raziskovalcev, 76 imena cerkvenih svetnikov in dostojanstvenikov, 91 oseb različnih poklicev (dobrotnikov, izumiteljev in sl.), 284 imena vojskovodij, 289 imena umetnikov in igralcev, 312 imena politikov in javnih delavcev, 303 imena znanstvenikov in 334 imena pisateljev. Književniki so torej še najbolj zastopani. A tudi njih število je neznatno v primeri s 665 po neznanih osebah imenovanlmi pariškimi ulicami. Slcdnje so večinoma ohranile spomin na ne<kd.anje lastnike nezazidanih parcel. Erave v kavarnah. Mi imamo krave navadno zaprte v blevih. Na Po_tugalskem pa _e drugače. Sredi velikih mest in v najbolj elegantnih kavarnah imajo med kupi časopisov in v gneči gostov privezano pravo kravo, ki muka in ki jo molzejo po potrebi, če zahteva gost par kapljic svežega mleka za svojo kavo. Na ta na.in ho.ejo portugalSiki kavarnarji dokazati, da imajo res sveže mleko na razpolago. Sveže kravje mleko je na Portugalskem velika redkost. Pridelujejo pač dosti olja, mleka pa ne. Kolikor ga pa imajo, ga ne morejo pripeljati v mesto, ker bi se ap-toma vse &e_irllo. Železnice vo_tj_ na Portugalskem »lLno počasl, vrodna jo huda in _ato vlada po mestth veliko pomanjkaje mleka. Svojo ženo Jo hotel sežgatl. Nikit« Kuluščuk, edini sin bo-gatega kmeta f vasi Gozdoru bllzu Plotnkova na PolJ« skem, J. poročil Marijo Julijanovo. Mlada žena Je blla pridna in delavna, a mož ]e ni lmel rad. Kmalu jo je pričel pretepati in njegov oče ga je še podpihaval. Kulušcakova družina je štela samo tri možke: ovdovelega deda in sina ter oženjenega vnuka. Marija kot edina ženska ]e večkrat morala napentjati vse moči, a ni mogla ustreči. Ve&krat je po pretepu obležala brez zav&sti. Naposled je Kuluščakom obolela živina. Njen mož je sklenil, da jo je Marija iz maščevanja uročila. Zaklenil je vrata, zakuril krušno peč, z očetom zvezal nesrečno ženo, ]i zamašil u*sta ter naznanil, da ]o bo kot veščo zažgal. Na srečo je zaslišal ded, ki je spal v drugi sobi, ta razgovor. Skočil je skozi okno v sneg in sosedom sporočil o pripravah. — Kmetje so vlomili v hišo in potegnili ožgano Marijo iz peči, kjer je izgubila zavest. Policija ge nesrečnico prepeljala v bolnico v Pio-trkovo, ded pa je ostal sam doma, ker sta romala morilca v ječo.