življenje in svet
Tedenska priloga „Jutra"
Štev. 37. V Ljubljani, dne 24. septembra 1927. Leto L
Ante Gaber:
Gorenjska noša leta 1SOO.
Na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« je bil v nedeljo 18. t. m. praznik narodnih noš. Tu se je pokazala njih bogata razkošnost in pestrost. Razsodišče, ki je imelo nalogo izbrati najlepše in najpravilnejše obleke, je bilo v težkem položaju, ker še danes ne vemo povsem določno, kakšna noša je prav za prav pravilna.
Splošno prevladuje mnenje, da so pravilni vsi deli obleke, ki so stari, recimo, vsaj 70 let, torej iz tistih časov, ko so žene splošno nosile še avbe in peče ter srebrn pas sklepanek. Le-ta se ne prilega pasu, temveč visi na levo stegno, zato ni pas, ker ne opasuje, marveč je samo verižica, ki je na njej gospodinja nosila ključe, simbol svojega dostojanstva, torbico ali vsaj nožič in pred stoletji tudi kožušček podlasice ali veverice. Ta kožušček so imenovali Nemci »Flohfanger«, ker so se vanj zatekale bolhe, ki so bile že v tistih nesnažnih časih ženske za nje zelo občutljive. Pravi pas je nadomestoval steznik pri plemkinjah in meščankah, kmečke žene pa so bile prepasane pod dolgo, do gležnjev segajočo košuljo, ki je še v Valvasorjevih časih nadomesto-vala krilo*, kakor se oblačijo žene še danes na Balkanu in so na golem telesu vse povite s tkanim 2 do 3 m dolgim pasoim.
Poglejte sliko v Valvasorjevi »Ehre des Herzogtums Krain« in pomislite, kako bi pogledali na velesejmu damo, če bi se prikazala v pristni slovenski narodni noši iz 1. 1680 —• brez krila. Tako imenovana narodna noša z avbo ali na petelina zavezano pečo in s srebrnim sklepankom čez svileno krilo je pokmetena meščanska noša, ki je nastala pod vplivom mode plemiških noš. Zato se je tudi kmetiška noša polagoma izpre-minjala, kakor je diktirala moda. Dokazovati ni treba, ker zadostuje že pogled, kako so danes oblečene naše vaščanke. In kakor je danes, tako je bilo tudi nekdaj, posebno pa, odkar so kmetice same nehale tkati svoje obleke. Naše narodne peče poslednje dobe, ki so vezene večinoma z bidermajerskimi orna-menti na tulu, so prihajale k nam z Dunaja, mi pa posnemamo z njih »pristne« narodne ornamente, ki so tiskani v modnih bazarjih tiste dobe. Vendar pa je tudi taka peča pravilna, ker je bila pri
nas običajna. Pravilna pa je le tedaj, iče je tudi ostala obleka iz iste dobe, torej spenzer in široko krilo. Ljudje pa ne poznajo razvoja naše noše, zato so pri nas vse prireditve z narodnimi nošami za strokovnjaka silno zabavne, smešne in obenem žalostne maskarade. Razdobje med enim in drugim delom noše je mnogokrat tako veliko, da ta neprostovoljni anahronizem prav tako učinkuje, kakor če bi daima v najele-gantnejši toaleti najnovejše mode prišla tia promenado s pečo na glavi. Načelo, da je vse pravilno, kar je staro in podedovano, torej ne drži. Vsi deli obleke morajo biti sodobni.
Ta predpis pa je težko izvedljiv, ker je zaradi pomanjkanja starih slik in spisov datiranje raznih kosov noše skrajno težavno. (Nekaj bakrorezov, redke votivne slike po cerkvah, nekaj portretov, Valvasor, Marko Pohlin, Steinberg in Linhart so do 1. 1800 skoro edini domači viri našega znanja.
Pred nekaj meseci pa je Državna licejska knjižnica " v Ljubljani kupila knjigo, ki nam v barvnih slikah predo-čuje gorenjsko nošo 1. 1800.*
M. Bertrand de Moleville je zbral 50 na roko koloriranih litografij različnih noš narodov tedanjega avstrijskega cesarstva in jih izdal s tekstom v francoskem jeziku januarja meseca 1804 v Londonu v prekrasni, luksuzno opremljeni knjigi v folio-formatu. Ponosni smo lahko, da je dal kar šest listov Gorenjcem. To dokazuje, da je urednik te knjige smatral prav našo obleko za najlepšo.
Vse slovenske in večino ostalih noš je risal W. Ellis, nekaj pa tudi W. Poo-le. Ellis je bil znan angleški umetnik, ki je Gorenjcem posvetil največjo pozornost. Primera njegovih kostumnih slik s še ohranjenimi oblekami priča, da je risal po originalnih oblekah, ker se v risbi tudi najmanjše podrobnosti vjema-jo z resnično obleko tistih let. Še čevlje je točno narisal, kar so posebno dru-
* Costumes des etats hereditaires de la Maison d' Autrictie. 'Cinqoiante gravures coloriees; redigees paT M. Bertrand de Moleville. Londres: Imlprime pour William Miller, Old Bond street; par William Buil-mer et comp. Cleveland-row. St. James's. 1804.
gi risarji in pisatelji navadno prezrli, kakor še danes le redko katera žena z najbogatejšo avbo misli, da se z avbo ne strinjajo prozorne nogavice in najmodernejši čeveljčki.
Na naši naslovni sliki vidimo gorenjskega fanta brez suknjiča, z modrimi nogavicami, nizkimi škomjicami in okrog pasu z rdečo »opasico«, ki je danes že silno redka in je bila na velesejmu le v dveh ali treh eksemplarjih iz Gorenje Savske doline, kjer se je posebno v Ratečah še ohranila. Široki klobuk ima fant okrašen z dolgimi zelenimi trakovi. Slika ima v knjigi številko 5, ostale pa po vrsti številke do 9.
Številka 5 nam kaže Gorenjca v letni noši. V visokih, nazaj zavihanih škor-njih stoji popolnoma obrit (tedanja moda!) mlad kmet, naslonjen na batico cepca. Opasan je z modro opasico, telovnika nima, ogrnjen pa je v dolgo, do kolen segajoče suknjo, ki je do robu rdeče podložena. Na glavi ima širok klobuk z nezavihanimi okraji.
Na 6. listu pa vidimo brhko dekle v letni noši. Obuto je v nizke črne šolne, ki imajo na rožu nazaj zavihane trikote svetlordečega usnja, in v rdeče nogavice. Kakor pravi pisec, se z njimi posebno vjemaijo rdeče pete čevljev. Beli srajcnik je pod vratom tesno zapet z dvema rdečima gumboma. Z rumenimi portami obrobljen sivi moderc je zadrgnjen z rdečimi trakovi, nanj pa je prišito črno krilo z ozko zeleno bor-duro na robu. Prepasana je s tesnim usnjenim pasom z okraskom iz svetlih kovinastih gumbov, pod tem pasom, ki mu kraj visi po desnem boku, pa ima moder, gladek predpasnik. Na glavi ima rahlo pripeto belo pečo^ da vihra v vetru. Petelina seveda ni in tudi zadrgnjena ni peča pod brado. Na prsih nad mo-dercem ima tri rumene cvetice ali pa trodelno brbšo, v roki pa pokrito ozko košarico s pokrovom.
Praznična je Gorenjka na 7. listu. Čevlji, nogavice, obleka z modercem, predpasnik in pas so isti, le srajcnik je globoko izrezan in obrobljen z belo vezenino, za vratom in v zapestjih zadrgnjen z rdečo pentljo in na prsih okrašen z dvema malima, modrima pentljama. Na glaVi ima zavijačo z brokatnim obodom, obrobljenim z belimi čipkami. Oglavje zavijače, ki je zadrgnjeno s široko rdečo pentljo, je sivkastorjavo, kar je sigurno napaka kolorista. Najbrže tudi ostale barve niso vedno pravilne. Stoji pa dečva ob pravi planinski lesi. Ta lesa
in usnjati pas utemeljujeta domnevo, da so slike posnete po nošah Gorenje Savske doline, kjer je ohranjenih še dosti usnjatih pasov.
Na naslednji sliki nas slikar in pisatelj seznanjata z • možakarjem pozimi. V nazaj zavihanih škornjih, da se mu pod irhastimi z modro opasico prepasanimi hlačami vidijo bele spodnje hlače, koraka z gorjačo pod pazduho in vivokom v ustih s prekrižanimi rokami na prsih krepak očanec v svetlorjavem kožuhu. Ker je slikan v profilu, ni videti, če ima kožuh na hrbtu rožo, vezeno ali aplicirano. Pod kožuhom, kamor skriva roki pred mrazom, ima bel telovnik z modrimi gumbi, na glavi širok črn klobuk, pod njim pa zeleno žlefico.
Najzanimivejša je pa zadnja slika, ki nam predoeuje za zimo oblečeno ženo. Obuta je v nizke škornjice in sivkaste (bele?) nogavice. Izpod svetlorjavega, v pasu prešinjenega kožuha do kolen se ji vidi črno krilo brez bordure in moder predpasnik. Roki si greje v majhnem, črnem mufu iz črnega sukna. Glavo ima pokrito z zeleno, s kožuhovino obrobljeno avbo, ki je preko nje zavezala pe-čo in jo zadrgnila pod brado kakor zavezujejo sedaj rute. Avba pa nima širokega koša, temveč se glavi skoro prilega, tako da je najširši del pokrivala kožulhovinasti okvir nad obrazom. Ker je tudi žena kakor mož naslikana v tri-četrtinskem profilu, tudi pri njenem kožuhu ni razvidno, če je okrašen.
Ker so slike prikupne in za spoznavanje naše narodne noše zelo Važen vir, naj bi jih kak podjeten založnik reproduciral v barvah za okras stanovanj ali pa vsaj razmnožil pomanjšane kot razglednice.
Mimogrede . . .
NOVO MADŽARSKO PLEMSTVO.
iMadžari se ne .zadovoljujejo z že obstoječim plemstvom, marveč skušajo ustanoviti novo plemiško kasto. Pod vplivom sedaj vladajočega režima se je osnovalo več civilnih iredov, ki nekoliko posnemajo francosko »Legijo časti«. Najstrožji med njimi, ki znači Morati osnutek novega plemstva, se imenuje »Red vrlih«. Pogoji za sprejem v to 'državljansko bratovščino so zelo- strogi. Aspirant mora dokazati, da se je odlikoval med vojno kot junak ali pa po vojni v boju zoiper komuniste, da je neoporečen glede svojega zasebnega in nravnega 'življenja; to mora dokazati tudi glede svojih bližnjih in daljnih sorodnikov. Ko je zadostil vsem zahtevam, se mora podvreči celi vrsti izkušenj, ki nekoliko spominjajo na sprejem v
framazonsko ložo. Ako 'tudi 'te častno prebije, dobi v posest nekoliko oralov zemljišča ter finančno pomoč, da si .postavi hišo ta kupi živino. Vsak mesec ga pride nadzirat častnik tega reda. čast viteza »reda vrlih« se podeduje, vendar pa je prvi sin ni deležen. Vsako poletje se zbere novo madžarsko plemstvo k slovesnemu, izbom. Tu se na svečan način sprejemajo novi člani, ki morajo 'priseči, da se bodo »do zadnjega diha« bojevali zoper sovražnike Madžarske. Letos je 'bilo sprejetih 090 častnikov in 811 članov.
HUMOR MED ANGLEŽI.
'O. Vočadlo .piše v »Pritomnosti«: Anglež^ imajo najfinejši čut za komiko. Zaznavajo tako nežna drhtenja humorja, da se naš človek včasi čudi, čemu neki se ti ljudje vedno smejejo — pa najsi so na čaju ali pri konferenci učenih zgodovinarjev. Na Angleškem se goji humar od detinstva do parlamenta. Angleškemu humorju ni nič sveto; noben narod se ne umeje 'tako dobro smejati sa-
memu sebi kot Angleži. Humor pronica kakor očiščevalni fluid v vse javno življenje; smeh je ventil vsake družbe — in ventil mora biti v vsakem kotlu, če n-očemo, 'da bi kotel počil. iČešče se na Angleškem presojajo duše vrne kakovosti po tem, kako se zna kdo smejati. Če vstopi v parlament nov .poslanec in ne umeje s humorjem zavračati šegavih nasprotnikov, je izgubljen. Sodni sklepi so često začinjeni z .zdravim humorjem, zato pa jih listi prinašajo kot delika-tese. Tudi na vseučiliščih in .pri javnih predavanjih je podobno. Celo od slovarja se pričakuje, da avfor ne dela preveč mehanično in suhoparno, arnpal? da postreže občinstvu, ki bo slovar uporabljalo, s primernimi partijami humorja. Med svetovno vojno so .Amglaži najbolj brili norca iz nemške nadutosti, resnobe in namršenosti. Viljem s .prusko pikelhaubo in iz 'govorom o nemškem bogu je bil hvaležen predmet izbor.nih karikatur ... Zato se Angleži kaj malo razburjajo, a so vzlic svoji navidezni ravnodušnosti prvi narod na zemeljski krogli...

Ibis:
Peter Bezruč.
Ob šestdeseftletnici
Dne 15. septembra so slavili Čehi 60 letnico enega svojih največjih pesni* kov Petra Bezruča. Slavili so jo Čehi, ali pa jo je slavil tudi pesnik? Dolgo časa, v letih, ko so si pridobile njegove pesmi izredno popularnost, je vedela komaj peščica ljudi, kdo je in kje živi. Petr Bezruč je namreč psevdonim in pomeni Brezrok. Brezrok izpod Beski* dov je bil simbol zatiranega šlezkega
rudarja in delavca, ki so nad njim g o* spodovali nemški fevdalci (markiz Geto), pruski industrijci in poljska gospo* da. L. 1899. so izšle te pesmi v posebni številki »Besede Času«. Vzbudile so ne* zaslišno pozornost. V Pragi so priredili Bezručev večer in najboljša dramska umetnica Hana Kvapilova jih je recitirala. Marda je jedva par ljudi v dvora* ni vedelo, kako se imenuje pesnik v navadnem življenju: Vladimir Vašek, poštni uradnik nekje v Šleziji. Poznal ga ni nihče. Nekje zadaj v dvorani je sedel on sam, skromen deželan, ki je prišel neopažen v Prago in neopazen izginil. Dolga leta je bil poštni uradnik. Sedel je nad zaprašenimi akti, reševal in garal. Njegove pesrni so se prevajale v druge jezike; v domovini ga skoraj ni bilo količkaj zavednega in izobraže* nega Čeha, ki jih ne bi poznal; šle so med ljudstvo kakor Čechove »Pesmi sužnja«; ime Bezruč je bilo narodno geslo — ali pesnik se ni poviševal nad druge, ni zahteval zase ne imena ne koristi. Nima rad, če ga kdo občuduje kot pesnika. Prevrat ga je zatekel kot poštnega uradnika v Brnu. Nekega dne se mu je prišel poklonit — poštni mi* rdster češkoslovaške republike. Ponudil je pesniku nadrejeno službeno mesto, ki bi mu zelo mijalo. saj je ovravljal težko delo. vrhu tega pa je bil med vojno preganjan in čez 7 mesecev za*
(
prt na Špilberku. Pesnik je mesto spre* jel in izdal dekret, s katerim je odstavil dotedanjega ravnatelja * denuncijanta in takoj nato dekret, s katerim je sa* mega sebe prestavil na prejšnje podre* jeno mesto. L. 1922. ga je imenovala praška univerza za častnega doktorja, toda Vašek ne uporablja tega naslova. Nedavno je stopil v pokoj in živi v sa* motnem kraju Gruna na moravsko* šlezki meji.
Taka je oseba Petra Bezruča. Skrom* ni mož, ki se ni nikdar bahal s svojo poezijo, bo zapustil narodu samo eno pesniško zbirko »Slezske pisne« ven* dar pa leda odtehta več ducatov po* vprečnih pesniških knjig. Bezruč je kot pesnik osamljen pojav. Ni spadal ne v to ne v ono pesniško šolo, pognal je iz zemlje kakor drevo. Sad, ki ga je obrodila njegova beseda, je uprav ne* precenljiv. Bezruč je nacionalni in po* litični pesnik. Nekateri ljudje tako po* ezijo sploh zametujejo. Pri povprečnih in podpovprečnih domoljubnih »stiho* tvorcih« nam je te vrste pesništvo za* res neužitno, če imamo zadosti kulti* viran okus in čut za poezijo. Ne tako pri Bezruču. Njegove nacionalne in politične pesmi so močne kakor psalmi starih prerokov, kakor najboljši Dan* tejevi verzi, kakor tendenčne pesmi nekaterih drugih največjih pesnikov. V njih je tista globoka, iz samega živ* Ijenja kakor gejziri iz tal bruhajoča poezija, ki jo je ustvarilo n. pr. srbsko ljudstvo v kosovskih pesmih, zlasti v pesmi o smrti matere Jugovičev. To je poezija ljudskega trpljenja, krik naro* da, ki ječi pod težkim nasiljem, bolest* na obtožba k tlom priklenjenega tita* na, strahoten klic na smrt obsojenih, češko ljudstvo v Šleziji je dobilo v Bezruču barda, kakor jih ima le red* kokje zatirana množica. V slovanskem pesništvu ga ni močnejšega protesta zoper nemško nasilje nad Slovani ka* kor so pesmi Petra Bezruča. In ta pro* test je tako močan, da ne zastari. To ni modna poezija in ne salonsko duho* vičenje. To je resnična, čisto človeška poezija. Kaj čuda, če je vsilila respekt celo nasprotnikom, ko so bile Bezru* čeve pesmi prevedene v nemščino.
Slovenci smo dobili Bezručove pes* mi nekoliko pozno, l. 1919. v dobrem prevodu pesnika Frana Albrechta. A žal nič prepozno. Razkosali so nas in Bezručova Šlezija je dobila strahotno izdajo na Goriškem, v Primorju, v Istri, pa le za spoznanje milejšo na
Koroškem. Treba bi bilo, da bi izšle pesmi Petra Bezruča v novi izdaji. Kje imamo sami pesnika, ki s tako močjo izraža krik zatiranega naroda, ki je po* ložil v obsodbo zatiralca toliko vse ča* se in režime presegajoče resnice in to* liko svetega prokletstva? Vzemite Bez* ruča in v duhu prilagodite šlezke raz* mere primorskim in koroškim; jedro je isto, plamen isti, božji dih pesniko* ve besede enako svet. Še danes imamo Slovenci dolgo vrsto učiteljev Halfar* jev, ubogih Maričk Magdonovih in re* negatov Bernadov Žarov. Nacionalni in socialni problem sta tudi pri nas iesno združena. Naš zatirani narod on* stran meja je vizijonaren Petr Bezruč, ki škriplje z zobmi in proklinja tujo silo, vse te markize Gere v novi izdaji, ves ta v lažnivo kulturo zaviti »prin* cip« nasilja, raznarodovanja in social* nega zatiranja. V Bezručevi poeziji pa se prav tako odraža i naša preteklost, vsi naši narodnostni boji na mejah, v mestih in trgih.
Ko je »Slovenska Socijalna Matica« izdala Albrechtov prevod Bezručevih »Šlezkih pesmi«, ga je spremil pesnik na pot s sledečo poslanico Slovencem, spisano v Brnu dne 28. avgusta 1918: »Jaz pozdravljam goreče Vas, vejo enotnega, velikega naroda jugoslovanskega, naroda ponos* nega, značajnega in častnega, edinega, ki se je brez pridržka postavil ob bok narodu češkemu. Proti nam Nemci in Madžari, proti nam zastopniki Poljakov in Ukrajincev na Dunaju. Toda narod jugoslovanski, velik v sv o* jem trpljenju in velik v svoji bo* dočnosti, narod, ki drži morje, narod, nesposoben za kompro* mise in hinavstva ravno zaradi značajnih prvin in temeljev sv o* je odkrite jugoslovanske duše, ta narod z nami za vedno in mi ž njim na veke. Pozdravljeni! o o O
PESNIK BEZRUČ IN AVSTRIJSKA POLICIJA.
Se nekaj v izpopolnitev o življenju slavnega češkega pesnika Petra Bezruča. Zanimivo je, zakaj' je -bil skromni in tihi poštni uradnik Vladimir Vašek med svetovno vojno aretiran in zaprt. V letih 1914 in 1915 se je pojavil v češko - 'francoskih krogih v Parizu neki Ceh, ki se je izdajal za Bezruča. Pravega pesnika ni poznal noben ■ondotni Ceh, za-to so mu rojaki nasedli. Pod šiilfro P. B. je bil priobčil v >»L' Independin-
oe T&hegue-« tri pesmice, (ki so bile bolj ali manj plagijat, vendar pa so spominjale na poezijo mojstra Bezruča. Te številke je dobila v roke avstrijska politična policija, ki je dala nemudoma aretirati Vladimiri a Vaš-
ka kot Petra Bezruča. Obdolžili 90 ga vele-izdaje, češ, da sodeluje v listu, ki je naperjen zoper obstoj Avstro-Ogrske in njene dinastije.
Peter Bezruč: Dve pesmi
70.000.
Sedemdeset tisoč nas je pred Tešinom, pred Tešinom. Sto tisoč ponemčili nas, sto tisoč popoljčili nas, v srce pal mi sveti mir. Ko nas je le sedemdeset, tisočev še sedemdeset, smemo li živeti mar?
Sedemdeset tisoč grobov kopljejo nam pred Tešinom. Včasi k nebu kdo zajoče, pomoči si ne prikliče, tuj bog smeh v obraz mu brizgne, mi pa gledamo se topi, kak pobijajo nas v tropi, kot zre v klavnici vol vola.
Tak bogat markiz je Gero! Daj nam sodov sedemdeset, tisočkrat po sedemdeset, pol nas v Nemce spremeni se, pol v Poljake prelevi se, zagrmi ti iz ust stotero: Živel, živel, markiz Gero! Predno pa nam je umreti,
se opijmo z rujnim vinom, dekla s hčerjo, hlapec s sinom, pred Tešinom, pred Tešinom.
Šlezki lesi.
Šlezki lesi, kot jaz ste, vi moji lesovi. V tugo odeta so debla in vaši vrhovi, gledate tožno in gledate resni kot ta premišljanja, te moje pesmi. Noč in dan padajo igle z drevesa kot sužnjemu narodu solze iz očesa.
Ko smrti povelje je z Dunaja dano, ginete mirno in krotko in vdano. Nemo umiraš, smrekovo morje, brez konca, ti šlezke bolesti pogorje.
Prevel Fran Albrecht.
Obe pesmi sta iz knjige: »Petr Bezruč: »Šlezke pesmi«. Z avtorjevim dovoljenjem iz češčine prevel Fran Albrecht. 1919. Izdata in založila »Slovenska Socijatna Matica«. «Markiz Gero, ki ga omenja prva pesem, je nadvojvoda Friderik.)
Kai ie s čudežem v Konnersreuthu?
Znanost čn Terezija Neumannova.
»Jutro« je že ponovno poro« čalo o »svetnici« Tereziji Neu* mannovi v trgu Konnersreuth blizu bavarsko*češke meje. Po »Prager PresSe« posnemamo znanstvena izvajanja nekega strokovnjaka o »čudežnih« po* javih pri tej ženski. Preverjeni smo, da bo marsikaterega čitah telja »Jutra« zanimat resen ko* mentar k razvpiti konners* reuthski zadevi. Uredništvo.
Pod značnico »Čudež v Konnersreu* thu« se je v poslednjih dneh obnovilo živahno pretresovanje teh pojavov. Razprava o njih se cepi v dva dela: pr* vič, ali so ti čudni pojavi resnični, in drugič, ali so čudeži sploh mogoči?
Drugi del razpravljanja ima povsem načelen značaj. Ž njim se nadaljuje ti* sta neskončna, menda večna diskusija, ki se vleče skozi stoletja in postane zdaj pa zdaj tako pereča, da lahko vznemiri široke ljudske sloje.
O konnersreuthskem slučaju so do« gnana sledeča dejstva:
Terezija Neumannova, dosihmal zdravo kmečko dekle, je nenadoma do* bila na rokah, nogah in na glavi zna* menja Kristusovega trpljenja na križu (stigmate). To je dalo povod, da so jo začeli opazovati. Opazovanja očitujejo celo vrsto nenavadnih pojavov.
1. Terezija Neumannova prehaja zdaj pa zdaj, in £icer vedno ob petkih
trans.1 V tem stanju leži v postelji in mi« mično (z obrazom) čudovito dobro pri« kazuje ves Kristusov proces tja do kri« žanja. Terezijo so obiskale številne igralke in so se uprav navdušile za njo, tako globoko se uživlja v svojo vlogo in toliko izborne mimike kaže.
2.	Terezija Neumannova ima na ro« kah, nogah in na čelu krvava mesta, ki so natanko ondi, kamor je tradicija po« stavila stigmate sv. Terezije in Kri« s tuša.
3.	V stanju transa tečejo Tereziji Neumannovi krvave solze iz oči. Pr« votno slabo rdeče solze dobivajo med jokanjem vedno bolj globokordečo barvo, dokler ne postanejo take, da da« jejo vtis presne krvi.
4.	Neumannova popravlja že izgo« vorjene besede v aramejskem jeziku, ki se ga ni nikdar učila.
5.	Neumannova ne uživa že več me« secev nikake hrane.
Preden bomo premotrili vsa zgoraj navedena dejstva, moramo pojasniti, kaj je prav za prav čudež. Danes si mi« slimo pod tem pojmom vse, kar sega nad vsakdanje pojave. Pozabljamo pa, da sleherni izmed nas doživlja vsak dan, skoraj vsako uro čudeže, ne da bi zaznaval njih čudežnost.
Ptič gradi gnezdo, pa se ni nikdar učil te umetnosti ali videl kakega vzo« ra, človek se rodi in drugi človek umrje; vsak drevesni list, vsaka sekun« da življenja je prav za prav čudež. Po«
magali smo si na otročji način. Zado« voljili smo se s tem, da se taki poja« vi dogajajo, ne da bi spoznali njih končne vzroke in si jih razjasnili do skrajnih meja. Dejstvo, da se dogajajo taki čudeži vsak dan, tako rekoč brez nehanja, nam zadostuje, da ne vprašu« jemo več po njihovi čudežnosti. Uvr« stili smo jih v predale svojega spomi« na, in ta registratura v naših možganih je nekako temeljno merilo vsega deja« nja in nehanja. Vse, kar je novega, ne« vsakdanjega, postane ne glede na svojo čudežnost samo ob sebi umeven pojav, če se le vsak dan ponavlja. Tisto pa, kar se redkokdaj dogaja, kar ni uvr« ščeno v predale našega spomina, se označuje dvoj ako: vernikom je čudež, materij alistom3 pa »bluff«. Obe skupini delata enake napake: nobena ne mara svojih izkušenj revidirati, nobena se noče nič naučiti.
V fiziki in kemiji je najnovejša zna« nost prilično potolkla domišljavost ma« terijalizma. Vse tako lepe in kar otip« ljive teorije o atomih3 so preluknjane. Snov si moramo zopet misliti kot elek« trone, kot energijo, kar pomeni, da je materija abstrakten (odmišljen) pojem. Medicina za sedaj še ni nič revidirala. Materijalistično dobo medicine so označevale škarje in kirurški nož. Kose je vzel električen tok za dokaz dražlji« vosti, je bila to že nezaslišno pogumna koncesija smerem, ki zanikujejo mate« rijalistično pojmovanje snovi. Slučaj Neumannove je nov dokaz, kako oka« menela je vest službene znanosti. Ni ga zdravnika, ki bi dvomil, da razbur« jenje, togota, skratka: duševna raz« draženost vpliva na organe in lahko povzroči občutje neugodja. Kako se ta« ka duševna stanja prenašajo na orga« ne, tega ne vemo in to nas zanima le mimogrede. Če pa se prav isto dejstvo pojavi v močnejši in bolj zapleteni ob« iiki, ga nočemo spoznati in kažemo trdovratno neumevanje.
Danes še slabo poznamo napeljave v človeškem telesu, po katerih se prena« šajo razna duševna stanja. Ne dvomi« mo, da obstoji cela vrsta možnosti pre«
1	Stanje, v katerem! s® človek ne zaveda samega sebe, a ,se lahko giblje in podzavest« no dela, kafoor n. pr. snohodlci. Pri Neuman« novi je združeno z verskimi zamaknjenjem.
2	Materij afeti so pristaši materi jalizma, ki uči, d'a je snov vse, duševni pojavi pa so zgolj delovanje snovi (materije).,
3	Atomi = najmanjši delci tvarine.
nasanja dražljivosti, ki jih šolska me* dicina ne pozna, katere pa so praktiku že dolgo znane, čeprav ne ve povedati več, kot da res obstoje. Pa ne samo medicina, tudi vsaka druga službena veda kaže dovzetnost za napuh, za na* mišljeno vsevednost. Zaradi primerja* ve bodi omenjeno samo to, da si znan* stveniki še nedavno niso mogli misliti drugačnega prenašanja elektricitete kot po žicah. Marconi je v očeh službenih znanstvenikov veljal za norca še v dneh, ko je njegov brezžični brzojav že deloval. Če lahko električno energijo prevajamo v raznih oblikah in stop* njah ter po poti, ki smo jo stoprav ne* davno spoznali, zakaj ne bi bilo mo* goče, da se tudi izžarevanje duševne energije, ki jo celo službena medicina češče označuje kot sorodno elektriki, prevaja po neki poti, katere za sedaj znanost ne pozna. Sprijaznimo se z dej* stvom, da obstoje reči, ki o njih »naša šolska znanost niti ne sanja«, in poka* žimo voljo, da se od dejstev učimo.
Ako zdaj razčlenimo zgoraj naštete čudežne pojave pri Tereziji Neuman* novi, se pokaže tole: Terezija Neuman. nova je bila vedno globoko verna. Ne* kaj časa je preživela v samostanu, kjer se ji je pobožnost še bolj razvnela. V samostanu se je posebno bavila z zgod* bami o Kristusu in sveti Tereziji. De* kle kaže vse znake histerije,4 pri če* mer naj pripomnimo, da bi bilo napak, če bi si razlagali vsak pojav histerije tako, kakor se o tej bolezni splošno misli (»histerične ženske«). Histerija lahko znači tudi nekaj drugega. Z njo je označeno dejstvo, da morejo dušev* ne sile izzvati telesne podobe. Duševno občutljivi ljudje imajo sposobnost, da se naglo in zelo dobro užive v vsa* kršno situacijo. Že to dejstvo samo nam zadostno pojasnjuje, kako je mo* goče, da Neumannova tako dobro predstavlja Kristusov proces. Imamo pa tudi dovolj drugih dokazov.
V novi psihiatriji5 Je dognano dej* stvo, da se v človekovi podzavesti skri* vajo sposobnosti, ki o njih človek niti ne sluti. Svoje dni je vzbudila izredno pozornost Monakovčanka Madelaine, ki je umela plesati v transu krasne, umetniške plese, katerih v budnem sta* nju ni poznala; da, za vse drugo je bi* la boli nadarjena kot za ples. Treba pa je nadzavest ali budno zavest dobro razločevati od sna ali podzavesti. Ni* mamo Vzroka, da bi modi Tereziji Neumannovi odreči velik, toda podza*
vesten igralski talent. Terezija je bila v samostanu in je ondi veliko razmiš* Ijala o Kristusovem življenju. Ti vtiski so se zarili v podzavest, se tu ojačili tei se v stanju transa izražajo kot mimič* na predstava. Ta pojav je tedaj na las soroden sposobnosti omenjene plesalke Madelaine, da izvaja umetniška deja* nja ki iih v budnem stanju ni zmožna. V zvezi s tem, da so dobile te pred* stave v podzavesti Terezije Neuman* nove izredno jakost, so tudi pojavi kr* vavenja na označenih mestih (stig* mati).
Terezija Neumannova že več mese* cev ne uživa hrane, izvzemši žlico vo* de s hostijo. Kakorkoli se nam, ki si ne moremo predstaviti človeka brez normalne hrane, dozdeva ta trditev neverjetna, nam vendar ne bo težko najti primerjave iz živalskega sveta. Številne živali za časa šest ali sedem mesecev trajajočega zimskega spanja takisto ne uživajo hrane. Njihov teles* ni kemizem6 se med tem časom omeji na najmanjše, ki je skoraj enako — ničli. Primer samovoljnega dviganja telesne toplote dokazuje, da lahko hi* sterična volja povzroči telesne izpre* membe. Spomnimo se tudi fakirjev7 (razkrinkani sleparji v stradalnih tek* mah, kajpak, ne pridejo v poštev), ki tako ustavijo svoj kemizem, da po več tednih ležanja pod zemljo brez hrane in zraka zopet vstanejo pokon* cu. Tudi v tem primeru ne gre za vpra* šanje »kaj?«, temveč je treba odgovo* riti na vprašanje »kako?«.
Edino, česar si ne moremo na ta na* čin razjasniti, je vprašanje: kako je mogoče, da to bavarsko dekle izgovarja aramejske besede kakor Kristus, če* prav se ni nikdar učilo aramejščine. Neki psihiater pripoveduje tole: Nem* škemu zdravniku v Mehiki so nekega dne predstavili deklico, ki je pisala v transu arabske črke. Vsi so bili prepri* čani, da se godi čudež. Začele so se
4	Živčna bolezen,, tei se pojavlja predvsem pri ženskah in je oešSe v zvezi z motnjami njihovega spolnega življenja.
5	Psihiatrija je nauk o duševnih bdlez* nih.
6	Kemično delovanje v telesu (prebavlja* nje, prosnavljaraje i. d'r.).
7	Mohamedanski menihi v vzhodni Indiji, ki se iz verskega fanatizma dolgo postijo ali počenjajo razne reči, ki zahtevajo i z reda no močno voljo, požrtvovalnost in neustra* šenost.
dolge in skrbne preiskave, slednjič pa se je dognala resnica: V očetovi knjiž« niči je našlo dekle knjigo, ki je imela na naslovni strani neki arabski citat v izvirnih pismenkah. Ko so primerjali dekličine arabske črke s temi črkami, se je dognala popolna istovetnost. Psi« hoanaliza8 je dokazala, da je spomin neomejen, da človek tega, kar se mu je vtisnilo v spomin, nikdar ne pozabi, mnoge (na videz pozabljene) vtiske pa izrinejo novi vtiski v podzavest. Le«ta varuje vtiske vnanjega sveta s foto« grafsko natančnostjo. Če zaide taka oseba v trans, ko se odpro v budnem stanju zaprta vrata podzavesti, se uteg« ne j o te -zdavnaj »pozabljene« slike zo« pet pojaviti. Če to primerjamo s slu« čajem Terezije Neumannove, se nam vsiljuje tale sklep: Terezija je bila ne» kaj časa v samostanu. Mogoče je, da je ondi slišala aramejske besede. V transu se ji ti spomini reproducirajo iz pod« zavesti. Kajpak, v tem primeru se ne da nič dokazati. Če se nam to tolmače«
nje ne vidi verjetno, se lahko zatečemo k teoriji o tako zvani »retrogradni pro« fetiji«, ki pa še vedno ni čudež.
Sklep: Treba bo popraviti to, kar je pokvaril in zakrivil materijalizem, ki je precenjeval vidne in otipljive pojave in preveč poenostavil človeško dušev« nost. Nova raziskavanja so dognala, da je človeška duševnost znatno bolj za« pletena nego se zdi površnim opazo« valcem, ki bi radi hočeš nočeš spravili človeka v ozek kalup materij alističnih naukov. V človeku delujejo velike du« ševne (psihične) sile, ki so jih ljudje že zdavnaj spoznali, ki pa jih službena znanost le prepogosto zaznamuje z mi« stiko, to pa zaradi tega, ker znanstve« niki uživajo, če se nihče ne dotika nji« hovih teorij. To pa je zgolj udobnost ali pa prazen napuh, ki znanosti nik« dar ne koristi.
8 Veda, ki preiskuje človekovo podzavest« no življenje.
Prekoceanski poleti in vreme.
Meteorologija in aviatika. — Zračni tlak nad Atlantskim oceanom in neuspehi letalcev.
(S 3 kartami).
Ko se je letos tako izredno živahno razvila tekma za polet preko Atlantskega oceana, se je pokazalo posebno živo, kako ogromnega pomena je za aeronavtiko poznavanje vremenskih prilik, nad morjem pa še posebno. Številne žrtve, ki so jih zahtevali poleti čez ocean, bodisi v smeri iz Amerike v Evropo kakor tudi obratno, pričajo, prvič, da je polet čez ocean že sam po sebi združen z ogromnimi vremenskimi neprilikami, drugič pa, da je poznavanje vsakokratnega vremena na oceanu še zelo pomanjkljivo, vsekakor pa še nezadostno za take polete, kakor so se poizkušali zadnje mesece.
Kdor hoče imeti osnovo za pravilno umevanje težav, ki jih imajo letala nad oceanom, mora poznati poglavitne stvari iz vremenoslovja Atlantskega oceana.
Atlantski ocean med Evropo in Severno Ameriko ima stalno vremenske razmere, ki so za letalstvo skrajno neugodne. Ta del morja bo ostal vedno za letalske polgte eden najne-
ugodnejših predelov, pa naj se aparati še toliko izpopolnijo. Vzroki temu so v naslednjem:
Nad severnim Atlantskim oceanom je zračni tlak domala vedno zelo nizek oziroma lahek, dočim je naokrog v vseh smereh, posebno pa na jugu in severu zračni tlak mnogo višji. Ta razporeditev zračnega tlaka je ve-levažna; povzroča, da sili zrak od vseh strani proti predelu najnižjega tlaka, oziroma najlažjega zraka. Najboljše si je to pogledati na osnovi repfoduci-rane karte, ki kaže razporeditev zračnega tlaka nad severnim Atlantskim oceanom in sicer povprečno stanje v mesecu januarju. Tu se vidi, da je najnižji tlak na širokem pasu med' južnim koncem Gronlandije in severno Skandinavijo, in pa, da so v tem pasu še posebej tri središča najnižjega tlaka.
V navedeni pas nizkega tlaka sili zrak od vseh strani, osobito pa z juga in severa, kjer je zračni pritisk najvišji. Smer vetra, ki nastane^okrog

najlažjega zraka, pa ni obrnjena naravnost proti središču, marveč se zaokre-ne radi rotacije zemlje precej proti desni; namestu južnega vetra imamo tedaj jugozapad, namestu severa — severovzhod. Tako nastane okrog središča najnižjega tlaka ogromen zračni. vrtinec, v katerem kroži zrak s silno naglico. Ako bi bil samo ta vrtinec s horizontalnim premikanjem zraka, bi se predel nizkega tlaka hitro napolnil s težjim zrakom. Hkrati s horizontalnim gibanjem zraka imamo
prilike na morju med Evropo in Severno Ameriko.
Pričujoča karta kaže povprečno ba-rometrsk-o stanje za mesec januar. Dejansko so razmere še mnogo bolj komplicirane. V depresiji nimamo trajno takega ^stanja, kar bi bilo sicer za promet po morju mnogo ugodneje, marveč po predelu vrisane depresije se neprestano podijo vrtinci od zapada proti vzhodu. Običajno se vrtinec pojavi na jugozapadni strani Gronlandi-je ali pri Islandu ter drvi z večjo ali
KARTA št. 1. Povprečni zračni tlak nad severnim Atlantskim oceanom v
mesecu januarju.
Številke pomenijo stanje barometra, — so črte enakega zračnega tlaka (izobare) v maksimumu, — v depresiji, N (ali Nizko) — nizek zračni tlak (— depresija), V (ali Visoko) = visok zračni tlak ali maksimum.
tudi vertikalno premikanje; zračne plasti se, čim bližje središču, tem hitreje in izdatneje dvigajo v višino, se pri tem ohlajajo ter povzročajo s tem nastajanje oblakov in padavine, pogosto s hudimi nevihtami.
Opisani velikanski vrtinec, ki se izraža v horizontalni in vertikalni •smeri in se v meteorologiji imenuje depresija, je osnovne važnosti za vreme nad severnim Atlantskim oceanom. Od njega zavise vse vremenske
manjšo naglico proti severni Evropi, včasi severnejše, včasi južneje, včasi v večji, včasi v manjši silovitosti. Cesto se podi tod velikanski vrtinec ogromnih dimenzij, tako da meri njegov premer po več tisoč kilometrov, v enaki brzini od Gronlandije do Evrope. pogosto pa se na svoji poti ustavlja ter ostane na posameznih mestih dalje časa. Navedena tri sre-, dišča v depresijskem predelu na karti
so mesta, kjer se vrtincem pot ustav-«
Ija najpogosteje. Sicer pa je pot depresij vsakokrat druga, in kar je posebno važno: niso še dovolj znani faktorji, ki jim določajo smer in potek.
Iz navedenega sledi, da prevladuje na severnem Atlantskem oceanu v splošno jugozapaden veter; prevlada tega vetra je najizrazitejša od Islandije na severu pa nekako do Azorskih otokov na jugu. Veter seveda ni vedno in povsod izrazit jugozapad, marveč je ponekod bliže zapadu. drugod bliže jugu; vsekakor se mora označiti kot poglavitna značilnost severnega Atlantskega oceana. Zato morajo vsi zrakoplovni poleti iz Evrope v Ameriko računati z nasprotujočo smerjo vetra. Nasprotno pa imajo letalci v smeri iz Amerike v Evropo veter v hrbtu in dosezajo zato lažje večjo hitrost; sploh so jim vremenske nepri-like manj nevarne nego onim, ki se podajo iz Evrope v Ameriko. Da se je tedaj Američanom polet v Evropo preje in lažje posrečil, nego Evropcem polet v Ameriko, za to tedaj nima zasluge toliko boljša tehnika ali večja spretnost in drznost Američanov, marveč v prvi vrsti vremenski pogoji, ki so in ostanejo za Američane vedno ugodnejši nego za Evropce.
Najhujša opasnost za prekoceanske polete pa je velika vremenska spremenljivost, ki jo povzročajo baš potujoče depresije. Depresije so, osobito v bližini osrednjega dela vrtinca, združene s silovitimi viharji in silnimi nalivi, ki ponehujejo šele, ko se je depresija dovolj oddaljila. Razvoj vremena na prostoru, preko katerega potuje depresija, jetak-le: Naj,preje se pojavijo silno visoko na nebu fini, tenki oblaki, podobni puhu ptičjega perja, v smerji od zapada. Barometer pada. Kmalu prične južni ali jugozapadni veter, ki narašča; nebo se oblači vedno bolj. Veter preide v vihar, oblaki segajo skoro do tal in nalivi se prično. Kadar gre središče depresije čez kraj. nastane običajno za kratek čas tišina, nato pa se vreme prične izpreminjati. Sedaj nastopi drug, namreč zapadni sektor vrtinca: pojavi se zapadni ali severozapadni veter, prihajajoč v loku od severa; ta veter dovaja mrzel zrak, ki se meša s toplejšim, sili po-denj in ga odriva od tal. Zato se nalivi sedaj često še povečajo, hkrati nastopi m.egla, ki sega visoko navzgor, vihar pa divja v silovitih sun-
kih. Tako vreme, ki je letalcem naj-opasnejše, traja dotlej, da se središče depresije dovolj oddalji; nato prične naliv ponehavati, dež se zaganja še v sunkih, v smeri od severozapada, pozneje od severa, med oblaki se prične kazati jasno nebo. Seveda je tudi vihar ponehal, hkrati se je temeljito shladilo.
Razumljivo je, da pomeni srečanje letalca s tako-le depresijo najhujšo nevarnost. 'Niso redki slučaji, da divjajo nad oceanom hkrati po dve ali • celo tri depresijska središča, depresija pa krene nepričakovano naglo daleč na jug ali na sever. Redkeje se zgodi, da je ves ocean miren. Tretja karta kaže razporeditev zračnega tlaka dne 19. decembra 1. 1924; z nje se vidi tipično burno vreme na morju.«
V tem pogledu je važno še naslednje: Vremenske razmere nad severnim Atlantskim oceanom niso vse leto enake; velika razlika je med zimskim in poletnim vremenskim tipom. To naj pokaže druga priložena karta, ki kaže povprečno razporeditev zračnega tlaka za mesec julij. Tu vidimo, da je sicer daleč na severu med Grenlandijo in Islandijo še vedno depresija, toda mnogo manj obsežna in mnogo plitvejša, to se pravi, da ie razlika v zračnem tlaku med središčem in obrobjem depresije majhna. Zato učinkovanje depresije ni tako obsežno kot poleti in tudi ne tako silovito. Potujoči zračni vrtinci niso tako pogosti kot pozimi in ne povzročajo toliko vremenskih neprilik.
Na o.beh kartah se vidi, da je bolj na jugu, nekako med Gibraltarom in Srednjo Ameriko visok zračni tlak preko oceana, s središčem ali maksi-mom nekako pri Azorskih otokih. Maksimum, kakor se označuje predel visokega zračnega tlaka v meteorologiji, ima depresiji baš nasprotna svoj-stva; tu sili zrak od središča proč v vseh smereh in sicer v spiralah; smer je kakor pri kazalcih na uri. Zato ima severna stran maksimuma zapadne vetrove, južna za vzhodne. Vrh tega so v nasprotju z depresijo vetrovi v maksimumu slabotni, v osrednjem delu je običajno brezvetrno. Od središča teži zrak v horizontalni smeri proč, ali sproti dohajajo nove zračne plasti z višine. Ko se spušča, se zrak segreva, zato se oblaki razpuščajo, in na
Opisani maksimum zračnega tlaka se drži skoro stalno v navedenem pasu, med poletjem in zimo pa tu ni velike razlike. Kot važnejše je omeniti le,
daleč okrog središča maksimuma vlada jasno, mirno vreme. Vrh tega ima visok tlak tendenco, da se drži čim na istem mestu.
KARTA št. 2. Povprečni zračni tlak nad severnim Atlantskim oceanom v meseca
juliju.
(Razlago znakov glej pod karto 1.)
da se čez poletje maksimum pomakne bolj proti severu in da seže dlje proti Evropi in prav tako proti severovzhodni Ameriki nego pozimi; obenem se premakne seveda ves vetrovni in vremenski sistem. Zimski vremenski tip prične že jeseni, poletni spomladi. Tako je seveda povprečno stanje; v resnici so tudi maksimumi dosti gibljiv faktor, ki spreminja svoje mesto, dasi mnogo manj pogosto in hitro nego depresija. Da zaključimo: 'N^d vsem Atlantskim oceanom od Azorov pa do Islandije prevladujejo zapadni vetrovi, ki so v zimski polovici leta mnogo pogostejši in silovitejši nego v poletni. Prav tako je vremenska spremenljivost mnogo večja in izd/atnejša nego poleti.
Nad oceanom južno od Azorov vladajo za prekoceanske polete mnogo ugodnejše vremenske razmere. Nad vsem morjem med Afriko in Ameriko, od Azorov daleč na jug gospoduje ali vzhodni veter ali pa je brezvetrno. Letalec, ki se spusti vzemimo iz Španije in leti preko Azorov ali Madeire proti Braziliji, ima ves čas ugoden veter, vrh tega sprva jasno." pogosto celo povsem mirno vreme. ■- Šele pozneje, v bližini Amerike, v tropskem pasu prično nemirnejše prilike, pri čemer so najnevarnejši znameniti tornados. Ako odračunamo večjo širino oceana, so v tem pasu za prekoceanske polete ugodnejše prilike, seveda v smeri iz Evrope v Ameriko; obratno pa imajo Američani za polet v Evropo v tem pasu večje težave.
Iz vsega navedenega je razvidno, kako ogromnega pomena so za polet pravočasna in točna vremenska poročila z oceana. Zakaj zelo pogostoma je na francoski in angleški obali še lepo mirno vreme, dočim ie istočasno sredina oceana ali ameriška obala že pod viharno vlado depresiiskega središča. Za polet je tedaj brezpogojno potrebno, da je letalcu znana trenutna vremenska situacija nad vsem
oceanom. Zato se more prekocean-sko zrakoplovstvo razviti le v najožji zvezi z velikimi meteorološkimi opazovalnicami.
Meteorološki uradi v zapadni Evropi izdajajo sicer vsako jutro poročila o vremenu nad severnim Atlantskim oceanom in obrežji, ali ta poročila niso še dovolj zanesljiva, ker se opirajo na nezadosten materija!. Najtrdnejša osnova so jim opazovalnice na otokih, ali žal, da je teh premalo in da jih baš sredi morja ni. Za opazovanje vremena bi bilo -treba uporabiti ladje, ki bi stalno poročale o situaciji z dovolj prostranega predela, tako da bi mogle meteorološke -centrale podati vsak dan ali celo večkrat na dan zanesljiva poročila o vremenu nad vsemi deli oceana in seveda na osnovi tega postaviti zanesljivo prognozo.
2e pred dvema letoma se ie pojavil predlog, naj bi Društvo narodov na skupne stroške včlanjenih držav vzdrževalo ladje za opazovanje vremena; ladje naj bi stacijonirale na najvažnejših mestih na oceanu in stalno pošiljale brezžična poročila meteorološkim centralam. Ako bi se to zgodilo, bi se moglo dati letalcu pred poletom dovolj zanesljivo situacijsko poročilo; dosedanji opazovalni materiial za široko mo_rje pa je še tako pomanjkljiv, da je vremenska prognoza, ki jo morejo dati meteorologi za ocean, še vedno v dosti veliki meri nesigurna. Nezanesljiva prognoza ie bila na pr. zadnjič kriva neuspeha nemških Jun-kersovih letal, ki sta se morali vrniti, ko sta konstatirali, da se bliža z oceana drugačno, namreč slabše vreme, nego so ga napovedovali nemški pomorski meteorologi v Hamburgu, ker razpolagajo s pomanjkljivim opazovalnim materijalom. Preden se bodo mogla letala sprehajati iz Evrope v Ameriko in obratno, bo treba tedaj storiti še marsikaj.
Anton Kristan:
Ameriški vtisi.
VI.
V Detroitu. — Henry Ford. — Obisk v Fordovih tovarnah. Henry Ford je znan po širokem svetu kot eden najbogatejših tovarnarjev
v Ameriki. Njegovo kraljestvo je v Detroitu, največjem mestu države Michi-gan. Detroit je ustanovil Antoine Lau-mat de la Monte Cadillac 1. 1701, ker
mu je kraj ugajal zaradi trgovine s ko-žuhovino. K jezeru Erie so namreč prav radi zahajali Indijanci in prinašali kože na prodaj. Pripeljal je tja sto ljudi, ki so si naredili kolibe. Polagoma je nastala naselbina, ki jo je 1. 1780 osvojil angleški polkovnik Rogers. V revo-lucijski vojni je imel Detroit precejšnjo vlogo, — no, preživljal je usodo mest ob jezerih, ki so prehajala iz rok v roke, dokler se ni 1. 1812 odločila njegova usoda: postal je glavo mesto države Michigan. Mesto se je jelo bujno razvijati. Prav posebno pa je pospešil njegov razvoj sloveči Henry Ford, ki je ustanovil v Detroitu svojo veliko avto-mobilno industrijo. Njegov razmah se je začel tedaj, ko je razglasil, da plačuje delavcem v svojih tovarnah za osem-urni delavnik pet dolarjev. Takrat — niti 15 let še ni minilo — je štelo mesto Detroit okrog 400.000 prebivalcev; danes šteje že približno milijon.
Henry Ford je tedaj prav mogočno posegel s svojo ustvarjajočo roko v usodo tega mesta. Fordova tovarna avtomobilov je menda največja na svetu, a še večja od nje je tovarna družbe Ford (oče in sin), ki izdeluje poljedelske stroje, zlasti traktorje. Ta tovarna je mesto zase, ki se imenuje Fordsohn.
O Henryju Fordu sem bil že veliko čital in slišal. Njegovo knjigo »Moje življenje in delo«, o kateri trdi Robert Blatsch - Ford, da je najvažnejša knjiga, »iz katere bi morali položiti izpit vsi poslanci in ministri, vsi delodajalci, vsi člani strokovnih organizacij, vsi industrijalci, trgovci in vsi strankarji sploh« in »katero naj hi dvakrat na dan brali v cerkvah, v šolah, v političnih klubih in na borzah« — sem seveda vestno prebral, prav tako tudi razne kritike in polemike o njegovem delovanju. Mož je res zanimiv. Znan je njegov izrek: »Prepovedano je reči .nemogoče', zakaj kdor se je res izučil svojega rokodelstva, ve, da se mora še veli-• ko učiti, zato gre hrabro naprej in se uči in zopet uči. In tako brez nehania gleda pred sebe, promatra, dela nove poizkuse in si ustvarja tisto nastroje-nje, v katerem je ,vse mogoče'.«
Ford je sovražnik tako zvanih orga-nizatorskih genijev. Tudi naslovov ne mara. Sam pravi: »Pravemu šefu ni treba posebnega naslova. Naslovi so zlo, zakaj mnogi ljudje, ki si pridobe moč in oblast, bi bili prav dobri voditelji, če jim ne bi dali naslova, ki jih napihne in izpremeni v napačne šefe.
Kmalu so izgubljeni, ker se prično smatrati za previsoke gospode ...«
Pri Fordu ne sprejemajo na delo ljudi z izpričevali. Nobenega ne vprašajo: Kaj si počenjal dozdaj, kaj delal in kaj bil? Nihče ne vprašuje: Ali si dovršil visoko šolo učenosti, univerzo, oziroma, nisi-li morda prišel iz ječe, kjer si do-vrševal študije svojega življenja? Ford trdi, da ni še nikdar naletel na človeka, ki bi bil popolnoma pokvarjen.
Henryja Forda in njegove tovarne videti iz bližine in se zamisliti nad doživ-Ijenim — to je bila moja velika želja... Da bi bil bolj pripravljen na Fordov način obratovanja in postopanja, sem si ogledal poprej še nekatere druge večje tovarne avtomobilov in traktorjev. Zlasti traktorji so me zanimali, ker so najboljša poganska sila skoraj pri vsakem delu. In Fordova tovarna izdela več kot milijon traktorjev na leto.
V	Detroitu nisem bil razočaran. Videl sem več, kakor sem se nadejal. Ob dobri konjunkturi zaposlujejo Fordove tovarne nad 100.000 delavcev. Hodili smo po tovarnah, se vozili na dvigalih iz nadstropja v nadstropje. Prevzela me je želja, da bi se 'za mesec, dva ali več uvrstil v tisto ogromno verigo nagih teles in poizkusil vse faze človeka, ki ga je vklenil inteligenten kapitalist ter mu odmeril tik-tak njegovega življenja. Spomnil sem se Fordovih gesel, ki jih oznanjuje v omenjeni knjigi, da sta namreč dva bedaka na svetu: milijonar, ki kopiči bogastvo na bogastvo in misli, da dobiva čedalje večjo moč, in revo-lucijonarec, ki meni, da bo ozdravil bolno človeško družbo, če bo odvzel bogastvo in ga razdelil med druge. Nisem dal Fordu prav, spoznal sem le, da je Ford izrekel v teh geslih krilate fraze, ki pa jih je treba analizirati vedno le s subjektivnega stališča. Človek, ki ima vsega dovolj, sodi drugače odi onega, ki mu vsega manjka in mora dolge ure garati, da si pridobi najnujnejše za življenje.
Fordove tovarne res zaslužijo, da se človek ustavi in si jih ogleda. Organizacija dela, taktika vodstva, razdelitev oddelkov, ogromen obseg, nenavaden način proizvajanja, posebna razsvetljava ... vse to prevzame gledalca, ki opazuje, a ne vidi tega, kar si želi. Za take tovarne mora imeti človek izvežbano oko.
V	razgovoru z vodilnimi možmi sem čutil trdno voljo mistra Forda, čigar ime izgovarjajo vsi z velikim spoštova-

njem, da nadaljuje svoje nenavadno produkcijsko delo, sloneče na strojni mehanizaciji, na kar največji uporabi strojev.
Niagarski slapovi. — Mogočna slika prirodne sile in lepote.
Iz Detroita, v katerem sem se najtežje orientiral, ker me je nekako najbolj zbegalo, smo se napotili preko Kanade, kjer so alkoholne pijače tako rekoč državni monopol, k niagarskim slapovom. Od najmodernejših in najbolj groznih tovarn smo krenili v divjo prirodo; od občudovanja mogočne volje človeškega črviča k strmenju pred veličastjem prirodne sile, kakor je dotlej še nismo občudovali.
iNiagara je reka, ki veže Erijsko in On-tarijsko jezero in meri na angleško Kanado in državo New York. Na nekaterih mestih je široka 1200 m, na drugih okrog 600. Slapova sta dva. Gledalca ne začudi višina slapov, saj nista prav posebno visoka. Vzhodni, ki je ameriški, je širok menda 326 m, visoK pa nekaj čez 50 m; zapadni — kanadski (Horse-scholfall) pa je širok 570 m, visok pa tudi približno 50 m. Nekaj strahotnega pa je neznanska količina vode. Pravijo, da je pade v slapovih 100 milijonov ton na uro. Seveda je pogled v slapove, koder se dvigajo oblaki pen, pare in kap-ljicf v strašnem kaleidoskopu, grozen in veličasten...
Pod slapove se zdaj ne sme hoditi, čeprav so narejeni mostiči in prehodi, to pa zaradi tega, ker so se v poslednjem času pripetile nesreče: več opazovalcev te divje, mogočne vode so slapovi smrtno zadeli...
Američani so, kajpak, vneti za vse bravure. Pripoveduje se n. pr. to-le: Mlad Američan se je vsedel v sod, ki so ga dobro zabili in se je spustil po največjih slapovih v strašne valove. Ko so sod vlovili, je bil še živ. Drugi so poizkusili priti preko slapov z ladjami in ladjicami, s čolni in brodovi. Kronika niagarskih slapov zaznamuje tudi številne samomore.
Prodajajo se razglednice s slikami Indijancev izza časov, ko so bili v teh krajih svobodni gospodarji. Naslikani so, kako se spuščajo s svojimi čolniči po slapovih. Ponosni sinovi prerij se udajajo z vsem dostojanstvom grozotnim valovom, ki jih nosijo kakor vihar drobne bilke ... Kaj čuda, da vročekrvna, k pustolovščinam nagnjena mladina
posnema te izmišljene, vabljive smelosti.
iNiagarski slapovi pa se že izkoriščajo v človekov prid. Ondi stoje velike elektrarne, ki proizvajajo ne vem koliko stotisoč konjskih sil. Ne vem, kam vse je napeljana niagarska elektrika in kje vse gore njene luči. Človek si vse podjarmi. Kmalu ne bo ničesar več, kar bi moglo kljubovati človekovi volji.
Ko sein -strmel v to grozno in strahotno vodovje, v gigantsko silo, v besne-čega velikana, se mi je zdelo, da je vse ndkam preveliko in vsega preveč: treba je mnogo dni, preden sprejmeš vso to veličastno grozo v svojo notranjost.
Kje si, slap Savice, ki nekako pomiriš popotnikovo dušo in razveseliš človeka? Ali pa ti, slap Peričnik! Vesela je duša in radostno je srce, ko te vidi. Tudi sloveči »Trumelbachfalle< v Švici so lahko vzprejemljivi; čeprav čudoviti in zanimivi, vplivajo na gledalca prijetno in blažilno. Niagarski slapovi pa te obteže, navdajo te s težkimi mislimi in še dolgo se vračaš k njim.
iNiagara z ogromnimi slapovi — če tebe ne bi bilo, ali bi bila slika Amerike popolna?
V PRIHODNJIH ŠTEVILKAH ŽIVLJENJA IN SVETA» bomo objavili med drugim zanimivim gradivom:
Odlomke iz dnevnika Podlimbarskega.
Ibis: Kramljanje o vinski trti in vinu.
A. Kristan. O razmerah med ameriškimi Slovenci (VII. del «Ameriških vtisov*).
Dr. Loivenstein: Skrivnosti človeških žlez. (Poljudna razprava o enem najzanimivejših problemov človeške biologije in medicine.) S slikami.
Za obletnico boljševiške revolucije v Rusiji serijo člankov o sovjetski Rusiji s številnimi ilustracijami.
Življenjepis ilirskega podkralja Junota, ki je napol blazen vlada' v Dubrovniku.
Več člankov o Južni Srbiji.
Nadaljna izbrana poglavja iz Haškovega «Dobrega vojaka Švejka».
Povesti Anatola Francea, Pierra Lotija i. dr.
O O O
LISTNICA UREDNIŠTVA. Tretji del potopisa Osta «Z mojimi očmi» smo morali iz tehničnih razlogov odložiti za prihodnjo številko.
p. v.b. Francoščina za samouke.
Metoda jezikovnega pouka na praktični podlagi.
— Y a1 un moyen2 d'avancer3 les vacances4, c'est5 de nouse donner un raois de plus7.
(Matin, 11. 5. 1926.)
1	(ja) [po domače mesto: il ya] je, obstoja
2	(mwajri)	sredstvo
3	(av&se)	naprej pomakniti, pospešiti * (vakas) ž. počitnice
5	(ss) [iz: ce est] to je
6	(nul	nam
7	(daplii) ali (tpltts) več.
37.
une nouvelle planete1 est decouverte2.
Le professeur3 Vacca, de 1'Observa-toire4 de Turin3, vient de decouvrir2 une nouvelle planete. Elle fut photo-graphiee6 les 5, 10 et 23 decembre, puis7 une derniere fois8 le 6 janvier.
La planete se presente9 comme une etoiie10 de premiere grandeur11. Elle n'a pas eulz une longue13 duree14 de v.sibilite1*, mais elle doit16 repasser17 dans huit ans.
(Quotidien, 15. 1. 1927.)
1	(plamt)	planet, zvezda premičnica
2	(dekuvsrt)	odkrita džcouvrir (dekuvrir) odkriti
3	(profescer)	profesor
4	(apservatvvar) m. zvezdama
5	(tiirfj)	ital. Torino
6	(tatagrafje)	fotografirana photographier	fotografirati
' (Pfl0
8	(un-dernjsr-fwa)
9	(sa-prezat) presenter
10	(etwal)
11	(gradoer)
12	(d-napazii)
13	(lSg) ž.
m. long (lffl)
14	(dUre)
15	(vizibilite) ž.
16	(sl-dwa) devolr
17	(rapase)
nato, potem zadnjikrat se kaže
[pcjnuditi; predstaviti;
[pojkazati
zvezda
velikost
ni imela
dolga
trajanje vidnost ona mora morati
zopet mimo iti, zopet priti.
38.
Une femme, morte1 de congestion2, est devoree3 par son chien4.
BAR-LE-DUC5, 31 decembre. — A Louppy-sur-Cbene6, pres de7 Bar-le-Duc, on a decouvert8, dans une allee9 de sa villa10, le cadavre11 de Mme veuve12 Boulet13, nee14 Marie Haltel15, agee16 de 64 ans, rentiere17, qui avait succombe18 k une congestion2 et etait restee19 plusieurs20 jours k 1'endroit21 ou elle avait trouve la mort22.
(mart) ž. mourir
(kffižsstjijj)
fdevaie)
devorer
m
(barbdiik)
(lupi-siir-ščn)
(prs-ds)
(ffi-na-dekuv£r)
decouvrir
(ale)
(vila)
(kadavra)
(voev)
veuf (vcef)
(bule)
(ne)
naitre (nstr)
(mari-altelj
(aže)
(ratjer)
(ave-sukwbe)
succomber
(ets-nste)
rester
umrla; m. mort
umreti
naval krvi
požrta
požreti
pes
[fr. mesto) [vas]
poleg, pri odkrili so odkriti drevored vila
mrtvo truplo, mrlič
vdova
vdovec
[ime]
rojena
rodili se
[ime]
stara
rentirka, prihodnjakinja je bila podlegla, je bila podleči, umieti [umrla je bila ostala ostati
Urejuje Božidar Borko. — Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. — Za «Na» rodno tiskarno« d. d. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.