ZanimivosiL ZANESLJIVA VREMENSKA PREROKA. V Varaždinu sem se čudil, ker ima jo skoro v vsaki uradni sobi za motvoz navezano električno hruško, kl visi na žreblju in spodaj je pritrjena deščica. Radovednost me je premagala in sem vprašal, kaj neki značijo te hruške. Dali so mi pojasnilo, da so to najbolj zanesljivi in najbolj po ceni vremenski preroki. Dobrih 6 ur pred spremembo vremena prerokuje taka električna hruška dež ali sneg. S tem priprostim vremenskim prerokom je treba ravnati tako-le: Vzemi električno hruško, ki je že dogorela in ni več za drugo, nego da jo poženeš proč. Najlažje se dajo pretvoriti v vremenskega preroka one hraške, ki imajo ob koncu buciko. To izrastek (buciko) je treba z navadno pilo toliko odpiliti, da odpade in nastane na hruški majhna luknjica. Skozi to luknjico je treba naliti v bruško do polovice potom papirnatega škrnica navadne mrzle vode. Nato obesi _. vodo do polovice napolnjeno hruško v sobo in spodaj pritrdi deščico. Ako bo vreme lepo, ne bo premočila skozi luknjico niti ena kapljica vode. Prt lepern vremenu bo ostala deščica pod hruško vedno suha. Kakor hitro se začne vreme spreminjati in s tem tr> di tlak zraka, bo začela šest ur p3r®d dežjem ali snegom kapljati voda skozi luknjico na deščico. Soba, v kateri opazujeS tega na}*bolj cenega vremenskega preroka, ne sme biti preveč zakurjena, mora bttt v njej navadna toplota. Varaždinci so slavili ta barometer kot enega najbolj sigurnih in ga vtdiš povsod po mestu. Hrošč govnjač. Z zavrčkim gospodom kaplanomi sva se mudila v goricab mariborskega stolnega kapitlja v Lovrenčanu na Hrvatskem. Na trgatev je šlo, a vreme je bilo krmižljavo ter kazalo na dež. Gospoda kaplana je skrbelo bližajoče se deževje, kapiteljski viničar Tuna ga je pa tolažil z vso sigurnostjo, da bo lepo in to precej časa. Razlagal nama je: »Glejta, tukaj pred viničarijo je težko staro bruno ravno pred kapom. V to bruno je izvrtanih več za palec debelih lukenj. Eno izmed teh lukenj si je zbral kot nočno zavetišče hrošč, kateremu pravimo tukaj na Hrvatskem govnjač. Hrošč je precej velik, črn in ga je najti v živmskih odpadkih. Ako je deževje in ne vemo, kedaj se bo zvedrilo ter zjasnilo, potem pazimo skrbno proti večni luči na govnjača. Ako se bo napravilo v najhujšem deževju drugi dan na lepo, potem pribrenči govnjač v mraku proti svojemu bivaližču v hrastovem brunu. Predno najde svojo luknjo, se zažene ob zid viničarije z vso in glasno slišno močjo. Butanje in brenčanje govnjača nam je najbolj sigurni prerok, da bo drugi dan najlepše vreme. Po vrnitvi govnjača gremo prosit težaka za vinogradno delo, pa četudi zvečer še lije dež. Ta vremenski prerok je že bogznaj koliko let v hrastovi bruni kapiteljske viničarije in za dolgoletnega viničarja — dobrodušnega Tuneta edini — res sigurni vremenski prerok.« Tako je nama z gospodom kaplaptom razkladal viničar Tuna in čakal v onem nesigurnem vremenu na vrnitev govnjača. Ob »Ave Mariji« je res nekaj pribrenčalo po zraku in se eagnalo ob steno viničarije. Črni hrošč se je odbil na trdem zidu, padel na brastovo bruno in zlezel v svo Jo luknjo ritanski. Ne samo drugi dan, da, celo vinsko trgatev je bilo po Halozah najlepše — večkrat naravnost poletno gorko vreme. Oba opisana vremenska preroka sta priznana po izkušnji. Porinil sem oba priprosta barometra v javnost z namenom, da si osvojijo čitatelji »Slov. Gospodarja« enega ali drugega. (Januš Golec.) KEO VLADA SVET? Na celem svetu je 70 držav in med temi: 42 republik in 28 monarhij. Leta 1918 je propadlo 27 vladarskih prestolov in med temi tri cesarstva: rusko, nemško in. avstrijsko; pet kraIjestev: bavarsko, virtemberško, sa&ko, grško in črnogorsko; en sultanat: turški; ostalo so bili veliki vojvode, vojvode in knezi. Sedaj je še pet cesarstev: japonsko, indijsko, perzijsko, abesinsko in siamsko. Kraljestev je 15, in to večinoma v Evropi: Anglija (Jurij V.), Špansko -Alfonz III.), Italija (Viktor Emanuel), Švedsko (Gustav V.), Norveško (Hakon VII.), Dansko (Kristian X.), Belgija (Albert I.), Jugoslavija (Aleksander I.), Bolgarija (Boris III.) in Nizozemsko (Viljemina); na Rumunskem imajo regentstvo, v Egi ptu vlada pod angleškim pokrovitelj gtvom Fuad I., v Afganistanu Aman Ullah in v Albaniji Ahmed; kralja imajo tudi v Anamu. Velika vojvodina je samo še ena: Luksemburška, ki jo vlada Charlotta; kneževini sta dve: Monaco (Albert) in Liechtenstein (Johann II.). V afriškem Maroku in arabskem Omnau vladata sultana, v Tunisu beg. Ogrska zavzema posebno stališče, kjer imajo kraljevega namestnika, dokler jim mirovne pogodbe branijo proglasiti lastnega kralja. V Ameriki, Avstraliji in južnomorskem otočju so same republike.