Kamniški OBČAN
St. 5
Z aprilom enosmerni promet v središču Kamnika
Občinska uprava je v preteklem letu začela aktivnosti za izdelavo projektne rešitve enosmernega prometa. Izdelan elaborat ureditve prometa v ožjem delu mesta Kamnik bo še v tem mesecu uvedel enosmerni promet, ki bo potekal iz smeri tržnice Kamnik preko Trga prijateljstva in Tomšičeve ulice na Glavni trg v smeri Maistrove ulice do tržnice Kamnik. Del Medvedove ulice od Tunjiške ceste do Tomšičeve ulice bo potekal enosmerno v smeri mestnega jedra, v nasprotni smeri bo vožnja dovoljena le za avtobuse, kolesarje in intervencijska vozila. Na celotnem območju enosmernega prometa v mestnem jedru bodo označene kolesarske poti, ki bodo omogočale vožnjo v nasprotni smeri. Celotno območje bo omejeno s hitrostjo 30 km/h (t. i. cona 30).
Na območju Maistrove ulice bo z montažnimi robniki razširjen pločnik za varnejše gibanje pešcev na tem območju. Na Glavnem trgu pred objektom Pošte Kamnik bodo zarisana nova parkirišča za časovno omejeno parkiranje, ki bo odpravilo dolgoletni problem parkiranja vozil na pločnikih. Na nasprotni strani Pošte Kamnik bo del površin namenjen poživitvi gospodarskih dejavnosti, saj bo omogočal izrabo teh površin.
Izvedba enosmernega prometa je načrtovana v mesecu aprilu, predhodno pa je nujno potrebno izvesti sanacijo in preplastitev vozišča na območju Trga prijateljstva, saj je voziščna konstrukcija na tem odseku popolnoma dotrajana.
NAS POGOVOR na strani 11
KOŠARKA JU JE PRIPELJALA V SLOVENIJO IN KAMNIK
Košarka in žoga sta stalni spremljevalki družine Rizvic: moža Esmirja, žene Maje in 15-mesečne hčerkice Hane
52. leto
Kamnik, 5. april 2013
80 let je šola na Selih srce kraja
Naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 23. aprila. Rok za oddajo člankov je v sredo, 17. aprila, oglase in zahvale pa lahko oddate še v petek, 19. aprila, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
Podružnična šola Sela, ena izmed treh podružničnih šol Osnovne šole Šmartno v Tuhinju, v letošnjem letu praznuje osemdeset let in jubilej je po popravilih in lanskoletni obnovi pričakala lepa in sodobna. Današnje šolsko poslopje je bilo zgrajeno pred drugo svetovno vojno, leta 1932, med vojno je bilo požgano. V tem šolskem letu mineva tudi sto let od ustanovitve javne ljudske šole in namestitve prve izprašane učiteljice na Selih v šolskem letu 1912/13. To sta lepa jubileja, ki so ju vsi, ki so bili del šole, krajani in gostje ponosno in radostno praznovali s slovesnostjo v sredo, 3. aprila. Na odru pod šotorom ob igrišču šole so pred številnimi zbranimi »glavno besedo«
imeli otroci - 15 učencev šole, ki obiskujejo pouk v dveh kombiniranih oddelkih šole, ki je pomembna odskočna deska njihovega šolanja in odraščanja. Kot smo lahko slišali,je šola na Selih srce kraja, potrebna za uspešno kulturno in intelektualno rast kraja. Brez otrok bi bila kakor gnezdo brez ptic ...
Ob obletnici šole je izšla tudi kronika Podružnične šole Sela, ki sta jo uredili učiteljici Tanja Drovenik Čalič in Milena Kunej.
Reportažo z jubilejne slovesnosti bomo zaradi zaključka redakcije objavili v prihodnji številki.
VERA MEJAČ
Podeljena priznanja Občine Kamnik
Pred osemnajstimi leti smo Kamničani izbrali za praznik občine 29. marec - dan rojstva velikega Kamničana, generala, borca za severno mejo in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova. V počastitev praznika se je tudi letos zvrstila vrsta kulturnih, družabnih in športnih prireditev ter slovesnih odprtij pridobitev za boljše življenje občank in občanov. Osrednji slovesnosti sta potekali v ponedeljek, 25. marca, pred spomenikom Rudolfa Maistra na Trgu talcev in v Domu kulture Kamnik s slavnostno sejo občinskega sveta s podelitvijo občinskih priznanj.
tus MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 ct Kamnik
UGODNA IN ŠIROKA PONUDBA ŽIVIL IN IZDELKOV ZA DOM IN GOSPODINJSTVO, TUDI EKO.
Na fotografiji z leve: prejemniki priznanj Ivana Jevšnik, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar, poslanec DZ mag. Matej Tonin, Andreja Humar Gruden, Maja Avguštin, Martina Golob Bohte, župan Marjan Šarec, Mihael Kač, Miha Volgemut, Rok Vettorazzi in poslanec DZ mag. Brane Golubovic.
SAŠA MEJAČ
O osrednjem praznovanju praznika občine Kamnik na 3. in 4. strani.
Kamnik bus z novim voznim redom tudi do Arboretuma
Projekt vzpostavitve mestnega turističnega avtobusa Kamnik bus, ki vozi od lanskega poletja, je naletel na izredno dober odziv. Zato so se na Občini Kamnik, Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik in podjetju Kam-Bus d.d. odločili, da projekt nadgradijo.
Od ponedeljka, 8. aprila, velja nov vozni red, ki med drugim vključuje tudi novo linijo do Arboretuma Volčji Potok. Objavljamo ga na 10. strani.
Nova mestna linija, poimenovana kar Kamnik bus, je turistične bisere občine Kamnik naredila dostopnejše za obiskovalce, občanom pa omogočila lažji dostop do centra mesta in nakupovalnega središča. S Kamnik busom se lahko za 1 evro odpravite po nakupih, na potep, v naravo, v planine ... Trasa mestnega turističnega avtobusa Kamnik bus, ki je do sedaj povezovala nakupovalno središče Qlandia, zdravilni gaj Tunjice, Kamniško Bistrico in Terme Snovik, bo z novim voznim redom vključevala tudi Arboretum Volčji Potok. Kamnik bus vozi vse dni v tednu, tudi ob praznikih.
Nov vozni red je usklajen z rednimi avtobusnimi linijami in turističnimi ponudniki, objavljen je v tej številki Kamniškega občana na strani 10, na voljo je v Turistično-infor-macijskem centru na Glavnem trgu 2 v Kamniku, na glavni avtobusni postaji Kamnik, Občini Kamnik, dostopen pa bo tudi na spletnih straneh Občine Kamnik, www.ka-mnik.si, Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, www.kamnik-to-urism.si in avtobusnega prevoznika Kam-bus, d.d. www.kam-bus.si.
iOaiimwtü
ommcrcc i&pl& zittte in pomlad
HM
UGODNO! 90%pokritost Od 18 €/meS. °kcineKamnik 1		Internet
(Jgj	hiter zanesljiv, brezžično do naročnika	
	040 997 007 031 631 715, info@gorosan.com	
•	www.zvezdatv.si,www.polans.si	
OČALA 50 € CENEJE*
Optika Aleksandra QLANDIA
tel 01 B39 7500 WW
2 5. april 2013
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Zelo dolga in naporna marčevska seja Občinskega sveta Kamnik
Z aprilom enosmerni promet v središču Kamnika
Zadnja seja Občinskega sveta Občine Kamnik, ki je potekala 27. marca, je bila izredno dolga: poleg obširnega dnevnega reda je bila polna krajših prekinitev in usklajevanj med svetniki, kar bi lahko bila posledica spremenjenih lokalnih političnih razmer, saj je v zadnjem času kar nekaj svetnikov prestopilo v drugo stranko oziroma v opozicijo. Kljub temu je bilo opravljenega veliko dela: za novo predsednico Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je bila potrjena Marija Mo-šnik (LTS za Kamnik), svetniki so bili seznanjeni z osnutkom poročila o sistemskem nadzoru v občini, v katerem po besedah vodje nadzora mag. Becirja Kečanovica ni bilo zaznati večjih nepravilnosti. Občina Kamnik je tako primer dobre prakse sistemskega nadzora. Svetniki so se seznanili tudi s poročilom o uspešnem delovanju Dnevnega centra Štacjon za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki dnevno privablja uporabnike iz Kamnika, pa tudi iz sosednjih občin. Zavrnili so poročilo o drsališču za sezono 2012 ter zahtevali novo, izboljšano, ki bo predstavljeno na naslednji seji. Kljub temu so bili zadovoljni z obiskanostjo drsališča in pozitivnimi odzivi Kamničanov. Dali so tudi soglasje za sklenitev sodne poravnave v postopku družbe Velika Planina d.o.o., s katero bo dobila nazaj zemljišča ob spodnji postaji nihalke ter uredila sporno prodajo hotela Šimnovec. Sprejeta sta bila tudi dodatna sklepa, s katerima se je vodstvo družbe Velika planina d.o.o. zadolžilo, da bo sprožilo ustrezne postopke za pridobitev odtujene opreme iz hotela Šimnovec ter pridobilo dokumentacijo o hidrogeoloških raziskavah. Zaradi dolge zime je bila sprejeta tudi prerazporeditev proračunskih sredstev: dodatnih 300.000 evrov, potrebnih za poplačilo zimske službe, bo občina prerazporedila iz sredstev za redno vzdrževanje ter sredstev za javne prometne površine.
Dosedanja predsednica Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Karla Urh je podala obrazložitev, da je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na svoji seji 4. marca obravnavala vlogo Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, s katero je Svet javnega zavoda pozval Občino Kamnik, da le-ta imenuje predstavnika v svet zavoda. Komisija se je seznanila s predlaganimi kandidati in po razpravi pripravila predlog sklepa, ki ga je dala Občinskemu svetu v obravnavo in sprejem. V Svet Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik je bil kot predstavnik Občine Kamnik imenovan Robert Kokotec. Na naslednji seji 11. marca je Komisija obravnavala vlogo za tri predstavnike sveta zavoda Osnovne šole Frana Albrehta. Po seznanitvi in razpravi je Komisija predlagala kandidate, ki pa jih svetniki niso potrdili v celoti, zato so na seji glasovali o vsakem predlaganem kandidatu posebej. Tako so bili v Svet OŠ Frana Albrehta kot predstavniki ustanovitelja imenovani Tina Prosen, Janez Jeretina in Jože Zagorc (ne pa tudi predlagana Nina Irt).
Svetniki so s 14 glasovi ZA in 11 PROTI sprejeli sklep o razrešitvi predsednice Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Karle Urh (PS) ter iemnovanju Marije Mošnik (LTS za Kamnik) na njeno mesto.
INTENZIVNE AKTIVNOSTI ZA ZAGOTAVLJANJE KAPACITET V VRTCIH
V okviru svetniških vprašanj je Mateja Slaparja (NSi) zanimalo, kako bo Občina Kamnik nadomestila ali vsaj ublažila velik upad mest v oddelkih otroškega varstva za letošnje leto. Nedavno je namreč podjetje, ki je na Fužinah nameravalo odpreti otroški vrtec s koncesijo Občine Kamnik, razglasilo stečaj. Posledično bo v občini sedem oddelkov otroškega varstva manj. Glede na to, da vsako leto veliko otrok ostane brez otroškega varstva, je nepričakovan izpad tolikšnega števila mest v otroškem varstvu lahko velik problem.
Občinska uprava pojasnjuje, da je podlaga za načrtovanje dodatnih kapacitet zakonsko določena. Na osnovi enotnega centralnega vpisa v občini je bil uveden centralni čakalni seznam, ki kaže interes za vključitev v vrtce. Zaradi naravnega prirasta in priselitev številnih mladih družin v preteklih letih ter hkrati pomanjkljive družbene infrastrukture se občina še vedno sooča s presežkom otrok, ki jim v obstoječih vrtcih ni mogoče zagotoviti mesta. V tem času tečejo intenzivne aktivnosti z namenom zagotovitve kapacitet, ki bi pokrile v prvi vrsti potrebe za otroke II. starostnega obdobja in ublažile pritisk za vključitev najmlajših otrok I. starostnega obdobja. Občina ima namen ne le upravičiti sredstva, ki so bila v okviru proračuna že planirana v ta namen, pač pa, v kolikor se bo izkazalo za potrebno, Občinskemu svetu predlagati rebalans proračuna in s tem zagotoviti potrebna sredstva za dodatne oddelke.
Ob tem je Janez Stražar (NSi) podal predlog, da naj Občina razmisli o možnosti popoldanskega varstva oziroma oddelka. Predlagana je bila tudi sprememba pravilnika: v primeru, ko otrok iz Kamnika dobi mesto v bolj oddaljenem vrtcu (npr. v Motniku), naj starši ne bodo »kaznovani« zaradi odklonitve s tem, da izgubijo točke za uvrstitev na seznam za prihodnje leto.
Z APRILOM ENOSMERNI PROMET V SREDIŠČU MESTA
Ob različnih prireditvah, ki v center mesta Kamnik privabijo večje število ljudi, se občinska uprava srečuje s težavo ureditve čimbolj tekočega prometa v centru Kamnika, da bo le-ta čimbolj tekoč. Pri dosedaj izvedenih spremembah prometnih režimov v centru Kamnika je bilo nekaj zelo posrečenih uvedb enosmernega prometa, ki so navdušile občane. Ni čudno, da si jih precej želi trajnejše rešitve na področju urejanja prometa ter uvedbo enosmernega prometa v center mesta. Nov prometni režim bi umiril promet v centru mesta, prometne površine pa bi se sprostile za otroke, invalide, pešce in kolesarje. Pripomogel naj bi tudi k bolj zdravemu življenjskemu okolju, pa tudi k lepšemu izgledu centra našega mesta, ugotavlja Julijana Bizjak Mlakar (DeSUS). Občinsko upravo je povprašala v kakšni fazi je načrt ureditve enosmernega prometa v centru mesta in do kdaj se načrtuje izvedba novega prometnega režima. Občinska uprava je že v preteklem letu začela aktivnosti za izdelavo projektne rešitve enosmernega prometa. Evropske smernice nalagajo odgovornim strokovnjakom, da pri spreminjanju prometnih režimov v mestnih središčih zagotavljajo površine za pešce, kolesarje, invalide, prometne tokove pa je potrebno usmeriti izven iz mestnih središč. Nenazadnje se z zmanjšanjem motornega prometa v mestih središčih izboljša kakovost bivanja (sama varnost udeležencev v prometu, hrup ter onesnaženost s CO2). Izdelan elaborat ureditve prometa v ožjem delu mesta Kamnik bo uvedel enosmerni promet, ki bo potekal iz smeri tržnice Kamnik preko Trga prijateljstva in Tomšičeve ulice na Glavni trg v smeri Maistrove ulice do tržnice Kamnik. Del Medvedove ulice od Tunjiške ceste do Tomšičeve ulice bo potekal enosmerno v smeri mestnega jedra, v nasprotni smeri bo vožnja dovoljena le za avtobuse, kolesarje in intervencijska vozila. Na celotnem območju enosmernega prometa v mestnem jedru bodo označene kolesarske poti, ki bodo omogočale vožnjo v nasprotni smeri. Celotno območje bo omejeno s hitrostjo 30 km/h (t. i. cona 30). S postavitvijo montažne grbine v križišču Tomšičeve in Medvedove bo izveden ukrep za umirjanje prometa.
Na območju Maistrove ulice se bo z montažnimi robniki razširil pločnik, kar bo omogočilo varnejše gibanje pešcev na tem območju. Na Glavnem trgu pred objektom Pošte Kamnik bodo zarisana nova parkirišča za časovno omejeno parkiranje, ki bo odpravilo dolgoletni problem parkiranja vozil na pločnikih. Na nasprotni strani Pošte Kamnik bo del površin namenjen poživitvi gospodarskih dejavnosti, saj bo omogočal izrabo teh površin.
Izvedba enosmernega prometa je načrtovana v mesecu aprilu, predhodno pa je nujno potrebno izvesti sanacijo in preplastitev vozišča na območju Trga prijateljstva, saj je voziščna konstrukcija na tem odseku popolnoma dotrajana.
Na podlagi decembrske poskusne enosmerne ureditve prometa bo v središču Kamnika v aprilu uveden enosmerni promet, ki bo potekal iz smeri tržnice Kamnik preko Trga prijateljstva in Tomšičeve ulice na Glavni trg v smeri Maistrove ulice do tržnice Kamnik. Del Medvedove ulice od Tunjiške ceste do Tomšičeve ulice bo potekal enosmerno v smeri mestnega jedra, v nasprotni smeri bo vožnja dovoljena le za avtobuse, kolesarje in intervencijska vozila. Celotno območje bo omejeno s hitrostjo 30 km/h. Na Glavnem trgu pred Pošto Kamnik bodo zarisana nova parkirišča za časovno omejeno parkiranje, ki bo odpravilo dolgoletni problem parkiranja vozil na pločnikih.
Iz dnevnega reda je bil umaknjen Predlog Kodeksa ravnanja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, katerega namen je (v okviru zakona, skladno z mandatom in upoštevaje etične standarde) določiti standarde postopanja izvoljenih predstavnikov pri opravljanju dolžnosti ter seznaniti državljane s standardi obnašanja, ki jih imajo pravico pričakovati od svojih izvoljenih predstavnikov. Svetniki so menili, da je predlog premalo dodelan, preveč ohlapen, določeni členi naj ne bi bili usklajeni. Dodali so, da mora biti etično delovanje izvoljenih v OS samoumevno, ne glede na razne pravilnike in kodekse (ki pa jih je že tako veliko).
KPK: OBČINA KAMNIK PRIMER DOBRE PRAKSE SISTEMSKEGA NADZORA
Svetniki so se seznanili z osnutkom Poročila o sistemskem nadzoru
v občini Kamnik, ki ga je prejel župan Marjan Šarec. Občinski svet se je v lanskem letu seznanil s predstavitvijo in cilji sistemskega nadzora s strani Komisije za preprečevanje korupcije, zato je smiselno, da se seznani tudi s poročilom, v katerem so predstavljene ugotovitve nadzora. Upoštevaje navodilo Komisije za preprečevanje korupcije in dejstvo, da gre za osnutek poročila, je bilo poročilo namenjeno izključno svetnicam in svetnikom Občinskega sveta Občine Kamnik, ne pa tudi javnosti. Poročilo bo namreč javno objavljeno po obravnavi na senatu Komisije za preprečevanje korupcije, ki bo sprejela končno poročilo glede na odzivno mnenje Občine Kamnik. Svetnikom je bilo osnutek poročila predstavljen s strani strokovne sodelavke Kristine Kuret in vodje nadzora mag. Becirja Kečanovica, ki je med drugim poudaril, da velikih nepravilnosti Komisija ni zaznala ter da je Občina Kamnik primer dobre prakse sistemskega nadzora.
KAMNIŠKO DRSALIŠČE LETOS ODLIČNO OBISKANO
V.d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar je predstavila podroben opis projekta, finančno poročilo in storitve drsališča za zadnjo zimo. Povedala je, da so bili vsi postavljeni cilji doseženi. Z namenom postavitve občinskega drsališča in zagotavljanja spremljevalnega programa je Zavod za turizem in šport novembra 2012 sklenil pogodbo s podjetjem Lucky Luka d.o.o., ki je ponudil tudi možnost, da se za enako ceno postavitve uporabi aluminijasti cevni sistem, ki bo posledično zmanjšal stroške električne energije. Zaradi dotrajanih gumijastih cevi obstoječega drsališča je Zavod ponudbo sprejel. Prav tako je ponudnik ponudil možnost brezplačne postavitve lesene ograje, ki naj bi bolj sodila v urbano okolje kot ograja obstoječega drsališča. Sezona je bila uspešno podaljšana in drsališče odlično obiskano (v povprečju 100 drsalcev na dan) tudi med zimskimi šolskimi počitnicami. Sredstva, porabljena za postavitev drsališča, so bila optimizirana, pojavil pa se je dodaten strošek varovanja, da bi preprečili vandalizem. Program na drsališču je bil dobro sprejet, materialni sponzorji so poskrbeli za brezplačno pijačo in hrano v določenih obdobjih obratovanja drsališča. Medijsko je bilo drsališče odlično sprejeto, doseženo je bilo veliko število brezplačnih objav o dogajanju ob drsališču v občini Kamnik, ki so ga povezali tudi z drugim zimskim dogajanjem v občini (smučanje na Veliki planini, pester program v Termah Snovik, aktivnosti v Kamniški Bistrici in na novo speljana tekaška proga v Nevljah).
Svetniki so poročilo sprejeli zelo mešano: Nina Mavrin (odslej NSi in ne več SNS) je dejala, da je poročilo nerelevantno, premalo podrobno in težko primerljivo z letom poprej. Tudi Damjan Hribar (SDS) je bil nad poročilom razočaran; dejal je, da niso bili upoštevani razpisni pogoji glede drsališča. Robert Kokotec (SDS) je nadaljeval, da so podatki v poročilu skrajno zavajajoči. Poudaril je, da je bila letos postavljena ograja nevarna, na kar so ga opozorili nekateri hokejisti, in dodal, naj ne najemamo več tega drsališča, pač pa postavimo svojega, ki ga imamo. Ana Marija Suhoveršnik (SM-ZE) je bila zgrožena nad poročilom, številke naj se sploh ne bi ujemale. Po njenem naj bi bilo poročilo čista laž, zato je zahtevala novo. Nasprotno je bila nad odzivi svetnikov presenečena Julij ana Bizjak Mlakar (DeSUS): poročilo se ji je zdelo dobro, veselilo jo je, da so se številke izboljšale. Menila je, da bi se s to temo moral ukvarjati Svet
Z 20 glasovi ZA in nobenim PROTI je bil sprejet tudi Predlog Odloka o zavarovanju območja plemenilne postaje čebel Josipa Verbiča v Kamniški Bistrici v drugi obravnavi. Vsebinsko je odlok enak kot v prvi obravnavi na prejšnji seji, šlo je le za proceduro. Zavarovanje območja plemenilne postaje čebel je že na prejšnji seji poželo veliko odobravanje članov Os.
PRAVNO REŠEVANJE PRETEKLOSTI VELIKE PLANINE
Glede na to, da na sodišču poteka mediacija v zvezi s tremi zemljišči na spodnji postaji nihalke, kjer so parcele pred leti na »čuden način« prišle v zasebno last, je direktor Velike planine d.o.o. Dušan Bombač predstavil Predlog Sklepa o soglasju za sklenitev sodne poravnave. Družba Velika planina d.o.o. je februarja 2012 na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo na ugotovitev ničnosti pogodb, neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja proti družbi Aedium fabulae d.o.o.. Slednja naj bi na nezakonit način in brez dokončnega poplačila pogodbenih obveznosti prišla do zemljišč, ki se nahajajo ob spodnji postaji nihalke in v naravi predstavljajo garažo z dvoriščem, stavbo z dvoriščem in parkirišče. Velika Planina d.o.o. je tožbo pripravila po temeljiti presoji vseh pravnih poslov z omenjeno družbo med leti 2000 in_ 2008, ki predstavljajo poleg zgoraj omenjenega tudi prodajo hotela Šimnovec. Za pravni posel prenosa lastninske pravice na parcelah na spodnji postaji nihalke je bilo ugotovljeno, da zakoniti predstavniki družbe Velika planina d.o.o. niso ravnali odgovorno ter so posledično toženi stranki omogočili prenos lastninske pravice in vpis v zemljiško knjigo brez dokončnega poplačila pogodbenih obveznosti. Aedium fabulae d.o.o bi morala namreč v zameno za prenos lastninske pravice opraviti hidrogeološke raziskave in zagotoviti ustrezne pogoje za izvedbo poskusnih vrtin, vse z namenom ureditve črpališča pitne vode. Vrednost teh del naj bi dosegla tržno vrednost parcel, ki je bila po pogodbi določena na 73.275 evrov. Ker vrednost opravljenih del ni dosegla niti polovice pogodbeno dogovorjene vrednosti, je družba Velika planina d.o.o. proti družbi Aedium fabulae d.o.o. sprožila tožbo. Z dogovorom o poravnavi sta družbi uredili medsebojna razmerja, ki so bila odprta vrsto let in so negativno vplivala na poslovanje kot tudi na turistično ponudbo v Kamniški Bistrici. Za del opreme hotela Šimnovec, ki ga je družba Velika planina d.o.o. od družbe Aedium fabulae d.o.o. prevzela l. 2004 in je bil pozneje odtujen oziroma se nahaja neznano kje, bo družba Velika planina d.o.o. sprožila ustrezen postopek, v katerem se bo ugotavljala storjena škoda ter odgovornost pristojnih oseb.
Svetnice in svetniki so potrdili sklep, s katerim so dali soglasje za sklenitev sodne poravnave med družbama Velika planina d.o.o. (tožeča stranka) in Aedum fabulae d.o.o. (tožena stranka), dogovorjene v postopku mediacije št. M 712/2012. Poleg tega so sprejeli dodatna sklepa, in sicer, da se vodstvo družbe Velika planina d.o.o. zadolži, da sproži ustrezne postopke za pridobitev odtujene opreme iz hotela Šimnovec ter da pridobi dokumentacijo o hidrogeoloških raziskavah in o samih vrtinah.
zavoda. Pritrdila sta ji tudi Jože Zagorc (LTS za Kamnik) in Zvonimir
Kolenik (SD) ter dejala, da naj direktorica pripravi boljše, natančnejše poročilo. Sledila je kar precej dolga razprava, a svetniki so se na koncu le strinjali, da je prav, da imamo drsališče, da je dobro obiskano in da dobro deluje ter da Kamničani radi drsajo oziroma obiskujejo zabavno dogajanje ob njem. Potrebne pa so določene ureditve glede same postavitve, stroškov, varčevanja, gostinske ponudbe (prednost naj imajo domači gostinci) in varovanja, stroškov hrambe ipd., zato so sprejeli dodaten sklep o podrobnejšem finančnem poročilu, ki bo predstavljen na naslednji seji.
DODATNIH 300.000 EVROV ZA POPLAČILO ZIMSKE SLUŽBE
Po skrajšanem postopku so člani Občinskega sveta sprejeli Predlog Odloka o rebalansu proračuna Občine Kamnik za leto 2013, s katerim se želi zagotoviti nemoteno poravnavanje obveznosti za zimsko službo, ki spada med zakonsko določene obveznosti občine. Zaradi obilnih snežnih padavin zadnjo zimo so bili stroški zimske službe nadpovprečno visoki. Za pokritje obveznosti zimske službe je bilo v letu 2013 že realiziranih 382.314 evrov (plačilo za november, december in januar). V proračunu je sredstev premalo že za mesec februar, v katerem so stroški znašali 398.942 evrov. S sprejetjem predloga rebalansa proračuna bi se s prerazporeditvijo sredstev zagotovila dodatna sredstva za zimsko službo. Za pokritje teh stroškov je potrebnih dodatnih 300.000 evrov (za februar in marec), ki bi se prerazporedila iz sredstev za redno vzdrževanje cest in sredstev za javne prometne površine. Sprejetje predlaganega odloka trenutno ne pomeni dodatne obremenitve proračuna, vendar bo potrebno prerazporejena sredstva zagotoviti v rebalansu proračuna, predvidoma pred poletnimi počitnicami.
Sprejet je bil tudi Predlog Letnega programa prodaje občinskega finančnega premoženja za leto 2013. Kupnina od prodaje kapitalskih naložb je namenski prejemek občinskega proračuna, saj se lahko na podlagi 74. člena Zakona o javnih financah uporabi za odplačila dolgov v računu financiranja ali za nakup novega stvarnega in finančnega premoženja občine.
Z 22 glasovi ZA in nobenim PROTI je bil (sicer z nekaterimi pripombami svetnikov) v prvi obravnavi sprejet Predlog Odloka o občinskih cestah, katerega poglavitni cilj je uskladitev z obstoječo zakonodajo in novo uskladitvijo glob, ki jo predpisuje nova zakonodaja, ustrezno varovanje javnih cest ter prometa na njih zaradi števila posegov na javne ceste, ki so najbolj pogosti v poletnem času, in odprava ugotovljenih pomanjkljivosti v starem Odloku. Predlog odloka ne predstavlja dodatnih obremenitev proračuna.
100.000 EVROV ZA SANACIJO VRTCA PESTRNA
Na dnevni red je bil naknadno uvrščen tudi Predlog sklepa o razporeditvi presežka prihodkov nad odhodki vrtca Antona Medveda, ki sta ga predstavili višja svetovalka za družbene dejavnosti Katarina Ščetinin Sever in ravnateljica vrtca Antona Medveda Kamnik Renata Hojs. Glede na to, da je smiselno zaključiti celostno obnovo 32 let starega objekta enote Pestrna, ki se je začela že pred petimi leti v sklopu preureditve igralnic za sprejem malčkov od 1 do 3 let ter se v lanskem letu nadaljevala s temeljitejšo obnovo stavbe (zamenjava strehe, oken, talnih oblog ...), je občinska uprava Občinskemu svetu predlagala, da se presežek prihodkov nad odhodki razporedi za dokončanje del na tej lokaciji. Ker so svetnice in svetniki predlagani sklep sprejeli, se bo z obnovo fasade in zunanjo ureditvijo v enoti Pestrna zaključila začeta sanacija ene najstarejših enot vrtca v občini, kar je skladno tudi z določili PURES-a, LEK-a in zahtevami po energetski sanaciji javnih objektov. Po predračunih bi strošek obnove fasade in zunanje ureditve znašal 110.000 evrov.
Za konec so člani Občinskega sveta sprejeli še Predlog Sklepa o pooblastitvi Odbora za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem za izdajo soglasij v smislu 7. odstavka 29. člena ZJN-2., ki določa, da bo moral naročnik pred sklenitvijo aneksa, s katerim spreminja predmet oziroma obseg predmeta naročanja ali se povečujejo cene oziroma vrednost pogodbe pridobiti soglasje svojega nadzornega organa oziroma vlade. S sprejetjem tega sklepa tako Občinski svet pooblašča Odbor za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, da izdajo soglasje pri podpisu aneksov nad vrednostjo 10.000 evrov, razen pri sklepanju aneksov pri projektu »Rekonstrukcija in gradnja prizidka s telovadnico pri OŠ Toma Brejca v Kamniku«.
S seje poroča KATJA URANKAR
Osrednji slovesnosti pred spomenikom Rudolfa Maistra in v Domu kulture s podelitvijo občinskih priznanj
Pred osemnajstimi leti smo Kamničani izbrali za praznik občine 29. marec - dan rojstva velikega Kamničana, generala, borca za severno mejo in pesnika Rudolfa Maistra-Vojanova. V počastitev praznika se je tudi letos zvrstila vrsta kulturnih, družabnih in športnih prireditev ter slovesnih odprtij pridobitev za boljše življenje občank in občanov. Osrednji slovesnosti sta potekali v ponedeljek, 25. marca.
Pred slovesnostjo pri spomeniku Rudolfa Maistra na Trgu talcev so župan Marjan Sarec, predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik, predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo mag. Zvonko Cvek, predsednik Policijskega veteranskega društva Sever Kamnik Matjaž Ravnikar in predsednik Združenja slovenskih častnikov Marjan Schnabl položili lovorjev venec v avli Občine Kamnik.
Slovesnost pred spomenikom Rudolfa Maistra na Trgu talcev so pospremile debele snežinke in kljub hladnemu, zimskemu vremenu kar nekaj občank in občanov ter gostov. Tudi letos so sodelovali Častna enota Slovenske vojske, Mestna godba Kamnik, Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik in recitator-ka skupine Rudolfi Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik. Po simbolni položitvi vencev je zbrane pozdravil župan Marjan Šarec.
Minister za obrambo Republike Slovenije Roman Jakič je v
svojem govoru izpostavil pogum generala Rudolfa Maistra: »Danes živimo v združeni Evropi in državne meje niso več meje, ki bi nas ločevale. Živimo v miru in ne grozi nam vojaški napad. Sporočilo generala Maistra, da je treba zaupati v svojo majhno, a dobro usposobljeno in srčno vojsko ter vedeti, kaj najbolj potrebuje, je za nas, ki vodimo obrambni resor, še vedno aktualno. Se zdaleč pa nismo brez skrbi, saj se borimo s finančno in gospodarsko krizo. Prepričan sem, in to je tudi usmeritev Vlade Republike Slovenije, katere član sem, da se moramo opreti na svoje sile ter združiti vse znanje, srčnost in pogum. General Maister se je zavedal kaj so interesi naroda. Tudi danes smo samo mi tisti, ki zares vemo kaj so naše želje in interesi. Seveda pa jih lahko uresničimo le z dobrimi odnosi in s pomočjo prijateljskih in partnerskih držav v Evropski uniji in Natu.«
»Rudolf Maister je imel pogum za uresničitev ciljev in imamo ga tudi mi, občanke in občani občine Kamnik«
Slavnostna seja Občinskega sveta Občine Kamnik s podelitvijo občinskih priznanj se je pričela s slovensko himno v izvedbi kvarteta Grm in Mestne godbe Kamnik. Slavnostni govornik župan Marjan Šarec je spomnil na velik in nepozaben prispevek Rudolfa Maistra Sloveniji ter izčrpno predstavil življenje in delo v kamniški občini v zadnjem letu dni.
Slavnostni govor župana Marjana Šarca.
»Spoštovani visoki gostje, spoštovani dobitniki priznanj, spoštovane občanke in občani občine Kamnik! V teh dneh se spominjamo rojstnega dneva našega velikega rojaka Rudolfa Maistra, ki se je rodil in šest let svojega otroštva preživel v Kamniku. Njegov prispevek Sloveniji je bil velik in nepozaben. Njegov pogum, čut za narodovo identiteto, odmaknjenost od hlapčevske miselnosti in pesniška duša so botrovali odločitvi za zasedbo Štajerske in priključitev tedanji državi SHS in posledično današnji Republiki Sloveniji.
Praznik naše občine je priložnost, da pregledamo dogajanje v njej. Kljub slabemu stanju v državi in omejenim možnostim je bilo narejeno veliko. Od praznovanja pred enim letom do danes smo se lotevali različnih področij, najbolj pa smo se posvetili šolstvu. Bolje rečeno, šolskim objektom, ki so že dolgo čakali na obnovo. Največja investicija je bila 110.000 evrov vredna prenova PŠ Mekinje, ki je lani praznovala stoto obletnico delovanja. Prenovili smo tudi Pš Nevlje in tam odprli dodaten oddelek vrtca. Tudi PŠ Sela je prišla na vrsto. Največ težav smo imeli pri menjavi oken na OŠ 27. julij Kamnik, kjer smo bili zaradi nonšalantnosti izvajalca prisiljeni prekiniti pogodbo, kajti okna je vgradil popolnoma neustrezno, tudi rokov se ni držal. Lotili smo se tudi obnove vrtca Pestrna na Duplici, zamenjali smo ostrešje in okna ter prenovili notranjost. Investicija je bila vredna 140.000 evrov. V letošnjem letu nas čaka še ureditev zunanjosti. Tako bo skupna vrednost investicije na koncu približno 300.000 evrov. Iz povedanega je razvidno, da precej vlagamo v posodobitve objektov, kajti zob časa je naredil svoje. V letošnjem letu nas čaka tudi obnova PŠ Zg. Tuhinj, za katero pa smo se prijavili na
državni razpis, ocena vrednosti se giblje blizu 100.000 evrov. Največja investicija v šolstvu je tako ali tako OŠ Toma Brejca, kjer smo novembra podpisali pogodbo z izvajalcem SGP Graditelj d.d.. O tej šoli je bilo že toliko povedanega in napisanega, da pravzaprav ne vem, kaj naj sploh še povem. Morda to, da dela potekajo dobro, glede na vse dejavnike. Izvajalec se sooča s težavami, ki so značilne za vsako sanacijo. Potrdilo se je dejstvo, da je bil objekt v veliko slabšem stanju kot sosednja šola, zato je bilo treba porušiti več, kot je bilo sprva načrtovano. Streha, denimo, je bila zamenjana v letu 2006, a zgolj kritina, izvajalec je naletel na preperelo ostrešje, ki bi ga bilo v vsakem primeru potrebno zamenjati. Skratka, učenci so bivali v smrtno nevarnem objektu, vsaka od nadomestnih lokacij, kjer so zdaj, je neprimerno boljša, čeprav imajo nekateri toliko povedati o tem. Morda še nekaj besed o ceni investicije. Ta znaša 7.969.475,94 evra z DDV in je glede na zahtevnost sanacije in novogradnje realna. Velikokrat^poslušamo očitke, da gradimo najdražjo 18-oddelčno šolo v državi. Šola po izgradnji ne bo 18-oddelčna, ampak bo štela 23 oddelkov, skladno z demografsko študijo in investicijskim programom. Bistveno za investicijo je tudi izplačilo državnih sredstev v višini 3 milijone evrov. Za enkrat je izplačilo razdeljeno na pet let, prvi obrok v letu 2013 predvideva smešnih 70.000 evrov. Upam, da se bo to ob posredovanju obeh kamniških poslancev DZ morda spremenilo. Ce bi namreč letos dobili vsaj 1 milijon evrov, bi bila slika popolnoma drugačna in posledično tudi dinamika zadolževanja.
Kot jara kača se vlečejo težave z vrtci, kjer situacija gotovo ni dobra. Najbolj pereč problem ta hip je vrtec, imenovan Trobenti-ca, na Fužinah, kjer je šel lastnik v stečaj, zato se tudi ni prijavil na koncesijo. Kolikor mi je znano, je že podpisoval tudi pogodbe o zaposlitvi, bilo pa je kar nekaj nekorektnosti z njegove strani, saj je trdil, da ga Občina ovira pri odprtju. A to so že druge zgodbe, ki ne pritičejo nocojšnjemu praznovanju. Lastnica terjatev je banka in že tečejo pogovori o možnih rešitvah. Ali bo stavbo na dražbi odkupila Občina ali morda kdo drug, se ta hip še ne ve. Vsekakor je cilj priti do 7-oddelčnega vrtca. Razmišljamo tudi o montažnem objektu v sklopu vrtca Antona Medveda, a je problem lokacija.
Odkar je šport prišel pod okrilje Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik, so se zadeve začele spreminjati. Sprva smo bili priča nekaterim začetnim težavam, ki pa smo jih v sodelovanju s Športno zvezo rešili. Je pač tako, da vsaka sprememba prinaša nekoliko negotovosti, a če so nameni dobri, ni težav. Pospešeno tečejo pogovori za odkup zemljišča v Mekinjah, kjer bo stalo športno igrišče. Upam, da bo igranje košarke na cesti enkrat preteklost. Letos žal še ne. Od Fundacije za šport smo prejeli 40.000 evrov za obnovo objekta na stadionu Prijateljstva, poskušamo tudi pridobiti dodatno zemljišče za lokostrelce, mimogrede, jeseni bomo gostili evropsko klubsko prvenstvo v lokostrelstvu. Sovpadlo bo z Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine. Ko smo pri športu, moram žal opozoriti na veliko število neustreznih prijav na razpis, ki ga razpisuje Občina. Mislim, da je samo osem klubov oddalo popolno vlogo. Vztrajanje na pravilnih vlogah ni županova kaprica, ampak smo zavezani pravilom. Saj veste, finančne inšpekcije so v hiši pogost gost, ki doslej niso odkrile nepravilnosti. Naj tako tudi ostane.
Ko smo že pri Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik, ni odveč povedati, da smo na področju turizma naredili nekaj korakov naprej. Smo še daleč od želenega, pa vendar. Naj začnem z avtobusno postajo, kjer smo preplastili vozišče v najbolj kritičnem delu in ustavili zama-kanje, ponovno usposobili razsvetljavo ter dali postaji kolikor toliko spodoben izgled, saj je že močno kazila podobo mesta. Potrebno bi bilo še veliko, a začetek je. Poleg postaje smo po dvajsetih letih spet usposobili javne sanitarije. Stvari, ki bi morale biti samoumevne, a očitno niso bile. Preko javnih del smo zaposlili devet ljudi, ki bodo pripomogli k urejenosti mesta, saj je treba prebarvati veliko ograj, kositi travo in pometati. Ce želimo govoriti o turizmu, moramo najprej zagotoviti osnovne pogoje za kaj takega. K turizmu sodi tudi mestni promet, kije zaživel lani. Govorim seveda o mestno-turističnem avtobusu, ki vozi v Terme Snovik, Kamniško Bistrico, Tunjice in v Nakupovalno središče Qlandia. Predvidoma v aprilu bomo progo razširili do Arboretuma Volčji Potok in jo podaljšali do trgovine Tuš
v Šmarci. Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je v decembru pripravil novo prireditev »Kamnik. Decembra. Čas veselja.«, ki se
je zaključila s silvestrovanjem na prostem. Udeležilo se ga je okrog 3.000 ljudi, kar je največ doslej. Drsališče na Glavnem trgu je prvič obratovalo do konca zimskih počitnic. Obisk s strani šol in vrtcev je bil velik. Natančnejše poročilo bo obravnavano na seji Občinskega sveta v sredo. K turizmu gotovo spadajo tudi znamenitosti in ena takih je Maistrova rojstna hiša na Šutni. Letos bomo odprli spominsko sobo, ki jo bo upravljal Medobčinski muzej. V predstavitvi pred kratkim smo se prepričali, da bo soba zanimiva za ogled, polno bo tudi drugega dogajanja. V neposredni bližini stoji župnijska cerkev in pred njo lipe. No ja, so stale. Veliko razburjenja je povzročil posek
Slovesnost pred spomenikom Rudolfa Maistra so pospremile tudi debele snežinke in pravo zimsko vreme, zato pa manjše število občanov in gostov, med njimi (z leve spredaj) brigadirka Kamničanka Alenka Er-menc, minister za obrambo Roman Jakič, župan občine Kamnik Marjan Šarec, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar ...
Minister za obrambo Republike Slovenije Roman Jakič je v svojem govoru izpostavil pogum generala Rudolfa Maistra: »Sporočilo generala Maistra, da je treba zaupati v svojo majhno, a dobro usposobljeno in srčno vojsko ter vedeti, kaj najbolj potrebuje, je za nas, ki vodimo obrambni resor, še vedno aktualno.«
dreves s strani Župnije. Župnija namerava prenoviti trg pred cerkvijo (plošče so zelo načete) in potem zasaditi nova drevesa, stara naj bi napadla bolezen. Ena od sramot mestnega jedra je stavba nekdanje knjižnice. Fasada odpada, okolica je neurejena. Lastnika s tega mesta pozivam, naj vendar stori nekaj. Ali naj zadevo obnovi, ali pa naj jo proda komu, ki bo imel več čuta za urejenost. Mene osebno bi bilo sram, če bi bil lastnik tako zanemarjenega objekta v središču mesta. V bližini omenjenega objekta stoji železniška postaja, kjer smo priča zgodbi o uspehu. Pod okriljem Centra za socialno delo Kamnik v njej eno leto deluje Dnevni center za osebe s težavami z duševnim zdravjem imenovan Štacjon. Gre za primer dobre prakse, ki je pritegnil zanimanje sosednjih občin. Večna tema je tudi Stari grad, kjer je zadeva naslednja. Najemnik je izgubil odškodninsko tožbo zoper Občino na okrožnem sodišču, pritožil se je na višje sodišče in drugo leto ob tem času vam bom, glede na hitrost odločanja, morda povedal kaj več.
Godbenice in godbeniki Mestne godbe Kamnik so kljub mrazu in sneženju odlično odigrali vrsto skladb.
Več razlogov za veselje nam nudi tudi družba Velika planina d.o.o., kjer počasi zmanjšujemo izgubo. Lanska izguba je znašala 50.000 evrov, leto prej še 70.000 evrov, da o letih prej niti ne govorim. Vsako leto iz proračuna namenimo 200.000 evrov sredstev, ki pa jih ne namenjamo za pokrivanje izgube, ampak za investicije. Ponovno smo postali lastniki Zelenega roba in lokala na zgornji postaji gondole, Skodle. Na sodišču poteka mediacija v zvezi s Šimnovcem in spodnjo postajo, kjer so parcele pred leti na čuden način prišle v zasebno last. Ce bo mediacija uspešna, bomo v doglednem času postali lastniki
Nadaljevanje na 4. strani.
Nadaljevanje s 3. strani.
Osrednji slovesnosti pred spomenikom Rudolfa Maistra in v Domu kulture s podelitvijo občinskih priznanj
spodnjih parcel. Lahko se bomo vsaj začeli pogovarjati o resnem turizmu, ki si ga tako želimo. Skratka, če povzamem dogajanje na Veliki planini, s težavami pridobivamo nazaj tisto, kar je nekoč že bilo naše, a je v čudnih okoliščinah prešlo v zasebne roke. Govorilo se je o Rusih, Kitajcih in Arabcih kot investitorjih, a danes se kaže, da smo v danih okoliščinah tudi sami lahko uspešni, če le delamo s čutom za dolino Kamniške Bistrice. Ce bomo hoteli pridobiti kakšnega partnerja v prihodnosti, bomo morali najprej zadeve spraviti v red, a 15.000prepeljanih potnikov v enem poletnem mesecu je razlog za optimizem. Ko nam bo zakonodaja dopuščala pobiranje takse na drugi strani območja, kjer je cesta in ko bomo omejili promet, se nam pišejo boljši časi. To pa je povezano z regijskim parkom, ki bi se raztezal čez več občin. A to je tako kot, če gresta dva na večerjo, morda dobita mizo tudi brez rezervacije, če jih gre deset, se je pa že treba malo zmeniti in dogovoriti, sicer proste mize ni.
Ob koncu pregleda dogajanja ne morem mimo projekta Okusi Kamnika, ki ga vodi Zavod za turizem in šport v občini Kamnik. Gre za izbor tipičnih jedi z območja kamniške občine, ki jih bodo gostinci vključili v svojo ponudbo in s tem pripomogli k promociji kamniškega turizma. Po besedah etnologa dr. Janeza Bogataja, kije usmerjal projekt, smo ena prvih občin v Sloveniji, ki smo se zadeve lotili na tovrsten, sistematičen način. Naše jedi bodo predstavljene tudi v knjigi Okusiti osrednjo Slovenijo. Zbližujemo tudi podeželje in mesto, a ne samo z besedami, predvsem v praksi, kar boste okusili tudi na pogostitvi.
Spoštovani, Rudolf Maister je imel pogum za uresničitev ciljev in po vsem povedanem, je jasno, da ga imamo tudi mi, občanke in občani občine Kamnik. Nismo povsod briljantni in uspešni in to tudi priznamo. A prepričan sem, da je uspehov več, kot neuspehov. Problemi so za nas dodatna motivacija za iskanje rešitev. Zahvaljujem se vsem svojim sodelavcem, ki se vsak dan trudijo za izboljšanje kakovosti življenja občank in občanov. Vseh ne bomo nikoli zadovoljili, tega se zavedam. Izposodil si bom del včerajšnje kolumne v Nedelu, avtorja Borisa Ježa. Upam, da sem vir navedel dovolj natančno, da mi ne bo kdo očital plagiatorstva. Začne z zgodbo, ki gre takole: »Judovska babica gleda vnuka, ki se igra na obali, ko nenadoma pride ogromen val in ga odplakne v morje. Moleduje: prosim, Bog, reši mojega edinega vnuka. In res pride ogromen val in dečka nepoškodovanega vrne na obalo. Babica pogleda v nebo in reče: tudi kapico je imel.« Mislim, da dodaten komentar ni potreben.
Dokaz za vztrajnost so tudi nocojšnji nagrajenci, vsak na svojem področju in vsak od njih bo priznanje prejel zasluženo. Iskrene čestitke dobitnikom priznanj, vam cenjene občanke in občani pa zahvala za vse, kar dobrega storite za našo občino, vsak na svojem področju. Občina Kamnik je lepa, naj bo v prihodnje še lepša! Hvala.«
Podeljena priznanja Občine Kamnik
Osrednji dogodek slavnostne seje je podelitev občinskih priznanj. Na odru Doma kulture Kamnik je župan Marjan Šarec podelil bronasto priznanje Občine Kamnik Ivani Jevšnik za požrtvovalno delo v invalidskih organizacijah in predanost Združenju borcev za vrednote NOB Kamnik, Maji Avguštin za strokovno konservatorsko delo na področju umetnostnozgodovinske dediščine vzhodne Gorenjske, zlasti pa kamniškega mestnega jedra ter Mihu Volgemutu in Roku Vettorazziju za izjemen dosežek v svetovnem merilu, saj je bil njun projekt Vrtec Zarja v Kamniku uvrščen v izbor 33 najsodobnejših vrtcev, zgrajenih po letu 2008 po vsem svetu, mlada arhitekta pa sta skupaj s svetovno priznanimi avtorji predstavljena v skupini 32 arhitektov v mednarodni arhitekturni publikaciji Kindergarten Architecture.
Srebrno priznanje Občine Kamnik sta prejela Mihael Kač za
petdesetletni ustvarjalni kiparski opus in Andreja Humar Gruden za prispevek k ohranjanju zgodovinske in kulturne dediščine ter izročila in pisane besede o občini Kamnik in Mekinjah ter za večletno aktivno, predano in povsem prostovoljno režisersko delo pri dramski skupini Športno-kulturnega društva Mekinje.
Zlato priznanje Občine Kamnik je za vsestransko ustvarjalno kulturno in umetniško udejstvovanje, pedagoško delo, prostovoljno sodelovanje pri številnih kulturnih dogodkih in promocijo kamniške oblačilne dediščine prejela Martina Golob Bohte.
Kvartet Grm je zapel Slovenec sem Gustava Ipavca, primorsko narodno Barčica in Završke fante, kijih je na besedilo Rudolfa Maistra uglasbil Emil Adamič.
Slovesnost v Domu kulture Kamnik je pospremil lep program. Uživali smo ob slovenskih zimzelenih melodijah Mestne godbe Kamnik pod vodstvom dirigenta Martina Dukariča. Kvartet Grm je zapel Slovenec sem Gustava Ipavca, primorsko narodno Barčica in Završke fante, ki jih je na besedilo Rudolfa Maistra uglasbil Emil Adamič. Zbranih v dvorani se je dotaknil tudi recital Frana Albrehta Nevesti in Rodno mesto v izvedbi Sare Makoter in Gorazda Žilavca. Prijeten večer se je nadaljeval z druženjem in zanimivimi pomenki ob domačih dobrotah, ki so jih pripravile pridne gospodinje iz Društva podeželskih žena Kamnik-Komenda.
Besedilo in fotografije: SAŠA MEJAČ
Deseta Maistrova podoknica na Šutni
Na predvečer rojstnega dne velikega Kamničana, generala in pesnika Rudolfa Maistra-Vojano-va, 28. marca, je že deseto leto zapored pred njegovo rojstno hišo na Šutni zadonela pesem. Pevci Moškega pevskega zbora DKD Solidarnost pod vodstvom Marka Tirana so zapeli tradicionalno Maistrovo podoknico.
Zbrane pred Maistrovo rojstno hišo je v imenu zbora pozdravil Mavricij Košir, ki se je zahvalil občinski upravi, da je po dolgih letih našla skupni jezik z Župnijo in uredila status lastništva nad objektom, v katerem bo končno uredila tudi spominsko sobo Rudolfa Maistra. Kot je s ponosom povedal župan Marjan Šarec, naj bi spominsko sobo velikega Kamničana uredili do jeseni. »Rudolf Maister je bil nedvomno eden izmed ljudi, ki so vedeli kaj je lasten narod, kaj je pravica naroda do svoje države, da živi na svojem ozemlju, da govori, poje, piše ali pa se žalosti v svojem jeziku,« je poudaril.
Predsednik Društva general Maister Kamnik Ivan Miroslav Sekavčnik je obudil spomin na Rudolfa Maistra in se zahvalil vsem, ki ohranjajo spomin na njegova velika dejanja in življenje, med njimi tudi pevcem Solidarnosti za slovensko pesem pod oknom Maistrove rojstne hiše.
VERA MEJAČ
Srečanje z generalom Maistrom
Moj stari oče Franc Perhavec (1860-1932) je bil po poklicu vlako-vodja. Ob zlomu Avstro-Ogrske so se izčrpani vojaki vračali s fronte z vlakom. Vagoni so bili polni do zadnjega kotička. Stari oče je opazil vojaka, ki je kljub veliki utrujenosti stal in budno pazil na vojake. Pristopil je k njemu in mu vljudno ponudil svoje ležišče na vlaku. Ta
vojak je bil general Rudolf Maister. Po dolgem prigovarjanju in zagotovilu, da bo z vojaki vse v redu, se je general le vdal in zaspal. Ko so prispeli na postajo, je bil general Maister neizmerno hvaležen. Starega očeta je vprašal, kako bi mu lahko povrnil to prijaznost. Stari oče mu je potožil, da si želi le to, da bi lahko živel s svojo družino.
Prvi dom je izgubil v Puli, drugega na Primorskem, ženo in otroke pa so Italijani izselili v Srbijo. »Ali bi vi živeli v Kamniku?« ga je vprašal general. V starem očetu je zbudil upanje, da se mu bo uresničila njegova velika želja. General Rudolf Maister ni pozabil na mojega starega očeta. Kmalu za tem se je stari oče s svojo mlado ženo Ivano
(1891-1973) in hčerko Ano vselil v graščino Zgornje Perovo. Tu se je leta 1922 rodil sin Izidor. Kasneje so se preselili v mesto v Matičičevo hišo, kjer se je leta 1930 rodil moj oče Vladimir in to 29. marca, prav na rojstni dan slovenskega generala in pesnika Rudolfa Maistra.
ERIKA PERHAVEC ŠENK
Odprtje avtobusne postaje, pločnika in brvi v Motniški Beli
ZA VAREN IN BREZSKRBEN KORAK
Med pridobitvami občine Kamnik, ki so slovesno predane v uporabo ob občinskem praznovanju, so tudi avtobusno postajališče, pločnik in brv v Motniški Beli. Na slovesnosti 20. marca jih je župan Marjan Šarec skupaj s podžupanjo mag. Julijano Bizjak Mlakar, predsednikom Krajevne skupnosti Motnik Marjanom Semprimožnikom in Jernejem Resnikom tudi uradno odprl.
Konec meseca novembra 2012 so se zaključila gradbena dela na
projektu »par avtobusnih postajališč in hodnik za pešce« ob
regionalni cesti Kamnik-Ločica skozi Motniško Belo. Celotna investicija je poleg izgradnje dveh avtobusnih postajališč in pločnika vključevala tudi izvedbo ločilnega otoka med voziščem regionalne ceste in avtobusnim postajališčem za zagotavljanje primerne preglednosti na izvozu s postajališča, cestno razsvetljavo v dolžini približno 150 metrov ter izvedbo brvi preko potoka Bela, ki služi kot lokalna pot za pešce, kolesarje in osebe
z gibalno omejenimi možnosti ter pripomore k večji prometni varnosti na tem delu.
Kot je v pozdravnem govoru dejal predsednik Krajevne skupnosti Motnik Marjan Semprimožnik, avtobusna postaja krajankam in krajanom veliko pomeni, saj je vsakodnevno čakanje na avtobus ob prometni cesti brez pločnika lahko zelo nevarno.
»Potreba za izgradnjo avtobusne postaje se je izkazala kot nujna, saj v tem delu regionalne ceste ni avtobusnih postajališč. Občina Kamnik je za investicijo namenila 156.000 evrov. Dela so
Med pridobitvami občine Kamnik so tudi avtobusno postajališče, pločnik in brv v Motniški Beli. Na slovesnosti 20. marca jih je župan Marjan Šarec skupaj s podžupanjo mag. Julijano Bizjak Mlakar, predsednikom Krajevne skupnosti Motnik Marjanom Semprimožnikom in Jernejem Resnikom tudi uradno odprl.
se zaključila skladno z razpisno dokumentacijo in skladno s pogodbenimi določili«, je v svojem govoru poudaril župan Marjan
Šarec, vsem čestital za pomembno pridobitev kraja ter zaželel varen in brezskrben korak. JANJA ZORMAN MACURA
V kulturnem programu so s poučnimi pesmimi nastopili učenci POŠ Motnik.
Prebivalci novega naselja na Ravneh so se skupaj z vaščani Velike Lasne, s katerimi tudi lepo in zgledno sodelujejo, iskreno veselili nove pridobitve. Za prešerno razpoloženje je poskrbel vaščan Uroš Šuštar s harmoniko.
Slavnostni trak nove asfaltirane ceste od vasi Velika Lašna v novo naselje na Ravneh pred staro kamnito hišo s hišno številko Velika Lašna 1 so prerezali (z desne): dr. Tone Jerovšek, podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar in domačin Milan Močnik, član sveta krajevne skupnosti Vranja Peč. Za varno pot je domači župnik Štefan Stele podelil blagoslov.
Odprtje odseka ceste Velika Lašna
Oj, lepo je res na deželi ...
V sklopu prireditev ob prazniku občine Kamnik je v četrtek, 21. marca, potekala slovesnost odprtja asfaltirane ceste od vasi Velika Lašna v novo naselje na Ravneh pred staro kamnito hišo s hišno številko Velika Lašna 1, po domače pri Prim'ž. Hiša od leta 1981 nosi spominsko tablo, ki jo je postavila Zveza borcev Srednja vas, na kateri je zapisano: »Tomo Brejc, organizator vstaje v kamniškem okrožju je 25.3.1942 imenoval v tej hiši za komandirja nove Kamniške čete Matijo Blejca - Matevža, za političnega komisarja pa Jakoba Moleka - Mohorja.«
Gradbena dela ureditve ceste - širitev vozišča, zamenjava ustroja v debelini 50 cm, ureditev odvodnjavanja ter asfaltiranje v dolžini 260 metrov so bila sicer zaključena že maja lani. Vrednost investicije je znašala 44.000 evrov, ki jih je zagotovila Občina Kamnik.
Zbrane ob slovesnem odprtju je pozdravil Janez Breskvar in opisal nastanek novega naselja na Ravneh, kot temu delu pravijo vaščani Velike Lašne. »Stalni prebivalci novega naselja in vsi mi občasni stanovalci smo veseli vsake nove pridobitve. Največja do sedaj je bila leta 2006, ko je bila položena napeljava elektrike, ki smo jo z veliko truda, razumevanjem vaščanov, lastnikov zemljišč, po katerih poteka visokonapetostni kabel in stoji trafo postaja, financirali pretežno sami
in Elektro Ljubljana.« Za to investicijo gredo velike zasluge Janezu Breskvarju, Juretu Oblaku in dr. Tonetu Jerovšku, profesorju na Pravni fakulteti v Ljubljani in fakulteti za državne in evropske študije v Kranju ter nekdanjemu sodniku in predsedniku Ustavnega sodišča RS, ki ima tudi parcelo za vikend na Ravneh že dvajset let.
Da prijazni stalni in občasni prebivalci »novega naselja« z vaščani v teh hribovitih krajih zgledno sodelujejo, potrjuje tudi pomoč v letu 1999, ko je Juretu Oblaku pogorel vikend in je vsaka hiša celotne vasi Velika Lašna podarila smreko in pomagala pri postavitvi novega vikenda. Krajani so se leta 1994 razveselili asfaltirane ceste Vaseno-Velika Lašna, za katero so tudi sami prispevali po tisoč takratnih nemških mark, leta 2011 pa je bil asfalt položen še na zadnjem delu ceste iz vasi proti Lukovici s financiranjem občine.
Tokrat so se prebivalci novega naselja, kjer se je poseljevanje začelo leta 1972, skupaj z vaščani veselili asfaltirane ceste od vasi v novo naselje na Ravneh. »Želel bi povedati, da prebivalci novega naselja z vaščani zgledno sodelujemo, v zadnjem času pa tudi z Občino Kamnik. Zato se vsi zahvaljujemo za financiranje asfaltiranja tega dela ceste in ob tej priliki želimo, da bi se kmalu srečali ob otvoritvi naslednjega dela«, je na slovesnosti še poudaril Janez Breskvar, lastnik vikend brunarice.
Podžupanja mag. Julijana Bizjak Mlakar je zbranim čestitala ob novi pridobitvi in poudarila, da se Občina Kamnik zaveda, da so v hribovitih in višje ležečih krajih urejene ceste še posebej pomembne za lažjo in varno pot v dolino in domov.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Osvetljena Neveljska in del Drnovškove poti
Sredi letošnjega januarja so v Mekinjah zasvetile luči javne razsvetljave ob Neveljski in delu Drnovškove poti. Celotna trasa zgrajene javne razsvetljave obsega Neveljsko pot od Doma
krajanov v Mekinjah do križišča z Drnovškovo potjo v dolžini 460 metrov in Drnovškovo pot v dolžini 190 metrov. Postavljenih je 14 drogov z ustreznimi svetilkami. Priklop na električno
Občina Kamnik na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju finančnih sredstev iz občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v gospodinjstvih na območju občine Kamnik (Ur. list RS, št. 68/2003, 34/2004 in 31/2008) objavlja
SKLEP O RAZPISU za dodelitev sredstev občinskega proračuna za spodbujanje izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije v letu 2013
Nepovratna sredstva se bodo dodeljevala za naslednje ukrepe:
A)	vgradnja solarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in podporo ogrevanju,
B)	vgradnja specialnih kurilnih naprav za centralno ogrevanje na lesno biomaso.
Sklep o razpisu, pojasnila k razpisu in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si v rubriki »javna naročila in razpisi«, oziroma so dosegljivi v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju). Prosilci lahko dobijo dodatne informacije o razpisu na Občini Kamnik (kontaktna oseba: Mihela Veternik, soba št. 59, tel. št. 8318-248, e-pošta: mihaela.veternik@kamnik.si). Rok za predložitev vlog je 25. september 2013.
Marjan Šarec ŽUPAN
omrežje je bil izveden v obstoječem prižigališču pri transformatorski postaji na Drnovškovi poti, ki je ustrezno razširjen. Celotna investicija v vrednosti 64.000 evrov je bila financirana iz proračuna Občine Kamnik. Krajevna skupnost Mekinje je zagotovila ustrezno služnost na zemljiščih, po katerih poteka trasa javne razsvetljave. Zavod za razvoj kabelsko-satelitskega televizijskega sistema Kamnik pa je financiral vzporedno položitev zaščitnih cevi za telekomunikacijske potrebe.
Na slovesnosti ob uradnem odprtju novo zgrajene javne
razsvetljave v petek, 22. marca, pri Prašnikarjevi vili na Nevelj-ski cesti, je potek del predstavil predsednik Krajevne skupnosti Mekinje Matej Slapar, se zahvalil županu Marjanu Šarcu za razumevanje potrebe po javni razsvetljavi, sokrajanom, ki so odstopili zemljišča, pa v znak zahvale podaril majhno pozornost.
Zbrane je v imenu Občine Kamnik nagovorila tudi podžu-panja mag. Julijana Bizjak Mlakar, ki je izpostavila produktivno sodelovanje krajanov, Krajevne skupnosti Mekinje in Občine Kamnik. »Na Občini se zavedamo potreb oziroma želja
posameznih krajevnih skupnosti in jih, kolikor nam dopušča občinski proračun, tudi izpolnjujemo. Iskreno vam čestitam za vašo novo, svetlo pot, hodite po njej varno.«
Besedilo in foto: JANJA ZORMAN MACURA
Med zaslužnimi, da Neveljska pot in del Drnovškove poti ne bo v mraku kot pot strahov, sta mestna svetnika Anton Iskra (desno) in Jože Lenarčič (levo). Foto: Barbara Močnik.
Za športno-kulturno popestritev dogodka so poskrbeli učenke in učenci Podružnične šole Mekinje.
Slovesnosti ob uradnem odprtju novo zgrajene javne razsvetljave na Neveljski in delu Drnovškove poti se je v sončnem popoldnevu 22. marca udeležilo lepo število krajanov, občanov in gostov, med njimi tudi (z desne) direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, predsednik KS Mekinje Matej Slapar in kamniški poslanec mag. Matej Tonin.
6 5. april 2013
POGLEDI
Kamniški OBČAN
If poslanskih klopi
Čas političnih sprememb
ALI K NAM PRIHAJA »TROJKA«?
V zadnjih dneh lahko v živo spremljamo dogajanje na Cipru. Gre za malo državo, ki je zaradi nizkih davkov na denar, naložen v bankah, slovela kot pribežališče bogatih. Ciprske banke so depozite vlagale v Grčijo in grške obveznice. Po zlomu Grčije se je zlomil tudi napihnjeni ciprski bančni sektor. Ker je ciprski državni proračun premajhen, da bi sam reševal težave bančnega sektorja, je ciprska vlada zaprosila za pomoč EU. Aktivirala se je trojka, to so predstavniki Evropske komisije (EK), Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Pogoji za pomoč so kruti. Ciper bo dobil 10 milijard evrov pomoči, pod pogojem, da jih sam zbere 6 milijard evrov. Seveda Ciper lahko ta denar zbere samo tako, da ga vzame tistim, ki so ga imeli naloženega v propadajočih bankah. Če kdaj, potem smo prav v ciprskem primeru dobili jasno opozorilo, da slavna trojka ni skupina, ki bi s čarobno paličico rešila vse probleme določene države, ampak zgolj skupina, ki bdi nad reševanjem finančnih težav države.
Zaradi težav na Cipru se je v svetovnih medijih veliko omenjalo tudi Slovenijo, ki naj bi bila po nekaterih napovedih naslednja v vrsti držav, ki bo morala zaprositi za pomoč. Zunanje opazovalce k tem napovedim napeljuje zlasti sedanja politična kriza. Konec leta se je zdelo, da je Slovenija na pravi poti, javne finance so bile obvladljive, sprejete so bile nekatere pomembne reforme. To so opazili tudi finančni trgi, saj je zahtevani donos na osemletno slovensko obveznico padel pod 5 %. Politična kriza, ki je sledila po novem letu, pa je zahtevani donos na osemletno slovensko obveznico izstrelila proti 7 %. Povišanje zahtevanega donosa na slovenske obveznice pomeni, da naše zadolževanje postaja dražje oziroma, po domače povedano, tisti, ki nam posojajo denar, želijo imeti večje obresti, ker niso več prepričani, da bo Sloveniji uspelo vrniti izposojeni denar. Naša težava je, da moramo samo letos poplačati nekaj manj kot 2000 milijonov evrov starih dolgov, poleg tega pa je v proračunu kljub vsemu varčevanju napovedanih več kot 1000 milijonov evrov primanjkljaja. Torej, samo letos si bomo morali od nekoga izposoditi 3000 milijonov evrov, ker jih enostavno nimamo. Težava lahko nastane, če nam tega denarja ne bo nihče želel posoditi. Malo je tistih, ki so pripravljeni posojati nekomu, za katerega ne vedo, ali jim bo vrnil denar. Če si omenjenega denarja ne bomo mogli izposoditi na finančnih trgih, bomo morali zaprositi za pomoč. Takrat nastopi slavna trojka, pa ne zato, da bi čudežno odpravila naše težave, ampak_ zato, da nam diktira, kako naj sami rešimo težave. Novinar Financ Črt Jakhel je o vlogi trojke zelo jasno napisal naslednje. »Trojka v državo ne pride zato, da bi pomagala ljudstvu, temveč zato, da bi posojilodajalci še kdaj videli svoj denar. To je normalno, in tudi če se vam zdi grdo ali nemogoče, je še vedno tako. Trojke ne zanima, ali gre več sredstev za boljše zdravstvo ali za politične prijatelje. Ne bo čez noč uvedla pravičnosti in poštenosti, ker to ni njen posel. Želi le tak proračun, v katerem ostane več za odplačilo dolga. Vseeno ji je, koliko gre komu, dokler je skupna masa odhodkov manjša. Vseeno ji je, kaj, koliko in komu država pobere, da je le masa prihodkov večja. Trojke ne zanima, kdo vlada. Ali so v drugi svetovni vojni zmagali naši in kateri to so, kdo je rdeči komunist, kdo pa črni - vse to je nepomembno.«
Predsednico vlade sem pred dnevi pri poslanskih vprašanjih javno spraševal, ali je njen cilj še vedno voditi vzdržno javnofinančno politiko. Njene prve izjave po izvolitvi so namreč bile, da je konec uničevalne varčevalne politike. Seveda je šlo za demagoško izjavo, vendar me je kljub temu začelo skrbeti, da bodo prizadevanja naše vlade za uravnotežene javne finance opuščena in da gremo po poti Grčije in Cipra. Predsednica vlade mi je odgovorila: »Varčevanja ni konec. Konsolidacija je potrebna. Naša zaveza je, da bomo javne finance konsolidirali. Zadolževanje v Sloveniji bo še nekaj časa potrebno. Slovenija ne bo potrebovala mednarodne pomoči. Sposobna se je spraviti v red. Bančne vloge v naših bankah so varne, zato primerjava Slovenije s Ciprom ni potrebna.« Ko bi se le njene besede uresničile! Bolje bo za vse nas.
MATEJ TONIN, poslanec
Letošnja porajajoča se pomlad je prinesla (že) veliko sprememb na političnem prizorišču - tako na državni kot na lokalni ravni v občini Kamnik. Osredotočimo se le na slednjo. Z odstopom podžupana Damjana Hribarja (SDS) je razpadla koalicija Marjana Šarca (PS) v Občinskem svetu Občine Kamnik, pri čemer je nastala večinska opozicija. Županova koalicija pa je odslej manjšinska. Dejansko se bo to videlo zlasti pri dveh pomembnih vprašanjih, kjer župan brez glasov opozicije ne bo mogel uresničiti svojih načrtov: ali bo Urška Kolar, v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v Občini Kamnik, v Občinskem svetu dobila soglasje za to, da postane direktorica tega zavoda, če bo izbrana na javnem natečaju, in pri proračunu Občine Kamnik za leto 2014.
Položaj Nove Slovenije se je v Občinskem svetu spremenil, nikakor pa se nista spremenila njena programska usmerjenost in način političnega delovanja: v Občinskem svetu je peterica svetniške skupine NSi Kamnik ostala v konstruktivni opoziciji. Peterica? Prav ste slišali -
v Novo Slovenijo in s tem v svetniško skupino NSi Kamnik je namreč 21. marca 2013 prestopila občinska svetnica Nina Mavrin. Našim štirim svetnikom se je pridružila potem, ko je z njimi zelo dobro sodelovala že vse od lokalnih volitev leta 2010. Tako je po številu občinskih svetnikov sedaj NSi Kamnik izenačena z LTS - Za Kamnik, saj imata trenutno obe po 5 občinskih svetnikov. V NSi Kamnik pozdravljamo odločitev ge. Mavrin in ji želimo čim uspešnejše delo v naših vrstah.
Poleg tega se je v kamniški politiki zgodilo še nekaj zelo pomembnega: mag. Alenko Bratušek, novo predsednico vlade, je v poslanskih klopeh nadomestil mag. Brane Go-lubovic, tako da ima Volilni okraj Kamnik-Komenda odslej 2 poslanca - koalicijskega (Golubovic - PS) in opozicijskega (mag. Matej Tonin - NSi).
In kaj vse to pomeni za politiko v prihodnje? Spremembe v političnih koalicijah in opozicijah, torej v razmerjih moči med političnimi predstavniki, pomenijo tudi določene spremembe politike - tako po
načinu političnega dela kot po vsebini. Če ostanemo pri občinski ravni, lahko rečemo, da imajo politični igralci v novih razmerah možnost, da bodisi več sodelujejo pri reševanju skupnih problemov in tako več naredijo ali pa se (še) več prepirajo in pride do blokade odločanja. Župan vsaj pri ključnih odločitvah namreč ne more delovati brez dogovarjanja z opozicijo, saj ima ta večino. Možnosti za oba scenarija obstajajo. V dobrih dveh letih se je namreč v pestrem političnem dogajanju na Kamniškem med političnimi skupinami v Občinskem svetu nabralo zelo veliko zamer, očitkov, napak in nepravilnosti. Opozicija je tudi zelo raznolika in nima enotnega programa, vendar pa se je doslej že usklajevala glede posameznih občinskih političnih tematik. Bistveno pa je, da NSi že dobri dve leti ohranja konstruktivno opozicijsko držo in je zato zanesljiv sogovornik - najsi gre za župana
ali preostalo opozicijo - poleg tega pa ima dovolj glasov, da je od nje odvisna podpora županovim predlogom. Predvsem zaradi tega ostaja upanje, da bo občinska politika morda še bolj kot doslej usmerjena k uravnoteženemu reševanju ključnih vprašanj, ki zadevajo skupno dobro občanov in občine. K temu je potrebno dodati še, da ima Kamnik odslej dva poslanca, ki pa med seboj ne tekmujeta za glasove, saj sta njuni volilni bazi zelo različni, zato ima kamniška občina lahko toliko večji glas tudi na državni ravni - v parlamentu in vladi. V NSi Kamnik si želimo, da bi poslanca Golubovic in Tonin čim bolje sodelovala med seboj in z županom Šarcem, da bi lahko tako rešili čim več problemov, ki tarejo našo občino, in uresničili najpomembnejše občinske projekte.
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
Projekt ne pozna barve, zgolj dejstva
V zadnjem času se veliko govori, da je Slovenija do sedaj na svoji poti hodila po desni stran. Ker to ni bilo uspešno in ker je prišel nov čas, bomo sedaj zavili v levo. Moj odgovor na takšne misli je: »Edina prava pot je tista, ki vodi naprej.«
Morda boste nekateri nad mojim mnenjem presenečeni. Marsikatera moja prepričanja in vrednote bodo politični analitiki označili za levo-sredinske. Sam se s tem ne obremenjujem. Žal smo trenutno v takšni situaciji, ko si ne smemo dovoliti ovinkarjenja in zavijanja desno ali levo. Kar potrebujemo, so ukrepi, ki nas bodo popeljali naprej. Imamo novo vlado in dajmo ji čas, da lahko pokaže, kaj zna.
Prejšnji mesec je bil za Občino praznično obarvan. Praznovali smo občinski praznik, rojstvo našega rojaka Rudolfa Maistra. Praznovanje je potekalo skozi ves mesec, vrhunec pa doseglo s tradicionalno slovesnostjo pred Maistrovim spomenikom, katere se je udeležil tudi minister za obrambo Roman Jakič, in podelitvijo občinskih priznanj na proslavi v Domu kulture Kamnik. V svojem tradicionalnem govoru je župan Marjan Šarec povzel dogajanje v preteklem letu in podal najbolj pomembne pridobitve, ki so najbolj občutne na področju izobraževalnih objektov ter turizma. Ni pa pozabil spomniti, da ostaja še marsikaj odprtega in da so pred občino še mnogi izzivi.
Praznovali so tudi nekateri politični predstavniki, ki so začutili, da imajo sedaj kanček več politične moči. Opažam,da so to dejstvo že začeli s pridom izkoriščati, kar je seveda prav. Želim si le, da tega ne bi izkoriščali v negativne namene. Naj ponovim misel iz prejšnje kolumne, v kateri sem zapisal, da ne delimo ljudi na naše in vaše, ampak na sposobne in nesposobne. Pa vendar, tudi njim pustimo, da pokažejo, kaj znajo. Zdaj imajo priložnost.
ZORAN BOSANČIC, sekretar OO PS Kamnik
Pisma - mnenja - odmevi
Neresnice Draga Kovačiča
Zaradi objektivnega informiranja javnosti sporočamo, da je Občinski odbor DeSUS OO Kamnik na svoji prvi redni seji obravnaval neresnice, kijih je Drago Kovačič pošiljal medijem, na razne naslove in po spletu. Objavil jih je tudi v Kamniškem občanu 22. marca letos.
Iz dokumentov, ki si jih je pridobilo novo vodstvo kamniškega De-susa, izhaja, da je Kovačič skušal mimo statuta stranke in veljavnih postopkov kandidirati v organe Desusa Toneta Smolnikarja, ki ni član naše stranke, in še druge osebe. V svojih dopisih se Kovačič predstavlja kot predsednik Kandidacijske komisije Občinskega odbora DeSUS OO Kamnik, vendar takšnega organa Občinski odbor DeSUS OO Kamnik nima. Iz dokumentov izhaja, da je Kovačič kar sam spisal in samo on podpisal svoj »zapisnik...«, svoje »ugotovitve komisije...«in sproduciral še druge prav tako neverodostojne svoje »dokumente«. Ker gre pri Kovačiču tudi za krivo ovadbo, širjenje neresnic po spletu, v medijih in celo za operiranje z anonimko, lahko njegova dejanja in navedbe ocenjujemo predvsem kot grob poskus z neresnicami škoditi političnemu ugledu naše stranke.
Poskus prevzema kamniškega Desusa s strani registrirane politične stranke Liste Toneta Smolnikarja (LTS) se vleče od oktobra 2011, ko so na volilno skupščino Desusa nepovabljeni prišli člani vrha stranke LTS. Na skupščini so se predstavljali kot člani Desusa in plačevali »članarino«, čeprav niso bili naši člani. Člani druge politične stranke namreč po statutu naše stranke ne morejo bili naši člani. Načrt, da bi član LTS na parlamentarnih volitvah kandidiral na listi Desusa, jim je tedaj pokvaril prihod Karla Erjavca na volilno skupščino.
Iz dokumentacije izhaja, da so se zlorabe in poskusi zlorab z glasovanjem nečlanov stranke na skupščini Desusa nadaljevale tudi v letih 2012 in 2013. Tako je A.I. pred zadnjima skupščinama vplačal »članarino« za večje število oseb, ki niso člani Desusa, kasneje pa je ta denar dvignil. A.I., ki danes ni več član naše stranke, je bil pozvan, da nezakonito odtujen denar vrne v strankino blagajno, kar je delno že storil.
Na februarski volilni skupščini so smeli v skladu s strankinim statutom glasovati le člani Desusa. Ti so izvolili novo vodstvo - proti sta bila le dva glasova. Kamniški DeSUS ostaja še naprej odprt za odkritosrčne in poštene ljudi, ki se nam zadnje tedne pridružujejo še bolj kot prej.
Služba za stike z javnostjo DeSUS OO Kamnik
čevetjfuCi?
Kamnik je tudi moje mesto
Nisem staroselec. V Kamniku sem preživel štiri leta (1973 do 1977), najprej kot študent/šestoletnik na TEOF, pozneje sem bil redno nastavljen. V Kamnik sem prišel nenačrtovano. Po spletu okoliščin, kot radi rečemo. Mesto in ljudje so se mi priljubili. V Kamnik sem prišel iz Ljubljane, iz strogega centra (Prešernov trg). Ljubljana je bila že tedaj mesto, kjer so se ljudje odtu-jevali. No, doma sem z Viča, takrat v mojih otroških letih je bil to del Ljubljane, ampak smo še vedno govorili, da gremo v mesto ali celo, da gremo v Ljubljano. Bilo je še veliko vaškega, v lepem pomenu besede, ki pa se je z naseljevanjem izgubljalo. Bila je prijetna sredina, ki jo še vedno pogrešam.
Po 32 letih sem se vrnil v Kamnik in naletel na veliko sprememb. Mesto z novo obvoznico, z novimi naselji in mrtvim jedrom.
Zakaj to pripovedujem. Da me boste bolj razumeli, kako vesel sem bil pristnih odnosov v Kamniku, domačnosti in prijaznosti. Počutil sem se kot doma. Mesto je vrvelo. To je bil čas brez obvoznice, z veliko življenja in prijaznih medsebojnih odnosov. Spomnim se Šutne, dvosmernega prometa, gneče, vrvenja. Vse je „cvetelo". Drži, da je sčasoma promet tako naraščal, da je bilo treba nekaj ukreniti. In občinski možje so se odločili, da staro mestno jedro zaprejo. Tako so ga prepustili umiranju. Saj veste, če staro
hišo zapreš in je več ne uporabljaš, si ji s tem omogočil le propad, da ne rečem kaj drugega. Mesto mora biti živo, zato mu je potrebno omogočiti dotok, pretok, obtok. Če je ta dotok prevelik, ga je treba dozira-ti. Pomisliti je treba naprej, kaj se bo po našem dejanju ali odločitvi dogajalo. Gotovo ni namen izumrtje ali blokada. Vsekakor, občinski možje so staknili glave in predvideli stanje, ki smo mu danes priča. Potopni stebrički, blokiran dostop, zaprti lokali, prazne hiše, propadajoča pročelja, prekinjen »pretok informacij, ljudi in kapitala«. Če bi ne bilo župnijskega upravnega središča, bi bilo mesto idealni primer, kako uspeš zatreti vsako življenje in razvoj. Staro mestno jedro je postalo »mesto duhov«. V dopoldanskem času me zanese po opravkih na Šutno, bodisi v lekarno, bodisi po nakupih, bodisi do župnišča. Po kavarnicah in pivnicah ne hodim. Sem pa vesel, da kdo tja zaide, da je mestno jedro vsaj malo obljudeno. Seveda ne vem, koliko ima stalnih prebivalcev to staro mestno jedro. Kaj najdem? Na cesti je največ 15, 17 (tudi manj!) ljudi, kakšna gručica pred lokali. In to je vse. Sredi belega dne. Ob uri, ko bi to jedro moralo pokati po šivih. Da ne bo pomote. Med tem številom so tudi redki turisti, ki jih v Kamnik vabi velik turistični smerokaz že na izvozu za Domžale in smer Kamnik. In že na njej vidijo, da staro me-
stno jedro ne trpi zaradi preobilice obiskovalcev. Komu je pravzaprav namenjeno tako stanje starega mestnega jedra? Stalnim prebivalcem, občasnim sprehajalcem, naključnim turistom obiskovalcem...? Ali morda služi le za bolšji trg ob sobotah in dnevom narodnih noš, morda še dogajanju Kamfesta_ ali še kakšni občasni prireditvi? Če vse te dni seštejem, so potrebni prsti mojih dveh rok in še dve sosedovi.
Če me vprašate, kakšno rešitev imam pripravljeno, me vprašujete preveč. Ne živim v tem delu mesta. Sem na Frančiškanskem trgu. Vprašajte stalne prebivalce, vprašajte lastnike lokalov in trgovin(ic), kolikor jih še vztraja. Vprašajte na župnijskem uradu, vprašajte vse, ki hodijo po opravkih, morda tudi naključnega turista. Na Šutni je župnijska cerkev in župnišče ter veroučna šola. Vse to mora biti dostopno zaradi normalnega komuniciranja. Vzemimo na primer starejšega gibalno oviranega človeka ali obrede, kot so krsti in poroke. Vse to ne more računati na vstop skozi stranska vrata ali zakristijo. Za parkirišča je poskrbljeno izven zaprte cone. Gre le za normalen dostop.
Če bi bil promet odprt enosmerno, bi bilo že veliko narejenega. Seveda samo za osebne avtomobile in dostavo ob določenih urah. To bodo dorekli strokovnjaki. Gre le za to, da bi našli primerno rešitev, ki bi pomagala staremu mestnemu jedru zaživeti. Zaprte cone niso vabljive za naselitev. To se vidi tudi iz tega, da je mnogo hiš v starem mestnem
jedru praznih. Gotovo so tudi drugi vzroki. Je pa tudi zaprtost tista, ki ne vabi in sili ljudi, da bežijo iz takih predelov.
Kdaj je mesto najlepše? Takrat, ko živi, diha normalno in življenje teče. Kakor hitro pa začnemo postavljati pogoje in ne sledimo življenjskemu utripu ali ne ustvarjamo pogojev zanj, pa se pojavi beg in s tem tudi »umiranje na obroke«.
To je nekaj misli, nametanih iz ljubezni do Kamnika, vseh njegovih delov, zgodovinskih in aktualnih. Lepše bo, če bo urejenost vabila k življenju in zadovoljstvu vseh, ki jim posamezni predeli pomenijo dom ali priložnost, da lahko odgovorijo na potrebe, s katerimi se srečuje(mo)jo.
Pa še misel glede obveščanja n.pr. ob dnevih narodnih noš. Veliko koristnih informacij je, denimo, prinesel časopis, ki ga berete. Pogrešal pa sem, da bi lahko prebrali kdaj bo na to nedeljo bogoslužje/ sv. maše bodisi v župnijski cerkvi, bodisi v samostanski, frančiškanski. Zakaj? Veliko udeležencev je moralo na pot od doma, da niso mogli iti k sv. maši doma. Morda so prišli nekoliko prej, da bi šli k maši v Kamniku, pa niso vedeli za urnik bogoslužja. Mislim, da tovrstna obveščenost sodi k vsakemu dogajanju danes. Saj smo vendar odprta družba, mar ne?! Duhovna ponudba je tudi del naše odprtosti vsem, ki prihajajo v našo sredino.
p. FRANCI SENIČAR ofm
Kamniški O BÖ AN NAŠAANKETA, POGLEDI: INFORMATIVNI DAN IN IZOBRAŽEVANJE 6.^2013 395
KULTURA
5. april 2013 7
V kamniški Galeriji Miha Maleš
Razstava in monografija slikarja Ive Šubica
Ive Šubic, »slikar Poljanske doline«, bi lani na praznik knjige, 23. aprila, praznoval 90 let. Tudi zato je pred kratkim izšla njegova velika monografija pri založbi Modrijan, ki so jo v sodelovanju z Medobčinskim muzejem Kamnik predstavili v sredo, 27. marca, v sklopu razstave Šubičevih del Brezčasne podobe, ki je v Galeriji Miha Maleš v Kamniku na ogled od 10. oktobra lani.
Razstava Brezčasne podobe se osredotoča predvsem na figuralne upodobitve v avtorjevem opusu, saj je prav ta del tisti, ki ga najbolj zaznamuje in hkrati loči od umetnikov, njegovih sodobnikov, ki so se navezovali na sočasne novosti. Razstava je na ogled še do 15. maja.
Monografijo Ive Šubic - slikar Poljanske doline je v kamniški Galeriji Miha Maleš predstavil urednik dr. Tomaž Krpič, skozi slikarjevo delo in življenje pa nas je popeljala dr. Nadja Zgonik, umetnostna zgodovinarka in profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter soav-torica knjige.
Monografija je prvo poglobljeno strokovno delo o slovenskem slikarju, grafiku in ilustratorju
Ivetu Šubicu (1922-1989). K sodelovanju so bili povabljeni umetnostni zgodovinarji mlajše in srednje generacije, ki so na umetnikovo delo že lahko pogledali s časovno distanco in svežino. Knjiga prinaša šest strokovnih razprav: uvodno besedilo dr. Nadje Zgonik, ki umešča Šubi-čevo delo v področje regionalizma, obširno študijo Šubičeve partizanske izkušnje in njenega vpliva na njegovo delo dr. Miklavža Komelja, analizo umetnikovega intenzivnega iskanja krhkega ravnotežja med družbeno kolektivnostjo in umetnikovo samostjo Barbare Borčic, pregled Šubi-čevega obširnega freskantskega opusa in drugih javnih del Saše Bučan ter osvetlitev pomena, ki ga imajo človeške roke na Šubi-čevih slikah dr. Tomaža Krpiča. Sledi še natančen pregled filate-lističnih izdaj z motivi Šubičevih del Janka Štampfla, esej o sli-karjevem življenju Sonje Porle in spominski zapisi štirih Šubičevih sodobnikov: Jožeta Ciuhe, Toneta Pavčka, Rudija Šelige in Alenke Gerlovič.
Knjiga, v kateri je reprodu-ciranih okoli 260 umetnikovih del, nam na koncu postreže še z izčrpnim pregledom umetniko-
vih razstav, javnih del, knjižnih izdaj in nagrad. Oblikovalka Nives Lunder je knjigo dopolnila s subtilnimi skicami iz umetnikovega bogatega risarskega arhiva in pri oblikovanju upoštevala njegovo izrazito naravnanost k jasnosti in urejenosti. Vse fotografije so delo Tomaža Lundra, ki je umetnikovo delo
spremljal in dokumentiral od leta 1978. Pred tem obdobjem pa v dokumentaciji zija velika vrzel, zato je bilo zbiranje materiala za ustvarjalce knjige dolgotrajno in naporno, pa vendar zelo zanimivo delo, ki pa se z izidom te knjige še ni zaključilo, smo še izvedeli na predstavitvi.
VERA MEJAČ
Obsežna monografija Ive Šubic - slikar Poljanske doline je plod dela umetnostnih zgodovinarjev in drugih soustvarjalcev, med njimi tudi (z leve): dr. Nadja Zgonik, umetnostna zgodovinarka in profesorica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter soavtorica knjige, fotograf Tomaž Lunder, oblikovalka monografije Nives Lunder, urednica reprodukcij Maja Šubic (hči slikarja Ive Šubica) in urednik monografije dr. Tomaž Krpič.
EU kviz Komenda
Povprečna starost tekmovalcev 70 let
Medtem, ko so v petek popoldan v Planici skakalci dosegali zavidljive daljave, je Komenda gostila tretji EU Kviz v Sloveniji, ki ga organizira Inštitut Hevreka ob pomoči Društva glasbenih umetnikov. EU kviz sofinancira Evropski parlament, katerega partner za obdobje 2012-2014 za področje dogodkov je tudi Inštitut.
EU Kviz se je odvijal v velikem prireditvenem šotoru Spomladanskega kmetijsko obrtnega sejma na hipodromu v Komendi. Tekmovalci so bili starejši od Društva upokojencev Komenda, ki ima danes 850 članov, ki aktivno delujejo v osmih sekcijah, njihova povprečna starost je bila blizu 70 let. Kviza se je udeležilo 22 tekmovalcev iz vseh sekcij. Najbolj je bila zastopana folklorna sekcija.
Prebili so se skozi 32 vprašanj v desetih stopnjah. Po temeljitih pripravah in poglabljanju znanja s področja EU so na kvizu pokazali veliko poznavanje s področja Evropske unije in Evropskega parlamenta. Ne samo pri lažjih vprašanjih, še posebej so se izkazali pri vprašanjih težjih stopenj. Zmagale so štiri udeleženke, ki bodo tekmovanje nadaljevale na finalu v Ljubljani sredi junija.
Pregledna razstava likovnega razvoja
V sredo, 13. marca, smo na Občini v Kamniku javnosti predstavili pregledno razstavo mojih likovnih del, ki je obenem zaokrožena predstavitev mojega slikarskega razvoja. Že iz srednješolskega časa sem imela veliko željo likovno izražati svoje »poglede« - zaznave, občutja, tudi probleme vsakdana, a sem ob službenih zadolžitvah ostajala bolj ali manj le pri skromnih poskusih. Z upokojitvijo pa je kljub spremstvu zdravstvenih težav vendarle prišel čas, ko sem se pridružila članstvu Likovnega društva Kamnik, ki ga (je) vodi(l) slikar in likovni pedagog g. Lojze Kalinšek. Dal mi je prva likovna znanja. Spremljal in spodbujal me je ob manjših samostojnih razstavah. Začela sem se vključevati v likovne kolonije po Sloveniji in se ustvarjalno »kosati« z udeleženci, povečini ljubiteljskimi likovniki iz različnih predelov in krajev Slovenije.
Pričujoča razstava, ki bo v stavbi Občine Kamnik na ogled do 26. aprila, prikazuje pot tega razvoja: slikarskega znanja, osebnih poudarkov likovnega »rokopisa« in svojskost izražanja doživljanja. Poleg pedagoga in mentorja Kalinška mi je pomenljivo stal ob strani g. Tone Ftičar, mi dajal poguma, saj sem bila zdravstveno še šibka. Na otvoritvi je slike predstavil na njegov poetični način, da so vsebinsko sporočilno še posebej izstopile iz sicer deževnega popoldneva.
Tudi naš župan g. Marjan Šarec je razstavo odprl z izbranimi besedami. Zdelo se mi je, kot da se pogovarjata dva umetnika. V organizacijskem pogledu je bila neprecenljiva, vedno spodbudno delujoča ga. Lilijana Juhart Mastikosa z Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik. Veliko delo je opravil g. Gojko Kenda, ki je slike uokviril in opremil za razstavo, pri postavitvi pa je pomagal mizar g. Srečko Mali.
Prisotni prijatelji in znanci so mi bili s svojo pozornostjo, pohvalami in spodbudami v trdno oporo. Zahvaljujem se tudi vsem drugim obiskovalcem razstave, ljubiteljem slikarstva, za njihove vtise o razstavi in za vse prijazne odmeve, ki mi kot avtorici veliko pomenijo. Hvaležna sem vsem.
STANKA BALOH, univ. dipl. psihologinja in psihoterapevtka
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1 Tel: 01/320 55 86
www.kam.sik.si
Torek. 9. april, ob 17.30 v Kamniku
Izmenjava semen in sadikzogledom filma. Pripravlja Kaja Pohar
Sreda. 10. april, ob 19.00 v Kamniku
Predstavitev knjige Omrežje moči avtorja Alija Žerdina
Torek. 23. april, ob 19.00 v Kamniku
Predstavitev knjige Katarina iz domžalskega spomina avtorja Matjaža Brojana
Petek. 26. april ob 19.00 v Kamniku
Gledališki projektZaničniško odmaševanje zAndrejem Rozmanom - Rozo.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3 Tel: 01/831 76 47
www.muzej-kamnik-on.net
Torek. 9. april, ob 18.00 v salonu gradu Zaprice Otvoritev razstave ZAKLADI GORENJSKE -
iz zbirk muzejev Gorenjske.
V glasbenem programu bo nastopil Kvartetflavtistk Glasbene šole Kamnik pod vodstvom prof. Svetlane Novakovič
DOM KULTURE KAMNIK
Petek. 5. aprila 2013. ob 20.00 Gledališka skupina GSŠRM Rudolfi JANEZ ŠVAJNCER: NORO NORI NORCI
Premiera absurdne komedije Vstop s prostovoljnimi prispevki
Nedelja. 7. aprila 2013. ob 19.00 v Klubu Kino dom Anima Viva
5. DIMENZIJA: ALTERNATIVA ČLOVEŠTVA ALI SANJE UTOPISTOV?
Predavanjezvodeno meditacijo
Vstopnina: 10 eur, obvezne prijave na: nina@anima-viva.si
Četrtek. 11. aprila 2013. ob 19.00 KONCERT PRIFARSKIH MUZIKANTOV
Koncert ljudskih pesmi, svetovnih uspešnic in pesmi dalmatinskih klap
Posebni gostje: zborček OŠ Toma Brejca, folklorna skupina Vrtca Antona Medveda in pevski zbor OŠ 27. julij Vstopnina: 12 eur
Petek. 12. aprila 2013. ob 20.00
LETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA
DOMŽALE-KAMNIK
Spored: Haydn, Mozart, SalNT-Saens Vstopnina: 10 eur
Sobota. 13. aprila 2013. ob 20.00 KUOD Bayani, sekcija za indijski ples Shakti 0M SHAKTI
Premiera plesne predstave
Posebna gosta: Vasja Štukelj in Ivan Jadrešič
Vstopnina: 10 eur
Nedelja. 14. aprila 2013. ob 19.00 Gledališka skupina KD Jože Gostič iz Homca DARIO F0: NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI
Organizator: Lions klub Kamnik
Dobrodelna prireditev, prostovoljni prispevki dobrodošli!
Torek. 16. aprila 2013. ob 20.00 v Klubu Kino dom
Torki v Klubu Kino dom
VEČER STAND UP KOMEDIJE
Nastopajo: Vlatko Štampar (HRV), Viktor Jovanoski,
Boris Dren in Andrej Težak - Tešky
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli
Priporočamo rezervacijo miz: 031 775 700 ali
info@domkulture.org
Nedelia. 21. aprila 2013. ob 20.00 KUOD Bayani, sekcija za indijski ples Shakti 0M SHAKTI
Plesna predstava
Posebna gosta: Vasja Štukelj in Ivan Jadrešič Vstopnina: 10 eur
MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA
Petek. 5. aprila 2013. ob 21.00
VETERAN K0ZM0SA (doom/stoner) IN THE KOJN (punk) Koncert
Vstopnina: brezplačno do 21.59 / 2 eurod 22.00 naprej
Sobota. 6. aprila 2013. ob 8.30 ZELENI ABONMA
Gozdno-doživljajska pedagogikaza otroke od 5. do 12. leta Prijave do 5. aprila 2013 na info@kotlovnica.si
Petek. 12. aprila 2013. ob 21.00 HELLCATS IN SPACE UNICORN
Metal koncert
Petek. 19. aprila 2013. ob 21.00 ZAVOD KRU - H0ČM0 NAZAJ DINOZAVRE
Večer glasbe devetdesetih
Sobota. 20. aprila 2013. od 9.00 do 11.00 IZMENJAVA OTROŠKIH OBLAČIL IN IGRAČ
Organizatorja: MC Kotlovnica in Zavod Grunt
Petek. 26. aprila 2013. ob 21.00
RES NULLIUS Rock 'n' roll koncert
Več informacij na : www.domkulture.org
Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel. številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
Kamnik
Največji triatlonski kamp - predsezonske priprave TK Trisport v Medulinu
Pravi triatlonski praznik
V času trisportovih priprav se je v Medulinu mudil tudi naš olimpijski prvak v metu kladiva Primož Kozmus, ki tam redno trenira. Pred torkovim kolesarskim treningom se nam je pridružil za skupinsko spominsko fotografijo. Na našo prošnjo je svoj športni rekvizit odstopil najbolj pogumnim trisportovcem, ki so se v popoldanskih urah pomerili še na prvenstvu Trisport v metu kladiva. Na koncu so se vsi prepričali, da je Kozmus pravi »car«, saj več kot dobrih 20 metrov kladivo ni letelo, če je sploh letelo. Bilo je zabavno, kot že dolgo ne. Na srečo so jo odnesli brez večjih poškodb. (Foto: Grega Zore)
Zadnji večer je minil v čisto prazničnem razpoloženju, saj smo se se ob zvokih kitare izpod prstov Mira Kregarja in mladega Matije Kovačiča res dobro zabavali. Od sobote do nedelje, od 16. do 24. marca, je bil Medulin pri Puli v znamenju triatlona, saj je TK Trisport že tretje leto zapored organiziral triatlonske priprave za vse starostne skupine od 10 let do 60 let, namenjene tekmovalcem, rekreativcem, začetnikom in članom triatlonske šole 10-11 let, ki pa so bile najbolj množično obiskane doslej. V bistvu gre za največji triatlonski kamp, saj je v sodelovanju z novoustanovljeno Dnevnikovo triatlonsko ekipo pod vodstvom Klemena Laurenčaka število udeležencev naraslo na rekordnih 92. Da so bile priprave uspešne, je zasluga glavnega trenerja in vodje šole triatlona Grega Zoreta, ob pomoči trenerjev Roka Vr-hovnika, Aleša Sušnika, Mihe Rojca, Ane Grkman in Teje Jazbin-šek, kar pa ni zgolj naključje, ampak plod dolgoletnih izkušenj in strokovne usposobljenosti vseh vodečih. Poskrbljeno je bilo za vse in vsakogar, tako po starosti kot telesni pripravljenosti. Ni bilo lahko, tri vadbe in do sedem ur treninga na dan, ampak v prijetni družbi je bilo izvedljivo za vsakogar. Predvsem pa je k dobremu razpoloženju udeležencev pripomoglo veselo, pozitivno in sproščeno vzdušje, ki ga ustvarjajo vsi v Trisportu, kjer za razliko od drugih klubov spodbujajo medsebojno sodelovanje, druženje in krepitev ekipnega duha, kar je enako pomembno kot sam program treninga. Sama sem se imela zelo lepo, nabrala sem kar lepo kolesarsko kilometrino, prebila led pri plavanju in naredila prve letošnje tekaške korake. Skratka več kot dovolj razlogov za zadovoljstvo, zato se drugo leto zagotovo zopet pridružim.
»Glavni namen priprav je opraviti čim več kakovostnega skupinskega treninga, še posebej na kolesu, ki zaradi vremenskih razmer doma ni mogoč. To nam je tudi uspelo, saj smo zastavljeni program v celoti realizirali. Tudi vreme nam je služilo, imeli smo namreč le
en dan slabega vremena, sicer so bili pogoji za vadbo idealni«, je bil zadovoljen glavni trener in vodja šole triatlona Grega Zore in dodal, da ne gre za nikakršen mučilni kamp, saj se maksimalno prilagajajo potrebam posameznika. Vsak najde zase primerno skupino glede na sposobnosti in pripravljenost. Res so vsak dan na sporedu vse tri discipline, zato je urnik poln. Vendar vsak po svojih močeh izpolnjuje program in tudi če izpusti kak trening, ni nič narobe. Grega poudarja, da so bile priprave namenjene tako aktivnim tekmovalcem kot tudi tistim, ki se s triatlonom ukvarjajo zgolj ljubiteljsko oziroma rekreativno. »Napredek je bil opažen pri vseh vadečih, še posebno vesel pa sem, da nismo imeli težav z večjo utrujenostjo, bolečinami ali poškodbami. Veliko število udeležencev na pripravah je odraz dobrega dela v klubu in zaupanja tako tekmovalcev kot rekreativcev. Najbolj pomembno je zadovoljstvo udeležencev, tako da že delamo plane za drugo leto«.
TK Trisport ima danes 120 aktivnih članov, od tega več kot 60 otrok. Deluje že od leta 1995, šola triatlona, ki vključuje otroke in mladostnike od 6-19 let, pa 10 let. V klubu so najbolj ponosni na 90 tekmovalnih licenc, rekordno število v Sloveniji, kar kaže na resen tekmovalni klub z resnim pristopom in sistematičnim strokovnim delom, predvsem z mladimi.
Tri vadbe in do sedem ur treninga na dan
V osnovi so se programi treningov delili na mladinski program (šola triatlona), program začetnikov (osnove v posameznih športih), tekmovalni in IM program (resnejši treningi za razdalje od sprint triatlona do Ironman razdalje).
Ker se brez muje še čevelj ne obuje, triatloncem ni bilo težko vstati od 6. uri in še pred zajtrkom opraviti s plavalnim treningom v 33-me-trskem hotelskem bazenu s poudarkom na izpopolnjevanju tehnike. Tri, štiri, tudi do pet ur kolesarjenja je zaradi slikovite istrske pokrajine minilo hitreje kot običajno, še posebno takrat, ko je bilo treba ujeti kosilo. Naj bo dovolj zgovoren podatek, da smo iz Rovinja do Pule potrebovali le dobro uro in dvajset minut. Smo pa v prelepem sončnem vremenu pili kavico na rovinjski rivi, za kar se je splačalo
malo potruditi. Pri začetnikih in mlajših kolesarjih je bilo več tehnične vožnje in učenja vožnje v skupini. Tekaški treningi so običajno potekali v popoldanskih urah v okolici hotela, kjer je na voljo več dobrih tekaških terenov. Sledila je vadba za moč v prenovljenem hotelskem fitnesu. Po večerji pa so bila na sporedu zanimiva predavanja in video analize posameznikov s treningov plavanja in teka. Povprečno je bilo na sporedu 4-7 ur treninga dnevno, od tega eno uro plavanja in eno uro teka, drugo na kolesu. Kot zanimivost navajamo statistiko 9-dnevnih priprav: do 30 km plavanja, do 700 km kolesa in do 100 km teka.
O vtisih s priprav in triatlonski izkušnji nasploh smo povprašali tudi nekatere člane TK Trisport...
Simpatični Aleš Šuster, 47 let, je »novopečeni« triatlonec. Z družino in hiperenergetskim psom živi v Kamniku že skoraj 17 let. S športom se ukvarja že vse življenje, zadnja leta je njegova največja ljubezen letenje z jadralnimi letali in kajta-nje, predvsem v toplih morjih. »O triatlonu sem malo več izvedel ob prebiranju knjige Franceta Cokana - Eno življenje je premalo. Knjiga me je zelo »potegnila« in večkrat sem se poigraval z mislijo, da bi nekoč tudi sam premagal vsaj »polovičko«. Lansko jesen sem preko interneta našel zagnane fante in dekleta iz Trisport kluba, ki so me vzeli medse na treninge plavanja v Snoviku,« svoje triatlonske začetek opisuje Aleš. Danes redno plava dvakrat na teden in je že zelo napredoval. V plavanju zares uživa. »Na pripravah v Medulinu se je pokazalo, kar sem že malo slutil, da bo plavanje še šlo, ampak da bo tek problem,« ugotavlja Aleš, čeprav je brez težav pretekel 15 kilometrov in to po plavalnem in kolesarskem treningu. Zato so vse bojazni glede tekaškega napredka povsem odveč. »Priprave so bile izvrstne, informacij je bilo veliko, cilji so zopet novi in vse kaže, da bom letos na Gardi premagal svoj prvi Olimpik triatlon«. Prepričana sem, da mu bo pod strokovnim vodstvom in s trdno voljo to tudi uspelo.
Najmlajša udeleženka 9-dnevnih priprav Tjaša Vrtačič iz Mekinj je bila drugič na pripravah v Medulinu. Stara je 13 let in obiskuje 7. razred OŠ Frana Albrehta. S triatlonom se ukvarja že peto leto. Pravi, da ji je všeč, ker trenira tri športe naenkrat in s tem dobro izkoristi prosti čas. O načrtih za prihodnost pravi: »Zaenkrat še vedno nimam kakšnih visokih ciljev, čeprav mi gre na tekmah kar dobro. Treningi so naporni, ampak v dobri družbi je vse lažje in tudi bolj zabavno.«
O vtisih s priprav pripoveduje: »Vsak dan smo imeli na programu tri treninge. Zjutraj ob pol sedmih je bil plavalni trening. Voda v bazenu je bila hladna, zato me je na koncu treninga že treslo od mraza. Dopoldne smo imeli kolesarjenje, po kosilu pa večino dni raztek po napornem dnevu. Najraje sem imela kolesarjenje. Čeprav sem prevozila približno 350 km, mi ni bilo naporno. Peljali smo se tudi v Pulo in videli amfiteater. Na pripravah sta bila tudi oči in mami, ampak ker sta imela s seboj tudi našega kužka Terota, sta morala biti v drugem hotelu. Vsak večer so trenerji pripravili predavanje in predstavili urnik za naslednji dan. Po predavanju smo šli mlajši samo še spat.«
Matija Kovačič:
»Zjutraj smo že zelo zgodaj vstajali, da smo skočili v mrzlo morsko vodo. Vsake tri dni smo imeli po dva treninga, drugače pa zmeraj tri. Ponavadi zjutraj, pred zajtrkom plavanje, dopoldan (ob 10. uri) kolo, pozno popoldan, proti večeru, pa še tek. Do sedmega, osmega dne je še šlo, potem sem bil pa že kar utrujen. Triatlon treniram že približno 5 mesecev in mi gre kar dobro, s svojimi rezultati sem zadovoljen.
Moja najljubša disciplina je tek«.
Matija obiskuje deveti razred OŠ Venclja Perka Domžale, šolanje pa bo nadaljeval na Srednji vzgojiteljski šoli Kamnik. Triatlon mu res veliko pomeni, skoraj vse. Pravi, da je zelo vesel, ker ima odlična trenerja, ki svoje delo vzela zelo pridno in odgovorno in si zelo prizadevata za svoje varovance. »Za prihodnost pa imam cilje da pridem v reprezentanco, kasneje pa še kakšnega Ironmana odpeljem.«
Boštjan Posedi, danes stanuje v Kamniku, sicer pa prihaja z Vira pri Domžalah, se je triatlonskih priprav v Medulinu udeležil prvič, saj »še čist frišn« v tem športu. Zato tudi ni vedel, kaj ga čaka in ni imel večjih pričakovanj. Po petih dneh, trinajstih treningih, vrsti zanimivih predavanj in analiz ter mnogo drobnih pripetljajev se je domov vrnil veliko bogatejši. Bogatejši tako na fizičnem, čustvenem, kot na osebnem področju, čeprav telesno utrujen in izčrpan. »Priprave lahko opišem kot en sam velik trening, saj je bil dan sestavljen iz treh treningov in vajami za stabilizacijo in raztezanje v fitnesu. Zvečer, po večerji, pa so sledila še predavanja in analize. Da so treningi hitreje in lažje minevali, je pripomogla dobra družba športnih somišljenikov, predvsem pa prelepa narava in bližina morja.«
Boštjan se s športom ukvarja že od otroških let, ko so se s predelanimi kolesi podili po bližnjih hribčkih. Na začetku osnovne šole je pričel trenirati smučarske skoke, ob koncu osnovne šole pa je kot prvi na vasi dobil gorsko kolo in ljubezen do kolesarjenja je bila rojena. Sledilo je obdobje karateja, ki ga je treniral kar nekaj let. Ker pa je bil tek del vsakega treninga, je tekel vse pogosteje do prvega nastopa na polovičnem maratonu. Takrat se je »zastrupil« še s tekom.
»Ker me je šport vedno bolj zanimal, hkrati pa je v meni tlela pedagoška žilica po posredovanju znanja mlajšim, sem se odločil za študij na Fakulteti za šport. Tako je šport poleg rekreacije postal tudi moja poklicna pot, kjer z največjim veseljem poučujem na OŠ Rodica. Lahko rečem, da šport predstavlja velik del mene in sem resnično srečen, da lahko v njem uživam in svojo strast prenašam na mlajše rodove,« z zanosom pripoveduje Boštjan.
Boštjan se je trisportovcem pridružil lansko poletje na kamniškem bazenu. Ko so jeseni v klubu ustanovili člansko triatlonsko ekipo, se mu je ponudila idealna priložnost, da vse tri priljubljene športe združi v enega. »S tem se mi je odprla pot v enega najlepših športov. Poleg raznovrstnega treninga pa ne gre spregledati izjemno strokovnega pristopa, kar je zasluga glavnega trenerja Grega Zoreta in drugih trenerjev. Sam želim v triatlonu predvsem uživati, napredovati in se nekoč tudi sam udeležiti Ironmana.«
Na pripravah nas je spremljal tudi Peter Rode - Pero, po novem uradni serviser TK Trisport na tekmovanjih, ki se s servisiranjem koles ukvarja že več kot 15 let, nekaj let je bil tudi mehanik mtb reprezentance. Dal nam je nekaj praktičnih napotkov za pripravo kolesa na novo sezono, tako da bo vožnja z njim kar se da varna in udobna. Pred začetkom sezone je zelo koristno pripeljati kolo na preventivni pregled k serviserju, ki preveri, če so vitalni deli dobro pričvrščeni, nastavi zavore in prestave, opravi centriranje koles, vse, kar je pač potrebno za varno vožnjo. Nato pa moramo sami skrbeti, da je kolo
primerno vzdrževano, zato smo dobili tudi nekaj koristnih nasvetov za čiščenje kolesa in mazanje verige. Zelo poučna je bila demonstracija pravilnega položaja na kolesu in prikaz menjave zračnice, svoje spretnosti smo se lahko tudi sami preizkusili. Pero še opozarja, da mora imeti kolesar vedno s seboj rezervno zračnico in pumpo, v hujših primerih tudi mobitel in nekaj cekinov. »Na pripravah večjih okvar ni bilo, potrebno pa je bilo zamenjati kar nekaj zračnic zaradi defektov, bilo je nekaj manjših popravil, nastavitev prestav, zavor, mazanje verige...« Pero je tudi sam dober kolesar, včasih je kot gorski kolesar uspešno tekmoval za Calcit, danes pa se najraje sede na specialko. Na pripravah je v sedmih dneh nabral preko 700 kilometrov, zato mu ne zamerimo, da je izpustil plavalni in tekaški program. »Lu-štno je bilo, dobro smo trenirali. Hvala Trisportu za povabilo. Drugo leto pa se vidimo v Valenciji!«
Miha Rojc se je priprav udeležil malo zase za trening v prvih dneh, predvsem pa je tam sodeloval v vlogi trenerja. Najprej je pomagal pri plavalnih treningih rekreativcev in članov, od četrtka do nedelje pa sta s Tejo Jazbinšek vodila program za skupino starejših dečkov in deklic, letnik 2002/2003, ki jo tudi sicer trenirata skozi vse leto in je bila najmlajša skupina na pripravah. Nekateri otroci trenirajo triatlon že kar nekaj let, drugi pa so se spoznali s triatlonom šele letos in za njih so priprave več kot dobrodošle.
»Ker so otroci prišli v Medulin šele v četrtek pozno popoldne, saj je šola na prvem mestu, smo imeli prvi dan ogled okolice in uvodni sestanek, preostale dni pa smo trenirali 3-krat na dan. Pričeli smo z jutranjim v plavanjem in v vodo poskakali že ob 8. uri, plavali do 9. ure in se nato skupaj odpravili na zaslužen zajtrk. Ob 11. uri smo nadaljevali s tekom ob obali ali s treningom kolesa po okoliških cestah in kampih, ki so v tem času prazni, tako smo v največji možni meri poskrbeli za varnost otrok. Na kolesu smo se učili predvsem osnov vožnje s kolesom v prometu in vožnje v skupini. Pripravili smo razne poligone za spretnostno vožnjo, vadili skoke na kolo in seskoke s kolesa, kar vse zelo koristi otrokom pri razvoju motoričnih sposobnosti nasploh, kot tudi na du-atlonskih in triatlonskih tekmah, ki se pričenjajo kmalu. Pri teku smo delali predvsem na hitrosti in tehniki teka. V zgodnjih letih je pomembno, da čimbolj razvijejo hitrost in tehniko, tako bodo kasneje hitreje in lažje napredovali. Ob pravilni tehniki se zmanjša tudi možnost za poškodbe. Po teku smo se odpravili še v fitnes, kjer smo delali vaje za stabilizacijo trupa in osnovne vaje za moč z lastno težo.«
Miha trenira triatlon že 10. leto pod vodstvom Grega Zoreta, ki je glavni »krivec«, da se je pričel ukvarjati s treniranjem otrok. »Njegov pristop dela in treniranja mi je zelo všeč, zato mi je vzor, kakšen bi trener v osnovi moral biti. Na njegovih treningih je bila zmeraj prava kombinacija dela in zabave. Kadar je bil čas za zabavo, smo se zabavali, ko pa je nastopil čas za treniranje, se je močno treniralo. In ravno ta kombinacija je prava za uspešno delo tako trenerja kot vadečih, saj je pomembno, da oboji prihajamo na trening z veseljem«, razlaga Miha, ki je pri 17-ih letih opravil licenčni seminar za vaditelje triatlona in pridobil vaditeljski naziv. Najprej je občasno nadomeščal in pomagal kateremu od trenerjev, poleti učil otroke plavanja na kamniškemu bazenu in tako pridobival izkušnje. Pri dvajsetih letih je prvič dobil svojo skupino otrok - skupino starejših dečkov in deklic, ki jih trenira že tretje leto. V vmesnem času je pridobil še mednarodno licenco za trenerja triatlona level 1 ITU. Letos se mu je pri treniranju otrok priključila Teja Jazbinšek, saj sta za uspešno in sistematično delo s skupino 15 otrok potrebna dva trenerja.
»Treniranje otrok in sodelovanje v največjem triatlonskemu klubu v Sloveniji mi pomeni zelo veliko, zato želim biti del kluba tudi v prihodnosti, saj je pomemben del mojega življenja. Po dokončanem študiju na Fakulteti za šport pa se vidim v vlogi trenerja oziroma v nečem, kar bo povezano s športom, saj mi šport in treniranje otrok ter s tem prenašanje znanja na mlajše, pomenita zelo veliko.« In z gotovostjo lahko zatrdim, da je Miha rojen za ta poklic. Otroci ga namreč naravnost obožujejo, danes je sam njihov vzornik, zato se na treningih zelo trudijo in dajejo vse od sebe, da bi bil čimbolj zadovoljen. Miha pa jih zna pohvaliti, se z njimi zabavati na njim primeren otroški način, zato z veseljem hodijo na treninge. Miha zelo dobro dela tudi z odraslimi rekreativci v klubu. Sama obiskujem plavalni tečaj pod njegovim vodstvom in lahko iz lastnih izkušenj zatrdim, da je odličen trener, zato ga imamo tudi malo starejši radi. Zato močno upam, da ga bo življenjska pot dejansko tudi pripeljala v poklicne trenerske vode.
ANITA MEJAČ Foto: Tomaž Vrtačič
Tudi naš serviser Pero Rode se je lotil metanja kladiva. Z vsemi močmi ga je zavrtel, a kladivo ne leti tako zlahka, kot je videti pri Primožu Kozmusu.
Slavnostni koncert Glasbene šole Kamnik posvečen Rudolfu Maistru
Spomini na Rudolfa Maistra skozi glasbo
Tradicionalni slavnostni koncert Glasbene šole Kamnik v počastitev praznika občine Kamnik in spomina na kamniškega rojaka, generala Rudolfa Maistra je v Vremšakovi dvorani Glasbene šole Kamnik potekal v sredo, 27. marca. Nastope mladih glasbenikov sta z zanimivimi opisi življenja in predvsem pesniškega ustvarjanja Rudolfa Maistra povezovali profesorica na tej šoli Ana Smrtnik, ki je tudi organizirala program koncerta, in njena učenka 7. razreda klavirja Katarina Škufca.
Bogat glasbeni večer, ki pa je bil žal le skromno obiskan, nam je predstavil delo prizadevnih učencev in učiteljev kamniške glasbene šole, ki v letošnjem letu praznuje 60-letnico uspešnega delovanja. Že od svoje ustanovitve Glasbena šola Kamnik velja za pomembno središče glasbenega izobraževanja in poustvarjanja v občinah Kamnik in Komenda, kakor tudi v širšem slovenskem prostoru.
V jubilejnem letu poteka več prireditev, na tokratnem slavnostnem koncertu so se nam predstavili:
Godalni kvartet: Janez Klobčar, Zala Erent, Pino Pograjc, Klara Strehar (mentor: Janez Klobčar, prof.);
Tjaša Korbar - flavta (mentor: Ditka Kobol);
Larisa Nina Breznik - kitara; (mentor: Marko Mozetič, prof.);
Marija Zelič - klavir, (mentor: Marija Holcar, prof.);
Anton Špenko - tolkala, (mentor: Martin Janežič);
Mira Stražar - petje, (mentor: Egon Bajt, prof.);
Bor Prezelj - trobenta, (mentor: Neža Gruden, prof.);
Eva Poglajen - citre, (mentor: Tomaž Plahutnik, prof.);
Krištof Špenko - orgle, (mentor: Aleš Studen, prof.);
Aleksander Sever - tolkala, (mentor: Martin Janežič);
Ana Kastelic - rog, (mentor: Neža Gruden, prof.);
Andraž Jagodic - klarinet (mentor: Rok Spruk, prof.);
Komorna skupina tolkal: Zala Spruk, Aleksander Sever, Anton Špenko, Jan Jurič (mentor: Martin Janežič).
Že v dopoldanskem času pa so učenci Glasbene šole Kamnik in Osnovne šole Toma Brejca v Vremšakovi dvorani z glasbo in besedo prikazali življenje in delo generala in velikega Kamničana Rudolfa Maistra. Prireditev so pripravili učenci 6. a razreda in dramskega krožka pod mentorstvom Irene Ačkovič, z glasbenimi točkami pa so sodelovali učenci Glasbene šole Kamnik.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Nastope mladih glasbenikov sta z zanimivimi opisi življenja in predvsem pesniškega ustvarjanja Rudolfa Maistra povezovali profesorica na tej šoli Ana Smrtnik, ki je tudi organizirala program koncerta, in njena učenka 7. razreda klavirja Katarina Škufca.
Krištof Špenko - orgle 3. razred.
Marija Zelič - klavir 4. razred.
Eva Poglajen - citre 4. razred.
Bor Prezelj - trobenta 5. razred, klavirska spremljava prof. Marko Heričko.
Anton Špenko - tolkala 2. razred (vibrafon). Andraž Jagodic - klarinet 5. razred.
Sv. Primož, priljubljen cilj pohodnikov in romarjev
Sveti Primož je med domačini in okoličani izjemno priljubljena izletniška točka, saj je od Kamnika oddaljen le nekaj minut vožnje, vzpon pa je nezahteven in primeren za vse generacije ter v vseh letnih časih. Za mnoge je glavni razlog za obisk Svetega Primoža sprehod v naravi in na vrhu čudovit razgled na okoliške hribe in dolino, ki je še posebej blagodejen, ko je pod nami megleno morje, nas
pa grejejo sončni žarki. Letošnja zima in pomlad sta muhasti in nam takšnih lepih dni nista podarili prav veliko.
Na Sv. Primož pa privabljajo tudi tradicionalne maše v poznogotski cerkvici sv. Primoža in Felicijana, ki je postavljena na mestu starejše romanske cerkve iz 12. stoletja. Njena znamenitost so freske iz leta 1504 ter posebna dvoladijska oblika z zvezdastorebrastim obokom.
/, )./			
		lv h ufe 1 ■ THT^ij; "d t -li Ji	BHtLJ' ¥| . '
	1f~/ rm^MjjMji'. C-fl- Z\ i/Ti j SmBS^iažSM P^SuhH^Lt' 4 '^ü tT' * i.	,L'A' />1 Jr^V*	■ f*- ' Ht ivhL^1
Vse tri maše na tretjo, četrto in peto postno nedeljo v marcu so bile kljub slabemu, zimskemu vremenu lepo obiskane in uživali smo v poznozimski idili, prijetnem druženju in prijazni postrežbi Petra Uršiča v okrepčevalnici v mežnariji.
Maše pri Sv. Primožu bodo še 3. velikonočno nedeljo 14. aprila, na god sv. Jožefa delavca 1. maja, ob godu sv. bratov Primoža in Felicijana 9. junija, ob godu sv. Petra 30. junija in na Slomškovo nedeljo 22. septembra. Maše so vselej ob 11. uri.
Besedilo in foto: VERA MEJAČ
KAMNIK-QLANDIA					VOZ	I od PO	NEDEL	JKA do	PETKA	QLANDIA-KAMNIK								VOZ	I od PC	NEDEL	JKA do	PETTKA
POSTAJE	1	2	3	4	5	6	7	8	9	POSTAJE	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
AP Kamnik	6:40	7:55	10:15	12:55	14:40	15:10	16:50	20:30	21:15	Qlandia	6:50	8:10	9:00	10:30	12:00	13:05	14:55	15:20	17:05	18:00	20:40	21:25
Metalka	6:41	7:56	10:16	12:56	14:41	15:11	16:51	20:31	21:16	Duplica	6:53	8:13	9:03	10:33	12:03	13:08	14:58	15:23	17:08	18:03	20:43	21:28
Svetilnik	6:42	7:57	10:17	12:57	14:42	15:12	16:52	20:32	21:17	Bakovnik-Metuljček	6:54	8:14	9:04	10:34	12:04	13:09	14:59	15:24	17:09	18:04	20:44	21:29
Mercator	6:44	7:59	10:19	12:59	14:44	15:14	16:54	20:34	21:19	Bakovnik-Lidl	6:54	8:14	9:04	10:34	12:04	13:09	14:59	15:24	17:09	18:04	20:44	21:29
Bakovnik-Lidl	6:45	8:00	10:20	13:00	14:45	15:15	16:55	20:35	21:20	Mercator	6:55	8:15	9:05	10:35	12:05	13:10	15:00	15:25	17:10	18:05	20:45	21:30
Bakovnik-Pošta	6:45	8:00	10:20	13:00	14:45	15:15	16:55	20:35	21:20	Svetilnik	6:57	8:17	9:07	10:37	12:07	13:12	15:02	15:27	17:12	18:07	20:47	21:32
Duplica	6:46	8:01	10:21	13:01	14:46	15:16	16:56	20:36	21:21	Metalka	6:58	8:18	9:08	10:38	12:08	13:13	15:03	15:28	17:13	18:08	20:48	21:33
Qlandija	6:49	8:04	10:24	13:04	14:49	15:19	16:59	20:39	21:24	Kamnik ŠCRM	6:58	8:18	9:08	10:38	12:08	13:13	15:03	15:28	17:13	18:08	20:48	21:33
										AP Kamnik	6:59	8:19	9:09	10:39	12:09	13:14	15:04	15:29	17:14	18:09	20:49	21:34
H
KAMNIK-QLANDIA				VOZI ob SOBOTAH				QLANDIA-KAMNIK								VOZ	I ob SO	BOTAH
POSTAJE	1	2	3	4	5	6	7	POSTAJE	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10
AP Kamnik	8:10	10:20	11:30	16:15	17:15	19:40	20:30	Qlandia	8:25	9:40	10:30	11:45	14:30	16:30	17:25	18:05	19:50	20:40
Metalka	8:11	10:21	11:31	16:16	17:16	19:41	20:31	Duplica	8:28	9:43	10:33	11:48	14:33	16:33	17:28	18:08	19:53	20:43
Svetilnik	8:12	10:22	11:32	16:17	17:17	19:42	20:32	Bakovnik-Metuljček	8:29	9:44	10:34	11:49	14:34	16:34	17:29	18:09	19:54	20:44
Mercator	8:14	10:24	11:34	16:19	17:19	19:44	20:34	Bakovnik-Lidl	8:29	9:44	10:34	11:49	14:34	16:34	17:29	18:09	19:54	20:44
Bakovnik-Lidl	8:15	10:25	11:35	16:20	17:20	19:45	20:35	Mercator	8:30	9:45	10:35	11:50	14:35	16:35	17:30	18:10	19:55	20:45
Bakovnik-Pošta	8:15	10:25	11:35	16:20	17:20	19:45	20:35	Svetilnik	8:32	9:47	10:37	11:52	14:37	16:37	17:32	18:12	19:57	20:47
Duplica	8:16	10:26	11:36	16:21	17:21	19:46	20:36	Metalka	8:33	9:48	10:38	11:53	14:38	16:38	17:33	18:13	19:58	20:48
Qlandia	8:19	10:29	11:39	16:24	17:24	19:49	20:39	Kamnik ŠCRM	8:33	9:48	10:38	11:53	14:38	16:38	17:33	18:13	19:58	20:48
								AP Kamnik	8:34	9:49	10:39	11:54	14:39	16:39	17:34	18:14	19:59	20:49
VOZI ob NED. in PRAZNIKIH KAMNIK-QLANDIA				VOZI ob NED. in PRAZNIKIH QLANDIA-KAMNIK				
POSTAJE	1	2	3	POSTAJE	1	2	3	4
AP Kamnik	7:25	9:10	12:30	Qlandia	7:40	9:20	11:15	12:40
Metalka	7:26	9:11	12:31	Duplica	7:43	9:23	11:18	12:43
Svetilnik	7:27	9:12	12:32	Bakovnik-Metuljček	7:44	9:24	11:19	12:44
Mercator	7:29	9:14	12:34	Bakovnik-Lidl	7:44	9:24	11:19	12:44
Bakovnik-Lidl	7:30	9:15	12:35	Mercator	7:45	9:25	11:20	12:45
Bakovnik-Pošta	7:30	9:15	12:35	Svetilnik	7:47	9:27	11:22	12:47
Duplica	7:31	9:16	12:36	Metalka	7:48	9:28	11:23	12:48
Qlandia	7:34	9:19	12:39	Kamnik ŠCRM	7:48	9:28	11:23	12:48
				AP Kamnik	7:49	9:29	11:24	12:49
	Lih		.....					■

■ ČS^ .


,
Več na: www.kamnik-tourism.si
KAM-BUS d.d. Perovo 30, 1241 Kamnik Info.: Potniška blagajna, tel. 01- 8309-414, www.kam-bus.si
IZVLEČEK IZ VOZNEGA REDA ZA "KAMNIKBUS" ODHODI IZ POSTAJALIŠČ
VELJA OD 8. 4. 2013 DALJE


- VOLČJI POTOK -ŠMARCA
1
AP Kamnik	8:25
Metalka	8:26
Svetilnik	8:28
Mercator	8:30
Bakovnik-Lidl	8:31
Bakovnik-Pošta
Duplica	8:32
Volčji Potok	8:38
Šmarca	8:50
VOLČJI POTOK - ŠMARCA -KAMNIK
POSTAJE
Volčji Potok Šmarca Qulandija Duplica iBakovnik-Pošta
8:40	11:45	17:40
8:50	11:55	17:50
9:00	12:00	18:00
9:03	12:03	18:03
9:04	12:04 18:04
I Bakovnik-Lidl 9:04
Mercator Svetilnik
9:05 9:07
12:04 18:04 12:05 18:05 12:07 18:07
Metalka 9:08 Kamnik ŠCRM 9:08 AP Kamnik 9:09
12:08 18:08 12:08 18:08 12:09 18:09
11:30	17:20
11:31	17:21
11:33	17:23
11:35	17:25
11:36	17:26
8:31 11:36	17:26
11:37	17:27
11:43	17:33
11:55	17:50
VOZI ob SOBOTAH			
KAMNIK -	VOLČJI POTOK -		
ŠMARCA			
POSTAJE	1	2	3
AP Kamnik	9:10	14:00	17:35
Metalka	9:11	14:01	17:36
Svetilnik	9:13	14:03	17:38
Mercator	9:15	14:05	17:40
Bakovnik-Lidl	9:16	14:06	17:41
Bakovnik-Pošta	9:16	14:06	17:41
Duplica	9:17	14:07	17:42
Volčji Potok	9:23	14:13	17:48
' Šmarca	9:35	14:25	18:00
			
VOZ	I ob SOE	OTAH	
VOLČJI POTOK		- ŠMARCA -	
KAMNIK			
POSTAJE	1		3
Volčji Potok	9:25	14:15	17:50
Šmarca	9:35	14:25	18:00
Qulandija	9:40	14:30	18:05
Duplica	9:43	14:33	18:08
Bakovnik-Pošta	9:44	14:34	18:09
Bakovnik-Lidl	9:44	14:34	18:09
Mercator	9:45	14:35	18:10
Svetilnik	9:47	14:37	18:12
Metalka	9:48	14:38	18:13
Kamnik ŠCRM	9:48	14:38	18:13
AP Kamnik	9:49	14:39	18:14
VOZI ob NED. in PRAZNIKIH		
KAMNIK - VOLČJI		
POTOK -	■ ŠMARCA	
POSTAJE	1	2
AP Kamnik	10:40	14:10
Metalka	10:41	14:11
Svetilnik	10:43	14:13
Mercator	10:45	14:15
Bakovnik-Lidl	10:46	14:16
Bakovnik-Pošta	10:46	14:16
Duplica	10:47	14:17
Volčji Potok	10:53	14:23
Šmarca	11:05	14:35
		
VOZI ob NED. in PRAZNIKIH		
VOLČJI POTOK -		
ŠMARCA	- KAMNIK	
POSTAJE	1	2
Volčji Potok	10:55	14:25
Šmarca	11:05	14:35
Qulandija	11:15	-
Duplica	11:18	14:38
Bakovnik-Pošta	11:19	14:39
Bakovnik-Lidl	11:19	14:39
Mercator	11:20	14:40
Svetilnik	11:22	14:42
Metalka	11:23	14:43
Kamnik ŠCRM	11:23	14:43
AP Kamnik	11:24	14:44
SOBOT -TUNJICE
1
VOZI ob NED. in PRAZNIKIH KAMNIK-TUNJICE POSTAJE 1 2
AP Kamnik 9:50
9:40 12:10
Tunjice
10:00
TUNJICE-
POSTAJE
1
Tunjice
10:05 12:30 16:00
AP Kamnik
10:15 12:40 16:10
9:50 12:20
VOZI ob NED. in PRAZNIKIH TUNJICE-KAMNIK POSTAJE 1 2
I Tunjice
9:50 12:20
AP Kamnik

Več na: www.kamnik-tourism.si
10:00 12:30
J-
VOZI od PONEDELJKA do PETKA
- STAHOVICA -KAM. BISTRICA
POSTAJE
AP Kamnik Godič Stranje Stahovica Kam. Bistrica
7:00 7:06
7:08 7:19
9:15 13:15 19:00 20:50
9:22 13:22 19:07 9:24 13:24 19:09 - 13:35 19:20
20:57 20:59
VOZI ob SOBOTAH KAMNIK
- STAHOVICA -KAM. BISTRICA
POSTAJE
1
AP Kamnik Godič Stranje Stahovica Kam. Bistrica
7:00	11:05	12:00	15:00 19:00
7:06 - -	15:06 -
-	11:12	12:07 -	19:07
7:08	11:14	12:09	15:08 19:09
20:50
20:57 20:59
7:19
12:20 15:19 19:20
VOZI ob NED. in PRAZNIKIH KAMNIK - STAHOVICA -			
fl KAM. BISTRICA			
POSTAJE	1	2	3
1 AP Kamnik	7:55	10:00	13:25
L Godič	8:01	-	-
,. Stranje	-	10:07	13:32
'V Stahovica	8:03	10:09	13:34
j Kam. Bistrica	8:14	10:20	13:45
DELJKA i
KAM. BISTRICA - STAHOVICA -KAMNIK
POSTAJE
1
Kam. Bistrica 7:35 - 13:35 19:20 -Stahovica 7:46 9:30 13:46 19:31 21:00 Stranje 7:48 9:32 - 19:33 21.02
Godič
13:48
AP Kamnik
7:55 9:39 13:54 19:40 21:09
tf \
KAM. BISTRICA - STAHOVICA -KAMNIK
VOZI ob NED. in PRAZNIKIH KAM. BISTRICA -STAHOVICA - KAMNIK
POSTAJE
1
Kam. Bistrica 7:40 - 12:40 Stahovica 7:51 11:15 12:51 Stranje 7:53 - 12:53
15:25 19:20 15:36 19:31 - 19:33
21:00 21:02
Godič
11:17
15:38
11:23 13:00 15:44 19:40 21:09
POSTAJE	1	2	3
Kam. Bistrica	8:15	10:20	13:45
Stahovica	8:26	10:31	13:56
Stranje	8:28	-	13:58
Vodič	-	10:33	-
AP Kamnik	8:35	10:39	14:05
TaMMK		
POSTAJE	1	2
AP Kamnik	16:15	20:00
Vrhpolje	16:17	20:02
Soteska	16:20	20:05
Markovo	16:22	20:07
Podhruška	16:24	20:09
Srednja vas	16:26	20:11
Loke	16:27	20:12
Potok	16:29	20:14
Snovik	16:30	20:15
- i
	VOZI ob	SOBOTA	H		1	[VOZI ob NED. in PRAZNIKIH		
		- SNOVIK			■f	KAMNIK	: - SNOVIK	
POSTAJE	1	2	3	4		POSTAJE	1	2
AP Kamnik	8:40	13:00	16:40	20:00		AP Kamnik	8:40	12:50
Vrhpolje	8:42	13:02	16:42	20:02		Vrhpolje	8:42	12:52
Soteska	8:45	13:05	16:45	20:05		Soteska	8:45	12:55
Markovo	8:47	13:07	16:47	20:07		Markovo	8:47	12:57
Podhruška	8:49	13:09	16:49	20:09		Podhruška	8:49	12:59
Srednja vas	8:51	13:11	16:51	20:11	-	Srednja vas	8:51	13:01
Loke	8:52	13:12	16:52	20:12		Loke	8:52	13:02
Potok	8:54	13:14	16:54	20:14		Potok	8:54	13:04
Snovik	8:55	13:15	16:55	20:15	r.	Snovik	8:55	13:05
				■	K	—'		
- ■■■ -
S2?
»
-
. r' ; ■ imiltf- u ^c*
VOZI od PONEDELJKA do PETKA
POSTAJE
1
Snovik
16:30 20:15
Potok oke
Srednja vas "odhruška larkovo Soteska Vrhpolje AP Kamnik
16:32	20:1
16:34	20:1
16:35	20:2
16:37	20:2
16:39	20:2
16:41	20:2
16:44	20:2
16:45	20:30
VOZI ob SOBOTAH SNOVIK - KAMNIK				
POSTAJE	1	2	3	4
Snovik	8:55	13:15	17:00	20:15
Potok	8:57	13:17	17:02	20:17
Loke	8:59	13:19	17:04	20:19
Srednja vas	9:00	13:20	17:05	20:20
Podhruška	9:02	13:22	17:07	20:22
Markovo	9:04	13:24	17:09	20:24
Soteska	9:06	13:26	17:11	20:26
Vrhpolje	9:09	13:29	17:14	20:29
AP Kamnik	9:10	13:30	17:15	20:30
VOZI ob NED. SNOVIK IPOSTAJE
in PRAZNIKIH KAMNIK 1 2
Snovik
8:55 13:05
Potok Loke
Srednja vas
Podhruška
Markovo
Soteska
Vrhpolje
AP Kamnik
57 13:0 59 13:0
04 13:1 06 13:1
K
A


12:15 15:45
NAŠ POGOVOR - ZANIMIVOSTI
5. april 2013 11
Košarka ju je pripeljala v Slovenijo in v Kamnik
Njega, visokoraslega s kar 212 centimetri, in njo, privlačno športnico s 185 centimetri. Njegova zgodba se začne približno takole... Esmir Rizvic se je rodil leta 1982 v Zenici (BIH) kot prvi izmed treh sinov. Kot deček se je ukvarjal s košnjo trave, molžo krav in vsem, kar je bilo potrebno za preživetje družine. Na sprehodu s teto ga je zagledal njen sodelavec in pripomnil: »Daj malega v košarko, saj vidiš, da že skozi vrata ne more!« In tako se je začelo. V dotrajanih platnenih supergah je potrkal na vrata kluba Čelik-Zenica, kjer je naredil prve košarkarske korake. Zaradi vojne ni imel možnosti za košarkarski razvoj in študij, zato je bil primoran zapustiti domovino. Odpravil se je čez lužo v veliko, obetavno in sanje uresničujočo Ameriko. Niti besede ni znal angleško. Njegov pogum in vztrajnost sta bili njegovo vodilo.
Prvi dve leti je preživel na Floridi na Junior Collegu, nato ga je košarkarska pot odpeljala k slavnemu trenerju Bobbyju Knightu na Texas Tech University, pri katerem je bil tri leta. Legendarni trener, ki ima največ zmag v zgodovini NCAA (National Collegiate Athletic Association), mu je napovedoval NBA kariero. Vendar njegova življenjska pot ni bila namenjena tja. Poškodbe so mu prekrižale nadaljevanje športne kariere v ligi NBA. Očitno je imela usoda z njim drugačne načrte. Vse se namreč zgodi z razlogom.
Esmir se je vrnil na staro celino in košarkarsko zgodbo nadaljeval pod Alpami, v Sloveniji. Podpisal je za KK Pivovarna Laško pri trenerju Alešu Pipanu, pri katerem sta trenirala tudi njegova mlajša brata Hasan in Ramo. Hasan Rizvic je slovenskim poznavalcem košarke nekoliko bolj znan, saj je igral tudi za KK Union Olimpija in slovensko člansko reprezentanco.
Esmir ni imel razlogov za obžalovanje nesojene poti v NBA, saj je ravno v Sloveniji spoznal svojo življenjsko sopotnico in sedanjo ženo Majo. Maja se je rodila v Zagrebu leta 1980 in tudi njej košarkarska žoga ni bila tuja. Že kot majhna deklica se je raje igrala s fanti, kar je bilo bolj
zanimivo od česanja in preoblačenja barbik. V drugem razredu osnovne šole je učiteljica telovadbe vprašala deklice, če bi katera začela trenirati košarko. Prijavilo se jih je kar 40, vendar so vse kmalu odnehale, le Maja in še ena nadebudna ko-šarkarica sta vztrajali. Maja prizna, da na začetku zgolj zaradi simpatije do trenerja, potem pa jo je košarka zasvojila. Kot dvanajstletna deklica je prišla v Slovenijo na prvi trening v takrat najboljši klub Ježica. Slovensko ni znala govoriti. Poznala je pozdrava »živijo« in »adijo«, ne pa tudi to, da se prvi uporablja ob prihodu, drugi pa ob odhodu. Za nekoga, ki je prvič v Sloveniji in ni vešč slovenskega jezika, je »živijo« kar zapletena beseda. Zato se je Maja odločila, da si zadevo olajša. Ob prvem snidenju s soigralkami jim je rekla kar »adijo«. In led je bil prebit. Z ekipo Ježičank je dosegala lepe rezultate. Lahko se pohvali tudi z Olimpij-
Esmir Rizvic v letošnji sezoni igra za KK Maribor Messer. Foto: Oliver Kolenič.
Košarka in žoga sta stalni spremljevalki družine Rizvic: moža Esmirja, žene Maje in 15-mesečne hčerkice Hane. Najpogosteje jih boste srečali poleti na katerem od kamniških zunanjih športnih igrišč, kjer bo Esmir treniral in se pripravljal na novo sezono. Žena Maja bo njegov obrambni igralec, hči Hana pa zvesti navijač. Foto: Iz družinskega arhiva.
skimi igrami mladih v Lizboni in igranjem za slovensko reprezentanco. Vendar se je Maja kmalu zavedala, da se bo zgolj z igranjem košarke težko preživljala, zato se je posvetila še študiju. Danes je magistrica poslovnih ved in ni ji žal, da je dala prednost študiju. Razmere v ženski košarki so namreč zelo drugačne kot pri moških. Danes že deseto leto dela v eni od večjih medicinskih podjetij. Pravi pa, da ji je košarka veliko dala: vztrajnost, borbenost, pa tudi moža.
In tako se prične njuna zgodba... Spoznala sta se leta 2009 v Laškem, kjer se je Maja mudila zaradi zasebnih obveznostih, Esmir pa je s soigralci obedoval v tamkajšnji restavraciji. Še danes se Esmir rad spominja tistega trenutka, ko je zagledal Majo hoditi preko Laškega mostu. Njeni plavi lasje so se igrali z vetrom, pravi. Takrat je prijateljem zaupal refren pesmi: »Ako ste mi prijatelji, ne dajte mi da se predam (če ste mi prijatelji, ne dovolite mi, da se vdam)... In stopil je do nje. Zaljubila sta se. Danes ju ne povezuje zgolj košarka, svoj večni DA sta ovekovečila tudi z rojstvom 15-mesečne hčerkice Hane. Ni potrebno dvakrat ugibati, katera je njena najljubša igrača. Žoga, seveda! Vseh velikosti! Kdo ve, mogoče bo šla tudi ona po stopinjah očeta, matere in stricev.
Ravno družina je bila tista, zaradi katere se je Esmir odločil to sezono odigrati v Sloveniji, čeprav mu evropski klubi niso tuji. Po KK Pivovarna Laško je igral v prvoligaških klubih v Nemčiji in Avstriji. Večkrat je igral za bosansko člansko reprezentanco, All-Star v Bosni in lani tudi za slovenski All-Star.
Trenutno je član KK Maribor Messer, kateremu je pomagal doseči izjemne rezultate. Uspelo se jim je uvrstiti v ligo 6 in to sezono veljajo za največje presenečenje lige ter za eno od ekip, ki igra najlepšo košarko. Prav dobra kemija v ekipi jim je pomagala narediti tako izjemne rezultate. Esmir je bil izbran v najboljšo peterko regionalnega dela in je eden izmed desetih najboljših strelcev in skakalcev lige. Kako se bo pot za Esmirja in KK Maribor Messer nadaljevala, pa bo znano ob zaključku sezone v začetku maja. Že v preteklih dneh pa so poskrbeli za pravo senzacijo. V soboto, 30. marca, so namreč v gosteh premagali KK Helios Domžale, to sredo, 3. aprila, pa še Euroligaški klub Union Olimpija v Stožicah, kar je prava senzacija. Trenutno ni kluba, ki ne bi trepetal pred vijolami KK Maribor Messer.
Esmir in Maja sta si pred tremi leti svoj dom ustvarila v Kamniku. Kot pravi Maja, je vsa družina nad mestom navdušena, zaljubljeni so v gore, ki jih doseže oko ob pogledu na naše čudovito mesto.
Družino Rizvic boste lahko najpogosteje srečali poleti na katerem od kamniških zunanjih športnih igrišč, kjer bo Esmir treniral in se pripravljal na novo sezono. Žena Maja bo njegov obrambni igralec, hči Hana pa zvesti navijač. Le pocukajte ga za rokav, če le dosežete.
ANITA MEJAČ
Kaja zmagovalka likovnega natečaja v Planici
Smučarska z veza Slovenije že vrsto let organizira otroški dan v Planici, ki je postal del največjega slovenskega športnega praznika. Tudi letos so v dolino pod Poncami v četrtek privabili veliko, glasno in veselo množico otrok iz vse Slovenije. Vsako leto nagradijo tudi dvajset šol, ki sodelujejo na likovnem natečaju Planica in otroci.
Letos je bila med dvajsetimi finalistkami ponovno naša šola Toma Brejca in tako je v Planico odšel cel avtobus učencev. Letošnji natečaj je želel pri otrocih poleg zanimanja za smučarske skoke vzbuditi tudi zavedanje o okolju, v katerem živimo. Saj izjemnega prizorišča v Planici ne bi bilo brez čudovite narave, ki ga obdaja. Organizatorji so tako poudarek namenili skrbi za dediščino in izobraževanje otrok s pomočjo projekta Planica in traj-nostni razvoj.
Učenci 7. razreda naše šole so ustvarjali likovne izdelke na temo natečaja Planica in varovanje narave in pri tem uporabljali reciklirane materiale. Nastalo je veliko dobrih del, med katerimi smo izbrali deset najboljših in jih poslali na natečaj.
V dolini pod Poncami nas je v četrtek pričakalo sonce in super vzdušje ter še veliko preseneče-
nje, saj je učenka naše šole Kaja Podgoršek zmagala na likovnem natečaju. Kaja je na odru pred več tisoč gledalci, ki so jo pozdravili z bučnim aplavzom, v spremstvu mentorice Vesna Kro-pivšek prevzela nagrado - Kajo in šolo so nagradili s prenosnima računalnikoma. To je še polepšalo naš dan v Planici in tudi v
prihodnje bo naša šola z veseljem sodelovala na natečaju ter navijala za naše skakalce. Čestitke mladi umetnici Kaji!
Zmagovalni izdelek Kaje Podgoršek na likovnem natečaju Planica in varovanje narave
USPEŠNO LETO ZA DNEVNI CENTER ŠTACJON
V. d. direktorica Centra za socialno delo Kamnik mag. Elizabeta Pristav Bobnar je na zadnji seji Občinskega sveta Občine Kamnik predstavila Poslovno poročilo za leto 2012 Dnevnega centra Štacjon. Center za socialno delo (kot izvajalec programa) in Občina Kamnik (ki je zagotovila sredstva za delovanje programa) sta v letu 2011 pripravila projekt »Dnevni center za osebe s težavami v duševnem zdravju Kamnik«, ki je začel delovati 3. januarja lani od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure. Dnevno ga obišče približno 15 uporabnikov, starih od 23 do 69 let, ki pravijo, da radi prihajajo v center. Gre za moške in ženske z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, večinoma samske ali invalidsko upokojene osebe, z nizkim socialno-ekonomskim statusom. V centru skušajo uporabnikom omogočiti čimbolj kakovostno preživljanje časa, razviti njihove sposobnosti ter okrepiti življenjske možnosti posameznika. Preko terapevtskih aktivnosti v obliki skupinskih delavnic različnih vsebin, rekreativnih aktivnosti ter razvijanja socialnih veščin preko komunikacije s someščani se veča nadzor nad lastnim življenjem uporabnikov in s tem krepi njihovo samopodobo, s čimer dosežejo kakovostnejše življenje, kar vpliva tudi na zmanjševanje predsodkov okolice. Štacjon pomaga pri vzpostavljanju in vzdrževanju socialne mreže ter pri vključevanju uporabnikov v okolje in jih vzpodbuja k vključevanju v aktivnosti, ki se odvijajo v širši skupnosti (npr. prireditve na prostem, obisk kina, gledaliških predstav in drugih prireditev). Svetniki so bili zadovoljni s poročilom in delovanjem centra, kljub temu, da so bili nekateri pred njegovim odprtjem skeptični, zlasti zaradi bližine železniške proge in stopnic. Suzana Šimenc (SDS) je še priporočila, da bi del sredstev lahko prispevale tudi sosednje občine, iz katerih prav tako prihajajo uporabniki. S tem so se strinjali tudi ostali svetniki, Pristav Bobnarjeva pa je v kratkem napovedala sestanek, na katerem se bodo dogovorili za glavarino za ljudi iz sosednjih občin ter se povezali z njihovimi programi.
KATJA URANKAR
USPEH MLADE PIANISTKE
Na 2. Mednarodnem tekmovanju mladih pianistov Ivan Rijavec v Idriji je v kategoriji mladi pianisti tekmovala tudi Kamničanka Patricija Krhin.
Patricija obiskuje klavir v Glasbeni šoli Kamnik šele tretje leto. Pod strokovnim vodstvom učitelja Simona Skalarja je že dosegla zavidljive uspehe, saj je prejela 1. nagrado in zlato medaljo. S svojim nastopom je navdušila tako ocenjevalno komisijo, kot tudi publiko. Njena izvedba tekmovalnega repertoarja se ponaša z izredno lepim tonom in muzikalno dovršeno izvedbo.
Patricija tudi redno nastopa v Glasbeni šoli Kamnik in na drugih pomembnih nastopih, snemanjih.
Mladi pianistki iskreno čestitamo. „ ^. .. „ ,. .... „. Želimo ji, da bi pri igranju klavirja tudi P^ljKrhmz uclteljem S,monom v prihodnje imela mnogo veselja in Skalarjempo uspešnem nast°pu. uspešno predstavljala kamniško glasbeno šolo na glasbenih prireditvah.
Ravnateljica: DARKA SKALAR
Uspehi učenk baleta GŠ Kamnik na 11. slovenskem baletnem tekmovanju
Uspešne baletne plesalke
V februarju je v Kosovelovem domu Sežana potekalo 11. tekmovanje mladih baletnih plesalcev Republike Slovenije BALTEK. Z veseljem so se ga udeležile tudi nadarjene učenke baleta Glasbene šole Kamnik Pia Veronika Petrovič, Anita Pirc in Maja Blagojevič. V najmlajši kategoriji tekmovalk 1. A v starosti 11 do 13 let je Pia Veronika Petrovič Glasbeni šoli Kamnik pri-plesala doslej najvišji rezultat na baletnih tekmovanjih - 4. mesto in prejela Srebrno plaketo. Plesalki Anita Pirc in Maja Blagojevič sta v višji
/m*"*-
ŠJ
t

Maja Blagojevič
Anita Pirc ~
kategoriji 1. B prav tako dosegli odlične rezultate . Njihova mentorica, učiteljica baleta Ana Trojnar, je zelo ponosna na svoje tekmovalke in njihove dosežke in jim želi veliko uspehov še naprej!

Kaja Podgoršek (v prvi vrsti v sredini) je skupaj z učenci 7. razreda OŠ Toma Brejca uživala ob dolgih skokih v Planici.
Pia Veronika Petrovič je z odličnim nastopom osvojila srebrno plaketo.
12 5. april 2013
ŠPORT-ZANIMIVOSTI
18. TEK
K SV. PRIMOŽU
V	ZIMSKIH RAZMERAH
Kljub koledarski pomladi je 18. gorski tek k sv. Primožu minil v precej zimskih razmerah, ki pa se jih ni ustrašilo 162 tekačev v vseh kategorijah. Tudi tokratni tek, ki je v soboto, 30. marca, dopolnil polnoletnost, so organizirali Ivan Urh in KGT Papež z Miro in Dušanom Papežem.
Na dolgi progi, do cerkve sv. Primoža (3,5 km, višinska razlika 400m) je tekel 101 tekač. Na vrh je najhitreje pritekel Sebastjan Zarnik, tudi rekorder proge. Med ženskami je bila najhitrejša Neja Kršinar. Oba sta člana KGT Papež.
V	članski kategoriji je bil najhitrejši Sebastjan Zarnik s časom 16:35, pred Gašperjem Bregarjem in Domnom Zupanom (vsi člani KGT Papež). Gregor Mlakar je bil peti, Bojan Ambrožič sedmi, Boštjan Erjavšek 11. ter Marko Spruk 20. Med mladinci je bil prvi Anže Božič (KGT Papež), drugi Žiga Trontelj (TK Šmarnogorska naveza) in tretji Nik Mernik (KGT Papež). Aljaž Božič je bil četrti. Pri dečkih je bil najhitrejši Tine Hren, tretji je bil Luka Trontelj (oba TK Šmarnogorska naveza), med njiju pa se je vrinil Uroš Čirovič (kGt Papež). Med mlajšimi veterani je bil najhitrejši Simon Alič (ŠD Nanos), pred Jožetom Čehom (AD Štajerska) in Metodom Močnikom (TK Mlinarji Radomlje). Mirko Janjantovič iz KGT Papež je bil sedmi, Mirko Vodlan deveti ter Franci Sušnik 14. V veteranski konkurenci pa so prva tri mesta zasedli tekači KGT Papež: Franci Teraž ter Ivan in Lado Urh, Bojan Kožuh je bil peti, Franci Orehek 10., Bojan Zvržina 12. Med starejšimi veterani je zmagal Tone Petek (SKD Mekinje) pred Maretom Krištofičem in Ivanom Florjančičem (ŠD Medicus).
Zaključena 4. Zimska liga Sv. Primož nad Kamnikom
Miha Potočnik s svojo osnovnošolsko učiteljico Miro Papež. Miha je brez dvoma največji junak letošnjega teka k sv. Primožu (foto: Nina Klisarič).
Najhitreje je cilj dosegel Sebastjan Zarnik, tekač KGT Papež (foto Damjan Hančič).
Pri dečkih l. 2004 in mlajši je zmagal Maks Baumann (KGT Papež), drugi je bil Žan Pahor (Calcit Bike Team) in tretji Žan Grčar (KGT Papež). Med dečki l. 2002-2003so bili najhitrejši Rok Podbregar, Miha Podbre-gar in Aleš Prelovšek, Žan Uršič je bil sedmi. Rok Sušnik, Luka Uranič ter Nejc Uranič pa so bili najhitrejši med dečki l. 2000-2001. Od 4. do 6. mesta si sledijo Miha Oražem, Matej Šlebir, Grega Zagorc, osmo mesto pa si je pritekel Nik Bencek. V obeh kategorijah so prva tri mesta zasedli tekači KGT Papež.
V ženski članski konkurenci je pot k
sv. Primožu najhitreje pretekla tekačica KGT Papež Neja Kršinar s časom 20:44 pred Alenko Godec (AD Štajerska) in Petro Miklošo (KGT Papež). Med mladinkami sta prvo in tretje mesto zasedli dvojčici Durdica in Duradina Peulič (TK Šmarnogorska naveza), med njiju pa se je vrinila Karmen Orehek iz KGT Papež. Med mlajšimi veterankami je bila najhitrejša Barbara Galjot, druga Min-ka Pogačnik Šimn in tretja Tina Pestotnik, med starejšimi veterankami pa je bila prva Jelka Ravnikar pred Ireno Gruntar.
Pri deklicah l. 2004 in mlajše je zmagala Iza Škrtič pred Evo Šinkovec (obe KGT Papež) in Lano Po-ličnik (ZŽS Stranje), Brina Arbajter je bila četrta. V nekoliko starejši kategoriji deklic l. 2002-2003 je bila prva Tjaša Čirovič (KGT Papež), druga Ela Uršič (ZŽS Stranje) in tretja Hana Dobovšek (kGt Papež). V najstarejši kategoriji deklic l. 2000-2001 pa je pred klubskima sotekačicama prepričljivo zmagala Ana Milovič. Druga je bila Katja Vodlan, tretje mesto pa si je pritekla Katja Baumann. Manca Kregar in Vesna Iskra sta osvojili četrto in peto mesto.
Posebno priznanje pa sta prejela še Miha Potočnik in Joža Šerkezi.
Miha Potočnik je požel velik aplavz, saj je po dolgem okrevanju po hudi prometni nesreči dokazal, da se z veliko volje lahko doseže vsak cilj. Joža Šerkezi pa je kot najmlajši udeleženec teka (rojen je leta 2009) dobil čisto pravo torto in bil nad njo navdušen.
Medalje, pokale in praktične nagrade so podeljevali župan Marjan Šarec, poslanec DZ in predsednik Športne zveze Kamnik Brane Golubo-vič, organizatorja Dušan Papež in Ivan Urh, predsednica KS Kamniška Bistrica Karla Urh ter Miran Škrtič, predstavnik Calcita in trener v KGT Papež. Vsi udeleženci so prejeli tudi spominsko majico. Zaključno prireditev, ki je bila zaradi dežja prestavljena v dvorano Lovskega doma, je vodil Dnevnikov novinar Metod Močnik, tudi sam odličen gorski tek in poznavalec gorskih tekov.
Vsem nastopajočim iskrene čestitke! Lepa hvala pa tudi vsem, ki ste pomagali, da je prireditev uspela.
za KGT Papež NINA KLISARIČ
V dvorani Krajevne skupnosti Kamniška Bistrica na Vegradu je 17. marca potekala podelitev diplom in nagrad za udeležence zimske lige. Skupno nas je ligo v sezoni 2012/13 obiskalo rekordnih 189 udeležencev, med njimi 46 otrok do 15 let, 52 žensk in kar 92 moških. 62 ligašev je zaključilo ligo, kar pomeni, da so se vzpeli k cerkvi na Svetem Primožu vsaj desetkrat od petnajstih možnih vzponov.
Letos so se^ lige udeleževali tudi učenci OŠ Stranje, ki obiskujejo projekt Zdrav življenjski slog pod mentorstvom Tinkare Skamen Šerkezi. Večina otrok trenira tek v Klubu gorskih tekačev Papež. K povabilu na udeležbo pa so se z velikim veseljem odzvali tudi njihovi starši. Zaradi omenjenega projekta se je v ligo vključilo kar 46 otrok, zato sva ligo posvetila prav njim. Tako je vsako soboto eden izmed otrok,
ki ga je določila Tinkara, prevzel vlogo štarterja.
Letošnja ekipa zimske lige je skozi vso sezono pridno delala in skrbela, da smo se počutili odlično. Poskrbeli smo, da so nas na cilju pričakali topli čajč-ki, najmlajši so bili nagrajeni že na posameznih vzponih, najlepše darilo pa sta nam pripravila Mira in Dušan Papež, ki sta omogočila tisk koledarjev zimske lige.
Ekipo sestavljamo: Sandra Prešeren in Tomaž Cukjati (organizacija in vodenje), Igor Alpner (urejanje rezultatov), Tinkara (projekt Zdrav življenjski slog ) in Matjaž Šerkezi (otroci do 15 let in fotografija), Peter Uršič (čaji, prostor in medalje), Andrej in Mihaela Jeglič (video posnetki), Tomaž Knavs (fotografija in snemanje). Pri podelitvi sta nam priskočila na pomoč Boštjan Er-javšek in Primož Bencek. Zahvala pa gre tudi vsem, ki ste pomagali
pri ureditvi prostora podelitve in gospe Karli Urh, ki nam je prostor prijazno odstopila.
V Klub20 se je letos »včlanilo« 7 ligašev: Sebastjan Zarnik, Boštjan Erjavšek, Simon Novak, Gregor Mlakar, Gašper Bregar, Domen Zupan in Aljoša Smolnikar. Do cilja so namreč pritekli v manj kot 20 minutah.
Imeli smo šest kategorij. Moška kategorija: 1. Sebastjan Zarnik, 2. Boštjan Erjavšek in 3. Simon Novak, ženska kategorija: 1. Maja Peperko, 2. Karmen Orehek in 3. Tinkara Šerkezi, mlajši fantje: 1. Rok Podbregar, 2. Miha Podbregar in 3. Maks Baumann, starejši fantje: 1. Nejc Uršič, 2. Uroš Čirovič in 3. Gregor Zagorc, mlajše punce: 1. Tjaša Čirovič, 2. Tjaša Uršič in 3. Iza Škr-tič ter starejše punce: 1. Katja
Vodlan, 2. Urša Prosen, in 3. Eva Brojan. Čestitke vsem!
Vsako leto nam ironman Matic Romšak podari nagrado, za katero se potegujejo vsi, ki opravijo vse vzpone. Tokrat so to bili: Meta Štefula, Ivan Urh, Boštjan Erjavšek, Zvone Kem-perl, Bojan Galin, Bojan Bojkov in Tomaž Cukjati (kot organizator pri igri ni sodeloval). Nagradi sta prejela Boštjan Erjavšek in Ivan Urh. Najstarejši udeleženec je bil Miha Horvat, letnik 1938, najmlajša pa Alja Uršič, letnik 2010.
Rekorderji proge so bili: Tjaša Čirovič 24:28, Katja Vodlan 29:20, Miha Podbregar 25:12, Nejc Uršič 24:07, Sebastjan Zarnik 17:04 in Maja Peperko 23:49.
Besedilo: TOMAŽ CUKJATI in SANDRA PREŠEREN, foto: Matjaž Šerkezi
Letos so se lige udeleževali tudi učenci OŠ Stranje, ki obiskujejo projekt Zdrav življenjski slog pod mentorstvom Tinkare Skamen Šerkezi.

Gosttfria PJÄC
HVALA
Donatorji 4. zimske lige Sv. Primož 2012/13
Gostilna PIRC, AGP PRO d.o.o. Amelie, vse za dobro počutje, Avtopre-vozništvo Robert Klosternik s.p., Ana Strehovec s.p., Avto center ŠUBELJ, Avtoelektrika Aet, Teodor Stupica, Avtoličarstvo-avtokleparstvo Papež, Calcit d.o.o., Beauty Hair Mihaela, Bolero Oblak d.o.o., Car center Cerar, CEP Slovenija, Delo, d.d. Delo, TS, e-Študentski servis Domžale Feelmax, FIM Kovinoplastika, Ivan Fleischmann s.p. Forum, knjigarna in papirnica, Frizerski studio B, Gostilna Pri planinskem orlu, Gostinstvo in catering KOREN, Jata Emona d.o.o. KA OLJE d.d.o.,Ličarstvo Štrukelj Franc, s.p., Mesnine Dežele Kranjske d.d. (MDK), Okrepčevalnica na Sv. Primožu, Peter Uršič, Parnad d.o.o. (Franci Pestotnik), PC H.AND d.o.o., Trzin, Planinska zveza Slovenije-PZS, Plinko d.o.o. (plinski žari), Pro KOLO šport, Revija TEKPlus, ROLTEK d.o.o, Rolete - rolo vrata, Cotman Igor s.p.,Špica sport.
Marko Baloh, ultra kolesar, Matic Romšak, Ironman, Mika Terbovšek, ročna dela, Miro Kregar, triatlonec, Miro Prešeren, izdelal Polžka lige, Robert Šporar, tekač, Klemen Hančič, padalstvo, Aleš Rode, AŠ.
Donatorji ligaši:
Marjeta Kveder, Ema Štupar, Matjaž Šerkezi-PZS, Andrej Jeglič, Zvone Kemperl, Igor Alpner, Martin Vodlan, Robert Šporar, Meta Štefula, Franci Pestotnik, Tone Klemenc, Miran Škrtič, Dušan Pristavec.
KICKBOXING
V Ormožu je bilo vroče
Kljub hladnemu vremenu je bilo v soboto, 23. marca, v Ormožu zelo vroče na II. turnirju za državno prvenstvo Slovenije v kickboxingu (WAKO) in sicer v disciplinah point fighting in light contact, še posebej pa v kick lightu, ki je bila letos prvič na sporedu. Tudi tokrat se je zbralo blizu 300 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov, ki so se pomerili
v kickboxing disciplinah, še posebej pa smo videli razburljive in kvalitetne borbe v kick lightu, kjer nastopa vedno več tekmovalcev in je bila konkurenca zelo močna, nastopili so tudi nekateri nosilci medalj iz zadnjih EP in SP.
Tekmovalci Kluba borilnih veščin Domžale so ponovno pokazali odlično formo in dosegli odlične rezultate:
Teja Mihelčič iz Komende 1.
mesto v treh različnih disciplinah starejših kadetinj do 46 kg in do 50 kg in eno tretje mesto; Hana Mihelčič iz Komende 1. mesto starejše kadetinje do 42 kg; Andrej Repnik iz Kamnika 1. mesto mladinci do 63 kg in 2. mesto do 69 kg; Matej Balantič iz Kamnika 1. mesto člani do 84 kg; Marjan Bolhar z Doba 1. mesto člani do 79 kg; Jan Kresnik iz Ihana 3. mesto mlajši kadeti do 37 kg; Blaž Leben iz Ljubljane 3. mesto člani nad 94 kg; Jaka Selan Vidergar iz Domžal 5.-8.
mesto mlajši kadeti nad 47 kg.
To soboto, 6. aprila, je pred nami Državno boks prvenstvo 2013 za kadete in mladince v Slovenski Bistrici, 13. aprila pa zadnja tekma za državno prvenstvo 2013 v kickboxing športu disciplina Kick light, light contact, K1-rul-les v Novi Go-
Balvanski tekmi iRCC ter Zahodna liga
V nedeljo, 3. marca, je v Radovljici potekala tekma za pokal regij iRCC. Gre za medregionalni tip tekmovanja (regija Alpe Adria), ki poteka poleg Slovenije še v Avstriji, Italiji in Hrvaški. Tekmovanja se je udeležilo kar 192 tekmovalcev iz sedmih evropskih držav, plezalo se je balvane. Tekme se je udeležilo tudi 14 mladih plezalcev iz ŠPO Kamnik. Dominika Kodra je v kategoriji 2003/2004 dosegla 1. mesto, Aljaž Resnik je priplezal na 3. mesto v starostni skupini 2001/2002, prav tako je 3. mesto osvojil tudi Žan Auersperger v skupini 2004/2006. Med deseterico najboljših sta se uvrstila tudi Aljaž Pibernik s 6. mestom v najstarejši kategoriji (1994/1997) ter Peter Jereb, ki je v isti kategoriji priplezal na 9. mesto.
Teden dni kasneje, 9. marca, je prav tako v Radovljici potekala balvanska tekma Zahodne lige. Tekme v Radovljici se je udeležilo 33 kamniških plezalcev, ki so zopet dosegli odlične rezultate: mlajši cicibani: Žan Auersperger 2. mesto, Timotej Romšak 6. mesto; starejše cicibanke: Dominika Kodra 1. mesto; starejši cicibani: Aljaž Resnik 2. mesto; mlajše deklice: Ajda Auersperger 5. mesto; starejše deklice: Tina Jereb 2. mesto; kadeti: Marko Blagojevič:
4. meüto Luka podbREŽNIK
Kamniški OBČAN
ŠPORT
5. april 2013 13
1f tabora Calcit "Vodeyballa
Kamničani v boj za prvaka že v nedeljo, Kamničanke prihodnjo soboto
Zaradi nastopa slovenske kadetske reprezentance na EP v Črni gori in Srbiji je v prvi ženski ligi prišlo do tritedenskega premora, zato bodo odbojkarice Calcit Volleyballa, ki so v polfinalu končnice brez težav opravile s Koprčankami, svojo prvo finalno tekmo proti Novi KBM Braniku igrale šele 13. aprila. V polfinalu končnice so bili uspešni tudi kamniški odbojkarji, ki so izločili sosede iz Kranja, že to nedeljo, ob 16. uri, pa jih v prvi finalni tekmi čaka obračun z ACH Volleyjem. Uspehe kamniškega kluba v letošnji sezoni je s prvim mestom v 3. DOL - zahod dopolnila še druga ženska ekipa, ki bo v prihodnji sezoni igrala v drugi ligi.
ACH Volley tudi tokrat favorit, toda ...
»ACH Volley je v finalu še vedno v vlogi favorita. Še vedno gre za ekipo, ki ima v svojih vrstah najboljše igralce v Sloveniji. Še zlasti je njihova prednost na mestu korektorja, močnejši so tudi v bloku in na mestu organizatorja igre, medtem ko smo jim na sprejemu najmanj enakovredni. Ne smemo pozabiti, da sta Jan Planinc in Jan Pokeršnik slovenska repre-zentanta in če bosta to dokazala tudi v finalu, si lahko obetamo tudi kaj več, kot le kakšen osvojen niz,« pred prvo nedeljsko finalno tekmo v dvorani Tivoli razmišlja trener Kamničanov Marko Brumen, ki je zadovoljen s trenutno formo svojih varovancev, čeprav meni, da ima njegova ekipa še rezerve: »Dejstvo je, da igramo bolje, kot smo igrali v modri skupini,
vendar je v naši igri še nekaj rezerve. To še zlasti velja za našo prodornost v napadu, kjer smo še vedno premalo učinkoviti, pogrešam pa tudi bolj napadalen servis. Tema elementoma igre na zadnjih treningih posvečamo največ pozornosti in če nam ju bo uspelo dvigniti na višjo raven, bomo Ljubljančanom lahko konkurenčni. V tej sezoni smo proti njim ob dveh tekmah v srednjeevropski ligi igrali tudi že nekaj prijateljskih tekem, tako da jih dobro poznamo, tako kot tudi dvorano Tivoli, v kateri smo igrali naše tekme v pokalu CEV.«
Za Kamničane bo to šesti finale v zgodovini kluba. Na prvih treh so bili uspešni. Zanimivo, v prvem so premagali Merkur Bled, predhodnika današnjega ACH Volleyja, nato so morali priznati premoč Šoštanja To-polšice in lani ACH Volleyja.
Varovanke Olega Gorbačova po drugo domačo lovoriko
Da odbojkarice Calcit Volleyballa tudi v polfinalu končnice državnega prvenstva ne mislijo ničesar prepustiti naključju, se je potrdilo že na prvi tekmi v Kopru, ko so slavile s 3:0 (16, 17, 18), še bolj prepričljive pa so bile v svoji dvorani, ko so Koprčankam v treh nizih prepustile zgolj 44 točk.
»Če na prejšnjih tekmah v modri skupini nisem bil najbolj zadovoljen s pristopom k igri, moram tokrat svoje varovanke pohvaliti. Obe polfinalni tekmi so odigrale resno, na vso moč in temu primeren je tudi izid. Uvrstitev v finale končnice smo pričakovali, vseeno pa je to velik uspeh, saj bomo še četrtič zapored igrali v finalu končnice državnega prvenstva,« je bil z razpletom polfinalnih obračunov s Koprčankami zadovoljen trener Kamničank Oleg Gorbačov.
Še četrtič se bodo Kamničanke v finalu končnice pomerile z Mariborčankami, proti katerim so v letošnji sezoni igrale že štiri tekme in v treh zmagale, tudi v finalu Pokala Slovenije, medtem ko so v polfinalu srednjeevropske lige slavile aktualne slovenske prvakinje. OK Calcit Volleyball bo za tekme v Mariboru organiziral prevoz. Tistim, ki bi se želeli udeležiti tekem v mariborski dvorani Lukna, priporočamo, da v prihodnjih dneh spremljajo klubsko spletno stran http://demo.okkamnik-klub.si/, kjer bodo na voljo vse informacije.
Druga ženska ekipa Calcita v 2. DOL
Pravi podvig je v 3. DOL-zahod uspel drugi ekipi Calcit Volleyballa pod vodstvom Francija Obolnarja, ki je pred tremi leti s prvo ekipo osvojil tudi naslov slovenskih državnih prvakinj. Po osvojeni točki v Žirovnici
Odprto prvenstvo občine Kamnik v namiznem tenisu
Nejc Erjavec - princ bele žogice
V počastitev občinskega praznika smo člani NTK Kamnik 24. marca pripravili vrhunski namiznoteniški dogodek - Odprto občinsko prvenstvo v OŠ Marije Vere. 54 igralk in igralcev iz različnih krajev Slovenije je uprizorilo kvalitetno, borbeno in športno tekmovanje. Igrali smo v štirih kategorijah: ženske in mladi, moški do 40 let, moški med 40 in 60 let ter moški nad 60 let. O
kvaliteti priča udeležba kar treh državnih prvakov in petih najboljših na slovenski jakostni lestvici. Namiznoteniški rek pravi: »Lahko si prvi v Sloveniji, toda v Kamniku ne«, in glej ga zlom-ka, rek popolnoma drži. Za to je zaslužen mladi Kamničan Nejc Erjavec. Pred njegovimi močnimi »spini« so bili nemočni vsi starejši igralci, vključno z državnimi prvaki. V svoji kategoriji si je priboril prvo mesto z dokaj lahko finalno zmago proti starejšemu bratu Žigi, lanskemu občinskemu
prvaku. V super finalnem dvoboju mu ni bil kos niti Domžal-čan Strnišnik Franci, uveljavljen igralec in zmagovalec mnogih turnirjev po Sloveniji in tujini. Nejc je po podelitvi pokalov in kolajn nasmejano povedal: »Živim v Podgorju in obiskujem 8. razred OŠ Toma Brejca. Od drugega razreda treniram v namiznoteniški sekciji ŠD Partizan Mengeš. Klub tekmuje v prvi slovenski ligi in ima izvrstne trenerje. Vadim vsak dan po dve uri, ob sobotah pa imamo tekmovanja. Ključ za uspeh pri namiznem tenisu je enak, kot za uspeh v šoli: vadba in učenje. Več ur vadbe daje boljše rezultate. Pogoj je, da imaš malce talenta in veliko veselja ob vadbi. Potem je vse lahko in rezultati kar sami pridejo«. Od kamniških igralcev so kolajne osvojili še: Grom Darja in Erjavec Žiga srebro, Horvat Edvard bron in Jokic Dejan zlato v tolažilni skupini. Nejcu čestitamo, mlade talente pa vabimo, da se začnejo ukvarjati
z namiznim tenisom v NTK Kamnik. Treningi so ob sredah od 18. do 19. ure in ob nedeljah od 17. do 18. ure v OŠ Marije Vere.
General Rudolf Maister bi bil zagotovo ponosen na našo bor-
Planica, Planica, skakalna kraljica...
V dolini pod Poncami se je tudi letos tradicionalno odvijal zaključek Svetovnega pokala v smučarskih skokih. Slovenska športna in družabna meka je ponovno sprejela več kot 50.000 navdušencev, ki so zavzeto bodrili naše orle. In glede na dosežene rezultate slovenskih skakalcev, ki so še enkrat potrdili odličnost letošnje sezone, verjetno nihče ni obžaloval preživetih trenutkov pod letalnico bratov Gorišek.
v 20. krogu so na svoji zadnji domači tekmi državnega prvenstva s 3:0 premagale tretjo ekipo Luke Kopra, za končno potrditev napredovanja v drugo ligo pa so potrebovale še zmago v Škofji Loki s 3:1. »Naša ekipa v svojih vrstah nima izkušenih igralk, vendar je na pravi poti. Želim si, da bi se vsaj malo okrepili, vendar z mladimi igralkami, ki bi v prihodnosti lahko nastopile v prvi ekipi,« je po velikem uspehu svojih varovank povedal Franci Obolnar.
Z manj uspeha je tekmovanje v 3. DOL - zahod končala druga moška ekipa pod vodstvom Grega Hribarja, sicer tudi predsednika kluba in trenerja, ki je na začetku tega tisočletja s prvo moško ekipo trikrat zapored osvojil naslov državnega prvaka. Mladi Kamničani so sezono končali z dvema minimalnima porazoma. Najprej so v Stranjah morali priznati premoč Ljubljani Volleyju, nato pa v Kranju še drugi ekipi Astec Triglava. S 25. točkami so tekmovanje končali na sedmem mestu, žal pa so v drugem delu sezone imeli veliko težav s poškodbami, sicer bi bili zagotovo dve ali tri mesta višje uvrščeni.
Starejše deklice blizu polfinalnega turnirja
V mlajših kategorijah so bile predzadnjo marčevsko nedeljo uspešne starejše deklice Calcita I, ki so na turnirju v Stranjah z 2:0 premagale Kočevje in Hit Novo Gorico. Trenutno so na drugem mestu v svoji skupini in imajo vse možnosti, da se uvrstijo na polfinalni turnir. Druga ekipa starejših deklic, ki igra v B ligi, je v skupini B na četrtem mestu, na zadnjem turnirju na OŠ Kolezija v Ljubljani pa je obe tekmi proti prvi in drugi ekipi Ljubljane Volleyballa izgubila z 0:2.
Ekipe Calcit Volleyballa so bile uspešne tudi v kategoriji male odbojke. Prva ekipa Calcita v mali odbojki je osvojila prvo mesto po zmagi nad ACH Bledom in ATK Grosupljem in se že uvrstila na polfinalni turnir. Žal bo brez njega ostala druga ekipa, ki jo vodi Željana Blagojevič. Njene varovanke so v petem krogu repasaža morale priznati premoč Ankarančank in vrstnic iz Kranja, tako da bodo tekmovanje v mali odbojki nadaljevali na turnirjih za mesta. Kar ni uspelo drugi ekipi deklic v mali odbojki, je uspelo prvi ekipi dečkov, ki so se v polfinale prebili skozi repasaž. Na turnirju četrtega kroga repasaža so premagali Hoče in Go Volley.
MIHA ŠTAMCAR
NAPOVEDNIK TEKEM
FINALE KONČNICE V 1. DOL ZA MOŠKE
Prva tekma, 7. april: ACH Volley - CALCIT VOLLEYBALL (dvorana Tivoli, 16.00).
Druga tekma, 11. april: CALCIT VOLLEYBALL - ACH Volley (ŠD Kamnik, 18.30).
Tretja tekma, 14. april: ACH Volley - CALCIT VOLLEYBALL (dvorana Tivoli, 17.00).
Morebitna četrta tekma, 16. april: CALCIT VOLLEYBALL - ACH Volley (ŠD Kamnik, 17.00).
Morebitna peta tekma, 20. april: ACH Volley - CALCIT VOLLEYBALL (dvorana Tivoli, 17.00).
FINALE KONČNICE V 1. DOL ZA ŽENSKE
Prva tekma, 13. april: CALCIT VOLLEYBALL - Nova KBM Branik (ŠD Kamnik, 20.00).
Druga tekma, 18. april: Nova KBM Branik - CALCIT VOLLEYBALL (dvorana Lukna, 17.00).
Tretja tekma, 21. april: CALCIT VOLLEYBALL - Nova KBM Branik (ŠD Kamnik, 18.00).
Morebitna četrta tekma, 25. april: Nova KBM Branik - CALCIT VOLLEYBALL (dvorana Lukna, 18.30).
Morebitna peta tekma, 28. april: CALCIT VOLLEYBALL - Nova KBM Branik (ŠD Kamnik, 17.00).
Kamničana Matjaža Pungertarja smo glasno spodbujali, ko se je pogumno spustil po planiški velikanki.
benost, zagnanost, tekmovalnost in nenazadnje na zaigrano himno. V spomin na našega generala in pesnika pripravljamo še občinsko tekmovanje za občane naše občine 14. aprila s pričetkom ob 17. uri v OŠ Marije Vere. Prijazno vabljeni vsi ljubitelji bele žogice.
TJAŠA ŽIBERT
Najboljši trije v kategoriji do 40 let: Ana, Žiga in Nejc.
Najmlajši skakalci SK Mengeš pod planiško velikanko. Foto: Čarli.
Tako kot mnogi, smo tudi člani Smučarsko skakalnega kluba Mengeš
romali na ogled tekem; posamično, v manjših skupinah ali organizirano z avtobusom. Brez množične udeležbe sovaščanov Kamničana Matjaža Pungertarja nikakor ne bi uspeli zapolniti vseh sedežev avtobusa. Toda vaščani Vrhpolja in okolice tudi tokrat niso »zatajili«. V dolini skakalnic smo se hitro našli med seboj, prepoznavni z enotnimi kapami. .
Kljub temu, da je »Pungi« po četrtkovih kvalifikacijah, ko se je s 195,5 metri uvrstil na posamično tekmo, v neugodnih vetrovnih razmerah odskakal le eno serijo na petkovi tekmi, to ni pokvarilo vzdušja. Tri posamične uvrstitve na podij za zmagovalce, fenomenal-na sobotna ekipna zmaga razigranih slovenskih letalcev in pretežno sončna Planica z obilno snežne odeje so razlogi, ki zagotovo nikogar od navijačev in privržencev skakalnega športa niso pustili ravnodušnega in nezadovoljnega. S prikazanim rezultatskim nivojem v Planici in celotni zimi se je povišal nivo pričakovanj za prihodnjo, olimpijsko sezono.
Vsem skakalcem želimo odlične priprave skozi poletni ciklus in absolutni izostanek morebitnih poškodb. Med A reprezentanti se tudi v naslednji sezoni upravičeno nadejamo prostega mesta za Pungija. Upamo, da bo izkoristil svoje odlične predispozicije ter uspel realizirati rezultatsko ekspanzijo v svetovni vrh.
Čeprav planiški konec tedna v skakalnem športu pomeni tudi konec zime, letos temu očitno ni tako. Zima se noče posloviti. Morda so »ajevci« ravno zato, sicer že tradicionalno, tudi tokrat svoj oddih pretežno poiskali v toplih krajih, v Mengšu pa smo skakalcem namenili zgolj dvotedenski absolutni premor. In potem - z novim elanom, veseljem in zanesenjaštvom naprej v višine in daljave.
M. Š.
Novice izpod košarkarskih košev Calcit Basketball
V soboto, 30. marca, se je v zgodnjih popoldanskih urah članska ekipa Calcit Basketball srečala z drugo uvrščeno na lestvici 3. SKL . ekipo Luxuris iz Celja. Za domače je bil začetek tekme sila obetaven. Odlična obramba je pripomogla k hitrim protinapadom in začetno vodstvo z 10:2 je prisililo gostujočega trenerja, da je moral zahtevati prvo minuto odmora. Tudi po odmoru so domači igralci z borbeno igro držali korak s favorizirano ekipo iz Celja.
Ob koncu prvega polčasa pa so prišle črne minute košarkarjev Calcit Basketballa. Slabo izvajanje prostih metov in nekaj zgrešenih trojk je pripomoglo k prvemu vodstvu gostujoče ekipe. Črne minute so se nadaljevale tudi v začetku drugega polčasa. Nekaj čudnih sodniških odločitev in tehnični napaki domačega trenerja so pripomogli k delnemu rezultatu 41 8 za Celjane. Tako je bila tekma odločena že pred zadnjo četrtino, v kateri so se domači nekoliko zbrali in zmanjšali zaostanek. Končni izid tekme je bil 61:85.
Do konca sezone košarkarje Calcit Basketball čakata še dve tekmi. 6. aprila bodo igrali v gosteh proti ekipi Vrani z Vranskega, nato pa na zadnji tekmi 13. aprila v Kamniku pričakujejo ekipo Primafoto iz Slovenj Gradca.
Bolje pa kaže našim mlajšim selekcijam. V soboto, 30. marca, so pionirji U-14 v kamniški hali pričakali ekipo Heliosa(B) iz Domžal. Že v začetku tekme se je pokazalo, da so Kamničani premočni, saj so povedli kar z 20:2. Domači trener Sebastjan Žnidaršič je kmalu na klop poklical svoje najboljše igralce in dal priložnost tistim, ki običajno igrajo nekoliko manj. Tako se je gostujoča ekipa nekoliko približala in ob polčasu sta bili ekipi dokaj izenačeni. Nato pa so v tretji in zadnji četrtini domači stvari postavili na pravo mesto in tekmo dobili z rezultatom 81:61.
Prav tako so se z ekipama iz Domžal srečali pionirji U-12. Najprej so v prvi tekmi premagali ekipo Lastovk z rezultatom 39:32, v drugi tekmi pa še ekipo Heliosa(B) z rezultatom 39:36. Čeprav so na tej tekmi Dom-žalčani vodili že za 13 točk, se fantje Calcita Basketball niso predali in se na koncu veselili zmage.
Svoj prispevek k zmagam je pristavila tudi ekipa mladincev. V nenavadni tekmi, kjer je gostujoči trener ob hitrem vodstvu domačih naročil svojim igralcem, naj namerno delajo prekrške, se je tekma končala že v tretji četrtini, ko so gostje ostali samo z enim igralcem na igrišču. Obveljal pa je rezultat ob prekinitvi 70:22 za košarkarje Calcit Basketball.
Ob koncu sezone vas vabimo, da v čim večjem številu spodbujate kamniške košarkarje k novim zmagam.
ROBERT PROSEN
Mobilna enota DORA z mamografskimi pregledi ponovno v Kamniku
Mobilna enota državnega presejal-nega programa za raka dojk DORA je v Kamniku prvič delovala pred dvema letoma. V ponedeljek, 8. aprila, bo ponovno odprla svoja vrata v Kamniku vsem ženskam med 50. in 69. letom, ki bodo vabljene ali se same naročile na slikanje dojk (presejalna mamografija). Mobilna enota DORA je že postavljena na ploščadi ob Domu kulture Kamnik, kjer bo predvidoma delovala do novembra.
»Program DORA se počasi, a vztrajno širi po Sloveniji in beleži dobre rezultate. Z rezultati smo zadovoljni, saj je pogoj za uspešnost programa več kot 70-odstotna odzivnost žensk, in si takšnega odziva želimo tudi pri nadaljnjem širjenju programa po Sloveniji,« je povedal mag. Maksimiljan Kadivec, vodja programa DORA.
DORA je državni program presejanja za raka dojk, ki omogoča ženskam med 50. in 69. letom slikanje dojk z mamografijo na vsaki dve leti, in sicer z vnaprejšnjim vabljenjem. V tem obdobju je največja verjetnost, da ženske zbolijo za rakom dojk, presejalna mamografija pa je pomembna, saj je z njo mogoče odkriti bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi jih lahko ženska zatipala pri samopregledovanju ali njen zdravnik pri kliničnem pregledu.
Cilj programa DORA je v presejani populaciji zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov. Pogoj za uspešnost programa je, da se vabilu na mamografski pregled odzove vsaj 70 odstotkov žensk. Sodelovanje žensk v organiziranem državnem presejalnem programu za raka dojk DORA je v njihovem interesu, saj jim zagotavlja večjo kakovost kot dosedanje presejanje v diagnostičnem sistemu. Zato strokovnjaki Onkološkega inštituta priporočajo, da se ženske odzovejo vabilu na pregled in se s tem vključijo v program DORA.
Ženske, ki ustrezajo merilom za udeležbo v programu DORA, bodo z Onkološkega inštituta Ljubljana prejele pisno vabilo, na katerem bosta že določena datum in ura pregleda. V program pa se lahko naročijo tudi same in pokličejo brezplačno telefonsko številko 080 27 28 vsak dan od 9. do 12. ure ali pišejo na elektronski naslov: dora@onko-i.si. Za dodatne informacije lahko pokličejo tudi v sprejemno pisarno presejal-no-diagnostičnega centra na OI na telefonsko številko: 01 5879-875. Za sodelovanje v programu DORA ni potrebna napotnica zdravnika.
REDNI LETNI OBČNI ZBOR »TD GORA SV. MIKLAVŽ«
Jubilejno deseto leto
V nedeljo, 17. marca, je na Gori v mežnariji potekal deseti redni občni zbor TD Gora sv. Miklavž. Društvo je bilo v preteklem letu zelo aktivno. Upravni odbor društva se je lani sestal kar šestkrat. Najbolj smo bili veseli dograditve in opreme brunarice na Gori, pohodniška sekcija je organizirala več daljših pohodov, člani društva pa smo bili aktivni tudi pri pripravi raznih prireditev, ki so potekala čez vse leto.
Predsednik TD Jože Korošec je med drugim izrazil veselje, da se je društvo v preteklem letu večkrat predstavilo na različnih sejmih, med drugim tudi na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani. Aktivno je sodelovalo in se vključevalo v programe z drugimi društvi, sprejeli in vodili smo več skupin po Gori z razlago zgodovine objektov in razglednih točk.
Jože Korošec se je zahvalil članom društva za res aktivno in požrtvovalno sodelovanje v delovnih akcijah, prireditvah, kulturnih programih, predstavitvah na sejmih, dežurstvih na Gori, pohodih in izletih. Sprejeti so bili štirje novi člani, tako da društvo šteje 75 članov. Letošnje leto je za društvo jubilejno, deseto leto, zato bo praznično skozi vse leto, člani društva pravijo, da ga bodo zaključili s piknikom.
Letošnje aktivnosti so se pričele z udeležbo na velikonočnem sejmu v Snoviku. Tudi sobotna in nedeljska dežurstva na Gori se pričnejo prvi vikend po občnem zboru in tako je vse od 24. marca do Miklavževe nedelje od 14. ure pa do mraka.
ŠTEFKA LEGEDIČ
Za bister um - SUDOKU
Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9.
6						2		
	1						7	9
			7	5				
9			8			6		
					9	1	8	3
			6		7	5		
5	6	7			8		3	
4			9		5			
								4
Odprtje razstave »Kamnik v obdobju 1941-1945, ukradeni otroci, izgnanci«
Oh, kako je dolga pot, iz tujine pa do doma, žica gosta je tako, da ne morem skozi njo, na to dolgo, dolgo pot.
Himna izgnancev ljudskih pevk Predic je 28. marca v Domu kulture Kamnik ob odprtju priložnostne razstave o Kamniku v obdobju 1941-1945 o ukradenih otrocih in izgnancih obudila spomine na trpljenje ukradenih otrok in izgnanih med drugo svetovno vojno. Orosila so se očesa številnih obiskovalcev slovesnosti in čutiti je bilo s čustvi nabito preddverje kulturnega doma. Izgnanci, njihovi svojci in drugi so z zanimanjem prisluhnili izbranim besedam govorcev.
Kamniški župan Marjan Ša-rec je v govoru med drugim poudaril, naj bo razstava v spomin in opomin vsem, da se takšne grozote ne bi več zgodile. Mag. Zora Torkar, direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, je spregovorila o delu razstave Izgnani z domov (1941-1945), ki predstavlja vsakdanje življenjske zgodbe posameznikov, družin, vasi, ki so bili v času druge sve-
tovne vojne izgnani daleč od svojih domov.
Marija Golob je spregovorila o preostalem delu razstave, ki so jo poleg nje s pomočjo dokumentov iz lastnih zbirk pripravili še drugi člani Društva izgnancev Slovenije, Krajevne organizacije Kamnik (DIS KO Kamnik), in sicer Slavka Završnik, Valentin Primc in Jakob Bezovšek. Spregovorila je še o lastnih izkušnjah v izgnanstvu, o terorju ter divjanju okupatorja na našem ozemlju in v občini Kamnik. Poudarila je, da je okupator na našem ozemlju izvajal genocidno politiko. Slovenskemu narodu je namenil uničenje. To bi mu tudi uspelo, če ne bi bilo pogumnih ljudi, partizanov in drugih, ki so se uprli, tudi za ceno lastnih življenj.
Pri kulturnem programu je poleg Predic sodeloval še harmoni-
kar Jože Jagodic, prireditev pa je povezoval Goran Završnik. Po odprtju razstave je potekal dobro obiskan zbor članstva DIS KO Kamnik. Za pogostitev so po končanem programu z domačimi jedmi poskrbele ženske iz Društva podeželskih žena Tuhinjske doline.
Na zboru članstva je bil sprejet program, s katerim bodo člani društva izgnancev še naprej
prispevali k ohranjanju zgodovinskih dejstev o dogodkih med drugo svetovno vojno in o genocidu nad Slovenci, ki ga je med drugo svetovno vojno načrtno izvajal okupator. Pa tudi o tistih pogumnih ljudeh, ki so mu te načrte preprečili.
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, predsednica DIS KO Kamnik
V Društvu za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva tudi Kamničani
Konec marca letos je potekal volilni zbor članov Društva za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki ima sedež v Ljubljani. V upravni odbor društva je bil poleg mene izvoljen še častni občan občine Kamnik dr. Aleksander Doplihar. V organih društva sodelujeta še dva Kamničana - Boštjan Pogačar in M°jca Jončeska Malovrh.
Člani upravnega odbora društva smo hkrati še člani vodstva Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva, ki s svojimi cilji in načeli združuje preko 74.000 prebivalcev Slove-
nije. O delu seznanjamo javnost tudi na svoji spletni strani. Prizadevamo si za to, da bi imel vsak državljan Slovenije in tisti, ki dalj časa biva v Sloveniji, dostop do kakovostnega zdravstvenega varstva. Zato smo proti privatizaciji in komercializaciji zdravstva, ki poslabšujeta dostopnost do zdravljenja in kakovost zdravstvenih storitev za večino prebivalcev.
Gibanju za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva gre zahvala, da se v Sloveniji zaradi pohlepa nekaterih, ki tudi delajo v zdravstvu, še ni zgodila privatizacija in komercializacija zdrav-
stva v obsegu, ki bi povzročil razpad javnega zdravstva, kot se je to zgodilo v nekaterih bivših
socialističnih državah. Posledice razpada javnega zdravstvenega sistema so bile v teh državah za zdravje ljudi katastrofalne. mag. Julijana Bizjak Mlakar, predsednica Društva za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva
Programski zbor veteranov vojne za Slovenijo
V začetku marca so imeli veterani vojne za Slovenijo letno programsko konferenco, na kateri so obravnavali poročila o delu in financah v preteklem letu in vodili razpravo o delu v letu 2012. Načrtovane aktvinosti so bile kljub občutno zmanjšanim finančnim prispevkom Občine Kamnik realizirane s pomočjo donatorjev. Predsednik OZVVS je poudaril, da predvidenega programa v letu 2012 ne bi izpe-
ljali brez donatorskih sredstev, največ posluha je imelo podjetje Calcit Kamnik.
V letu 2012 so bile tako realizirane osnovne naloge iz programa: glavni zbor, zbor članov v Komendi, sodelovanje pri izvedbi občinskega praznika in v ta namen organizirano odprto prvenstvo občine Kamnik v streljanju z malokalibrsko puško na strelišču v Špitaliču, sodelovanje pri izvedbi praznovanja
dneva državnosti, obisk OZVVS Ormož, kjer so si ogledali kraje, na katerih je leta 1991 JLA želela s tanki preko Ormoža narediti preboj proti zahodu Slovenije, slovesnost ob odhodu zadnjega vojaka JLA iz Slovenije pri spominskem obeležju v Golicah v Tuhinjski dolini. Člani OZVVS so se z večinoma lastnimi sredstvi enotno opremili z majicami in vetrovkami.
Drugi del poročila je bil namenjen delovanju veteranskih in domoljubnih organizacij v občini Kamnik, kjer ima OZVVS pomembno mesto, saj je pogosto iniciator medsedbojnega sodelovanja. Tako se je na pobudo OZVVS ustanovil Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij občine Kamnik, ki bo skrbel za usklajevanje izvajanja programov in za izpeljavo skupnih akcij.
V razpravi je sodeloval župan občine Kamnik Marjan Šarec, ki je glavni zbor pozdravil in poudaril pomembnost delovanja OZVVS in tudi drugih veteranskih in domoljubnih organizacij. Glede financiranja je izpostavil, da je v letu 2013 za delovanje veteranskih in domoljubnih organizacij namenjenih več sred-
stev kot v letu 2012, da pa se zaveda, da so želje večje. Izpostavil je tudi dobro sodelovanje občine in OZVVS pri organiziranju in izvedbi proslave ob dnevu državnosti, ki je v primerjavi s polpreteklimi proslavami na višjem nivoju.
O načrtovanih dejavnostih v letu 2013 pa je večina razpravljavcev svoje misli posvetila takoimenovani domovinski in državljanski vzgoji, kjer so si bili enotni, da je v vzgojnoizo-braževalnih procesih premalo prisotna oziroma da so v tem segmentu premalo prisotne teme od obdobja generala Maistra, preko upora fašističnim in nacističnim silam in tudi osamosvojitvene vojne v letu 1991. Vsi so bili enotni, da je to potrebno ustrezno prezentirati aktivu ravnateljev. Zvonko Cvek je poudaril, da je ena izmed nalog predsedstva OZVVS, da v okviru Koordinacijskega odbora veteranskih in domoljubnih organizacij sproži postopke za oblikovanje skupne platforme za izvajanje domoljubne in državljanske vzgoje v osnovnih in srednjih šolah, katero predlaga aktivu ravnateljev.
ZC
Za bister um - SUDOKU
Vpišite številke v prazna polja tako, da bodo v vsaki vrstici in vsakem stolpcu, ter v vsakem od devetih kvadratov vse številke od 1 do 9.
			3	9		4		
							5	7
9								
	7					2		
				1			6	
		6	4	8		5		3
			1		8		9	
1	5			3		7		
	4			5				
Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 5- 4. 2013-
ZANIMIVOSTI
5. april 2013 15

SMUČANJE S TOUBKALA
Toubkal (4167 m) je najvišji vrh severnega dela Afrike in leži v JZ delu Maroka, 63 km od Marakeša v gorovju Visoki Atlas. Evropejci so se nanj prvič povzpeli šele leta 1923, domačini pa že veliko prej. Slovenci so ga obiskali že velikokrat, med njimi tudi Kamničani. Tako se je tudi marca povzpelo na vrh sedem Kamničanov (Cene Griljc, Lado Kladnik, Pavel Ocepek, Ivan Resnik, Igor Urankar, Vital Vek, Peter Zarnik) in dva Mengšana (Matjaž Blejc in Miro
Monica med plezanjem v Osrednjem stolpu (Torre Central) Paine v močnem vetru (foto Nastja Davidova).
Sedaj ne trpiš več, naš dragi Vili. Sedaj počivaš, kajne? In bolečine ni več. A svet je mrzel, prazen in pust za nas, odkar
tebe ni več med nami.
ZAHVALA
Ob slovesu našega dragega sina, brata, strica, bratranca in nečaka
VILIJA KERECA
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Hvala, ker ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta GRM, trobentaču in praporščakom ZVVS in DU Kamnik. Zahvaljujemo se tudi osebju ZD Kamnik za vso pomoč.
Žalujoči vsi njegovi
Marec 2013
Utrgal bom cvet na grob ga položil in tiho potožil, da joče srce...
ZAHVALA
V 80. letu je tiho odšla od nas naša draga mama
JOŽEFA BRNOT
roj. Rems iz Kamnika
Radi bi se zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali, ji v težki bolezni stali ob strani in jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za tople besede, stiske rok in vse darove. Hvala g. župniku Antonu Dularju za obisk na domu in opravljen pogrebni obred. Hvala dr. Radonjic Logar in sestri Marini za srčnost in pomoč. Hvala za vso ljubezen, ki jo je mama prejela od vas.
Žalujoči vsi njeni
Marec 2013
Odprto prvenstvo občine Kamnik v streljanju z malokalibrsko puško
V soboto, 23. marca, je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Kamnik-Komenda v počastitev občinskega praznika organiziralo tradicionalno strelsko tekmovanje ekip in posameznikov z malokalibrsko puško.
Povabljene so bile ekipe vseh območnih združenj iz vse Slovenije in preko petdeset posameznikov. Lansko leto je dobila prehodni pokal kamniška ekipa Kamnik 1, ki pa je letos morala priznati premoč strelcem iz Velenja.
Rezultati posamično:
HROVAT MILAN URANIČ RENATO SLATINEK VIKTOR GUČEK DRAGO
VELENJE KAMNIK 1 VELENJE CELJE
VRANKAR ZDRAVKO KAMNIK
99 99 99 99 97
Na vrhuToubkala (foto: Igor Urankar)
Šušteršič), ki so nato odsmučali do okoli 2500 m, dokler je pač bil sneg. Zaradi dobrih vremenskih razmer je večina izkoristila še en lep dan za smučarske vzpone in spuste v grapah in kuloarjih sosednjih štiritisočakov. Lado Kladnik in Ivan Resnik pa sta preplezala približno 1000 m visoko grapo v SZ steni 4002 m visokega vrha Bouguinoussene, 30-40° naklonine in s posameznimi mesti do IV stopnje težavnosti ter po isti smeri tudi sestopila.
MONICA KAMBIČ V PATAGONIJI
22. januarja se je Monica Kambič (AO PD Kamnik) skupaj z Nastjo Davidovo (AO PD Ljubljana-Matica) odpravila v Patagonijo v Južni Ameriki, v skupino Torres del Paine v Čilu, kjer sta nameravali opraviti prvi ženski vzpon v Osrednjem stolpu (2460 m, Central Tower, Torre Central de Paine) po smeri Bonnington-Whillans (VI, 5.11, A1, 700 m) in prvi ženski vzpon v skupini nasploh. Poletu v Calafate v Argentini je sledila vožnja z avtobusom v Puerto Natales v Čilu, kjer sta nakupili hrano, nato pa nadaljevali proti severu v narodni park Torres del Paine. Sledile so priprave na vzpon, vendar je bilo vseskozi tako slabo vreme, da enostavno ni bilo smiselno vstopiti v steno. Šele 3. februarja je bila dobra vremenska napoved in naslednji dan sta vstopili v načrtovano smer. Toda po preple-zanih sedmih raztežajih (od 18) sta
Rezultati ekipno: 1. mesto ekipa OZVVS Velenje, 2. mesto ekipa OZVVS Celje, 3. mesto ekipa SDV KAMNIK I v sestavi Renato Uranič, Janez Volkar in Zdravko Vrankar.
ZC
Na tradicionalnem strelskem tekmovanju z malokalibrsko puško so se pomerile tudi ekipe.
ju zelo močan veter in napredujoče poslabšanje vremena prisila k sestopu. Ker je zmanjkalo časa za čakanje na lepo vreme, sta odpravo 6. februarja končali, vendar z namero, da se še vrneta in opravita začeto delo. Monica je nadaljevala proti severu v mesto Bariloche, kjer je v okoliških hribih splezala lepo število vzponov v bolj sončnih granitnih stenah. Nastja pa je počakala na Tino Di Batista. Odšli sta v skupino Fitz Roya na meji med Argentino in Čilom. Tam sta skupaj opravili več kvalitetnih vzponov, po treh dneh plezanja sta po smeri Afanassieff (30°, 6a+, 1550 m), ki je ena od najdaljših smeri v tem gorskem masivu, 22. februarja stopili na vrh Fitz Roya (3359 m).
MATEJ KLADNIK NA LOFOTIH
Od 28. februarja do 10. marca je Matej Kladnik (AO PD Kamnik) skupaj s Tinetom Cudrom (AO PD Ljubljana-Matica) obiskal Lofote, otočje na severozahodu Norveške. Z letalom sta priletela v Kiruno na Švedskem, nato najela avto in se odpeljala na 450 km oddaljene Lo-fote. Nastanila sta se v Svolv^rju in en dan izkoristila za ogled razmer,
ki niso bile ravno najbolj ugodne, saj so bile temperature pred njunim prihodom relativno visoke in je celo deževalo. 3. marca sta v severni steni Vagakallna (942 m) preplezala smer Mieux vaut tard que Jamais
Matej Kladnik med plezanjem v severni steni Vagakallna (foto: Tine Cuder).
POGREBNIH d
.0.0.
Pogrebne storitve, Dvoije 13,4207 Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
•	PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, «mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini)
•	PRODAJA POGREBNE OPREME
•	SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA
•	NAROČILAPEVCEVINTROBENTE
•	POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA
•	FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
•	OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH
•	IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM
•	UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV
•	VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC
•	PREKOPI
•	NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
•	OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI
•	UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Z mamo otrok je združen z večno popkovino, mama je angel, zaslužen za večno rimo. A sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi.
T. Pavček
ZAHVALA
Tiho se je od nas poslovila naša draga mama
MARICA ZUPIN
roj. Matjašič
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, ji lepšali dneve življenja ter jo pospremili na zadnjo pot. Pogrešali jo bomo.
Vsi njeni: sin Jože z ženo Bredo, vnuk Gregor, vnuk Jure s Kristino in pravnuki Kaja, Tim in Laura ter hči Danica, vnukinja Živa z Gregom.
Marec 2013
\ -
Matej in Tine na vrhu Vagakallna (foto: Matej Kladnik).
z oceno: V/4; M6 dolžine 650 metrov. Po dnevu prisiljenega počitka zaradi slabega vremena sta v Nordfjelletu (528 m) preplezala, po njunih podatkih, prvenstveno smer Funny route in jo ocenila z IV/4+, 450 m. Naslednji dan sta preplezala še 150 m visoki zaledeneli slap, nato sta se odpeljala v dolino Spansdalen, kjer sta 6. marca preplezala še slap Henrikafossen (IV/5+, 300 m).
Bojč
Izmenjajmo si otroška oblačila in igrače!
Aprila praznujemo Dan Zemlje. V počastitev praznika in našega planeta Zavod Grunt poziva »Razmišljajmo drugače!« ter s Heleno Sterle in MC Kotlovnica organizira izmenjavo otroških oblačil in igrač, ki bo potekala po načinu »prinesi eno, zamenjaj za drugo«.
Povabljeni, da prinesete oblačila in igrače, ki jih ne potrebujete več ter jih med seboj izmenjate. Poskrbljeno bo za prijetno vzdušje in ustvarjalne delavnice za otroke, med katerimi si bodo starši lahko privoščili menjavo in sproščen klepet. Akcija bo potekala pred Domom kulture v soboto, 20. aprila, od 9. do 11. ure. V primeru slabega vremena se bomo umaknili v notranjost stavbe. Prisrčno vabljeni!
AKCIJSKAPONUDBA
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE
j
JABOLKA za ozimnico PO UGODNI CENI
JARKICE PRED NESNOSTJO, ENODNEVNI IN KILOGRAMSKI PIŠČANCI
i AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Ose T
tiskarna
SET- Podjetje za usposabljanje invalidov, d.o.o., Vevška c. 52,1260 Ljubljana—Polje
T: 01/587-44-11
F: 01/528-24-74
info@set.si
www.set.si
Pokličite 7x7
(01/ 777-77-77)
Čaka vas prijetno presenečenje: Novi iPad mini
4?
Golf sedme generacije prinaša največji generacijski preskok v zgodovini Golfa. Je bolj izrazit, bolj dinamičen in prostornejši. Nova generacija TDI- in TSI- motorjev je varčnejša in okolju prijaznejša, saj s serijskim sistemom start-stop in regeneracijo zavorne energije porabi kar do 23 % manj goriva. Za vecinformacij obiščite nas salon Avto Lovie. Emisije CO2: 99-120 g/km. Kombinirana poraba goriva: 3,8-5,2 l/100 km.	Da« Auto.
Slika je simbolna. Ugodnosti se med seboj izključujejo.
Samo pri: Avto Lovše, Jarška 11, 1230 Domžale tel.: 01/ 777-77-77, www.aclovse.si
LOVŠE
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah:
SPOMLADANSKI PROGRAM - vse vrste PVC KORIT IN LONČKOV ZA ROŽE, zemljo za presajanje, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje drevja, lesene in alu lestve ... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, su-šilce za perilo, likalne mize, PVC PRTI
KOLESA in še in še ... tudi sukanci, šivanke, elastike.
VELIKA IZBIRA ARANŽIRANIH DARIL!
DARILNI BONI
Delavni čas: od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure!
AKCIJA! ZEMLJA 50 + 5L 6,20 eur
Prebarvajte več.
Novi Jupol Classic vam z izboljšano formulo zagotavlja višjo kakovost in boljšo pokrivnost.
riJUB
IMajfma trcjovina z velifcp pormdloof
Pri nas boste našli vse pripomočke in material za ročna dela:
sukance, šivanke in drug šiviljski pribor
gumbe in zadrge široko ponudbo gobelinov in tapiserij blago za vezenje in prte prejice za kvačkanje in vezenje volne in bombažne preje za pletenje in kvačkanje pletilke in kvačke vseh dimenzij
Obiščite nas ria Glavnem trgu 7 v Kamniku, od ponedeljka do petka od 8h do 12h in od 15h do 19h ter ob sobotah od 8h do 12h http://www.monna-lisa.si/ tel.: 01 83 11 205
kopalke ncmcy
za vse postave
Optika Škcfic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale T: 01 721 40 06
delovni čas: pon.-pet,: 8-12 in 16-18 sobota: 9-12
www.irmi.si ^0
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
SIMfM
Dflmiol» MsttVB 11, 1233 Dcm^lt lel.Ol 724 16 56 Kcnnik Ljubljanska c. 21A fTKOupfca} tel-Ol 831 17 96 www.simax-slo.com
spletna trgovina www.autaengiiieeriiig.sl
AVTO D EU - AVTOM EHAM «A VULKAN HERBTVO
IKJW.flH I b^^HSS
SüCLUO/
Montaža in centriranje pnevmatik!
Kamniški
Občan
^ 01/83 91 311, 041/662 450
Vaš časopis že 52 let
KI sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si
IOGATIN - TRATA
je naravno, s pomembnimi
hranili obogateno, termično obdelano organsko gnojilo za trate
" ŠEi/r ■	■ '■' i*	. . V.Hr- v V-T 1 y \	K--,-
NEVIDNO GNOJENJE - PELETIV BARVI TRAVE ZAVIRA RAST MAHU
ZA RAZKOŠNO TRATO
I-------
KUPON
S tem kuponom, vam pri nakupu 1 15 litrske vreče Bogatin Trata
podarimo 5 litrsko vrečo
X
Kupon je vnočljiv vsak delavni dan od 8-13 v trgovini Jata Emona na Duplici do 31.05.2013
MELODIJA glasbila d.o.o., Trdinov trg 4,1234 Mengeš, Slovenija Tel: 00386/01 723-75-78, Fax: 00386/01 723-75-81, www.melodija.si, info@melodija.si