Številka stane 2 kroni.
listu : Celo leto 55 din., pol leta din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije : teto 65 din. kiseraii «£ oznanila se po dogovora; pri večkratnem i ran ju primeren popust UpravnSt*© sprejema naročnino, Inserate in reklamacije. Telefon haterorba» štev. 113
STRAŽA
NEODVISEN POLITIČEN LIST « SLOVENS«) LJUDSKO
gi" icka|B v pondeljek, sredo in M
štvo In upravni*»© je v Marfi) BO cesta ste». i. Z uredništvom govoriti vsak dan samo od 11. dopoldne. Rokopisi se ne vrač Nezaprte reklamacije so poštnine prt Telefon interurban štev. 113.
66. fttev.
aaaupitoox», «a®»«* Ö» junija, isa».
Letnik XI¥.
Militarizem.
Pred kratkem smo pokazali številno moč SHS vojske, danes pa sledijo stroški.
Pri velikem številu visokih šarž stanejo oficirji in vojaški uradniki državo dobrih 380 milijonov kron. To je takozvano ukazno osobje — stalno nameščeno z uka-zi, — vojno ministrstvo pa še ima in plačuje 3500 raznih diurnistov, pomožnih uradnikov, mojstrov-profe-sijonistov, raznih slug, strežajev, pisarjev, risarjev itd., ki stanejo državo do 56 milijonov, opravljajo pa dela, ki lii jih pravi vojaki med aktivno službo lahko izvrševali. saj pridejo v vojaško službo vse mogoče profesije, ko se stalno drži 180.000 mož pod orožjem.
Za reprezentanco se izdaja raznim komandam in komandantom na leto tri in pol milijona kron, vojaškim zastopnikom ali poverjenikom je določena letna plača na 30.000 dinarjev v zlatu in tako je predstavljal naše «blagostanje« SHS vojaški zastopnik na Dunaja kmalu po preobratu, ko je bila jugokrona z avstrijsko skoro al pari, z mesečno plačo od 2Ö0.000 K. Kako se vjemajo take plače in take reprezentance s toliko naglašano demokracijo in s tako strašno revščino v naših pokrajinah, naj povedo oni, ki so si ta sijaj izmislili in ki vsa strašna bremena nalagajo in dovolju jejo.
Članom komisij za sestavljanje raznih pravil, zakonov in uredb je izdano pol milijona. S tem smo srečno dosegli, kar še ni nikjer na svetu. Oficir ima lepo plačo, igra pa pred državo še posebno ulogo nekakega vojnega žurnalista in dobiva zato posebne nagrade.
Za potnine, prevoz in selitve je razmetano po proračunu za lani — 90, letos pa kar 128 milijonov kron. To je že višek nereda in potrate, nikdo ne ostane na svojem mestu, vse se seli, potuje ter izrablja situacijo, da pobaše lepe doklade in posebne prispevke. V «Vojnem listu« so sami razporedi — premestitve — enim v profit, drugim pa v škodo. Imamo čete, ki na leto po desetkrat menjajo svoja poveljstva in poveljnike. Pri tem seveda nima nikdo interesa za red in za delo.
V	zaupne svrhe, io je za špijonažo in za konfidente so izdali 300.000 dinarjev v zlatu in dva milijona diu v srebru. Ali je to za ofenzivno, ali pa samo za defenzivno službo? Bo že menda za ofenzivno, saj je srbski generalštab vzel tudi Wrangela pod roko in SHS vojni minister poroča po dobrem proučevanju o razmerah v romunski vojski.
Nabava hrane za vojaštvo stane eno milijardo K, hrana se seveda kupuje, kadar je najdražja in vojaki — stradajo. Za prehrano živine in za steljo je izdano 196 milijonov kron — vojska ima v staležu 43.000 glav živine.
Za oblačilne potrebe se je potrošilo 1050 milijonov kron, vojaki so pa tako raztrgani, da celo vladni listi v Beogradu z ogorčenostjo poročajo, kako vojaki v «sijajni« prestolici ob dirkah in paradah marširajo z raztrganimi bluzami, da se vidi srajca, po največ pa kar gola koža. Tudi v oblačilnih zadevah vojaška uprava ne pozna organizacije in ekonomije.
Za same avtomobile se izda 40 milijonov kron, ni čuda, saj imajo komande posameznih armij na razpolago po sedem avtomobilov, komande divizij pa po dva. da ne govorimo o kočijah, ki se menda sploh ne štejejo, in tako se vozari po vseh garnizijah oficirska gospoda s svojim najširšim in tudi zelo dvomljivim — znanstvom na zabave in izlete.
Žandarmerija stane 382 milijonov kron, pogranična trupa pa 227 milijonov.
Mornarica stane 252 milijonov- od tega za brodo-vje — nič in nekaki rodoljubi in patrijoti so se sestali v sestradani Dalmaciji, da za vojne ladje iz naroda iz-tiščijo — dobrovoljne prispevke.
V	proračunu najdemo tudi naknadni kredit za ministrstvo vojne in za žandarmerijo v znesku od 137 milijonov kron.
Brez dnevnic in draginjskih doklad iznaša vojni budžet za leto 1921 nad 4620 milijonov kron. Po budžetu za 1922 iznašajo draginjske doklade 454 milijonov kron in iz tega sledi, da je že proračun za leto 1921 iz našal nad 5 do 6 milijard kron. Za 1922 je izdano za vojsko 5957 milijonov kron — torej okrog 6 milijard, ne vštevši one svole, ki bo vojnemu ministrstvu dodeljena iz proračunskega rezervnega kredita. Za prosveto se izdaje 1840 milijonov kron, torej se daje za vojsko 3.3krat več kot za prosveto in to v državi, ki ima toliko analfabetov, ki nima najprimitivncjših pojmov narod ne higijene itd.
Kako nemarno je sestavljen vojni proračun za leto 1922, se vidi iz nejasne in površne specijalizacije posameznih postavk in ostanek od 3 milijard kron se brez vsega meče v skupno rubriko — «materijalnih izdatkov.«
In nekateri se še čudijo, da pada ugled in krediti •— Že ta silna kasarna, ki toliko požre in predstavlja tako strašne deficite, daje zato dovolj povoda.
Za trgovsko šolo proti — ko-ritarstvu!
1. Pomen trgovske* šole za Maribor.
Maribor je postal kol obmejno mesto z nad 30.000 prebivalci ena najvažnejših ; prometnih izvoznih ter uvoznih točk na severozapadnem delu naše kraljevine. Razven tega pa je Maribor z dobro razvito trgovino in industrijo gospodarsko, kulturno in politično središče Slov. Štajerske.
Ker je torej naš Maribor'ravno v trgovskem oziru tako važna točka, je tudi umevno, da se je morala za-četi naša trgovina preobražavati v smeri mednarodne veletrgovine. Ker pa ni delo v blagovni mednarodni trgovini nič manj komplicirano — zlasti v mednarodnem prometu — kakor n. pr. bančni posel, je jasno, da potrebujemo v to svrho splošno in špecijelno v teoriji ter praksi izobraženih ljudi širokega obzorja. Radi lega se naše trgovstvo kmalu po preobratu ni moglo več omejevati na konservativno trgovsko izobrazbo izza predvojnih časov, ampak je moralo zahtevati uvedbo trgovskega strokovnega šolstva.
Javnost se je torej zavedala važnosti trgovskega strokovnega šolstva in je bila v letu 1919-20 v Mariboru ustanovljena prepotrebna trgovska šola, ki je imela takoj v ustanovnem letu 60 učenk in učencev. V drugem šolskem letu (1920-21) 134 obiskovalcev, v tretjem, to je tekočem šolskem letu (1921-22) pa 135. V tekočem šolskem letu se je priglasilo za mariborsko trgovsko šolo nad 200 učenk ter učencev ,a jih je moralo ravnateljstvo odpustili nad 70 radi demokratsko koritarskih intrig, h katerim se še povrnemo v članku.
Nobeden resno misleč ne bo tajil, da ne bi bila trgovska šola v Mariboru nad vse potrebna, ker naša domača trgovska podjetja so se morala pred ustanovitvijo mariborske trgovske šole obračati za samostojno koncesijonalno delo sposobne moči v inozemstvo, kar pa odslej ne bo več potrebno, ker se naša trgovska šola v Mariboru lepo razvija in pod sedanjim vodstvom tudi nad vse hvalevredno napreduje.
2.	Za trgovsko šolo proti JDS koritarjem.
Vsa širša javnost uvideva neizogibno potrebo trgov ske šole v Mariboru; le mladoliberalna klika je v tem oziru druzega -— koritarskega mnenja. Lansko leto «znani« demokrat in profesor Voglar ni dobil mandata pri volitvah, a navadno profesorsko mesto je bilo zanj nekaj preveč malenkostnega. Da dobi gospod Voglar mesto narodnega poslanca po časti enakovredno korito, so ga njegovi politični prijatelji napravili ravnateljem nepotrebnega ženskega učiteljišča, ki je nastanjeno v istih prostorih, kot trgovska šola. Gospod Voglar je vodil do letos dva letnika državnega ženskega učiteljišča, a za prihodnje bi rad zavod razširil na štiri letnike v istem poslopju kot je trgovska šola, ki je že v tekočem šolskem letu morala odpustiti 70 učencev radi pomanjkanja protstorov in radi Voglarjevega korita. Zadeva trgovske šole in Voglarjevega učiteljišča je prišla pred sejo mariborskega magistrata, ki se je odločil za trgov sko šolo, a Voglarja z njegovim zavodom vred pa prepustil prosvetnemu ministru Pribičeviču, naj mu on postavi z državnim denarjem poslopje za žensko univerzo. Mariborska občina, katere last je poslopje trgovske šole, je odločno na strani trgovstva in ne Voglarje-ve klike.
Da pa ne bo kedo mislil, da smo preveč pristranski in precenjujemo vrednost mariborske trgovske šole na-pram Voglarjevemu koritarskemu zavodu, hočemo podati kratko statistiko izobraževališč za učiteljice v Sloveniji;
I.	L j u b 1 j a n a ; 1. Državno žensko učitel jišče. 2. Zasebno žensko učiteljišče pri Uršulinkah. 3. Pedagoški tečaj na mestnem dekliškem liceju.
II.	Škof ja Loka: 4. Zasebno žensko učiteljišče j pri Uršulinkah.
III.	Maribor: 5. Državno žensko učiteljišče (Vo- J glarjev zavod). 6. Zasebno žensko učiteljišče pri šolskih sestrah.
Moških učiteljišč je dvoje: 1. Državno moško učiteljišče v Ljubljani in 2. Državno moško učiteljišče v Mariboru.
Ljudskih šol imamo v Sloveniji 828 z okroglo 3000 razredi.
Meščanskih šol je v Sloveniji 23 javnih in šest i zasebnih.
Število učiteljskih moči, zaposlenih na meščanskih šolah v Sloveniji, znaša okrog 3.300.
Iz navedenega sledi, da potrebujemo vsako leto na j več 60 nanovo absolviranih učiteljic. Kakor pa sedaj stvari stoje, bo absolviralo samo v Mariboru v tekočem in prihodnjem šolskem letti 144 učiteljskih kandidatinj, torej mnogo več, kot jih potrebujemo za celo Slovenijo. Da ne bo število učiteljskih kandidatinj na bivšem Kranjskem manjše, sledi iz dejstva, da imamo tam še enkrat toliko izobraževališč za bodoče učteljice. — Tu- j di je treba pomisliti, da bo treba mnogo mesi ,ki so bila j v zadnjih letih oddana začasno učiteljicam, zasesti zo - j pet z moškimi Učnimi močmi.
Vsak objektiven poznavalec naših šolskih razmetr*; mora priznati, da rabimo med ljudskošolskim učiteljstvom samo moškega naraščaja, nikakor pa ne ženskega. Znano je tudi, da mnogo absolviranih kandidatinj učiteljišč po končanih študijah ne stopi v šolsko službo» ker nočejo iz mest na kmete, ampak gre k bankam, v trgovine itd. Tudi za naše bankirske in trgovske na-stavljence bi bilo boljše, ako bi obiskovale strokovno ■ trgovsko šolo kot pa Voglarjevo učiteljišče.
Iz ravnokar povedanega bo pač vsak trezno misleč Jugoslovan uvidel, da je Mariboru prepotrebna trgovska šola :— a ne Voglarjeva «ženska univerza«. Kar uvidi vsak, tega ne uvidi mladoliberalna klika, kateri, gre le za korita svojim pristašem — pa če tudi so samo Voglarji!
Tolika, da bo javnost informirana, da se zavzemamo za potrebo razmaha trgovske šole, a odklanjamo še poglobitev Voglarjevega korita.
Politični pregled.
KRALJEVINA SHS
Beograd živi pod utisi svečane kraljeve poroke. Narodna skupščina in beograjski občinski svet sta imela pred poroko posvetne slavnostne seje.
Pred poroko sta sprejemala kralj in njegova nevesta na dvoru razne deputacije iz države in poročne darove, nakar so te deputacije defilirale pred mladim parom.
Po vzgledu Beograda so proslavila tudi vsa' ostala mesta naše kraljevine predvečer kraljeve poroke z bakijadami, godbo in posebnimi slavnostnimi priredi Ivami po glediščih. Vršile so se več ali manj vse slovesnosti po onem vzorcu, ki je bil poslan iz Beograda na posamezne pokrajinske vlade, ki so potom osrednjih, navodil organizirale svatbene svečanosti po naših mestih, trgih in nekaj tudi po deželi.
MADŽARSKA.
Madžarska vlada pri vsem terorju, ki ga je izvajala, doživlja velika presenečenja v okrajih, kjer so se volitve izvedle s tajnim.glasovanjem. Gotovo je v
vsem teh okrajih zmagala opozicija. Socijalisti so dobili doslej tl mandatov, računa se pa ,da jih dobijo 20 da 25. Vlada še vedno prikriva prave volilne rezultate.
BOLGARIJA.
V Sofiji se mudi že nekaj dni rusko-sovjetski zastopnik in komunistični organizator Radek. Kot povod njegovega prihoda se navaja udeležba komunističnega kongresa, ki sc začne v Sofiji. Radek se posvetuje z bolgarskim ministrskim predsednikom Stambulijskinr in tem konferencam se pripisuje velika politična važnost.
RUSIJA.
Lenina je centrala Mžnjivih časnikarskih vesti v Parizu in Helsingforu zopet enkrat skoraj popolnoma pokopala, pa se je seveda zopet izkazalo, da mu ni sile in da še dolgo ne bo izpolnil želje raznih, Rusiji sovražnih politikov s svojo smrtjo. — Sovjetska vlada se je sporazumela z ukrajinskim narodnim svetom v Parizu, ki je družil vse ruske emigrante, ki so proti carizmu, ne odobravajo pa sovjetskega režima, dasi ne kujejo nikakih naklepov proti njemu. S tem je dovršena sprava med sovjeti in med vsemi ruskimi begunci, ki hočejo dobro svoji domovini ter niso kot oboroženi banditi v tujih službah.
Beležke.
Čiščenje afer. Štiri leta se že vrsti afero za afero, ko- • rupcija za korupcijo, rop za ropom, ena umazanost hujša.od druge, državna imovina se krade in sedaj proti koncu četrtega leta afer in korupcij, ropov in tatvin, se je ustanovil poseben parlamentarni odbor, da preišče in ugotovi usodo vojnega plena. Mnogo stvari je ostalo od avstrijske, nemške in bolgarske vojske, veliko bogastvo nam je padlo v roke kot vojni plen in danes, ko je vse razmetano, poneverjeno, pokradeno, ko je mu ničija z Bitoljem vred zletela v zrak, ko se svinčena a-fera mladoliberalne klike v Ljubljani pridružuje nepre gledni vrsti drugih afer in ko so se vsi veljaki že obogateli, stopa v akci jo preiskovalni odbor z nenavadnim a-pelom na državljane. Anketa je sestavila apel na vse državljane, ki vedo kaj o usodi vojnega plena, da ta prijavijo nemudoma s svojim polnim podpisom, potem so se pa njeni člani razpršili na vse strani, v vse pokrajine. Pred odhodom svojih članov je odbor še posebej razpravljal o raznih aferah in sklenjeno je bilo, da je afera Jadranske banke in minister Žerjavovo delo — vredno posebne pozornosti. Pozornost in preiskave so si člani ankete, kakor rečeno, razdelili. Mihajlu Popoviču je poverjena preiskava v eksploataciji rudnikov v Bogovini,Ilija Mihajlovič gre v Dubrovnik radi znane milijonske afere, tretji se bo zanimal za vojni plen iz Temešvara, samostojnemu poslancu Ivanu Majceni* je pa prepuščena sodba in «iztraga« vojnega plena v? Sloveniji. Predsednik ankete je demokrat Andjelič in tako si lahko predstavljamo izvide in rezultate te komisije.
Kako odbijamo tujce, kako si sami rušimo ugled.
V	«Slob. Tribuni« se je oglasil češki novinar z opisom, kako je potoval on sam in še drugi ugledni Čehi po naši državi. Ta opis naj bi bil opomin za oblasti, da odpravijo stvari in razmere, ki nas kompromitirajo pred celim svetom. Podobnih opominov je bilo že precej od raznih strani, razmere se pa niso zboljšale in se najbrž tudi ne bodo. Češki novinar je potoval v Dalmacijo z železnico Zagreb—Bakar in tu na izhodu najvažnejše in edine proge, ki veže SHS z morjem, so ti potniki morali poiskati navaden kmetski voz, ker drugih ni, in vozili so se po cesti, katere cestar skozi štiri leta ni niti pogledal. Razpokline, jame in tak prah, da potniki iz-gledajo kot mlinarji, če sploh ne obtičijo ponesrečeni v kaki razpoki. Na bosanski železnici se mora potnik vsak hip legitimirali, v Sarajevu pa legitimacije celo odvzamejo in človek si jih mora drugi dan sam iskati na policiji. Brzovlak Beograd—Zagreb je poln stenic, tudi drugače do skrajnosti onesnažen in sprevodniki sami povedo, da se vagoni sploh ne snažijo, ker s« vedno na poti. Telefonski spoji se navadno sploh ne dočakajo in brzojavi za malo oddaljenost rabijo vsaj co dan, če ne več. Češki narodnjak in turist, ki je sorojake mnogo navduševal za jugoslovanske pokrajine, jevsled neke pomote SHS konzulata v Pragi pri vidiranju potnih listov doživel še to nepriliko, da sc ga ostro oboroženi žandar ji vlačili iz Maribora v Zagreb in iz Zagreba nazaj v Maribor. Mož je imel še hčerko in vnuka s seboj in potovati je moral kot najnevarnejši zločinec. V Zagrebu ga je hotel neki policijski šef že izpustiti, žandar pa je dejal, da ima posebno povelje, — in vlekel ga je nazaj v Maribor. Pod takimi okolnostmi je težko izvesti prijateljske odnošaje in stike, češki prijatelji. ki so take in podobne stvari izkusili,- si bodo drugič dobro premislili vsako agitacijo za obisk naših krajev,
Neznanemu junaku čast — nedolžnemu otroku pa smrt po škandalu in pijanosti državotvorcev. — Militarizem, ki je uničil toliko ljudi, da so nepoznani izkrvaveli, da je veter po celem svetu trosil prah njihovih kosti, da še danes zapuščeni in pozabljeni umirajo na posledicah vojne itd., dela propagando za nova klanja ter postavlja Spomenke neznanim junakom. Tak spomenik je postavljen tudi v Beogradu na Avali, postavlja in proslavlja ga pa ista gospoda, ki je vsled zaniker-nosti uničila na tisoče rekrutov v Albaniji, druge pa sedaj v miru in svobodi ugonablja. O spomeniku na Avali se piše že mesce in mesce, višek časti naj bi bil pa sedaj, ko kralj pred poroko položi venec na novo odkrito spominsko ploščo. To se je tudi izvršilo na eni strani nad vse sijajno, na drugi se je pa končalo s — škandalom. Kakor poroča belgrajsko «Vreme« od dne 2. t. m., je bila okolica okrog ministrov in najvišjih državnih predstavnikov do nezavesti pijana. Posebno so se v prekomernem uživanju alkohola odlikovali policij -ski uradniki in šoferji ministrskih avtomobilov. Prav posebno se ga je gospoda nasekala v času, ko so pričakovali dohoda kralja, ki se je imel pripeljati, da položi venec na grob neznanega junaka. Med tem pa se je pripeljal z avtom pijan policijski uradnik s pijanim šoferjem in naznanil, da kralja k proslavi ne bo. Množi ca se je začela vračati. Pijani šofer s pijanim policijskim uradnikom je z vratolomno brzino zapeljal med otroke, prepevajoč narodne pesmi. Pri tem je povozil Dietnega dečka, ki ga je hipoma oblila kri. Otroci so vekali, kričali, skoz pijano množico se je prerila dečkova mati in vila roke nad umirajočim sinom-edincem.
V	tej zmešnjavi se je nenadoma pripeljal kralj in položil venec na grob. In tako se je slovesnost končala v splošni zmešnjavi z največjim škandalom. Deček je v bolnici umrl . . . Gospoda okrog ministrov in visoki uradniki pa so pijančevali še pozno v noč
Povodom svečanosti in darov ob kraljevi poroki registriramo še nekaj vesti beograjskih listov: «Epoha« piše: Odločeno je, da se kupi za 1,250.000 dinarjev (to je pet milijonov kron) zlata škatlja polna cekinov kot poročni dar. — Med drugim je bil odklonjen predlog, da se nabrana svota razdeli med štiri društva za pomoč dece padlih vojakov. — «Novosti«; Za nabavo avtomobilov N. V. kraljice Marije je odobrilo ministrstvo za javna dela kredit od 1,020.000 dinarjev. — In za poprej nabavljene avtomobile? In za 90 konj? Koliko? — «Novi List« priobčuje: Kakor izvemo, je vorški vojvoda (zastopnik angleškega kralja), svatbeni drug N. V. kralja nabavil 200.000 srebrnih dinarjev, da jih razmeče med množico ob saborni cerkvi. Prešerni izletniki so včasi med cigansko deco metali groše, da se zabavajo, ko se otročad trga in puli, da bi visoka gospoda od naroda pričakovala iste zabave, je pa vendar malo preveč. — Pripomniti še treba, da so prišli ti Srebrnjaki iz temnih kleti SHS Narodne banke in da svatbenega druga taka zabava prav nič ne stane.
Blamaža vnete in pazljive policije. Sarajevska policija se kopiči okrog Pašiča, ki seta po Ilidži. Ko se je pred nekaj dnevi sprehajal Pašič po parku, mu pride nasproti neki star gospod. Šetalca sta se približala na par korakov, ko seže tuji starec v žep. Eden od detektivov, ki so okroževali Pašiča, to vidi ter skoči kakor ris na starega gospoda zgrabeč ga za roko. Roko mu iztrga iz žepa, v njej pa se pokaže mesto bombe — žepna ura. Odlični in pazljivi detektiv bo najbrž odlikovan, Pašič pa pri prihodnji krizi ali vsled kake druge politične potrebe lahko boluje vsled prestanega strahu.
Politična licitacija. Pašič je vsem kolikor toliko uplivnim Turkom po Sarajevu čestital bajram, videti pa ni nobenih političnih uspehov, muslimanska opo-zicijonalna politika postaja vedno ostrejša in tako je ironija-beograjske «Republike« prav umestna: «V drugi polovici junija se vrši v pisarni predsednika vlade SHS javna ofertna licitacija za nabavo nòve politične
skupine, ki bi mesto muslimanov šla v vladni blok. Po pogojih licitacije treba povprašati pri šefu vlade, ali pa pri predsedniku radikalnega in demokratskega klu-
ba.	Oferti naj se pošljejo do 15. junija t. 1. g. Nikoli Pašiču s posebnim označilom, koliko poslušnih in ki-mavih poslancev ima politična skupina in koliko zahteva ministrskih mest in milijonov.«
Brezposelni šovinisti. Proti dalmatinski meji po cestah, ki vodijo v Dalmacijo, so postavljeni obcestni kamni s črkami «B. H. C.«, kar se pravi: bosansko-her-cegovinske ceste. Te črke so zadnji čas padle nekim pametnjakovičem v oči, šovinistična kri jim je močno zavrela, češ, kje je cirilica — in zbobnali so iz vasi nekaj svojih ubogljivih pristašev, sestavili pritožbo in deputacijo radi «zapostavljanja cirilice« ter jo poslali na državno oblast. Uradnik, ki je deputacijo in pritožbo sprejel, je kmalu ugotovil, da je med njo samo eden pismen, drugi pa sami analfabeti inr da ljudi z lepa odpravi, je dejal: «Kaj pa hočete, ljudje božji, črke na kamnih lahko berete tudi v cirilici! Saj je to vendar prava ciriiica, «B. H. C.« se bere takole: vlastništvo naroda srpskoga.« — Tako je bil ta spor rešen na splošno zadovoljstvo. (Hrvat« št. 876.)
Dnevne novice.
Zaupnike naše stranke prosimo, da naj pošljejo Jugoslovanskemu klubu v Beograd pritožbe v davčnih, carinskih, vojaških, uradniških zadevah. Posebno na meji se godijo silovite nečednosti in nasilja. Tak materijal potrebujejo naši poslanci za proračunsko raz- ; pravo, ki se bo vršila v narodni skupščini prihodnje dni
Država zna plačevati. Pa še kako imenitno. Le po- j slušajte! Za 140 ur verouka na 3 km oddaljeni šoli ter 1 za pot tje in nazaj dvakrat tedensko mi je nakazala ce- ! lih 93.65 din. Ali ni to mastna plača? Kdor ne vei-jame, naj zračuni, koliko pride na uro s potnino vred. In potem se še višja šolska oblast norčuje iz katehetov, ko i piše v odloku, v katerem zabranjuje šolarjem nabirati prostovoljne prispevke za zajtrk prvoobhajancev, da pa lahko kateheti, če hočejo, iz svojega oskrbijo topel zajtrk prvoobhajancem. Morda bi zadostovala celoletna plača res za 1 žemljico in žlico mleka vsakemu.
Grozen požar. Iz Borec pri Ljutomeru nam poročajo: 24. maj bo zapisan kot dan nesreče v zgodovini naše vasi. Malima posestnikoma: Trojnarju in Križaniču je neusmiljen požar upepelil vse, kar je bilo gorljivega. Ker ni bilo nikogar doma, je prvemu zgorela tudi vsa živina, drugemu pa le ena svinja. Kmalu bi se požar razširil na sosedna poslopja onkraj ceste, da ni varovalo gosto drevje slamnatih streh pred silovitimi plameni. Tudi požarne brambe, ki so bile hitro na licu mesta, so omejevale grozen požar, ki je kar požiral suho robo. Hvala neutrudnim in požrtvovalnim gasilcem! Škoda je ogromna, pomoč nujno potrebna, ker sta pogorelca revna želarja brez kapitala. Trojnar je bil zavarovan za malenkostno svoto 8000 K, Križanič pa še za manjšo. Ljudje božji, ne odlašajte več niti en dan z zvišanjem zavarovanja!
Posnemanja vredno. Poročilo od Sv. Jurija ob Šč. Dne 29. maja smo spremili vzoren par: Orla Alojza Ajlec in družbenico Miciko Janžek pred poročni oltar. Ženin in nevesta sta se pri tej priliki spomnila društvene knjižnice z lepim darom 234 K. Da bi našla posnemovalcev! Na gostiji je mladenka Anika Plaveč pabra -la 252 kron za Društveni dom. Bog plačaj! Novoporočen cerna kličemo: Na mnoga srečna leta!
Javno vprašanje. Dopis od Sv. Marjete na Dravskem polju. Gospod Josip Jarc ima naenkrat gostilno z javnim napisom in svojim imenom. Vprašamo odločno oblast: Kako pa je ta gospod dobil gostilno, ker občina nič ne ve za to? Postava je, da se pri občinski seji glasuje in se po tem glasovanju odloči, ali prosilec gostilno dobi ali ne. Tu pa se je občino kar ignoriralo. Kako je j vendar to? Prosimo pojasnila.
Dober nasvet. Iz Selnice ob Dravi nam poročajo: Slavna imena selniških lepotic naši Frančki ne dajo miru — tudi ona si hoče slavno ime pridobiti. Že pred časom je zato lovila okoli cerkve dekleta Marijine družbe, sedaj je pa začela loviti otroke Marijinega vrtca. Mi smo dosedaj mislili, da jih lovi zato, da bi napra vila iz njih Sokole in Sokoliče. Toda Frančika je že siva, mogoče je tudi, da se hoče spreobrniti in bo sama vstopila v Marijino družbo, ali bolje, ker je že malo otročja, v Marijin vrtec. Mi pa bi svetovali Franciki, če res hoče slavna postati, naj v družbi z bočko Ratinjo po Boču lovi nezakonske matere in skrbi za bočke nezakonske otroke — zakaj v samostojnem Boču bodo, kakor se nam je v cerkvi povedalo, na enega zakonskega otroka prišli kmalu štirje nezakonski. Tu naj Frančika izobražuje — za Marijno družbo je pa brez nje že dobro preskrbljeno.
Napad na hrvatske Sokole. Hrvati imajo, kakor že znano, svojo posebno sokolsko organizacijo, ker ne mara pristopiti k SHS Sokolu, ki je v službi vladnih strank. Hrvatski Sokol je radi tega proglašen za nekako separatistično ali celo protidržavno ustanovo in ju-gofašisti smatrajo za državotvorno dolžnost, ga napadati in obrekovati. Za Binkošti so Sokoli iz Zagreba in iz drugih mest priredili s svojimi družinami izlet na Plitvička jezera. Vseh izletnikov z ženami in otroci je bilo okrog 500, na cilju svojega izleta se je pa kakih 100 Sokolov in Sokolić odjavilo ter napotilo k jezeru Kozjak, ki je še za tri ure dalje. Na poti je na to skupino navalila oborožena banda od približno 300 jugofa- j šistov, katere so brezvestni straifkarji nabrali ter na j hujskali proti mirnim izletnikom, češ, da hočejo proglasiti «hrvatsko republiko.« Izletniki so bili brez vsakega orožja, napadalci so pa vihteli revolverje in nože ter ranili več mirnih ljudi. Eden od ranjenih se v bolnici bori s smrtjo. Napadeni izletniki so se umikali, kakor je kdo mogel, obvestili So o napadu okrajnega
j predstojnika v Korenicah, la je pa imel samo pet o-I rožnikov na razpolago. Orožniki oborožene tolpe niso j nrogli in tudi niso poskušali razorožiti. Fašisti so več izletnikov tudi popolnoma izropali. Ta dogodek dobro karakterizira današnji režim, ki mirnih in poštenih ljudi ne brani, sebe pa obdaja s tolpo nasilnikov in — divjakov.
Upokojen uradnik umrl od lakote- Anton Sino-bad, 50 letni upokojeni oficijal je živel v Dubrovniku od same pokojnine in državna skrb zanj je bila taka j velika, da je hiral in pojemal od dneva do dneva. Nekoč se je pa le spomnil nanj zdravnik, prenesli so ga v I bolnico, tu so konštatirali, da je prišel tako daleč vsled I pomanjkanja hrane. Ko so mu začeli dajali in vlivati j jedila, jih ni mogel več zavžiti. Umrl je in pokopali a»
I ga brez rakve. Eni pirujejo, grabijo velike zaslužke, j drugi pa umirajo od lakote!
Invalidsko letno zborovanje se je vršilo v nedeljo j v Beogradu. Prišli so delegati iz vseh pokrajin razve» i hrvatskih. Dosedanja uprava in vodstvo je odstavljena, padale so ostre obtožbe in obsodbe vlade in režima io sklenila se je najostrejša odporna akcija proti režimu, ki še ne zmeni za invalidsko vprašanje. Zborovanje se je vršilo popolnoma v duhu naj odločnejšega protesta, bilo je impozantno, državno upravo in oblast je pa zastopala mnogoštevilna in pomnožena policija v uniformi in v civilu.
Dva brzovlaka po dolgem presledku smo dobili s ! 1. junijem t. 1. na koroški progi južne železnice^ Zveza I med Madžarsko in Švico kakor Italijo bo torej zopet upostavljena skoz Maribor in Beljak, oziroma Franzensfeste. Oba sta ponočna. Med Mariborom in Dravogradom se brzovlaka ne ustavita.
Nove lokomotive iz Nemčije. Minister saobraćaja Stande je zahteval na seji ministrskega sveta kredit za nakup novih lokomotiv. Ministrski svet je dovolil, da nabavi železniški minister na račun reparacije iz Nemčije za 52 milijonov dinarjev novih lokomotiv.
Stroji za državno tiskarno. Beograjski «Balkan« poroča, da so neki demokrati, med njimi tudi dr. Krizman, nabavili stare, že nerabne tiskarske stroje v Pešti, minister Pribičevič bo pa oskrbel, da se ta stara ropotija, ki spada samo še med staro železnino, obesi državni tiskarni. Po ročilo o tem je dobil «Balkan« iz Zagreba in ker ni mogel verjeti, se je za celo stvar intenzivno zanimal. In res, stara ropotija je dospela že v Beograd, in te dni se bo montirala mesto dobrih strojev, ki jih je uprava državne tiskar-ne še pred tremi meseci prodala za 100.000 dinarjev. Stari,
! nerabni stroji bodo plačani z 800.000 dinarji, j Dvojni samomor v bližini Zagreba. V Zagrebu in oko-i lici so samomori na dnevnem redu. Te dni sta sklenila iti j v prostovoljno smrt medicinka Olga Mihelič in medicinec FabijanNussenbaum. S fijakerjem sta se peljala skupaj iz-; ven mesta, izstopila in odposlala fijaker ja nazaj. Medicinec je potegnil revolver in ustrelili Olgo v glavo, nakar se je ta zgrudila. Ljubček, misleč, da je njegova najdražja mrtva, je pognal še v sebe dva strela. Drugo jutro so se peljali okoliški seljaki v Zagreb in so našli medicinko v obcestnem jarku in še pri zavesti. Odpeljali so jo v bolnico, kjer je izpoevedala celo zadevo, a ne vzroka samomora. Policija je našla medi cinca mrtvega, a njegova smrtna družica bo najbrže okrevala.
Sin zaklal roditelje. Zadnje dni se je zgodil v Senti strašen zločin. Nekega jutra so našli razmrcvarjenega Jovana Novak, njegovo ženo Verono in vnuka Juliška. Sina zgoraj omenjenih Petra, 28 let starega, ki je tudi prespal! ttsodepolno noč s svojimi starši v isti sobi, so našli samo j v neznatnih ranah. Naenkrat so uvedli preiskavo in sum je padel takoj na sina Petra, ki je bil znan v Senti kot lenuh! in kvartopirc. Vzrok ubojstva roditeljev je bila nasilna prilastitev prihrankov staršev v znesku 1700 dinarjev in treh oralov zemlje.
Mladostni zločinci umorili svojega tovariša. V Šibeniku se je zgodil te dni slučaj, zakaterega se ima šibeniška javnost v prvi vrsti zahvaliti kinematografskim filmom, ki v Šibeniku niso podvrženi cenzuri. Nedavno sp poslali starši svojega desetletnega, sina Nada Jelenkoviča iz Arbanar sa pfi Zadru v Šibenik, da bi se otrok odgojil pri znancih v jugoslovanskem duhu. Deček se je igral dne 24. m. m. ob šibeniški morski obali z drugimi otroci, Od katerih ni bil nobeden star nad 11 let. Tekom igre je prišlo med igro da prepira, otroci so navalili na tujca Jelenkoviča in ga % rokami ter kamenjem tako obdelali, da se je zgrudil v nezavest. Nezavestnega so nato zvalili v morje, kjer je utonil, Deca je skrivnost umora zamolčevala, dokler niso 4! dni po zločinu našli mrtvo truplo in dognali mladostne zločince.
Dvojni uboj. Minuli četrtek se je zgodil v Savskem Mostu žalosten slučaj. Neki Perkan in Miča Praštalo sta živela med seboj v sporu.. Sinovi Mičana so udarili na Perkana in so ga smrtno ranili z noži. Težko ranjen in besen kot ris je iztrgal Perkan revolver in ustrelil štirikrat v Mičo Praštalo, ki se je zgrudil na mestu mrtev. Komisija, ki je prišla na lice uboja, je dognala dvojni uboj. Sinovi Miče sa pod ključem.
Krvna osveta v južnih krajih. V strumiškem srezu v; vasi Čanaklija je bil ubit kmet Asam Ibraimovič. Asant je bil določen, da straži v oni usodepolni noči selo. Kol stražar je hodil celo noč krög sela, a ko je začelo vzhajati solnce, se je ves truden vlegel, da se nekoliko odpočije, ia je zaspal. Kmetje so našli drugi dan na mestu, kjer je zaspal, mrtvega Asama v luži krvi. Asam je bil ustreljen ia revolverja. Preiskava je kmalu izsledila krivce, ki so tudi priznali zločin. Ubijalci Asama so Abdul Alijevič i« njegova dva sinova Ismail in Aguša in rojak ravnokar o-menjenih Džemal Jazevič iz sela Čapaklija. Ti so počakali Asama in ga ustrelili, ker je tudi on ubil pred kratkim časom Abdulo /ega brata in očeta one druge dvojice Alije-viča.
Luksus na rumunski kraljevi jahti «Stefan Cel
Mare.« (Štefan Veliki). Belgrajski «Novi list« je poslal V Turn-Severin svojega posebnega poročevalca z nalogo, da opiše potovanje rumunske kraljeve rodbine Vi Beograd. Prosil je admirala Gayrilescu-a, da mu pokaže kraljevo jahto. Razkošje, ki vlada na kraljevi ladji, opisuje oduševljeni sotrudnik tako-le: «Vsa jahta ^ je silno ra : osno opremljena. O luksusu, ki prevladuje! v njenih kabinah in prostorih, si lahko ustvarijo naši

-čitatelji šele tedaj popolnejšo sliko, če. omenimo, da stane samo posteljnina (rjuhe, odeje itd.) okoli dva milijona francoskih frankov, srebrno in zlato posodje pa pet milijonov francoskih frankov.« Tako razkošje si dovoljuje dinastija reakcijonarne Rumunije v tistem času, ko je. romunski narod do vratu pokopan v bedi in siromaštvu.
Kipar J. Myslbek umrl. Pred par dnevi je umrl v Pragi znameniti češki kipar Jožef Myslbek v starosti 74 let. Med njegova najznamenitejša della se prišteva kip sv. Venčeslava in pa skupina «Udanost in vera.« Pokojni umetnik je bil predstavnik klasične helenske smeri v skulpturni u-aietnosti.
Iz Ptuja.
Poročni dar ptujskega okraja je bil nekaj dni razstavljen v Društvenem domu v prid Proti tuberkulozni ligi, ki se je baje tudi v Ptuju ustanovila. Na lepem podstavku stoji pet sodov različne velikosti v ovalni obliki. Na pročelju ima vsak sod sliko. Največjo sliko, pogled s Haloz na Ptuj je naslikal ptujski slikar Kasimir, ki je izdelal tudi sliko na manjšem sodu, Rogaško Slatino, Jeruzalem, Ormož in Rogatec pa je naslikal učitelj risanja na ptujski realni gimnaziji Jak-hel. Rezbarije na sodih je izvršil mariborski rezbar. Cel osnutek pa je delo dunajskega slikarja Prinza. Pod sodi je ptujski šampanjec iz tovarne Čuček—Hintze. Suho sadje v umetnih košaricah iz pletarske šole v Strnišču stoji na podstavku. Na vogalih pa stoje štiri velike steklenice rogaške slatine. Nagelji v posodah iz brusnega kamenja od Sv. Roka krasijo poročni dar. Na vrhu pa je umetno izdelana haloška vinogradska hiša z vinogradom, delo ruskega inženerja. Sode je napravil ptujski sodar Steudte, Celo delo je lično in dobro učinkuje. Vino so prispevali nekateri vinogradniki ptujskega okraja, med njimi g. Miha Brenčič, Oster-berger ,baje tudi grof Herberstein, Zadravec, štajerska hranilnica in drugi magnatje. Sode, poročni dar, ja odpeljal g. vodja okrajnega glavarstva dr. Pirkmajer, ki se bo udeležil tudi poročnih slavnosti v Beograd.
Naš kralj Aleksander I. bo baje po poroki obiskal okraje,' ki so mu poklonili poročne darove, da se za nje osebno zahvali. Ob tej priliki pride baje tudi v Ptuj, ki se za dostojen sprejem že pripravlja.
«Ptujski list«, demokratsko glasilo naših advokatov je zaspal. Imel je na papirju okoli 1200 naročnikov, ki pa ga niso vsi plačevali. Glavni urednik dr. Gosak bo imel mnogo posla, da bo iztirjal zaostalo naročnino in dolgove na inseratih. Skoda «Ptujskega lista« ni. Sedaj ponujajo naročnikom Špindlerjev «Narodni list«, ki je bolj bojevit, kakor je bilo nedolžno ptujsko glasilo. Če si ga čitak si se spomnil: saj res, to se je pred 14 dnevi tudi zgodilo, kar si pozabil^ se ti je zopet v spominu osvežilo in na ta način je skušal biti «Ptujski list« aktualen. Kakor je blagajnik Hranilnega in posojilnega društva v Narodnem domu imel na razpolago za stranke cele kupe «Ptujskega lista«, tako sedaj dela reklamo z «Narodnim listom«. Pa ne bo nič, g. dr. Jur-tela! Časi narodne sloge in «narodnih« lstov so že dav -mo minuli, sedaj veje po Ptujskem polju, po Halozah in po Slov. goricah drug veter.
Mestni proračun za leto 1922 izkazuje 2,120.000 K primanjkljaja, katerega bodo pokrili s povišanjem doklad. Užitnina na vino se je zvišala od 80 na 260 K pri hektolitru. Zvišale s** nodo tudi doklade na zemljišča, hiše in osebno dohodnino. V finančnem odseku je stavil občinski odbornik Mikuletič predlog, naj se zvišajo doklade na zemljarino, hišno najemninski davek in osebno dohodnino v IV. razredu za 100 odstotkov, v ostalih treh razredih pa za 800 odstotkov. Ali je bil ta predlog Sprejet, ne vemo. Če si v Ptuju hišni posestnik in dobiš 1000 K najemnine, boš plačal od te »najemnine okoli 1060 K občinskih doklad. Srečni hišni posestniki, ki imajo!
Proti protestu, ki je bil sprejet na zadnji občinski seji radi razpusta ljubljanskega občinskega sveta, so glasovali demokratski občinski odborniki. Z glasovi narodnih socijalcev in socijalistov je bil protest sprejet.
Mariborski učiteljiščniki in učiteljiščnice so na-
pravili 29. maja izlet v Ptuj. Izstopili so na hajdinski postaji, si ogledali mitrejo na Hajdinu in na Bregu, katero sta jim razkazala okr. sodnik dr. Travner in konservator Skraber, nato so odšli v Petovijo, tovarno za izdelovanje usnja in so si ogledali obrat. Na to s j jo krenili v mesto, kjer so si ogledali mestni Ferkov muzej iix ptujski grad. Popoldne so nam priredili pod vodstvom prof. Druzoviča v Društvenem domu koncert, ki je bil dobro obiskan.
Premeščen je k okrajnemu glavarstvu v Černomcij tukajšnji okrajni komisar dr. Potočnik.
Prestavljen je bil v Staritrg pri Slov. Gradcu č. g. kaplan Messner, ki si je pridobil kot pridigar in vero-učitelj veliko zaslug. Zato so starši le neradi videli, da se je ta gospod od nas ločil, posebno še vsled tega, ker stojimo pred zaključkom šolskega leta. Ali je bila premestitev tako nujna?
Umrl je sodni nadsvetnik v pok. g. Braček. Služboval je dolga lela v Bosni, stopil v pokoj in je živel kot vpokojenec v Ptuju, kjer je tudi vestno upravljal službo v uradniški nabavljalni zadrugi. Žalibog znanci in somišljeniki niso vedeli, kedaj bo pogreb in se ga niso mogli udeležiti. Rajni je bil sin Slovenskih gori.;, odločen katoličan in pristaš Slovenske ljudske stranke. Naj počiva mirno v domači zemlji.
Protituberkulozna liga se je po vzorcu mariborske lige tudi v Ptuju osnovala. Neki slovenski' list je grajal ,da je okrajni glavar Pirkmajer to društvo osnoval popolnoma na birokratski način in je imel tudi prav. Pogrešamo sodelovanje ljudstva. Če se hočemo boriti proti tej ljudski bolezni, ki je začela razjedati zdravi organizem tudi v ptujskem okraju, moramo najprej odstraniti povzročitelje. Glavni povzročitelj pa je slaba prehrana delavstva in viničarjev, protisanitarne razmere v delavskih stanovanjih in prilika, da uboge pare, ki jih delavec zasluži, znosi v ptujske zganjamo, ki jih je slovenski avtonomistični režim zaprl, centralistični demokratski beograjski pa zopet široko dvoril.
O potrebi protituberkuloznega društva, ki naj pomaga slabotni državni upravi zatirati to zlo, smo si vsi edini. Le način izvedbe grajamo. Delavci v Petoviji zaporedoma začnejo bolehati na jetiki. Zato je jasno, da tam ne morejo vladati zdrave socijalne razmere. Zato sani- j rajte najprej razmere v Petoviji! Statistično je doka- | zano, da v južnih delih naše države jetika veliko boy 1 razsaja, kakor pri nas. Veliko srbohrvatskih vojakov je bolnih na jetiki. Naši fantje služijo pri vojakih večinoma doli. Zato pa je nevarnost velika, da ne bi zanesli kali te zavratne bolezni tudi v svoje rodbine y. Slovenijo. Navedli smo izmed mnogih le nekaj povzročiteljev te bolezni. Zatrite najprej te — potem pa delajte dalje! Naši poslanci Slov. ljudske stranke imajo popolnoma prav, če se borijo za to, da naj služijo slovenski vojaki v domačem kraju. Tudi s higijenič-nega stališča moramo to pozdraviti. Ubijmo tudi kapitalizem, ki izkorišča ljudsko zdravje!
Državna realna gimnzija v tuju. Prijave za sprejemni izpit v 1. razred dne 29. junija od 9. do 11. ure. Zadostuje tudi, ako ravnateljstvo do tega dne dobi po pošti rojstni list in šolsko izpričevalo, ki mora imeti opombo, da je izdana v svrho vstopa v srednjo šolo. Sprejemni izpit dne 30. junija pismeno od 8. do 10. ure, ustno pa popoldne po potrebi. Za začetek šolskega leta 1922—1923 včlja sledeči spored (ki se po morebitnih drugačnih odredbah izpremeni): Dne 11. septembra od 8. ure naprej sprejemni izpiti za 2. in 8. razred, ponavljalni in naknadni izpiti. Dne 12. septembra od 8. ure naprej sprejemni izpiti za 1. razred, od 10. do 11. ure sprejem novih učencev iz drugih zavodov. Dne 13. septembra od 10. do 11. ure sprejem starih učencev. — Ravnateljstvo.
Vlom. Po noči od binkoštne nedelje na binkošten pondeljek so tatje vlomili v Schramkejevo trgovino, odnesli 12 ducatov sukanca in mnogo blaga. Škodo cenijo na 120.000 kron. O vlomu sc širijo po Ptuju razne govorice, da so naložili blago na voz in'ga odpeljali na Breg itd. Straža, ki stoji pri gledališču nič ni opazila. Blago so pobrali tudi iz izložbe — hudomušneži pravijo da zato, ker je blago v izložbah ceneje. — Blago preti j vlomu ni bilo zavarovano.	S
Sokolske maroge iz Črne gore pri Ptuju. Pred kratkim sta se stepla v gostilni Klemenčič na Črni gori znani hujskač medicinec Janko Peče in g. Repa. Bil je to zanimiv prizor. Ubogi Ivko se je kar penil jod jeze, ker ni bil mojster g. Repi, ki je sicer prav težko dihat — je pač starejši člo-
LISTEK.
Gladiatorji.
Druga knjiga. — Anteros.
;I;T
(110. nadaljevanje.)
Tako je delal naklepe in čakal, da Hipija stopi v hišo.
Končno je izginil njegov široki hrbet v vratih in potuhnjeni Grk je pohitel na ulico.
Napeto je gledal po bledi mesečini in iskal temni postavi beguncev. Gibčno in neslišno kakor panter se je plazil v senci hiš do cestnega ogla, koder sta morala priti, ako sta hotela k Tiberu.
Toda zastonj je gledal, kje bi se prikazala orjaška Eskina postava in vitka Židinja. Zastonj je begal sem ter tje kakor pes, ki je izgubil sled, sedaj hiteč naprej zapeljan od kake nejasne sence, pa zopet vračajoč se nazaj v svoji neutrudljivi vztrajnosti in odločnosti.
Ni ju bilo —,
Osramočen se je pozno v noči vrnil v tribunovo par tačo —.
Da bi bil vedel, kako blizu jima je bil —! Na dvajset korakov sta šla mimo njega, on pa ju ni videl!
V prvem zanosu svojega veselja nad rešitvijo je čutila Mi iamna predvsem globoko hvaležnost do Boga. Zvesta hči svojega ljudstva je neoma ji ji vo verovala/da Vsemogočni stalno in neposredno vodi usodo svojih slu-
žabnikov, in novi nauki, ki so že pognali globoke korenine v njenem srcu, so utrdili v njej vero in upanje in ljubezen do Njega, ki skrbi kakor oče za svoje otroke.
In taka čuvstva si poiščejo izhoda v zahvalni molitvi.
Komaj sto torej storila deset korakov po ulici, se je Mariamna ustavila, pogledala Eski v obraz in rekla:
»Poklekniva in zahvaliva Boga za najino rešitev!«
»Ne, vsaj tukaj še ne!« je vzkliknil Britanec. Vkljub njegovi krepki naravi so bili njegovi živci zdelani od preživelih naporov in od skrbi, ki jo je imel za ljubljeno bitje. »Vsak trenutek se utegnejo vrniti! Nisi še na varnem! Ako si preveč trudna in ne moreš več hoditi« — res je težko slonela na njegovi roki in glavarji je klonela — »te bom nesel na svojih rokah prav do očetove hiše, -— Ljuba moja, — nesel bi te najrajši do konca sveta!«
Sladko se mu je nasmehnila, čeravno ji je bilo lice bledo.
»Pojdiva skozi tale vrata! Par trenutkov počitka in spet si bom opomogla in, Eska, jaz moram zahvaliti Boga, ki naju je oba tako čudovito rešil!«
Stopila sta skozi podrt obokan vhod. Polomljena železna vrata so ležala na tleh.
Divja, zapuščena goščava se je razprostirala pred njima v otožni mesečini. Stala sta v nekdaj slovitih eskvi-linskih vrtovih.
V davnih časih je bilo tu pokopališče. Pozneje je česar Augvist prostor podaril plemenitemu Mecenu.^ Ta bogati, v vsakem oziru izobraženi rimski plemenitaš si je na tem mestu sezidal krasno palačo, zasadil senčnate vr- , tove z zelenimi tratami, žuborečimi potoki, v.odometi, ta- ,
j vek - a ga je prav pošteno mazal. Mladi mleenozobnež je pač podlegel in bo za na prej opustil takšne nevarne poizkusne tekme. Torej bivši socijaldemokrat Repa je omagal Jankec se ga boji. Sedaj pa misli Jankec ustanoviti Sokola na Crni gori. Glavni načrti se delajo v gostilni Klemenčič,. I ki jo ima v najemu neki Horvat, čigar soproga je bila dolga ! leta v ptujskem Vèreinshausu, Seveda velika «narodnjaki-I uja.« V to gostilno je pripeljal iz sosednje župnije Svetega j Lovrenca na Dravskem polju svoje Sokole in Sokoliče-šo-j larje, katere so tako upijanili, <^i jim je postalo po vrsti S slabo. Protestiramo proti takšnim sokolskim učiteljem, ki ! tako brezvestno upijanjajo naše mlade ljudi. Je to res prava sokolska vzgoja, da se z alkoholom zastruplja mladino.
III ■■■ HI ini II II «Ml II» »M »Ml ■ 11IIIH. ] lutimi—ww
Iz Maribora.
Amnestija v kr. moški kaznilnici v Mariboru. Včeraj se je o kriliki kraljeve poroke vršila V tukajšnji kaznilnici slo-vesna služba božja, pri kateri je kaznilniški duhovnik obrazložil povod slavnosti. Pozneje je v središču zavoda višji ravnatelj naznanil v posebnem nagovoru splošno amnestija, katera je bila izdana povodom kraljeve poroke. Nato se je en kaznjenec zahvalil v imenu vseh pomiloščenih. Slovesnost se je zaključila z himno «Bože pravde.« Tekom popoldneva je zapustilo zavod 100 pomiloščencev, Lat crini vsem kličemo; Pojdite v miru in ne vrnite se več med zidovje — «Mrtvega doma«!
Ruski pisatelj in filozof Grigorije Bostunič zopet v Mariboru. V ponedeljek, dne 12. t. m., bo predaval v gledališču' profesor Bostunič o «Gledališki umetnosti in umetnostnem uživanju v raznih časih.« Kako je nastalo gledališče? Človeški instinkt maskiranja. Starogrški oder. Dekadenca umet nosti v Rimu. Cerkev in misterij srednjega veka. Šhakespe-are-ski oder in njega principi. Španska komedija mečev in plaščev. Italijanska komedija deli Arte. Francosko dvorna gledališče. Nemška gledališka umetnost. Meiningeri. Intencije Reinharda, Fuchsa, Hagemanna. Moskovsko gledali-; šče umetnikov. Poenostavljanje in zamotavanje. Princip užž vanja prave umetnosti. Pogled v bodočnost. Začetek predavanja ob 20. uri. Proti vstopnini.
Društvo za stavbo porodišnice v Mariboru. Pravila tega društva so odobrena. Protektorat tega društva je prevzel gospod pokrajinski namestnik Ivan Hribar. Sklicujem ustanovni občni zbor društva na ponedeljek, dne 12. t. m., ob 19, uri v magistratni posvetovalnici. — Predsednik pripravljalnega odbora: Viktor Grčar, župan.
Splošna organizacija vojnih invalidov priredi v Mari i boru dne 11. junija ob 9. uri dopoldne v dvorani restavracije «Maribor« na Grajskem trgu občni zbor. Vabljeni sa invalidi, vojne vdove in sirote, da se zbora točno in gotova udeležijo.
Ribičem v pojasnilo. Z ozirom na razna vprašanja irr nejasnosti naznanja ribarsko okrajno društvo Dravska dolina v Mariboru, da je ribičem pri ribarenju dovoljeno hoditi po tujem obrežju pod pogojem, da obračajo primerita pozornost na preprečenje kakršnegakoli poškodovanja, ta, da ne delajo nobene škode in poravnajo storjeno škodo. Posebno dovoljenje (legitimacije) za prehod črez dotični pobrežni del ni potrebno; posestniki pa nimajo pravice, ri* bičem prepovedati prehod preko njihovega obrežnega zem. ljišča.
Za vojne obveznike. Mestni magistrat razglaša: Di zamore imeti mestni magistrat natančno evidenco vseh: vojnih obveznikov, torej tudi onih, kateri dospdaj še nisci odslužili svoj rok v kadru, se poživljajo vsi y letih 1901, 1902 in 1903 rojeni, ter v mestu Maribor bivajoči vojni obvezniki, da se imajo tozadevno zglasiti in sicer; Leta 1901 rojeni dne 13. in 14. junija t. L Leta 1902 rojeni dne 16. in 17. junija t. 1. Leta 1903 rojeni dne 19. ih 20. junija t. L — Vsak Vojaški obveznik mora pri zglasit vi navesti sledeče podatke: Rojstno leto, ime in priimek; (ime očetovo), poklic, domovno občino, stalno bivališče (kraj, ulica, hiš. štev.). Zglasiti se je vsak navedeni dan od 8. do 14. ure v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 5-1. Kdor bi se pravočasno ne zglasil, bo brezpogojno kaznovan v smislu člena 85 zakona o ustrojstvu vojske z globo 100 do 30 di* narjev, odnosno z zaporom do 30 dni.
Glavno cepljenje za občino Tezno se vrši v ponedeljek^ dne 12. t. m., ob treh popoldne v šolskih prostorih na Tez-nu. Pregled in nadaljevanje cepljenja za one stranke, ki so bile zadržane prinesti svoje otroke k glavnem cepljenju, se vrši . teden pozneje na istem mestu in ob istem času. — Prinesti se morajo vsi otroci; stari nad štiri mesece, ki še sploh niso bili cepljeni, ali ki so bili brezuspešno cepljeni. Kdor bi za cepljenje obveznih otrok ne prinesel, se bode strogo kaznoval.
Prostovoljna požarna bramba na Pobrežju pri Maribora
priredi v nedeljo, dne 11. t. m, svojo letno veselico na vrtu gostilne Rojko na Spodnjem Pobrežju. Spored: Godba, ples, kegljanje na dobitke in drugo. Dobiček za cevi. Načelstva.
jinstvenimi skalnatimi votlinami — prostor kakor izbran za udobno življenje, za počitek in sanjarenje.
I Tod se je sprehajal Horacij, rimski pesnik in prijatelj Mecenov, in razmišljal in peval o delu in o zabavi, o prijetnih in neprijetnih urah, o cilju in koncu kratkega člo-: veskega življenja, ki je bilo zanj, za pogana, še nerazum*
; ljiva uganka. Tukaj je modroval o grškem in rimskem ba-jeslovju, čigar lepota je tako živo vplivala na njegovo poetično dušo, ki pa nanj vkljub temu ni hotel in ni mogel več verovati. — In kolikokrat je ob vročih poletnih p opol* dnevih tod posedal v vabljivi senci debelušasti, dobro rejeni in skrbno negovani rimski pesnik v blesteči se beli togi, z vencem cvetja krog glave in s polno čašo v roki, pri petju in zabavi, — pil starega falerničana in žarkega ce-! kuhana, in otožna misel se je vdinjala pesniku-modrijanu,
1 da petje in zabava in veselje ne traja za vedno in da mo-! ra priti čas tudi zanj, ko mu bo zdrknila čaša iz roke, ko 1 m« bo zvenel venec na glavi in mu bodo zamrle strune njegove lire pod otrplimi prsti za večno —.
In Horacij je utihnil, Mecen je počival pod tugujoči-■ mi cipresami, veliki požar pod Neronom je uničil palačo, Studenci so se posušili, vodomet je usahnil in hladna, ta-jinstvena votlina nad njim je bila porušena groblja. Ple-f velje bujno rastel, kjer je poprej trepetala mirta in rdela ; roža. Koprive so se pohotno šopirile, koder je poprej ze* lenela mehka trata in so stali duhteči grmi, in tu in tam je! molel iz njih bled nagrobni kamen. — Vse je bilo razva* lina in razdejanje, doba nekaterih let je opravila delo sta* letij in nekdanji sijajni vrtovi so se izpremeniii v samotno puščavo, groblj® ih zapuščer • nasadi pa so pridigovall, minljivost posvetnega sijaja in ogastva. (Dalje prih.) .
Naznanilo cenjenemu občinstvu!
VsLed preureditve svoje trgovine prodajam od danes naprej vse blago
Gospodje trgovci dobe še znaten popust Za obilen obisk se priporoča
Martin Stadler, trgovina z mešanim blagom
na drobna! Maribor, Vetrinjska ulica 26. na debelo!
Vabilo na subskripcijo novih delnic
oglejte: ni
izložbe in zalogo novodošlega manufakturne ga blaga kakor sukna, platna, :o:	hlačevine, perila, robcev, nogavic L t. d. in prepričajte se :o:
o resnično znižanih cenali v trgovini
TRG 1
4. Josip Eamičnik, Maribor, GRAJSKI
Brezo b vezno, k nakupu se nikogar ne sili.
Pogon v grajskem gozdu pri Treh ribnikih, line L t. m. se. je po orožništvu s pomočjo mestnih ta jnih agen tov izvršil pogon v grajskem gozdu pri Treh ribnikih, pri katerem sc je zajelo dva ubežnika iz artilerijske pod oficirske šole v Kragu jevaeu, oba doma iz Maribora. U-bežniki so dobili hrano pri starših, po dnevu pa so se klatili po gozdovih. Nadalje se je prijelo in zaprlo neko znano vlačugo. Takšni pogoni se bodo sedaj večkrat vršili.	/
«"VVFW WWWf * W ** 'd W'VVIFVVVV
dobroohranjeke
I ženske obleke
se po ugodni ceni prodajo 1 Maribor, Smetanova ui. 46, vrata 7 »
»♦<»<»♦<»<»<*»<»»♦«»♦«»» «un»»» 1
!

Fred ogledalom more vsakdo vsak dan opažati, kako Bo lepše, in mlajše izgleda, ako se uporablja lekarnarja Fellerja že čez 25 let priljubljena in priznana sredstva za lepoto: Fellerova »Elsa« pomada za lice, Fellerova Elsa« {Tenochina pomada za rast las (2 lončka ene vrste teh pomad skupaj s poštnino 80 K,) Fellerovo »Elsa«-lilijno mlee no milo, najboljše »milo lepote«, 4 kosi poštnine prosto 120 K. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št. 341,
Hrvatsko.
pom
Naznanilo 1
Naznanjam, da sem otvoril
v Mariboru, Slovenska ulica 3t. 161
E novo mlekarno E,
kjer se dobi vedno dobro mleko za otroke in drugi j mlečni izdelki po zmerni ceni.	j
Cenjenim odjemalcem se priporoča
Kupim
po najvišjih cenah
stare novce iz zlata in srebra, staro zlato ter žlahtne kamne.
Avgust Wapper, zlatar, j Maribor, Stolna ulica 1 , (Domgasse). 3—4 236 '
Andrej Oset
Maribor, Aleksandrova cesta št. 57.	.Telefon 88.
Trgovina sena, slame, krompirja, Mole, z drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov :	And' ej
Oset. 9 io 18$
E Filmska reklama J:
na Gradu
je najboljša reklama za vsakega trgovca, industrijca i. t. d. Predstavlja se vsak večer med 20. in 22. uro na Trgu svobode.
Naročila, za isto sprejema oglasni zavod Ivo Sušaik, Maribor, Slovenska ulica 15, kakor tudi aa to pooblaščeni akviziterji	251
Jos. Golob.
Fotograf
Frane Razlag
v Radencih
se priporoča slav. občinstvu. Imenovani izdeluje slike po na-modemejšim načinu in v jako okusni obliki.	3—3 234
FRANJO PERGLER!
Maribor, Mlinska ul.
izdeluje najfinejše raznovrstne kočije, luksusne, tovorne in gospodarske vozove. Velika zaloga novih in starih vozov. Is vršu j c tudi vsa v to stroko spadajoča popravila.	4—5 226
Meinnlv.dr.Ludovik Novak
Razlagova ulica 25, (blizu gl. kolodvora)
órdinira od pol 12. do 1. ure in od 2. do 3. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 11. ure. 1—3 245
Podružnica
2-2f 243
R.Buncindrug
Maribor, Koroška cesta štev. 17
priporoča :
la Gavrilovo zimsko salamo iz tovarne v Petrinji ali od zaloge v Mariboru, po dnevnih cenah, istotako svinjsko mast in slanino.
Nadalje je v zalogi razno vrvarsko blago, motvoz in čevljarska dreta tvrdke Anton Šinkovec v Grosuplju. Razno žganje, špirit, vžigalice i. t. d. vedno v zalogi.
Brezalkoholni grozdni sok vinske trte
prodajajo v Mariboru sledeči :
Uhler, Glavni trg; Prešernova klet, Novosel, Vršič, Zentner, Gcsposka ulica; Bernik, Crippa, Ilich, Slovenska ulica; Breuer, Kavarna Jadran, Pučko, Aleksandrova cesta; Gostilna v Delavskem domu; »Zlati lev«, Vodnikov trg; Restavracija glavnega kolodvora; Bernhard, Niefergal, :o: Koroška cesta; Hmelak, Slomškov trg. :o:
2 —*221
MATIJA LAH
Maribor, na Glavnem trgu 'r,i
prodaja trapistovski sir, vsakovrstno južno sadje in novo čebulo.
DRAVE
99
lesne industrijske delniške družbe, Maribor.
Redni občni zbor naše družbe je sklenil dne 27. maja 1.1. povišati delnišk® glavnico
od K 10,000.000*— na K 15,000.000'—
z izdajo
10.000 novih delnic po K 500'— nom.
pod sledečimi pogoji:
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi štirih starih delnic eno novo po K 580 — prištevši 5% obresti od nominale K 500'— od januarja 1922 do dneva vplačila.
2.	Novi delničarji dobe delnice po kurzu K 780—, prištevši 5% obresti od nominale K 500-— od 1. januarja 1922 do dneva vplačila.
3.	Delnice tretje emisije partipicirajo na čistem dobičku za leto 1922.
4.	Delnice se bodo izdajale po 25 komadov skupno in se bodo izročile podpisovate-ljem proti vrnitvi začasnega potrdila v približno dveh mesecih po končani subskripciji.
5.	Reparticijo delnic za nove delničarje si pridržuje upravni svet do 5. julija 1922. Po preteku tega roka se bo povrnila vplačana protivrednost za nedodeljene delnice.
6.	Podpisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. junija do 30. junija 1922, in sicer pri:
a)	Ljubljanski kreditni banki, podr. v Mariboru,
b)	Centralni banki, d. d. Zagreb, podr. v Mariboru,
c)	Trgovski banki, d. d. Ljubljana, podr. v Mariboru,
č) »Dravi« lesni industrijski delniški družbi v Mariboru, Aleksandrova cesta 51.
Naša družba se je v dveh letih svojega obstoja izredno razvila, tako, da sicer visoka delniška glavnica nikakor ne more več zadoščati. Ker je povprašanje po izdelkih naše tovarne za upognjeno pohištvo v Zbelovem vedno večje, tako, da komaj zadoščamo naročilom, moramo tovarno primerno razširiti. Delni znesek povišane glavnice se bo vporabil za nadaljnjo moderno ureditev našega podjetja v Mariboru, kjer smo vpeljali strojno in stavbeno mizarstvo. Prepričani smo, da bomo tudi 1. 1922zaključili zlepim čistim dobičkom, ki bo čisti dobiček 1. 1921 v znesku K 1,738.270'83 še izdatno presegel.
Sloves, ki ga uživajo naši izdelki in sploh naša družba si hočemo tudi v bodoče ohraniti.
V MARIBORU, dne 1. junija 1922.
Upravni svet „Drave“ lesne industrijske delniške družbe
V	Maribor.
ewKMwmgwytwfl* ■■■■■■■■■■■■WMMMgMMMBdBWBMWMBMB» ....im
___———n—uw m» i i -»waBn-T-y»»» mmmmmmmtmmmmmnmammammsma"iwnmiumcv rm—nw— —— —■■■■■mai m bl ,
britja taij Ig založnik: Konzorcij «Straž«,«
' Odgovorni uradnih: Vlado Pušenjak,
Klal Elrflov« Urinim« « Maribor«,