mini reportait BEDA PREMOŽNIH Marija in Tonček ob mami Dobili smo pismo. Veliko jih do- bivamo, različnih, toda to je bilo ne- kaj posebnega. Eden izmed številnih naših bralcev 7ias je opozoril na nesre- čo, nevsakdanjo nesrečo, šestmesečne- ga dojenčka je po vratu in prstih ene roke obgrizla podgana . . . Obiskali smo družino Franca Jako- piča, iz Marnega pri Dolu nad Hrast- nikom. Očeta ni bilo doma, bil je jia »furi«, kot že leta sem vsak dan, saj mu prevozi s konji. predstavljajo po- memben vir stalnega dohodka. Tonček in Marija sta se igrala ob hiši, go- spodinjo pa smo zmotili sredi dela, ki ga ji nikoli ne zmanjka. Dvoje ko?ij, tri krave, teliček in prašiči, pa pre- cej velika gospodarska poslopja pri- čajo o tem, da bi kmetija morala pred- stavljati dobro osnovo za solidno živ- ljenje. Delo doma in okoli živine je predvsem gospodinjina skrb, gospo- dar je na vožnjah in odsoten skoraj vse dni. Ob velikem delu seveda popri- me doma tudi on, saj je dela pri hiši za oba vrhu glave. Bilo je ob prvem maju in orali so. Gospodinja je odnesla možu ma- lico na njivo, kjer je delal z živino. Ni dolgo izostala, je povedala, ko jih je doletela nesreča. Ko se je vrnila domov, je našla otroka v zibki objo- kanega in krvavega. Takoj je uganila, kaj se je zgodilo. Fantka so odpeljali v bolnišnico v Trbovlje. Na srečo rone niso bile prehude in posledic, kot vse kaže, ne bo nobenih . . . Pri hiši se vidi, da ima gospodinja obilo dela z opravili zunaj doma. Po- sestvo. ki zmore par konj. tri krave v hlevu in še kaj. bi moralo d-rati več. tako posestvo bi moralo nuditi prijeten in svetal dom otrokom (štirje so pri hiši), ki doraščajo v vse prej kot urejenih razmerah. Gospodinja ne zmore, gospodar je večinoma sdoma in pralni stroj, ki stoji v kuhinji, se ne more spopasti z vsem. kar bi bilo potrebno! Kljub temu, da je hiša koli- kor toliko pramoina, tod vlada beda, beda premožnih, pogojena z nezmož- nostjo spoprijeti se s starim, zateče- nim stanjem, ki vleče navzdol in pri- četi na novo. Bi obiski socialnega de- lavca kaj pomagali? Verjetno bi! Kaj pa strokovni nasveti agrorioma? Kme- tija je zmožna za marsikaj in škoda, prava škoda je, da däje le garanje. Ga- ranje od zore do mraka, ponarejajoče se garanje, pri katerem se vedno od- laša tisto delo, ki ni najnujnejše in tega je pri hiši veliko. Dva para rok ne zmoreta vsega, otroci pa rastejo in čedalje večje bodo njihove potrebe, no- va bodo njihova spo;:nanja o življenju okrog njih in takrat bo morda za marsikaj prepozno . . Je pozno že zdaj? Morda še ne. upaj- mo, da še ne. Eno pa je gotovo — družina rabi pomoč! Ne materialno, ra- bi drugačno pomoč, rabi pomoč v tem smislu, da bo kmetija г leti lahko da- jala to. kam zmore, da bo dom po- stal svetal in vesel, da bo senco, ki se zgrinja nad domačijo pregnal žarek sonca, svetlobe in toplote . . . Bo tako pomoč težko dati? Verjetno ne. saj dela sta va-ena oba, le dru- gače ga velja usmeriti, da bo več ha- skn. v:č koristi, da bo pri hiši več bl'icinie. i4'č vcselm in sreče. . . B. KTRMČNIK Mala gora Jugozahodno od Stranic se dviga skoraj 1()00 m visoka Mala gora, ki se podaljšuje proti Vitanju v Stenico in strmo pada proti naselju liindek ob lideškem gradu. S svojim hrbtom razmejuje, a istočasno tudi povezuje ko- njiško in celjsko občino. Na slemenu gore so tri kmetije, ki premorejo vsega le 13 ljudi. Ro.šarjevi, ki so sestavljali četrto družino, od- nosno manjšo kmetijo, so se odselili v ravnino, mlajši pa odšli na delo v Velenje ali drugam. Hiša in gospodar- sko poslopje postajata kup razvalin. Na tej Mali gori se je us- tavil čas. Vsaj tako so pisali časopisi pred nekaj leti. Tu ni bilo ne elektrike, ne vode, ne cest. Borna zemlja daje le malo krompirja in žita, koruza in fižol ne dozorita. Vse to je treba prenesti v nahrbtniku po strmini, kjer zdrkuje od kamna do kam- na in »se grizejo kolena«, kakor ljudje pravijo v teh krajih. Nekaterih njiv v str- mini ne orjejo s plugom, ker bi se vsa zemlja valila po hribu navzdol, na vrhu pa bi ostalo samo kamenje. Zito tod zakopljejo z motikami. Ljudje so živeli zelo borno, šele v novejšem času sé mla- di zaposljujejo v tovarnah v dolini, s tem pa se njim in družinam zboljšuje življenje. Z vsemi čustvi so ti gorski ljudje navezani na svojo ze- mljo. Preteklo soboto so na Mali gori ugasnili petrolejke, le- ščerbe in sveče. Zagorela je električna luč. To je bil ve- seli dogodek, ki je privabil h kmetu Seniču mnogo so- sednjih ljudi. Celo trio iz Vi- tanja je udarjal poskočne stare plese in vse se je zasu- kalo." Predsednik SOb Slo- venske Konjice ing. Franc Tepej se ni mogel odreči prošnji gospodinje in se je zasukal ob veseli viži. Pri priključitvi na električno omrežje so sodelovali še na- čelnik oddelka za gospodar- stvo in finance ter šef gozd- nega gospodarstva iz Sloven- skih Konjic. Predsednik krajevne skupnosti Stranice se je v krajšem govoru zah- valil vsem, ki so sodelovali pri elektrifikaciji. Povedal je, da je Skupščina občine dala 40.000,00 din, a 25.000. din so z delom prispevali domači- ni za elektrifikacijo. Elektri- čni vodniki gredo iz Linde- ka naravno, do kmetij na Mah gori. Za notranje insta- lacije je še vsak moral pla- čati .1.000,00 din. KONRAD 9СЖ>Ш Vprašu.ie Zdenka Stopar Odgovarja Tonček .>:va;rič Javna radijska oddaja »Spoznavajmo svet in domo- vino« ima že tradicijo. Rado jo posluša mlado in staro, .še posebna pozornost pa ji je namenjena, če je priredi- tev v domačem kraju. Pre- tekli teden so se zelo izkaza- li dijaki 3. e razreda celjske gimnazije. V povratni tekmi so tekmovali z dijaki iz Aj- dovščine in ponovno zmaga- li. Dvorana Narodnega do- ma je bila zasedena do zad- njega kotička. Po.slušalci so z napetostjo sledili težkim vprašanjem in burno po- zdravili uspfth »njihovih«. »Tonček, vi ste bili kape tan moštva, ki ,|e srečno prikrmarih) čez č«'ri. s ko- likšno ekipo vam je to us- peh) in kateri so hili \ii.ši mornarji?« »Deset nas je bi- lo. Sedem deklet in trije fantje. Mornarji so bili: Ta- nja Vučajnk, Alenki (;eli, Silva Hojan, Tanja Uršič, Te- ja Bogataj, Voja Slamnik, Nada Polutnik, Jani Pukl in jaz.« »Kako ste se sploh lotili tekmovanja, kako je do te^ía prišlo?(. >>Lani srno že tekmovali pa nam je spodletelo, letos pa smo vse skupaj vzeli še bolj zares in na javni razpis smo se prijavili ter uspeli « »Kakš- na .je bila letošnja ti^ma?« »Knjiž<;vnost Zadnjii oddaja je zajemala povojn.? ustvar- jalce.« »Je bilo težko?« »Te- žave so bile z gradivom. Iskali smo vsepovsod, zače- li pa smo pri ßtudij.ski kniž- nici, kjer smo imeli tu(;ji mentorja. Germanista,« >-Ka- ko z mentorstvom sploh bilo?« »Tovariš Konjar, ki pripravlja te oddaje narn je sicer dejal, da mentorja ni- mamo, ker se ni nikoli z na- mi sestal, a vseeno nam je bil omenjeni tovariš v veli- ko pomoč. Tudi profesor Sil- vester nam je veliko poma- gal.« »Pa drugi profesorji?« »Vsak po svojih močeii, za- nimanja pa ni bilo veliko.« »Ste sodelovali г ves('!,iei>i?« »Smo, drugače se te.?a dela ne bi lotili.« »Pa vas je to pri šolskem učenju zelo ob- remenjevalo?« »Kar precej, a veliko smo se naučili, kar nam bo koristilo še za na- prej. Brskati po gradivu, uporabljati slovarjih, leksiko- ne, iskati v študijski knjiž- nici.« »Tudi za.služili ^te nekaj. Koliko?« »Veliko za nas. Dva milijona, ki jih hranimo za drugo leto, ko je pred na- mi matura in izlet.« »Ste utrujeni?« »Smo, a ni časa za razmišljanje o tem« Da, desetčlan-ska ekipa 3. e razreda celjske ginma zije je utrujena. A atruic- nost po zmagi je prijetna. Tudi ta. V vsak dom NOVI TEDNIK PRIZNANJA MENTORJEM Pretekli teden je priredila Občinska konferenca Zveze mladine v Celju sprejem za mentorje mladinskih aktivov na šolah in nekaterih delov- nih organizacijah ter za dinž- benopolitične delavce, ki ak- tivno delajo z mladimi in med njimi. Predsednik OK ZMS Celje, Viki KRANJC, je v uvodnih besedah poudarü pomen men- torskega dela ter se prisot- nim zahvalil za dolgoletno in prizadevno delo. .'Letošnja priznanja so do- bili: Pavla NOVAK, s Šole za zdravstvene delavce, Darinka JOŠT, za dolgoletno delo z mladimi na IV. osnovni šoli, in Ciril VERTACNIK, za pri- zadevno delo z gimnazijskim pevskim zborom. V soboto pa bo v Kokarjih sprejem za mlade družbeno politične delavce. VSE O TITU Te dni so celjski taborniki zaključili posebno akcijo, v katero so vključili še širši krog ljudi ter družbeno po- litične organizacije. V akciji so razen tabornikov sodelo- vali še ol>činska konferenca ZKS Celje, SZDL Celje, ZMS Celje, občinski odbor ZZB NOV, sidikalni svet, muzej revolucije in kolektiv hotela Evropa iz Celja. Namen ak- cije je ibil, dobiti čimveč gradiva, ki bi se kakorkoli nanašalo na obiske predsed- nika Tita v Celju od osvobo- ditve do danes, Celotno akci- jo je organizirala zveza ta- bornikov Jugoslavije na po- budo Zveze tabornikov Hr- vatske. Ko bo celotna akcija zaključena, bodo prispeli material razstavili na poseb- ni razstavi v Titovem rojst- nem kraju Kumrovcu, hkrati pa bo tam še veliko zboro- vanje tabornikov Hrvatske. Priključile pa se bodo tudi delegacije republiških in po- krajinskih zvez. V Celju je bila ustanov- ljena posebna skupina tabor- nikov. Največ težav so imeli pri czbiranju izvirriiih foto- grafij. Iskati so morali celo negative pri posameznikih. Z ustreznimi podatki in foto- grafijami je tabornikom pri njihovi nalogi pamagal tudi direktor hotela Evropa, pov- sod pa, kjer so se taborniki zglasili, so naleteli na razu- mevanje in naslonjenost. Razstava eksponatov, ki jih bodo 2jbrali taborniki, bo pomeben prispevek k sploš- nemu jugoslovanskemu praz- novanju 80-letnice maršala Tita, ki so jo celjski tabor- niki doslej že enkrat ploča- stih s tridnevnim pohodom po poteh štajerskih in koro- .ških partizanov. V akciji je sodelovalo in so o r.jej seznanilo nad dve- sto mladih tabornikov odre- da »II. grupa odredov« iz Ce- lja. MAJSKA ŠPORTNA SREČANJA v štorah pri Celju so se v soboto i,aključila majska športna srečanja mladih iz celjski delovnih organiza- cij. Letošnje športno sreča- nje, ki se ga je udeležilo 14 aktivov ZM in športna eki- pa JNA, je vzorno pripravil aktiv ZM Železarne Store. Športnih tekmovanj v šahu, nogometu, streljanju in keg- ljanju se je udeležilo preko :«)() mladáh. I./etos je ponovno I. mesto osvojil aktiv ZM železarne store pred akti- vom ZM ЕЖО in športniki JNA. Teden .športnih sret^anj mladih je zelo uspel v šport- nem, .še bolj pa v prijatelj, f skem srečanju mladih iz de- lovnih organizacij v me.secu ^ mladosti. o V PRIČAKOVANJU KARAVANE Posebna komisija za spre- jem letošnje »karavane prija- teljstva« pri občinski konfe- renci' SZDL v Laškem je mi-, nuli teden izoblikovala pro- gram bivanja gostov iz Srbi- je. Laška občina ima že vrsto let stike z občino Trstenik, kjer je bilo med vojno naj- več izseljencev iz laške obči- ne. Gostom iz Trstenika bodo pripravili svečan sprejem na železniški postaji. V kratkeiti programu bodo sodelovali godbeniki, upokojenski pev- ski zbor, šolska mladina in drugi. Gostje se bodo nato razkropili po domovih gosti- teljev in se še istega dns do- bili v gostišču HUM na pri- jat.eljskem pomenku. Drugi dan bivanja si bodo ogledali pivovarno, zvečer pa se bodo udeležili proslave ob »Dnevu izseljencev«. Tretji dan bodo udeleženci karavane odšli naj- prej na ogled gradu v Bre- stanici, od koder so nacisti pošiljali naše ljudi v pregran- stvo, na poti nazaj v Laško pa bodo preživeli nekaj pri- jetnih uric na Lisci, kjer bo družabni večer. Četrti in zad- nji dan' bodo obiskali gostje iz Srbije še kolektiv »Volna« in počakali na vlak, ki bo udeležence karavane spet po- peljal nazaj • v njihovo ožjo domovino. , -, DELAVSKA UNIVERZA IN NOV PROGRAM Delavska univerza v Sloven- skih Konjicah je že začela s pripravami za izdelavo progra- ma za naslednje leto. Poslala je že razpis za vpis v pr/i razred delovodske šole lesne stroke. Letošnjo jesen bo kon- čala prva skupina, ki se jf vpisala pred dvema letoma, v njej pa je 23 slušateljev iz delovnih organizacij lesno predelovalne stroke iz Sloven- skih Konjic, Slovenske Bist rice in Oplotnice. Začeli pa so tudi s priprava- mi za organizacijo dveh teča- jev za strokovno usposabljanje delavcev, ki jih potrebuje pod-^ jetje Kostroj. Prvi tečaj bo na; menjen za priučitev strugar- jev, ki jih to podjetje potre; buje na manj zalitevnih de- lovnih mestih, drugi tečaj pa je namenjen za priučitev kon- fekcioniranja oken iz plastič- nih mas, ki jih bodo v Ko- stroju začeli izdelovati v t^ letu. Pred.stavniki delavske uni' verze so imeli že tudi razgo- vore v Konusu za strokovno izobraževanje usnjarjev in & delavce lesno-industrijskega obrata v mizarski stroki. Pri vseh novih oblikah dela pa na delavski univerzi v Slo venskih Konjicah niso poha- bili na redno vpeljane deja^ nosti. Med te sodi oddelek* .srednje komercialne šole ^ delovodska šola kovinarsJt< stroke, šola za usnjeno koïi fekcijo, šf)ferska poklicna ^