Književnost in umetnost. ,,Popotnik" ima v 7. štev. tole vsebino: 1. Dr. PJibil: Modelovanje v ljudski šoli. — 2. V. Pulko: Samatologija v ljudski šoli. — 4. Fr. Kocbek: O načrtu za sestavljanje krajevnih opisov. — 4. Književno poročilo. — 5. Razgled. Listek. Pedagoški paberki. Kronika. ,,Zvonček" ima v 8. štev. tole vsebino: 1. Sremski mučeniki. E. Gangl. Legenda. — 2. Večer za vasjo. Vida. Pesem. — 3. Anica. Andrej Rape. Povest s podobo. — 4. Žarček. Marija Zopfova. Bajka. — 5. Mačka na peči. Ivo Trošt. Povest. — 6. Žena, ki je ukradla ščip. Ivo Trošt. Bajka. — 7. General Laudon. Fr. N. Zgodovinski spis. — 8. Ali imaš še mamo? Fran Voglar. Povest. — 9. Igraj kolce I Podoba. — 10. Junak. Leon Poljak. Pesem s podobo. — 11. Breze. E. Gangl. Legenda. — 12. Orel in črv. E. Gan g 1. Basen. — 13. Zajčkali smo se. I v o Tr o š t. Povest s podobo. — 14. Kresna noč. Vida. Pesem. — 15. Pouk in zabava. Besedna naloga. Slava J. — Vsak po svoje. — Pogreznjena gora. — Zaklad v morju. — Prebivalstvo v Zedinjenih državah. — 48.000 metuljev. — Orel je odnesel otroka. — Najdragocenejše zbirke poštnih znamk. — Jeziki ruskega carstva. — Iz šole. — Najljubša jed. — 25 ur. — Dobro je računil. — Rešitev. Knjižnica za mladino. Izdaja »Goriška tiskarna« A. Gabršček v Gorici. Ali res zaspi spanje naše — brezbrižnosti ? Gosp. Gabršček mi zopet piše iz Gorice med drugim o »Knjižnici za mladino« tudi to-le: »Kar se tiče »Knjižnice za mladino«, sem povsem obupal, da bi mogel premagati dosedanjo mlačnost učiteljstva! — Letos sem dobil od »Narodnega sklada« 200 K in od »Gor. ljud. posojilnice« 200 K za knjige otrokom v Gorici in gradiščanskem okraju. Nekaj je kupilo »Posojilno društvo« v Ptuju — vse drugo ni vredno piškavega oreha! Naj oglašam in trosim še toliko, ne dobitn zagotovila izven Goriške za 50 iztisov. Cela Kranjska ni dala toliko, da bi bil le urednik plačan —¦ pa zahtevajo že prispevke za »Zavezo«. — Naj se ostala Slovenija odzove tako kakor Goriška, pa bo dobivala »Zaveza« do 1000 K na leto! Od 4 knjige je to pač ogromna vsota! In vendar! Pri 2000 naročnikih je to mogočel Na Goriškem je bilo nad 200 naročnikov, a tu je Slovencev komaj 710. Vsi ostali niso dali 200 naročnikovl Pa naj človek zalaga in lovi potem leta in leta svoj denar.« Lamentacije, same lamentacije, ki pa žalibog zaleželjo prav toliko, kakor če zaženeš Zida v pekel. Tukaj treba radikalnega zdravila, in sicer naj izdela to zdravilo-mazilo gosp. Gabršček v Gorici sam. Izda naj in razpošlje vsem šolam pred koncem vsakega leta, ko se sestavljajo proračuni kraj. Šol. sveta na Slovenskem, izkaz, obsegajoč: 1. s popolnim imenom in posebnim oznamenilom vse šole, ki so naročene na imenovano knjižnico od začetka; 2. s popolaim imenom in drugačnim oznamenilom vse šole, ki imajo imenovane knjižnice vse zvezke, pa niso naročnice od začetka; 3. s popolnim imenom vse šole, ki so sploh naročene na »Knjiž. za mladino«, brez ozira na število zvezkov. Izkaz bodi sestavljen v istem redu, kakor so razvrščene šole v Primožičevem »Ročnem zapisniku«. To bo lepa — pozitivna slika naše delavnosti; negativno, žalostneje si pa lahko sestavi in ogleda vsakdo sain, če potem primerja Gabrščkov izkaz in Primožičev zapisnik. O, koliko bo praznih linic! In vendar smo zrahljali tla »Zvončku«. Kako? Vrgli smo ga takorekoč že pred rojstvom v vse šole vsaj na Kranjskem. Uredništvo »Učit. Tovariša« in »Zvončka« pa še danes rado poškili postrani na tiste šole, ki nimajo imenovanega mladinskega lista. Zato nadaljujem: »Knjižnica za mladino< najprej v vse šole na Slovenskem! S šolskega ognjišča bo dohivala prijateljev in privatnih naročnikov. Kaj pa z drugo polovico eksperimenta z zdravilom? Kdo naj maže? Učiteljstvo samo z »Zavezo« na čelu. Ako je »Zavezi« kaj do onih 1000 K na leto in še več do tega, da v razvitem mladinskem slovstvu odseva naša stanovska zavest, naj naroči, zabiči načelnikom okrajnih učit. društev, da redno ob vsakem društvenem zborovanju primerjajo Gabrščkov izkaz s Primožičevim zapisnikom in opozarjajo one počasne duhove, da se spomnijo tega podjetja vsaj — ob enajsti uri. Napredek mora biti viden. V nekaj letih bi bila tudi na ta način naročena vsaka šola vsaj na en iztisk, pozneje tudi na več, in privatni naročniki ob taki razširjenosti podjetja tudi ne bodo izostali. sčastno obljubo se mora zavezati vsak šolski voditelj, čigar šola še ni naročena, da v prihodnjem izkazu ne bo več pri njegovi šoli režala iz negativne slike — brezbrižnost. Nato mora delati naŠa dična »Zaveza«, ako si hoče ohraniti pravico tirjati od podjetja svoj delež. To sicer močno diši po reklami. Ali nič ne de. Vse drugače znajo svoje publikacije spravljati v šole češki učitelji ali Nemci ali pa recimo — naša »Družba sv. Cirila in Metoda«, naši nasprotniki klerikalci. Klin s klinom! Danes vsakdo bije boj za obstanek, moč je pa le v združenju. Zato upam, da bosta oba činitelja slušala moj nasvet: Gosp. Gabršček naj izdela mazilo, a »Zaveza« naj v svoj gmotni dobiček in v znak naše samozavesti, da zmoremo tudi to v svojih močeh, marljivo maže in moralno sili druge, da bodo mazali vztrajno in povsod. Brez reklame ni nič. V Tomišlju, 31. julija 1904. Ivo Trošt.