Kako ravna in dela uzoren slovenski gospodar-kmetovalec ?
Pravi napredni kmetovalec-gospodar slovenski vedno skrbno čuje nad svojimi otročiči, ako mu jih je ljubi Bog kaj v skrb zaupal in izročil; pazi na posle svoje; z živinico svojo lepo ravna in ji dobro streže ter jo drži čedno in snažno; gleda dalje na red in točnost pri vseh kmetijsko-gospodarskih delih in opravilih; vsaka reč mora biti na svojem mestu in vsako delo mora se ob pravem času točno in temeljito izvršiti in dognati. Kakor v povedanem obziru, obrača tudi svojo skrb na vsestranska kmetijska orodja, katera ima vedno snažna, praktična in v dobrem stanu ter ob času, ko je ne rabi, na primernem suhem kraji pod streho lepo spravljena tako, da so mu ob času potrebe in rabe prec pri rokah. Ako okolo hiše in gospodarskih poslopij snaga in lep red vladata, je po dvoriščih vse čedno, so strehe na poslopjih v dobrem stanu, je sadno drevje pravilno oskrbovano in osnaženo, so zidovi poslopij dobro ometani in pobeljeni, je gnojišče v dobrem stanu: sklepati in spoznati moramo na prvi pogled, da pri ta&em gospodarstvu pravi napredni kmetovalec hišni oče vlada in zapoveduje. Ako je pa nasprotno pri kakem posestvu okolo poslopij vse v neredu, ako strehe rebra kažejo, je živina vsa zanemarjena, mršava in blatna, so zidovi vsi lisasti in omet na njih razdrapan, a sadno drevje pa le samo sebi in božji naravi prepuščeno, so posli in otroci vsi razvajeni, leni in razbrzdani ter umazani, znak je, da ima tako gospodarstvo pravega ukoženega malomar-neža in zapravljivca na svojem čelu. V prvem slučaju vlada povsod pravi razum, točnost in natančnost, v drugem pa grda pregrešna malomarnost in zanikrnost; pri prvem množi se premoženje in blagostan vedno bolj, a pri drugem pa očividno propada ia gre vedno bolj rakovo pot.
Pravi napredni slovenski gospodar-kmetovalec ne trpi v svoji hiši nikdar grdega govorjenja, klafanja, kletve, opravljanja, obrekovanja in drugih nespodobnih burk, temveč strogo zahteva, da se vsak ud njegove družine vedno lepo krščansko in dostojno vede in obnaša. Zjutraj, opoludne, zvečer, pred jedjo in po jedi se mora v njegovi hiši vselej skupno in na glas moliti, da se njegova družinica tako vsak dan taistega hvaležno spominja, od katerega vse dobro prihaja. Pravi napredni slovenski gospodar-kmetovalec s svojim lastnim izgledom na vse ude svoje družinice izgojevalno vpliva, ter od njih zahteva, da so tudi sami pravi in pošteni kristijani. Tak poštenjak ne menjuje pogosto in vedno svojih poslov misleč, da kar na enem napačnega najde, utegne na drugem ravno to še v večji meri dobiti; skrbi pa z vso marljivostjo za to, da prec ob začetku poštenih ljudi v svojo hišo dobi, katerim je potem pravi skrbni oče in ž njimi lepo ravna ter je skrben in marljiv za njihov časni in večni, dušni in telesni blagor. Ako je potreba, opominja in svari jih ljubeznjivo, jih od slabega odvračuje in k dobremu napeljuje, toda kletve pa iz njegovih ust nikdar slišati ni. Z bolj neukretnimi ima potrpljenje in jih z lepo k ročnosti in urnosti pri delih in opravilih dovede.
Prav črna maroga za gospodarja-kmetovalca bilo bi to, ako vedno s posli menjuje in jih morda celo v daljnih krajih za službo pri njem išče. Res je, da se dobri, pošteni, zvesti in krščanski posli dandanes prav težavno udobe, a z božjo pomočjo se pa poštenemu go-spodarju-kmetovalcu vendar-le tudi to posreči, ker ljubi Bog poštenjaka nikdar ne zapusti.
(Konec prihodnjič.)
308
Kako ravna in dela uzoren slovenski gospodar-kmetovalec ?
(Konec.)
Do revežev je usmiljen in potrebnim rad svojo radodarno roko odpira; miloščina iz dobrega namena „v Boga ime" podarjena, še ni nikdar nobenega na „kant" spravila, in obiskovanje službe božje ni potrata in zapravljanje časa. Pravi krščansko-napredni slovenski gospodar ne išče po krčmah med pijanci in razsajalci ob prostih urah razvedrila svojega, temveč kratkočasi in razvedruje se med svojimi milo-dragimi doma, ali pa ob ugodnih prostih urah malo po polji pogleda, ter delo svojih in svoje družinice rok Bogu v varstvo priporoča.
Kedar mu okoliščine dopuščajo, okrepča si svoje utrujene ude z kozarcem poštenega vina; v ta namen poišče si pa vselej tudi poštene družbe in poštene krčme; v gostilnah, katere so na slabem glasu, v „šnopsarijah" in zakotnih beznicah pa naprednega slovenskega gospo-darja-kmetovalca nikdar videl ne bodeš. Vrli napred-njak v kmetijstvu rad čita časopise in kmetijsko-gospo-darskega zapopadka, se, če sam ne more, v družbi z drugimi na-nje naroča in tako tudi gmotno koristno stvar podpira. Ako mu je prilika dana, rad obiskuje kmetijske zbore in hodi k kmetijskim predavanjem poslušat, ali pa, ako mu tega mogoče ni, zahaja ob lepih nedeljah popoludne po dokončani službi božji k razumnim in naprednim sosedom svojim, opazuje njihova na-preclnjaška dela v kmetijstvu, posluša z vnemo podučne pogovore in razgovore tikajoče se kmetijstva ter si jih dobro zapomni in v spomin vtisne, da se pri prvi priliki po njih ravna, misleč si, da sam nikdar vsega ne ve in ne zna, a da je obhod in družba z napredno-raz-umnimi kmetovalci tudi vselej za njega samega prava in poštena šola, v kateri more se veliko koristnega naučiti. Pri takih prilikah, osobito pa s čitanjem kme-tijsko-gospodarskih knjig in časopisov, seznani se počasi tudi popolnoma z napredkom sedanjega časa na tem polji, kar vse, ako hoče v svojo korist obračati in po-rabljevati, bode mu čast in ponos rodilo in delalo.
Pravi uzorni slovenski gospodar-kmetovalec, ako ima za šolo godnih otrok, pošilja je rad in redno k poduku, ker ve in zna, da to, kar se koristnega, dobrega in lepega nauče, bode do smrti tudi njihovo najboljše in najstanovitnejše premoženje, katerega jim rija, molj in tatje vničiti, razjesti in odnesti mogli ne bodo.
Takega gospodarja-kmetovalca pa tudi povsod očiten blagoslov božji spremlja; Bog in vsi pošteni sosedje so ga pa veseli.   Srečen je na vse strani!
M. Rant.
316