UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 60 VITR – NA POTI K OKOLJSKI ETIKI Mag. Darja Silan Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana Education for Sustainable Development – on the Path to Environmental Ethics UVOD Izhajam iz »šole« ddr. Barice Marenti č Požarnik. Njena osebna drža in vse njeno ustvarjalno delo za ozaveš čanje učiteljev o izjemnem pomenu vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (v nadaljevanju VITR) sta me pritegnila, da tudi sama po svojih mo čeh prispevam k ve čji okoljski ozaveš čenosti med mladimi na razli čne načine, z razli čni- mi metodami, od teorije do prakse. V letih od 2010 do 2013 sem bila del skupine u čiteljev pra- ktikov, ki smo ob koordinaciji Anke Zupan in mentorstvu ddr. Marenti č Požarnik snovali priro čnik z naslovom Okolj- ska vzgoja kot prispevek k posodobitvi pouka v gimnazijski praksi. Ustvarjalni naboj skupnih sre čanj je pripomogel k razmišljanju o vlogi in pomenu okoljske vzgoje hic-et- -nunc. Gimnazijski program je bil prenovljen med drugim tudi z medpredmetnim tematskim kurikulom okoljska vzgoja. Opredeljeni cilji okoljske vzgoje so kompleksni in medse- bojno povezani. Uresni čujejo se znotraj posameznih sploš- noizobraževalnih predmetov, v okviru obveznih izbirnih vsebin, dni dejavnosti, šolskih projektnih tednov in šolskih projektov ter z vklju čevanjem dijakov v inovacijsko razvoj- ne in znanstvenoraziskovalne projekte (Zupan, 2011). Okoljska vzgoja je zelo širok pojem in najve čkrat ga ra- zumemo kot vzgojo in izobraževanje za trajnostni razvoj. Lahko pa na vse skupaj pogledamo v obrnjeni perspektivi: okoljska vzgoja kot temeljno na čelo VITR. Podnebne spremembe in razli čni družbeni tokovi, poveza- ni s tem, pred nas postavljajo vedno nova vprašanja, terjajo ve čjo odzivnost in razmislek o naši skupni prihodnosti. Vedno manj bo prostora za izoliranost in individualnost, saj je svet tudi zaradi globalizacije vedno bolj en sam. Izhodišče učiteljevega delovanja je spodbujanje po- zitivnega čustvenega odnosa, pozitivnih čustev do vsebin okoljske vzgoje, npr.: čustva ob čudovanja, spoštovanja, čudenja nad življenjem in zapletenostjo pojavov (Marenti č Požarnik, 2011). Zastraševanje, katastrofično podajanje stanja planeta, kljub resni čno alarmantnim izsledkom znanstvenikov, ki se ukvarjajo s stanjem planeta, problematika migracij ipd. naj ne bi bili temelj VITR. V obdobju gimnazijskega šolanja se v mladih dogajajo nevrofiziološke in psihološke faze velikih osebnih spre- memb (Siegel, D. J., 2014). Po eni strani so zelo zahtevni do vseh odraslih okoli sebe, imajo veliko ustvarjalne energije ali pa vse skupaj obrnejo v svet apatije in pasivnosti (Ga- limberti, 2015). Pomembno mo č pri oblikovanju njihove osebnosti ima vpliv kulture odmetavanja oz. »instant« kulture. So že skoraj razviti potrošniki, čeprav osebnostno še ne dovolj zreli, da bi znali izbirati tako, da bi se ob tem zavedali dolgoročnega vpliva svojih dejanj. Zaradi teh značilnosti, ki pogojujejo današnje mladostni- ke, je pred u čiteljem izziv, da svoje u čne vsebine podaja na aktiven, smiselen, izzivalen in celostni na čin. PRISTOPI K VITR Dimenzije VITR so razli čne in se razvijajo od na črtovanja do izvedbe in evalvacije. Skupni imenovalec pa je razvi- janje tovrstnih VITR-kompetenc, povezanih s celostnim, globalnim razumevanjem sveta in delovanja človeka. Učiteljeva vloga nikoli ni bila lahka. Mladi so vedno v vi- harju sprememb in zato zahtevni sogovorniki. Lahko pa vplivamo na preoblikovanje njihovih vrednot, s tem pa na razumevanje sveta in aktivno držo bodo čih odraslih. Izobražujemo lahko o okolju, v/iz okolja ter za okolje. Največjo dolgoročno sporo čilo ima seveda aktiven pristop z izkustvenim u čenjem. Na podlagi tega so nadaljnje odlo- čitve bolj osebne in trdnejše. Metodološko lahko sledimo klasi čnemu »Demingovemu kolesu«, ki ga poganjajo 4 osnovne to čke na krožnici: na čr- tovanje, izvajanje, preverjanje in ukrepanje 1 . VITR pri delu z gimnazijci nujno upošteva kompleksnost ciljev, aktualne medpredmetne vsebine, ki so blizu mladim. Metode naj bodo spoznavno mo čne, čustveno-socialno obarvane in akcijsko naravnane. V svoji ve č kot 20-letni praksi pou čevanja okoljskih vsebin smo skupaj z nekaterimi kolegi u čitelji pri dijakih razvijali različne pedagoške metode, npr: • izkustveno učenje – čutna, čustvena in socialna razse- žnost kot npr. doživljanje gozda; • neposredno doživljanje resni čnega in simuliranega oko- lja, terensko delo, u čne poti; • igranje vlog – pro et contra na primeru vpliva onesnaže- vanja na življenje čebel, konflikta med naravovarstveni- ki in tajkuni, politiki in lokalnimi prebivalci …; 1 Https://www.mindtools.com/pages/article/newPPM_89.htm. Dostop: 3. 2. 2019. Http://www.skymark.com/resources/leaders/deming.asp. Http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1545. Načela VITR (Vir: smernice VITR od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja); www.mizs.gov.si/fi leadmin/.../trajnostni_smernice_VITR.doc. UC ˇ ITELJEV GLAS | 2021 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 61 • simulacije – zasedanje OZN na temo oceanov ter migra- cij, povezanih s podnebnimi spremembami; • produktivne skupinske razprave – npr. argumentiranje različnih stališ č glede pravice do pitne vode, problema- tika tranzitnega prometa, podnebnih sprememb itd.; • raziskovalni projekti – raziskovalne naloge o problemu divjih odlagališ č gradbenih odpadkov, sukcesije vegeta- cije na Plečnikovem stadionu pet let po zaprtju, delova- nju čistilnih naprav, prisotnosti pesticidov v reki Ledavi, vrednosti substrata na šolskem vrtu …; • premišljene akcije – okoljske akcije (prostovoljstvo), ki vključujejo tudi vrednostno refleksijo, npr. sodelovanje v vseslovenski akciji O čistimo Slovenijo, kjer smo pobi- rali smeti v parkih okoli šole ter na Barju, v Kozlarjevi gošči; • mednarodni projekti Comenius in Erasmus - Envi- ronmental influences of life, NATURE, Simul‘ONU – oceani, tla, Bee-live (o urbanem vrtnarjenju in čebelah); • prireditve za vso šolo ob dnevu Zemlje in vode z raz- ličnimi okoljskimi poudarki in vklju čenostjo velikega števila dijakov; • akcija brezpla čnega servisiranja koles za spodbujanje »zelene« mobilnosti; • sodelovanje na Slovenskem festivalu znanosti z razisko- valnimi nalogami z okoljsko vsebino; • projektni dnevi na gimnaziji, kjer smo vedno izbrali do- ločeno okoljsko temo. KAKO SE NA DRUGAČNE METODE ODZIVAJO DIJAKI IN SODELAVCI Dijaki so kljub svoji uporniški in kriti čni naravi zelo hva- ležni za vsako spremembo, ki jih premakne iz ustaljenega šolskega frontalnega pouka. Kot najve čjo vrednoto ob evalvaciji projektov in druga čnih metod vedno izpostavijo svojo aktivno držo in izkustveno učenje zunaj učilnic, čeprav to od njih terja premik od la- godne pasivnosti v aktivno udejstvovanje. Sodelovanje in skupno na črtovanje gradi medsebojno do- polnjevanje in spoštovanje. Odnosi med učitelji postanejo dodana vrednost učenja „zunaj učilnic“ in so zgled medse- bojnega podpiranja in sodelovanja ob skupnih ciljih. Vse to bogati skupnost u čiteljev na šoli, saj so dobri medosebni odnosi med u čitelji temelj kakovostnega dela pedagoške skupnosti. Vsaka metoda, ki gradi osebne odnose dijakov in u čiteljev med seboj in do narave, pomeni ve čjo povezanost in s tem ve čanje pripadnosti šoli. Okoljsko naravnane dejavnosti so „dogajanje“, ki prinaša svežino in pove čuje tudi ozaveš če- nost o stanju okolja ter spodbuja iskanje skupnih rešitev na lokalnem in globalnem nivoju. Pomembne so skupne odločitve za „majhne korake“ v smeri bolj vzdržne potroš- nje, odgovornega državljanstva in oblikovanja skupnostnih ekopravil, s katerimi konkretiziramo naša stališ ča. CILJI VITR IN CELOSTNI PRISTOP = »GLOBALNO UČENJE« VITR je zahtevno podro čje vzgoje in izobraževanja (pose- bej vzgoje), saj nas sili k spremembam našega lagodnega življenja v izobilju dobrin. Pri izvedbi pa je smiselno in učinkovito vedno upoštevati že omenjena temeljna pravila (načrtovanje, izvedba, evalvacija in ukrepanje!). Niso potrebne neke zelo revolucionarne metodološke novosti, ampak je smiselno graditi na že uveljavljenem in dodajati nove metode in aktualne vsebine. Šolski na črt VITR naj bo v skladu s kurikulom okoljska vzgoja za gim- nazije. Pri tem pa je klju čno, da predstavljajo eti čno jedro okoljsko vzgojne vrednote. Vzgoja je temeljna funkcija družine, družbe in države. Vsakdo izhaja iz neke svoje pri- marne družine, ki ga je temeljno oblikovala. V šoli pa naj- ve č velja osebni zgled u čitelja. U čitelj s svojim vedenjem in besedami verodostojno sledi ciljem, h katerim usmerja svoje dijake. Zato je tu zelo na mestu rek, ki pravi: »Dober učitelj – dobri dijaki. Razsvetljen u čitelj – razsvetljeni di- jaki!« Kljub ve čletnemu sistemati čnemu zanikanju vzgojne vloge pri pou čevanju se v zadnjem času prav vrednote spet vračajo na svoje edino pravo in primarno mesto v procesu izobraževanja mladih. Stanje planeta je na vseh podro čjih pač takšno, da terja spremembe vrednot. Splošno mnenje je, da se korenine kulturne krize nahajajo globoko, zato je za vsako spremembo potrebna motivacija in dolgotrajna vzgojna pot. V to je treba vklju čiti vse člane družbe. Treba je začeti s spremembo življenjskega sloga. Skupaj z mladimi, ki jih sre čujemo na naši pedagoški poti, moramo vzpostaviti t. i. celostno ekologijo. Za kakovo- stno spremembo človekovega odnosa do narave je torej potreben celovit pristop, ki temelji na stalnem spozna- vanju, kaj je ekološko bolj sprejemljivo. Za dejanja, ki naj sledijo temu in nas bodo pripeljala v kakovostnejše sožitje z naravo, pa sta potrebna predvsem pogum za relativno malo odpovedi in volja za izvajanje drobnih vsakodnevnih dejanj, s katerimi človek z naravo vzpostavlja stalni dialog (Dobravec, 2016). Ta razmislek tudi nas, u čitelje, postavlja pred pomembno poslanstvo vzgoje za vrednote in ve čanje okoljske eti čnosti. KAKO NAPREJ? VITR je proces ki sega prek šole do vsakega podro čja na- šega delovanja. Prav zato je pomembno, kakšni so temelji, postavljeni v zgodnjem otroštvu, ter smer, po kateri se oblikuje podoba mladega človeka. Od opazovanja, kriti čne presoje do aktivnega delovanja se oblikuje drža, ki bo člo- veka opredeljevala vse življenje. VITR postopno odpira pogled za tiste vrednote, ki so nujne za skladen osebnostni in družbeni razvoj v spoštovanju posameznika in njegovega okolja. Slovenija in Evropska unija v svoji zakonodaji namenjata izjemno pozornost VITR, ki naj bo okvir razumnega trajno- stno naravnanega delovanja v vseh smereh (2). Zapisane imamo tudi smernice VITR od predšolske vzgoje do douniverzitetnega izobraževanja (3), iz katerih iz- postavljam nekatere poudarke: • VITR je obsežen, celovit, skladen pedagoški proces, ki vključuje odnos med človekom in naravo ter odnose med ljudmi; • vodi do razumevanja vsestranske zveze med naravnim, gospodarskim, družbenim in političnim sistemom; • skuša dejavno in tvorno reševati sedanja in prihodnja okoljska in družbena vprašanja človeštva. UC ˇ ITELJEV GLAS VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 62 Naše vprašanje torej ni, kako za četi, saj imamo ustrezno zakonodajo na razli čnih nivojih ter veliko kakovostnih gradiv, primerov dobre prakse in tradicije kakovostnega poučevanja okoljskih vsebin. Manjka pa nam aktualizacije stanja planeta na lokalnem in globalnem nivoju. Za kompetentnost u čitelja ga je treba opolnomo čiti z ustreznim dodatnim izpopolnjevanjem na podro čju VITR. Pri tem so klju čne institucionalne rešitve, ki bi u čitelju te kompetence dejansko omogo čile in se VITR ne bi gradil pretežno na samoiniciativnosti u čiteljev. Na nivoju Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport bi lahko oblikovali neke vrste »posvetovalni organ« sestavljen iz učiteljev praktikov, ki bi skupaj s politi čnimi smernica- mi – tudi mednarodnimi okoljskimi dogovori – smiselno izpostavljal aktualne teme in ustrezne pedagoške pristope. Torej nas čaka le rek: »Od besed k dejanjem!« SKLEPNA MISEL Naj bo naš skupni razmislek usmerjen k iskanju rešitev in spoštljivih odnosov do so človeka in narave. Vsem u čiteljem želim, da bi tudi mi, na naš pedagoški način, prispevali k razumevanju in reševanju odprtih vprašanj, ki so posledica podnebnih sprememb. Najprej z osebnim zgledom. Z odločanjem za dobro. V vsakdanjih malih in velikih od- ločitvah. VIRI IN LITERATURA Dobravec, J. (2016). Laudato si’ na presečišču vere, znanosti in etike – naravovarstveno ozadje in izzivi papeževe okrožnice. Varstvo narave, 29. Ljubljana: Zavod RS za varstvo narave. Galimberti, U. (2015). Grozljivi gost: nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan. Marentič Požarnik, B., Zupan, A. in sod. (2011). Posodobitve pouka v gimnazijski praksi. Okoljska vzgoja. Zbornik. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Siegel, D. J. (2014). Vihar v glavi: moč najstniških možganov. Družinski in terapevtski center Pogled.  Avtor fotografi je: Nejc Trampuž