potem takem to svoje delo skoval z re­ zu ltati njegovih učencev in strokovnih kolegov. Da je gradil na tak način, se vidi iz spiska priložene literature. Poglavje o zgodnji ozirom a starejši b ro n asti dobi je av to r izpustil in om enja zanjo v glavnem le dela N. Kalicza, G. B andija in O. Trogm ayerja. Po vseh no­ vih in do tedaj n aj novejših izsledkih do­ m ačih arheologov p a predlaga tu in že p rej (v: M òra F eren c M u zeu m É vko n y- ve, Szeged 1965-66, 25—30) novo razdeli­ tev in poim enovanje bronaste dobe n a M adžarskem : I. B ronasta doba jugovzhodnoevrop- skega ozirom a egejsko-balkanskega značaja: skupek dom ačih, balkan­ skih in vzhodnih elem entov zgodnje in srednje b ro n aste dobe n a M adžar­ skem v času m ed 20. in 15. stoletjem pr. n. š.; za njen o časovno razdelitev je južnonem ški-srednjeevropski kro­ nološki sistem tipa Reinecke nepri­ m eren. II. K oszider perioda. Pozna b ro n asta doba jugovzhodnoevropskega znača­ ja: čas sred n je bronaste dobe v S rednji Evropi. Je zlitje pom em bnih srednjeevropskih in dom ačih ele­ m entov; m ed severnim i in severo­ vzhodnim i področji in m ed jugo­ vzhodnim robom M adžarske se v 15. in do začetka 13. stoletja izoblikuje enotna m aterialn a kultura. III. Pozna b ro n asta doba srednjeevrop­ skega značaja: obdobje, ki po Rei- neckovi razdelitvi tra ja od BC do konca H a B in se dalje priključi raz­ voju srednjeevropskega tip a (ne srednjeevropskega značaja!) od 13. do 8. stoletja p r. n. š. Avtor se Vbada najprej z V atya in P erjam os kulturo, dalje s kulturam a no­ silcev spiralno g rb asto okrašenih posod (S p ira lb u c ke lg efä sse) in inkrustirane ke­ ram ike in jih p rim e rja s sosednjim i kul­ turam i. P rim erja stratig rafijo naselbin­ skih plasti z n o tra n jo topografijo gro­ bišč in skicira razm erom a natančno od­ nose m ed grupam i, razvojnim i fazam i in relativno kronologijo posam eznih kul­ tur. P ri vsaki posam ič razvršča m ate­ rialne ostaline (keram iko, kovinsko, kam n itn o in koščeno industrijo), tipolo­ gijo in um etnost b ro n astih izdelkov, a še posebej tistih iz zlata in k arakterizira naselbine, stratig rafijo te r grobišča z n a­ činom pokopa. Razdelitev njegovih kulturno časovnih poglavij o razdelitvi srednje bronaste dobe na M adžarskem p a izgleda takole: 1 V atya kultura: delitev v pozno Kisa- postag ozirom a prvo fazo Vatya kultu­ re in v drugo te r tre tjo V atya fazo. 2 Perjam os k u ltu ra s Szöreg in G erjen grupam a. 3 K ultura spiralno grbasto okrašenih posod (S p ira lb u c ke lg efä sse), ki jo tvo­ rita G yulavarsänd in Füzesalony grupi. 4 S rednja b ro n asta doba Sedm ograške z W ietenberg kulturo. 5 K ultura kantarosnkeram ike z V attina in V erbicioara grupam a. 6 K ultura in k ru stiran e keram ike. 7 K ulturne grupe srednjeevropske regije v srednjem P odonavju — G äta grupa. 8 P ripom be k m aterialni kulturi srednje bronaste dobe. 9 B ronaste, zlate in sk rite najdbe (bro­ n asti liti izdelki, orodje in orožje, okraski, zakladi). V pričujoči m onografiji o srednji bro­ n asti dobi na M adžarskem j e l . B òna res zbral dosti gradiva in ga tudi povezal in poenotil v kulturno časovni okvir s so­ rodnim i sosednjim i kulturam i tistega časa. K njiga pa n am le ne daje vsega, zlasti ne novih rezultatov zadnjih dese­ tih let, ki jih bralec pričakuje, k er je avtor nepredelan rokopis prezgodaj za­ ključil, ne upoštevajoč prav novih izsled­ kov m adžarskih arheologov, ki se za njim bavijo s tem prazgodovinskim ob­ dobjem . F rance L eben Janos B anner, Is tv à n B òna, M ittel­ bronzezeitliche Tell — Siedlung bei Békés, Fontes Archaeologici Hungariae, B udapest 1974 (ed. A kadém iai Kiadó). V porečju K örösa v jugovzhodni Mad­ žarski se p ri Békésu ob Gyepes prekopu razp ro stira nekaj redkega gozdnatega sveta. V njem se n ad ravnico dviguje do­ m ala 5 m visok in v p rem eru največ 60 m širok teli — im enovan Vdrdom b; (op.: teli je značilna kopasta dvignjena oblika prazgodovinske naselbine v ravnini, kate­ re zasnova in oblika izhajata iz prim itiv­ nih prednjeazijskih poljedelskih kultur; T urki jih im enujejo »höyük«, Grki »tum ­ ba«, Bolgari često »mogila«, v m ednarod­ ni strokovni literatu ri p a se je ustalil arab sk i izraz »teli«). Prikazano delo je rezultat izkopavanj, ki sta jih n a naselbini in okrog nje vo­ dila J. B anner in I. B òna od leta 1955 do 1960. V osrednji naselbini gradiščnega tipa (teli) so do tre h m etrov globoko odkrili 8—12 bronastodobnih naselbin­ skih nivojev G yulavarsänd kulturne gru­ p e s sistem om blokovne gradnje bru n a­ ric in v n jih ostanke kotlastih ognjišč, vsepovsod p a obilico ostalin m aterialne k u ltu re (največ ornam entirane keram ike, nekaj tudi kam nitnih in koščenih a naj­ m anj bronastih predm etov). Izven gra­ diščnega naselja p a so odkrili pripada­ joča seliščna kom pleksa z izrazitim i ar­ h itekturnim i in m aterialnim i ostalinam i. T em atsko in vsebinsko je delo razde­ ljeno v dva dela, ki sta ju oba avtorja ločeno napisala. Prvi del (str. 9— 132) je poročilo J. B annerja o naseljenosti in utrdbenosti tella: B esiedlung u n d B efestig u n g des B urghügels (V ä rd o m b ), ki ga je avtor razdelil v osem poglavij (zajem a 73 stra­ ni tek sta s 25 risbam i in na koncu 47 celostranskih tabel slikovnega gradiva). V kratkem začetnem poglavju om enja zgodovino raziskovanj od prejšnjega sto­ le tja dalje. V drugem opisuje sistem atič­ no izkopavanje do leta 1960; tako nam en in razporeditev sond in tehnično doku­ m entacijo horizontalne in vertikalne stratigrafije. T retje in četrto poglavje je razlaga planum ov z ostanki ognjišč, lu­ kenj za stojke in deskastih tal te r sne­ m anih profilov. V petem poglavju sledi opis gradbenih ostalin. Na raziskanem p ro sto ru je B anner razločil 23 lesenih zgradb blokovne gradnje. Med najvišjo in najnižjo je 1,6 m višinske razlike; naj­ m anjša m eri 8,5 X 4,6 m , največja p a pr. 25,0 X 30,0 m. Tla hiš so bila p o k rita z deskam i, n a raznih m estih pa je bilo v hišah eno ali več navadno v tla vdolblje- nih in različno oblikovanih in sestavlje­ nih ognjišč. Šesto poglavje vsebuje opis, značilno­ sti in opredelitev najdb. Predvsem kera­ m ika nudi tiste tipološke in ornam ental­ ne značilnosti, d a se lahko razločijo tri kultu rn e faze. P rva faza se tudi strati- grafsko deli v dva horizonta: v enega s H atvan-kulturo in drugega z njo m ešano G yualavarsänd grupo (H atvan — Var- sänd; drugo ozirom a srednjo fazo pred­ stavlja keram ika tip a V arsänd; tre tjo ozi­ rom a naj m lajšo fazo p a znači keram ika V arsänd-Füzesabony tipa. G radišče samo je bilo revno s k am nitnim orožjem in orodjem , nekaj več je bilo koščenih in roženih izdelkov, najm anj — le par kosov pa bronastih. V sedm em poglavju J. B anner na podlagi gradbenih in m ate­ rialn ih ostalin razpravlja o družbeni in gospodarski ureditvi ne sam o gradišča sam ega, am pak tudi n jem u pripadajoče­ ga naselja. Zadnje, osm o poglavje p a avtor upo­ rab i za relativno kronološko opredelitev in usm eritev gradiščne naselbine v Otto- m äny-G yulavarsänd kulturo. Vsi tujki, ki so se tu ohranili ozirom a kulturne grupe, ki so zapustile sledi na gradišču in s katerim i je bila naselbina v stikih, vsebujejo več ali m anj elem ente Gyuala- varsänd-kulture. Pri kronološki delitvi n ajd b se vidi, da je W ietenberg-kultura n a gradišču stalno prisotna; njena ke­ ram ik a se javlja to d od najstarejšega (H atvan) do najm lajšega (Varsänd-Fü­ zesabony) naselbinskega horizonta. Stiki z nosilci V attina-kulture se javljajo v drugi polovici prve naselbinske faze (H atvan — V arsänd) in se obdržijo do p ren eh an ja naselbine (Varsänd-Füzesa­ bony); kot pričajo najdbe, so ti stiki m očnejši in značilnejši kot tisti s prvo im enovano kulturo. Odnosi s porečjem M arosa, nam reč s Szöreg-kulturo nasta­ nejo v drugi in tretji fazi (V arsänd, Var- sänd-Füzasabony); vendar so dokazi za to zelo skrom ni, da o kakršnihkoli sti­ kih m oram o celò dvom iti. Če upoštevam o vse m aterialne ostali­ ne in odnose s sorodnim i kulturam i tega področja M adžarske, potem dobim o vpo­ gled v življenje prebivalcev tella Vär­ dom b v srednji tretjin i drugega tisoč­ le tja pred našim štetjem . V drugem delu knjige (str. 133—182) dokum entira I. Bòna bronastodobni se- lišči okrog tella V ärdom b: B ro n zezeitli­ ch e S ied lu n g en in d er U m gebung des B u rg h ü g els (V ä rd o m b ); prispevek s še­ stim i poglavji obsega 23 stran i teksta z 17 risbam i in na koncu 16 celostranski­ m i tablam i gradiva. V prvem poglavju avtor razlaga na­ m en raziskovanja okolice tella z željo, d a bi odkrili pripadajoče grobišče, kajti prav za G yulavarsänd k u ltu ro poznajo grobnega inventarja sila m alo. Čeprav grobišča niso našli pa so odkrili skoraj pom em bnejšo stvar. Izkopali so ostanke sistem a vaške naselbine s hišam i, sta­ ja m i za drobnico, žitnim i silosi in dru­ gim i shram bam i, seveda vsepovsod z ostanki m aterialne kulture teh poljedel­ cev in živinorejcev. P ri tem so v nekem delu severnega naselja trčili na štiri kul­ tu rn e plasti, prekinjene z vodoravnim i ilovnatim i tam poni. Te plasti om ogočajo enakovredno a natančnejšo kronološko delitev k akor tiste na tellu, ki so bile večkrat uničene in nejasne. Da bi dobili čim točnejšo sliko poselitve in zveze s tellom , 'tj. osrednjim gradiščnim kom ­ pleksom , so okrog V ärdom ba izkopali 12 n ačrtn ih sond in p ri tem razločili se­ verno in južno selišče. Drugo poglavje je razlaga izkopava­ n ja na p ro sto ru severnega naselja. Z no­ vim i izkopnim i polji so razširili in kon­ trolirali p rejšn je sonde in odkrili nove nedotaknjene površine. Tudi z drugačno m etodo izkopavanja (po plasteh in ne z vodoravnim i planum i) so prišli do novih zaključkov. H iše z nabitim ilovnatim po­ dom niso bile grajene z blok stenam i, m arveč so bile stene pletene in om etane z ilovico. V največ prim erih so sežga­ n i večilovičnati estrih i p ojavljajo eden pod drugim v u rejen ih vodoravnih pla­ steh (v n a sp ro tju z onim i na Vardom - b u ); s tem so n ajd b e za stratigrafsko in kronološko opredelitev oprijem ljivejše, kot tiste iz razdejanih plasti n a gradišču. Da se trditi, d a 1,8 m globoke plasti nu­ dijo enakovredne najdbe, m estom a celò več, kot nad tr i m etre zajetne p lasti na V ärdom bu; z drugim i besedam i, da so za časovno in k u ltu rn o opredelitev dokaz- nejše. Čeprav zu n an ja naselbina res nim a tak o bogatih najdb, vendarle pla- stom a ležeči k eram ični nivoji — ognjišča nudijo nova važna spoznanja o hišni lon­ čenini sred n je b ro n aste dobe. Na odkritem te re n u je bilo v vrhnje plasti vkopanih 13 skeletnih grobov: dva sarm atska, eden gepidski in deset m ad­ žarskih iz časa A rpadov v 10. in 11. sto ­ letju. Sledi stratig rafija. Iz tega tretjeg a poglavja razberem o sistem dokum entaci­ je naselbinskih plasti z osm im i globin­ skim i nivoji, od k aterih po dva skupaj sestavljata k u ltu rn o plast. Za natan čn ej­ šo opredelitev so tak o drobne najdbe k o t gradbene ostaline dokum entirane po nivojih. S tem so dobili jasno sliko o ne­ prekinjeni poselitvi, ki se lahko izrazi z enim stavkom : tri ilovnata n asu tja delijo plasti in njih n ajd b e v štiri naselbinske periode. Č etrto poglavje je tolm ačenje brona- stodobnih najdb po plasteh. N ajnižja če­ tr ta p last je h ranila v spodnjem delu značilno keram iko H atvan-kulture, višje p a že G yulavarsänd keram ične elemente. T retjo p last znači predvsem ornam enti- ra n a keram ika G yulavarsänd grupe, ena­ ko drugo, k je r se ta razbohoti z vsemi svojim i oblikam i in ornam enti; kaže, da ta p la st p red stav lja cvetoči čas naselbi­ ne, saj je hranila obenem dom ala nedo­ tak n jen e ostanke hiš. K ljub tem u, da je bila najv išja k u ltu rn a p last močno uni­ čena, se da keram ika iz nje vidno opre­ deliti; prav za to p la st in izrecno za to obdobje je spiralno grbasto om am enti- ran je posod (S p ira lb u c k e lk e ra m ik ) Fii- zesabony vrste značilno. Tako kulturno razčlenitev plasti p a podkrepljuje tudi ognjiščna hišna keram ika v posam eznih plasteh. V naslednjem k ratk em poglavju so stratig rafsk o nanizana kronološka zapa­ ža n ja in historični razvoj izkopanin, za n jim pa povzetek iz katerega lahko iz­ luščim o bistvo odkritij. Čeprav je bil izkopan razm erom a m ajhen areal nasel­ bine, daje Istvan B òna sm ele končne za­ ključke. N aselitev obeh selišč (južnega in se­ vernega) ob srednjem gradiščnem siste­ m u se začenja n a prehodu zgodnje v sred n jo bronasto dobo. Težko je sklepati, d a sta obe vasici svoj cvetoči čas doživ­ ljali vzporedno z najzgodnejšo V ärdom b periodo. V erjetneje je, da je izven Vär­ dom ba nastala »hatvanska« naselbina vznikla tak rat, ko so to področje zasedli tu ji prišleki, k a r naj bi bilo obenem po­ gojeno tudi z naraščanjem prebivalstva. P otem takem sta n astali obe selišči v zgodnjem G yulavarsänd obdobju, ko se je še čutila veljava H atvan-kulture (4. p last). V tretji in drugi naselbinski pla­ sti lahko zasledujem o dom ač razvoj Gyu­ lavarsänd kulture, v prvi pa vedno bolj tišk e Füzesabony elem ente, značilne za konec srednje b ronaste dobe na M adžar­ skem. M orda najpom em bnejši uspeh te h iz­ kopavanj bi bila razjasnitev odnosa rav­ ninskega seliščnega sistem a z nekoliko dvignjenim gradiščem . Iz vsega izhaja to, da je za časa srednjebronastodobne G yulavarsänd naselitve gradišče bilo v bistvu grad — bivališče enega iz vaškega ljudstva izhajajočega višjega sloja ljudi. Tem u v p rid priča tu d i drug (blokovni) način gradnje hiš. K olikor toliko utrjen o gradišče je stalo skozi vso srednjo bro­ nasto dobo, ne toliko zaradi obram be p ro ti m ožnem u sovražniku, pač le bolj zaradi družbene razlike m ed gradiščani in vaščani. F rance L eben O tto T rogm ayer, Das bronzezeitliche G räberfeld bei Tàpé, Fontes Archaeologi- ci H ungariae, B udapest 1975 (ed. Aka- dérniai K iadó) — str. 7— 164 in 61 slikov­ nih tabel ter priložen načrt; dodatek G yula F arkas, Pal L ip td k , Anthropologi­ sche A usw ertung des bronzezeitlichen G räberfelds bei T àpé — str. 229—268 in 27 slikovnih tabel. Leta 1960 so p ri koriščenju glinokopa za opekam o pri m estecu Tàpé nedaleč od Szegeda trčili n a skeletne in druge najdbe. Sprva zaščitna in zatem sistem a­ tična izkopavanja vse do leta 1965 so odkrila enega največjih bronastodobnih grobišč v K arpatski kotlini. Sprem inja­ n je struge in poplave potoka Tàpé, ki se izliva v Tiso, so uničile velik del tega grobišča, a obenem tudi dom ala vse grobne in naselbinske ostaline iz sarm at- skega, gepidskega, avarskega in arpad- skega časa. V tlorisu verjetno elipsasto gom ilno grobišče je hranilo še dom ala 700 grobov, dom nevajo pa, da je v njem bilo pokopanih 1300 do 1500 ljudi, nosil­ cev tako im enovane kulture gom ilnih grobišč (H ü g elg rä b erk u ltu r). Večino teksta je av to r posvetil obšir­ nem u prvem u poglavju — opisu 687 gro­ bov. Pri vsakem grobu posam ič podaja osnovne značilnosti pokopa (skeletni ali žarni grob), spolno in starostno opredeli­ tev, položaj in orientacijo, horizontalne in vertikalne m ere, še posebno pa lego in opis pridatkov, ki se vežejo na citira­ ne slikovne upodobitve na tablah. Pri značilnih grobovih je avtor dodal slikov­ no dokum entacijo tudi ob tekstu. Tem u grobnem u poglavju je dodal še spisek posam ičnih najdb, ki so bile raztresene v vrhnjem hum oznem nasutju. Zatem je avtor povzel glavne značil­ nosti duhovne in m aterialne kulture gro­ bišča. N ajprej opozori, da je 16 grobov, ki so bili brez p ridatkov za d atiranje nesigurnih; n ad a ljn jih deset p a na pod­ lagi pridatkov p ripisuje Sarm atom , Gepi- dom in Avarom. B ronastodobno grobišče izkazuje šti­ ri načine pokopov. N ajveč (575) je skr- čencev z različno u sm erjen o stjo in lego; m ed njim i izstopa zlasti grob, v katerem je bil skelet popolnom a p rek rit s čre­ pinjam i velike in m anjše posode, med ka­ terim i so ležale kosti neke druge osebe. Grobov z okostji v iztegnjeni legi je bilo 27, ki naj bi tod predstavljali nek tuj način pokopavanja. Dve grobni jam i sta odkrili pokop v pitosih, v katerih so bili nesežgani kostni ostanki dojenčkov. Če­ trti način pokopa je 34 žarnih grobov; kaže se, da so tod sežiganje trupel pre­ vzeli iz sosednje zgodnje bronastodobne Vatya-kulture. Obsežnejša grobna jam a (grob 421—422) pa dokazuje, da je bil istočasno v navadi pokop sežganih in ne- sežganih mrličev, kar p o trju je tudi tipo­ loška opredelitev grobnih pridatkov. Na grobišču so trčili tu d i n a 17 simbo­ ličnih grobov, to je grobnih jam v kate­ rih so bili le pridatki brez kakršnihkoli kosti. Še druga zanim ivost so ritualne grobne jam e; v njih so bile razen števil­ ne keram ike in kostnih človeških ostan­ kov tudi delom a ožgane živalske kosti. O. Trogm ayer se zatem posveti ženski in m oški noši, ki jo k arak terizirajo grob­ ne najdbe: zlasti okrasje, predm eti za spenjanje oblačila, pasne spone in anali­ ze organskih ostankov; p ri tem sm atra, da je način oblačenja o tro k isti kot pri odraslih. V tem poglavju se avtor še po­ sebej na kratek in razum ljiv način loti tipologije kovinskih predm etov in kera­ m ike in prav na koncu še kronoloških in historičnih problem ov. N ajstarejši predm eti z najdišča so bronce Koszider-tipa, ki se m orajo spre­ je ti kot zapuščina predhodne kulturne periode; ta se tod jasno uvršča v Rei- necke BB-1 stopnjo. V ečina bronastih n ajd b — igle s pečatno glavo, srčasti obeski, zapestnice s spiralnim i in pečat­ nim i konci, žlebljeni p rstan i in zapestni­ ce — se m ore brez dvom a opredeliti v BB-2 čas, dasi velik del takih izdelkov živi seveda še naprej v BC stopnji. Tako časovno uvrstitev grobišča Tàpé podkre­ pijo tudi druge kovinske najdbe pa ne­ katere keram ične oblike, ki so čisti pred­ hodniki BD stopnje b ro n aste dobe na tem jugovzhodnem področju M adžarske. N ekateri ondotni raziskovalci datirajo m adžarsko kulturo gom ilnih grobišč previsoko, predvsem le n a osnovi zaklad­ nih najdb. Prav zgolj b ro n astih predm e­ tov sm em o to naše najdišče vzporejati z avstrijskim i in češkoslovaškim i najdišči. Relativni okvir najdb iz gom ilnega grobi­ šča Tàpé sodi potem takem v čas BB-2 in BC Reineckejeve razdelitve bronaste dobe.