V S M S K I
? ttm^MSm
■■ H-';- i- rtfrK ife.:-.v •• •'
jp;	V V;
KOPER — 15. JULIJA 1960
★ POSTNINA PLAČANA V GOTOVINI +
LETO IX. — STEV.
S SEJE OKRAJNEGA ZBORA PROIZVAJALCEV V KOPRU
Za smotrnejše razporejanje
Seja okrajnega zbora proizvajalcev v četrtek minuli teden je bila v glavnem usmerjena v razpravo in ugotavljanje nekaterih neskladnosti v razporejanju finančnih sredstev znotraj gospodarskih organizacij, predvsem pa glede smotrnejšega trošenja investicijskih in obratnih sredstev. Zlasti v industriji se kažejo zaradi težnje po čim večji investicijski potrošnji na eni in zapostavljanju naložb v obratna sred-_stva na drugi strani, določene ne-^fckladnosti v sorazmerno počasnejšem naraščanju proizvodnje reprodukcijskega materiala v primerjavi s proizvodnjo sredstev za delo in predmeti široke potrošnje. Ker zaradi tega in podobnih negativnih pojavov (kot so n. pr. neredno vračanje kreditov in neredno plačevanje anuitet, škodljivo medsebojno kreditiranje go-
Bolj Mašita^®
Na sejah občinskega ljudskega odbora v Kopru in na sejah svetov je neredna udeležba odbornikov za redno delo teh organov postala že tako resno vprašanje, da sta morala o tem na svoji nedavni skupni seji razpravljati oba zbora. Da bi nevzdržnemu stanju napravili konec, so končno izdelali obširen terminski načrt sej ljudskega odbora in sej posameznih svetov tako, da bosta imela poslej oba zbora občinskega ljudskega odbora svojo sejo vsak zadnji četrtek v mesecu ob 9. uri, prav tako pa je natanko vnaprej določeno za vsak svet posebej, kateri dan v mesecu bo imel sejo.
Ne gre nam toliko za to, da bi razpravljali, koliko bodo takšni sklepi reševali položaj. Za prezaposlene odbornike bo vsekakor koristno, če si bodo sedaj lahko vnaprej planirali čas za delo v samoupravnih organih.
Vsekakor pa zasluži ta, ne samo za Koper tipičen pojav hromitve dela naših samoupravnih organov zaradi brezbrižnega odnosa odbornikov do važnih družbenih funkcij posebno zanimanje.
Člane občinskih ljudskih odborov in člane njihovih svetov so na predlog Socialistične zveze kandidirali za izvolitev na te položaje zbori volivcev — to pa pomeni, da so odborniki za svoje delo v teh samoupravnih organih tudi polno odgovorni svojim volivcem, političnim organizacijam In zborom volivcev.
Zato bi v našem sistemu demokratičnega upravljanja takšen brezbrižen odnos posameznih odbornikov za delo tako važnih organov, kakor je občinski ljudski odbor ali pa njegovi sveti, veljalo najpoprej kritično proučiti v okviru pristojne politične organizacije, v okviru SZDL. nato pa po potrebi tudi ukrepati. Ce se ugotovi, da ta in ta odbornik, ki ne prihaja na seje, tega res ne zmore iz zdravstvenih ali poklicnih razlogov, je treba predlagati pristojnemu zboru volivcev njegov odpoklic in kandidirati novega kandidata, v primerih pa, ko gre za očitno brezbrižnost prizadetega odbornika, pa bi bilo po našem mnenju umestno razen njegovega odpoklica javno, na sestanku njegove politične organizacije in še na zboru volivcev, brez vsakršnega pomisleka povedati. da ta in ta odbornik ni več vreden zaupanja svojih volivcev. Prepričani smo, da bi bila takšni javna obravnava tega vprašala 7. vsemi političnimi posledicami vred za prizadete bolj učinkovita. kakor pa omenjeni sklep ObLO v Kopru
spodarskih organizacij, prešibka udeležba podjetij in ljudskih odborov pri vlaganju obratnih sredstev ter nekatere neskladnosti v uvozu in izvozu) lahko nastanejo določene ovire pri izpolnjevanju planskih nalog, se je zbor proizvajalcev sestal, da bi zagotovil v drugi polovici leta skladnejši gospodarski razvoj. Udeležba predsednikov delavskih svetov, direktorjev podjetij ter predsednikov občinskih ljudskih odborov in sekretarjev občinskih komitejev ZK na tem važnem zasedanju zagotavlja uspeh in veljavo tej daljnosežnejši akciji, ki je toliko pomembnejša, ker se bo že z novim letom uveljavil nov kreditni ter finančni sistem.
Trenutno je najbolj pereče zaostajanje proizvodnje reprodukcijskega materiala lesnih podjetij Javor na Pivki ter Lesonita in Topola v Ilirski Bistrici, ki ne morejo v celoti kriti potreb svojih številnih odjemalcev. Te gospodarske organizacije bodo morale iskati nove možnosti za povečanje proizvodnje reprodukcijskega materiala, kar bi mogoče lahko dosegli z uvedbo tretje izmene. Tudi gradbeništvo, ki je izmed najbolj šibkih členov v izpolnjevanju planskih nalog, je močno prizadeto zaradi pomanjkanja materiala, predvsem izdelkov opekarn, kjer je letos proizvodnja občutno nižja od lanske. Uvoz opeke celo iz Vojvodine pa vsekakor ni izhod in rešitev v smeri povečanja gradbene dejavnosti, še manj pa usluga prizadevanju za znižanje stroškov gradbenih storitev.
Razen poostrene discipline trošenja investicijskih in obratnih sredstev ter strožje devizne politike velja omeniti tudi ukrepe za zmanjšanje zalog materiala na skrajni možni ekonomski utemeljeni minimum. Kopičenje zalog surovin se je izkazalo za skrajno škodljivo, v tem pojavu pa je
iskati tudi vzroke za vrsto pomanjkljivosti, ki ogrožajo rentabilno poslovanje posameznih gospodarskih organizacij, ustvarjajo nesorazmerje med uvozom in izvozom, vplivajo destimulativno na domače tržišče, domače surovinske vire in podobno.
Posebna komisija zbora proizvajalcev bo po povzetkih in ugotovitvah razprave izdelala zaključke in sklepe.
Cas med počitnicami v teh poletnih dnevih Je p -ba timbolje izkoristiti. Prav gotovo ne bo zavržen, če boste med drugimi izleti obiskali tudi Škocjanske jame pri Divači. Po elektrifikaciji so postale še bolj privlačne in njihova podzemska lepota zapusti pri vseh obiskovalcih neizbrisen vtis. Ce jih še niste, potem jih letos prav gotovo obiščite in
ne bo vam žal!
NA VRSTI SO: STANOVANJSKA IZGRADNJA, DELAVSKE MENZE IN POČITNIŠKI DOMOVI
J
navidezno nerenta
Sredstva, ki jih kolektivi vlagajo v družbeni standard svojih članov, se ob njihovi povečani
volji do dela bogato obrestujejo
Stanovanjska izgradnja, družbena prehrana, skrb za delavčev oddih in letovanje — tudi to so bila vprašanja v anketi sedemdesetih podjetij v našem okraju, kjer so posebne komisije med drugim proučevale tudi to problematiko.
Iz podatkov, ki jih je dala analiza, izhaja, da je šla skrb gospodarskih organizacij pretežno v smeri gospodarskih investicij — manj pa je bilo širšega zanimanja vodstev kakor tudi organov družbenega upravljanja za sistematično investiranje v družbeni standard podjetja in komune kot celote. Zlasti srednja in manjša podjetja so vse premalo pozornosti posvečala stanovanjski izgradnji, ker so pretežno uporabljala svoje sklade za nadomestitvena in vzdrževalna dela ter za investicije v osnovna sredstva. Analiza tudi ni zabeležila pri nas primerov, da bi se več manjših podjetij združilo v skupni akciji za participacijo na občinskih ali drugih namenskih kreditih. Niti nismo zabeležili organiziranih primerov ali iniciativ za individualno gradnjo na osnovi predplačila.
kar sedaj omogočajo prav ekonomske cene stanovanjskih najemnin. Tu bi morale gospodarske organizacije v bodoče več napraviti.
Analiza je glede na družbeno prehrano pokazala, da je od 70 le 34 takšnih gospodarskih organizacij, ki oskrbujejo svoje delavce
V ponedeljek, 11. julija, je od-plulo iz Zadra proti severozapadu nekaj pisanih motornih jadrnic, ki bodo predstavile pomembnejšim krajem vzdolž vse jugoslovanske obale Jadrana nekatere izdelke tvrdk, ki so razstavljale na letošnjem IV. zadarskem vele-sejmu pomorstva,'ribištva in turizma. Propagandni konvoj bo prispel v slovenske vode v soboto, 16. julija. Na eni izmed teh jadrnic potuje ansambel zabavnih oddaj Radia Split, ki priredi vsak večer v drugem obalnem mestu zabavni program. V začetku avgusta se bo sejemski konvoj vrnil v Zadar, potem ko bo pre-plul vso obalo Jadrana od Kopra do Ulcinja.
Te dni se mudi v naši državi na povabilo predsednika republike Josipa Broza-Tita predsednik vrhovnega vojaškega sveta in predsednik vlade republike Sudana general Ibrahim Abud. Dragega gosta in njegovo spremstvo so prisrčno pozdravili najprej v Beogradu, nato pa tudi v drugih krajih naše države. Pod
vodstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita se je jugoslovanska državna delegacija že nekajkrat sestala z visokimi gosti in z njimi začela razpravljati o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Predsednik Tito je v dosedanjih razgovorih predvsem poudaril veliko zanimanje naših
narodov za gospodarski in politični razvoj Sudana, kakor tudi dejstvo, da so voditelji obeh držav kaj kmalu našli skupen jezik za reševanje najrazličnejših vprašanj glede miru v svetu, razvijanja enakopravnega mednarodnega sodelovanja in obojestranske gospodarske pomoči. Predsednik Sudana general Ibrahim Abud pa je izrazil posebno zadovoljstvo, ker imajo kot voditelji ene izmed neodvisnih afriških držav lopo priložnost seznaniti se z življenjem pri nas in z našim gospodarskim razvojem.
Trikrat udarni
Z avtomobilske ceste Bratstvo in enotnost so nam sporočili, da je 6. koprska MDB »Rudi Brkine« postala v treh dekadah trikrat udarna. Delovni mladini naše iskrene čestitke.
s prehrano. Je še precej podjetij, kjer obstaja potreba in so vsi pogoji, da bi organizirali lastne delavske menze, medtem ko imajo manjša podjetja tudi možnost, da več manjših podjetij skupaj ustanovi inenzo za člane svojih kolektivov, kajti takšna medsebojna kooperacija znižuje režijske stroške in s tem odpravlja izgovor o deficitarnosti obratov družbene prehrane, sicer pa v širšem smislu — tudi če gre pri posameznih menzali včasih za potrebo manjših dotacij na račun dohodka ' podjetja — v bistvu računsko izkazana deficitarnost po drugi strani mnogo več koristi kolektivu, kajti če so za njegove člene rešeni stanovanjski, prehrambeni in podobni problemi, tedaj lahko samo pričakujemo njihovo večjo delovno sposobnost, večjo voljo do dela, večjo storilnost itd. Kajti vsi predobro vemo, kako negativno se odražajo v produkciji nerešeni stanovanjski problemi ter pomanjkljiva, neurejena prehrana delavcev, pa največkrat še ta dosti bolj draga, kakor pa bi lahko bila v pogojih dobro urejene delavske menze.
Najmanj na je brez dvoma po naših gospodarskih organizacijah storjenega za nujno potrebni vsakoletni oddih delavca. Imamo samo 7 podjetij, ki so doslej rešila vprašanje svojih počitniških domov, vemo pa, kako tesno je povezano vprašanje delavčeve delovne sposobnosti po eni, po drugi plati pa vprašanje njegovega osebnega standarda s problemi, ki jih ima okoli smotrne izrabe svoicga letnega dopusta. Vobče pa bodo potrebni ukrepi, da bi zlasti v našem obalnem pasu, kjer imajo gospodarske organizacije med zaposlenimi dober del polprolctarcev, delavca bolj učinkovito pripravili do tega, da svoj letni dopust dejansko izkoristi za svojo telesno rekreacijo, ne pa da si jemlje dopust zato, da v določeni sezoni doma opravi težaško utrujajoča poljska dela. Iz tega razloga so tudi maloštevilni počitniški domovi večkrat v glavni počitniški sezoni premalo izkoriščeni. Kar pa zadeva manjša podjetja, češ da si ne morejo omisliti lastnih počitniških domov, imajo vseeno možnost, da si jih vendarle omislijo na osnovi združevanja sredstev.	sš
V
lio m v
m
?
V ponedeljek sta odpotovala v Italijo na Gardsko jezero (l.ago ili Garda) naša Jadralca Kafangel in Kosmina (na ¡.liki). Udeležila se bosta z jadrnico Cha-cha III mednarodnega tekmovanja devetih držav v izbirnem tekmovanju za olimpijske igre v Klmu. Naš jadralni šport je toliko napredoval, da se lahko naši tekmovalci poslej udeležujejo tudi takšnih srečanj v tujini, kar jim doslej zaradi pomanjkanja opreme in drugih sredstev ni bilo mogoče
V nedeljo. 17. julija, bodo v Begunjah na Gorenjskem proslavili 13. obletnico osvoboditve političnih zapornikov iz zloglasne begunjske kaznilnice. Med zadnjo vojno Je bilo v tej največji mučilnici ua okupiranem slovenskem ozemlju zaprtih 12.096 jetnikov, od katerih so Nemci po-strellll v Dragi pri Begunjah 821, v koncentracijska taborišča pa poslali umirat IllS Slovencev ln Slovenk. Preživeli zaporniki, internirancl in deportlranci se bodo v spomin na prestano trpljenje In na pobite sojet-
nike zbrali v nedeljo dopoldne v Begunjah na slavnostno zborovanje, na katerem bo govorila podpredsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, po njenem govoru pa bo kulturno-umetnlški spored. V počastitev tega srečanja bivših internl-rancev In političnih zapornikov lz vse Slovenije bodo v soboto v Begunjah mitingi, na okoliških hribih bodo prižgali kresove, a v nedeljo pred zborovanjem bodo pripadniki predvo-jaške vzgoje ponazorili partizanski napad na Begunje ter osvoboditev kaznilnice.
M
Z nedeljske prireditve kraške mladine v Komnu na Krasu: med drugimi športnimi igrami je bilo tudi tekmovanje mladink v odbojki
Vse kaže, da tudi poostrena kontrola sanitarnih organov ni spametovala vseh naših gostincev, trgovcev in obrtnikov, ki so letos,'bolj kot kdaj koli doslej, prišli v nasprotje s sanitarnimi predpisi, odloki in zakoni. Prizadeti se izgovarjajo na preobčutljivost potrošnikov, kajti številni prestopki naših uslužnostnih podjetij so nemalokrat predmet razgovorov na sestankih, zborih volivcev itd. Dejstvo pa je, da veČino teh primerov odkrivajo sanitarni organi povsem samostojno, medtem ko potrošniki pri tem delu premalo sodelujejo. — Tembolj škodljiva nedoslednost, ker v večini primerov ne gre zgolj za interese družbe oz. komune, temveč so v prvi vrsti ogrožene koristi samih potrošnikov.
Sanitarni inšpektor koprske občine je letos primere zlorab, ki se nanašajo na kvaliteto predmetov široke potrošnje, na navijanje cen, prepla-čevanje, šušmarjenje itd., obravnaval zelo ostro ter so kršilci bili kaznovani z mandatnimi kaznimi, odvzemom
Občinski komite Ljudske mladine Sežana je preteklo nedeljo v sodelovanju s- krajevnimi družbeno političnimi organizacijami, priredil v Komnu II. zbor brigadirjev sežanske občine. V zgodnjih jutranjih urah so se v praznično okrašenem Komnu zbirali
MOSKVA: V bližini sovjetske atomske centrale v Dubnem pri Moskvi so zgradili 313 metrov visok kovinski stolp, ki je sestavljen iz 50 dva metra širokih valjev. Namenjen je strokovnjakom za raziskovanja ozračja in nadziranja radioaktivnosti v bližini te atomske centrale.
NEW YORK: UNESCO je objavil podatke, iz katerih je razvidno, da 45 odstotkov otrok našega planeta ne obiskuje šol. Zato bo ta organizacija namenila polovico svojih sredstev za gradnjo šolskih poslopij v gospodarsko in kulturno najmanj razvitih državah.
NEW YORK: Na letošnjem zasedanju Generalne skupščine bodo sprejeli v članstvo OZN naslednje afriške dežele: Kamerun, Togo, Federacijo Mali, Gano, Somalijo in Kongo, kasneje pa še britansko kolonijo Nigerijo. Tako bo OZN imela konec leta že 89 članic.
TOKIO: V jugovzhodni Japonski so zopet velike poplave. Na območju Hirošime je voda porušila 5000 hiš, prav toliko pa jih je delno poškodovala. Poplave so zahtevale tudi več človeških življenj.
NIKOZIJA: Britanski guverner Cipra Hugh Foot je izjavil, da bo neodvisnost Cipra razglašena 16. avgusta.
PRAGA: Ljudska skupščina Češkoslovaške republike je sprejela novo ustavo in odslej se bo ta država imenovala Češkoslovaška socialistična republika.
WASHINGTON: Ameriška letalska tovarna Lockheed je odstopila Zahodni Nemčiji licenco- za proizvodnjo lovskih letal tipa »f-104«, ki lahko nosijo rakete in drugo sodobno orožje ter letijo z nadzvočno hitrostjo.
MOSKVA: Na področju Tihega oceana so te dni preizkusili nove sovjetske ballstične rakete, ki so dosegle hitrost 23,810 km na uro.
LONDON: Velika Britanija namerava zmanjšati kredite za gradnjo električnih atomskih central za 90 milijonov funtšterlingov, predvsem zaradi tega, ker ima preveč premoga. Kljub temu nadaljujejo z gradnjo petih jedrskih električnih central, izmed katerih bo prva začela obratovati prihodnje leto.
P/l »BIHAC« je v ladjedelnici na Kor-
čuli v popravilu M/l »BLED« je 9. julija priplula na Reko, od tam pa v Trst, Benetke in Ancono M/I »BOHINJ« je 14. julija odplula iz
New Yorka za Jugoslavijo M/l »BOVEC« je na poti za New York,
kamor prispe 16. julija P/l »DUBROVNIK« je 2. julija odplula iz Rotterdama v Benetke, kamor prispe v Porto Marghera 17. julija
M/l »GORANKA« je 9. julija odplula
iz Karačija M/l »GORENJSKA« je 10. julija ed-
plula iz Aleksandrije P/l »LJUBLJANA« je 14. julija priplula iz 2danova v Jugoslavijo M/I »MARTIN KRPAN« je 11. julija odplula iz Aleksandrije za Bur-res
M/i »PIRAN« bo na poti iz Los Ange-Iesa za Sredozemlje pristala 20. julija v Oranu P/l »POHORJE« je 11. julija priplula
iz Yxpile v ECUK P/l »ROG« je 10. julija priplula v Antwerpen, kjer razklada M/l »TRBOVLJE« je 11. julija odplula
z Reke za Hampton Roads P/I »ZELENGORA« je v New Yorku, od koder odpluje 18. julija s tovorom za Reko
brigadirji in ostala mladina az vseh okoliških vasi. V dopoldanskem času so bila številna športna. srečanja,, v katerih se: je pomerila delavska in kmečka mladina iz raznih aktivov sežanske občine. Skupno je v vseh srečanjih sodelovalo 123 tekmovalcev ter so tako masovne športne igre bile v Komnu prvič. Mladinke so se pomerile v teku na 60, 100 in 200 metrov. Prvo mesto v vseh treh tekih je osvojila Anica Peca iz Telekomunikacij. V odbojkarski tekmi ženskih ekip Partizan in Telekomunikacije je zmagala ekipa Partizana.
fJapsveil TOiraa
za čas od 15. do 20. julija 19G0:
Tako kot v Zahodni Evropi je v zadnjih dneh prevladovalo tudi v Sloveniji in na severnem Jadranu spremenljivo in hladno vreme z obla-čitvami in dežjem. Za prihodnji teden pa napovedujejo vremenoslovci, da bo nekaj toplih in sončnih dni, kljub temu pa ne izključujejo možnosti krajevnih neviht. Najtopleje bo v Makedoniji, kjer bo povprečna temperatura zraka dosegla 32 stopinj.
Tekmovalo je tudi pet odbojkarskih, moštev: Komen, Štanjel, Dutovlje, Krajna vas in Elektro Sežana, v nogometni tekmi med Komnom in Štanjelom je zmagala ekipa iz Štanjela. Več ekip je sodelovalo tudi v streljanju in teku.
Po dopoldanskem slavju je občinski komite Ljudske mladine priredil vsem brigadirjem, ki so se udeležili letošnjih akcij, slavnostno kosilo, popoldne pa se je mladina z ostalim prebivalstvom zbrala na akademiji, kjer je v imenu komiteja Ljudske mladine občine Sežana govoril sekretar občinskega komiteja Angel Stoj-kovič. Pester kulturni program pa je pripravila mladina iz šolskih, vaških in delavskih aktivov.
Da je II. zbor brigadirjev v Komnu tako lepo uspel, gre zahvala zlasti družbeno političnim organizacijam tega kraja, ki so mladinskemu vodstvu v pripravah na to pomembno slovesnost nudile vso pomoč.
Bralci sprašujejo, ms odgovarjamo
Tovariš G. A. iz Lokve pri Divači nam je poslal tri vprašanja, ki zadevajo pravice vajencev. Ker je v našem okraju precej vajencev, ki niso podrobno seznanjeni s svojimi pravicami ter dolžnostmi, tovarišu G. A. odgovarjamo, da bi ustregli njemu in širšemu krogu naših bralcev.
Vprašanja: 1. Po kolikem času pripada vajencem dopust? 2. Koliko dopusta pripada vajencu letno? 3. Ali more delodajalec brez vednosti vajenca določiti, kdaj bo šel na dopust?
viška na račun navijanja cen ali pa predani sodišču oz. javnemu tožilcu.
GOSTINSTVO. V Kopru bi težko našli gostinsko podjetje, ki letos vsaj že enkrat ne bi prišlo v nasprotje s predpisi. Največ zastran slabe kvalitete vina, kar velja zlasti za gostinske obrate Galeb (kazen 55.000 din),
II. svetovno
Šahovsko prvenstvo v portorožu
V mesecu septembru organizira Centralni odbor Zveze gluhih Jugoslavije drugo mednarodno šahovsko prvenstvo gluhih, ki bo v Portorožu. Vse tehnične priprave so že zaključene. Tako je že urejen lep plakat, poštarski žig, prospekti Portoroža; pripravljajo pa se še enotne značke za vse tekmovalce.
Zanimanje za šahovsko prvenstvo gluhih je zelo veliko, kar se vidi že iz samih priprav. Do sedaj je udeležbo prijavilo 14 držav, in sicer: Vzhodna in Zahodna Nemčija, Bolgarija, Grčija, Poljska, Madžarska, Španija, Danska, Finska, Ilolandija, Švedska, Cehoslovašlca, Francija. Vseh prijavljenih oseb je do sedaj 22. Pričakujejo pa se prijave iz Italije, Avstrije, Romunije in SZ. Komisije za tehniško in obveščevalno službo so že postavljene, saj bodo ljubitelji šahovskega športa lahko zasledovali potek tekmovanja preko radia in dnevnega tiska.
Okrajni odbor Zvezo gluhih v Kopru bo s pomočjo Glavnega odbora gluhih za Slovenijo in skupno s Centralnim odborom priredil vrsto izletov ter več kulturno-prosvetnih nastopov gluhih iz Ljubljane, tomerili se bodo tudi v prijateljeskem srečanju v nogometu.	Milan Gojak
dalje gostišča Taverna, Loža, Vipar-ka, Dellkatesa Klas, Stara kavarna, gostišče »Pri Edici« v Ankaranu itd, Vse te primere so predali gospodar skemu sodišču. Izrazit primer slab kvalitete vina je zasledil sanitarni inšpektor tudi pri zasebnih gostincih Leopoldu Ličenu v Hrvatinih In Jožku Mavriču v Kopru, medtem ko je Ivan Udovič iz Gračišča bil kaznovan z globo 15.000 dinarjev zaradi točenja alkoholnih pijač izven poslovnih prostorov.
TRGOVINA: Največ in najvišje kazni za prestopke zoper higieno in samovoljno zviševanje cen so bile izrečene trgovinam s špecerijo; samo »Jestvina« Koper je bila zaradi samovoljnega zviševanja cene otrobom in moke kaznovana z odvzemom visokega zneska 381.589 dinarjev. Z odvzemom 187.921 dinarjev je bilo kaznovano podjetje Mesopromet zaradi preplačevanja živine, kar je v nasprotju z odlokom o odkupnih cenah, zaradi prodajanja neprimernih pekovskih izdelkov pa je bilo kaznovano podjetje Kruh Koper z globo 61.000 dinarjev.
OBRT: Izrazite primere šušmarstva je odkril sanitarni inšpektor predvsem pri številnih zasebnih obrtnikih, ki v svoji želji po čim večjem zaslužku očitno izigravajo predpise. Anica Sijakovič, lastnica delavnice za Izdelke iz plastičnih mas v Škofijah, je bila kaznovana zaradi večjega števila zaposlenih ljudi kot je to dovoljeno. Se bolj škodljiv pojav, žal ni osamljen, pa je primer deli vodje podjetja »1. maj« Štefana F; leka, ki opravlja v izvenslužbenem času privatna dela celo z najeto delovno močjo in z materialom podjetja. V svojem podjetju je za svoje šušmarske posle dvignil materiala v vrednosti 206.000 dinarjev. (bb)
D
O DRUŽBENI PREHRANI V POSTOJNI
še bolje
Odgovor: Po členu 15. Uredbe o vajencih (Uradni list št. 39/52) imajo vajenci vsako leto pravico do 30-dnevnega plačanega dopusta v času letnih počitnic in do 7-dnevnega plačanega dopusta v času zimskih počitnic ter zanje ne velja določba 11-mesečne neprekinjene zaposlitve kakor za druge delavce v delovnem razmerju. Delodajalec lahko sam določi čas dopusta vajenca, seveda v mejah zimskih oziroma letnih počitnic.
. (
2e lani, ko so sindikalne podružnice ob izdatni pomoči občine odprle v Postojni obrat družbene prehrane Ljudsko menzo, je kazalo, da bodo njeni prostori kaj kmalu pretesni. Zato pa danes marsikdo zagodrnja, ker se mora prerivati med mizami in stoli, zaradi česar je tudi postrežba zamudna.
Cena trem obrokom je 200 dinarjev (zajtrk 20 din, kosilo 100 din, večerja 80 din). Glede cene pa ne bi bilo toliko prigovorov, če bi bila hrana bolj pestra. Abo-nenti si želijo več »minešter« in manj golažev z govejimi jetrei. Zato marsikateri abonent, ko zve, kaj bo za kosilo ali večerjo, krene drugam in raje plača več, samo da je zadovoljen. Abonenti se sicer zavedajo težav, ki jih imajo kuharice s sestavljanjem jedilnikov, vendar pa menijo, da bi lahko bile bolj iznajdljive. Čudijo se tudi, zakaj še ni osnovan odbor abonentov, ki bi lahho pomagal pri upravljanju menze.
Prav bi tudi bilo, če bi imela menza zelenjadni vrt na bližnji parceli, da bi bili stroški za nabavo vrtnin manjši, in da bi z ostanki hrane redila prašiča, saj je kuoljeno meso zelo drago. To so le kratke beležke abonentov, ki bi jih veljalo proučiti v težnji
nisi sö
Za varnost v cestnem prometu skrbi okrog 15 predpisov, katerih vsebino je pri šoferskem izpitu vsakdo precej temeljito izprašan. Ce pa bi kadarkoli pozneje nenadoma, n. pr. med vožnjo na cesti ustavili voznike, bi marsikateri obnemel in na marsikatero vprašanje ne dal odgovora.
Vsebina vseh predpisov je kratko izražena v tako imenovani »generalni klavzuli«, ki jo vsebujeta 1. in 2. odst. 10. člena uredbe o prometu na javnih cestah. Ta klavzula se glasi:
1.	Promet na javnih cestah se mora opravljati tako, da ne ovira ali ne ogroža prometa drugih oseb ali vozil.
2.	Vozniki se morajo na javnih cestah držati prometnih predpisov in usmerjati vožnjo v skladu z uradnimi prometnimi znaki in drugimi prometnimi napravami, pazeč pri tem tudi na to, da ne prizadenejo škode drugim osebam ali premoženju.
V teh dveh stavkih je pravzaprav vsebovana vsa vsebina prometnih predpisov in vsi nadaljnji predpisi so le konkretizacija pravilnega ali nepravilnega ravnanja.
Poleg teh predpisov pa pridejo v poštev še tako imenovana prometna pravila. Predpisi so zajeti v raznih uredbah, pravilnikih itd., torej so uradno izdani, pravila pa niso nikjer uradno Izdana, vendar so za vsakogar jasna, razumljiva in zaradi tega tudi obvezna. Poglejmo dvoje takih temeljnih pravil:
PRVO PRAVILO: O vsakomer, ki je na javni cesti, upravičeno domnevamo, da pozna cestnoprometne predpise. Iz tega sledi, da nam ni treba ob vsakem pešcu, ki ga srečamo ali prehiti mo, pričakovati, da nam bo ne-
nadoma skočil pred vozilo, ne o vsakem kolesarju, da bo nenadoma zavil na levo — pred in pod naše motorno vozilo. Upravičeno domnevamo, da Je vsakdo na javni cesti zadostno zbran, da se zaveda vseh nevarnosti, ki utegnejo tamkaj nastajati, da se prepriča, ali je varno prečkati ali zavijati itd. Prav zaradi tega tudi upravičeno domnevamo, da n. pr. kamion, ki stoji na desni strani ceste in ni dvignil smernika, ne bo zavil preko vozišča na levo. Prav tako upravičeno pričakujemo, da bo pred pričetkom zavijanja dvignil smernik ali prižgal mežikače, poleg tega pa se še posebej prepričal, aH je res cesta pred njim in za njim prosta, preden bo pričel zavijati na levo in s tem zapirati vso cesto.
Ce pa kažejo zunanji znaki kogarkoli, da ni »prisoten«, potem moramo tako ugotovitev upoštevati (n. pr. da kdo »meri« cesto, da se plaši živina ali da je njen vodnik ne obvlada Itd,).
S tem pa pridemo že na drugo temeljno pravilo: Ne smemo izsiljevati prednosti, četudi nam po predpisih pripada, če opazimo, da drugI krši prometne predpise. To bi lahko izrazili tudi krajše in z znanim slovenskim pregovorom: pametnejši odneha. Četudi se zavedamo, da Imamo v križišču enakovrednih cest kot desni voznik prednost, pa moramo vendar odnehati in počakati, če opazimo, da levi voznik te naše prednosti ne upošteva, ne priznava. V primeru nezgode se pogostoma vprašamo: ali je vsak od voznikov storil v konkretnem primeru vse, kar je bilo v njegovi moči? Strogi in absolutni analitiki vzrokov nezgode morajo
analizirati ravnanje obtoženega kakor tudi neobtoženega šoferja, da lahko povedo, koliko je kriv obtoženi ozl7 roma v čem je ravnal pravilno in v čem nepravilno ter kdo in koliko je prispeval k nezgodi.
po izboljšanju poslovanja tega prepötrebnega obrata družbene
prehrane. _
MILIJONI PAROV PEKO ČEVLJEV
V	znani tovarni PEKO v Tržiču so dogradili nove proizvodne prostore na površini 5000 kvadratnih metrov in v njih namestili nove stroje. Zato bo lahko ta tovarna že letos izdelala milijon 53 tisoč parov čevljev, to je 72 odstotkov več, kot leta 1955.
DOMA IZDELANE
TERILEN TKANINE
Varaždinslta tekstilna tovarna VARTEKS je kupila od angleške tvrdke ICI deset specialnih strojev za izdelavo terilen tkanin, Ze letos bo na njih izdelala okrog 78 tisoč metrov terilen tkanin za moške hlače in ženska krila.
V PRODAJI TUDI RAZSTAVLJENI IZDELKI
Zunanjetrgovinsko podjetje Ju-goeksport v Beogradu je te dni odprlo razstavo usnjenih izdelkov, ki jih izvažamo. Novost razstave pa je v tem, da lahko naši potrošniki te izdelke tudi kupijo ln torej niso samo za pašo oči. Po tej razstavi bo Jugoeksport priredil še podobne razstave pohištva, tekstilij. Izdelkov domačo obrti in kristala.
PRIPRAVE NA JESENSKO SETEV
V	Hrvatski se že pripravljajo na jesensko setev najrodovitnej-ših sort pšenice. Predvidevajo, da bodo letos posejali pšenico na 152 tisoč ha, izmed tega na 100 tisoč hektarih v zadružnem sodelovanju. Upajo tudi, da bodo dosegli povprečno 46 stotov pridelka na hektar.
združenimi močmi
Pred kratkim so odprli v Dolnjem Zemonu »Mladinsko dvorano«. Ravno pred letom dni so si osnovali mladinci pripravljalni odbor, ki naj bi to delo vodil. Edini prostor, ki bi prišel za to v poštev, je bil v gradu. Toda bil je v takšnem stanju, da bi marsikomu upadel pogum: prostor ni imel niti strona niti poda in niti oken. Predračun je predvideval skoraj milijon dinarjev stroškov. Čeravno niso imeli niti dinarja, so si zavihali rokave in se lotili dela, Vsa nestrokovna dela so opravili mladinci s prostovoljnim delom — z gmotnimi sredstvi pa jim je priskočila na pomoč večina podjetij v Ilirski Bistrici in ObLO.
Otvoritev »Mladinske dvorane« je bila zvezana s kulturno prire-
ditvijo. Mladina je za to slovesnost naštudirala igro "»Bele vrtnice«.
Z zgraditvijo »Mladinskega doma« je bil postavljen v Dolnjem Zemonu temeljni kamen za kul-turno-prosvetno delo. • M. L.
e m s K $
Urejuje uredniški odbor. Glavni ln odgovorni urednik Rastko lira-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper, Uredništvo ln uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen Izvod 18 din, — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni rač «>2-70-1-181. Rokopisov In fotogra tlj ne vračamo- — Tisk In kLllšeJt tiskarna CZP »Primorski tisk«
ali
'"S-
□ □
Vse večje potrebe po vrtninah in sedanje stanje v našem vrtnarstvu, za katero je značilna razbitost proizvodnih površin, terja že dlje časa smelejše posege tudi na to področje našega kmetijstva. Kmetijska gospodarstva socialističnega sektorja pri nas so s pridobljenimi površinami že v stanju zagotoviti vrtnarstvu hitrejši razvoj, kakor je to večina posestev treh obalnih občin že predvidela. Spričo nadvse ugodnih pogojev za proizvodnjo vrtnin so se posamezna kmetijska gospodarstva odločila za naslednje površine, namenjene intenzivnemu vrtnarstvu: kombinat Koper 300—400 ha, KZ Bertoki in Pobegi 80 oziroma 40 ha, zadruga Koper 70 ha, KZ Izola in KZ Lucija 60 oziroma 80 ha. Gre torej za skupno okrog 700 ha vrtnarskih površin, kjer s sodobnimi proizvodnimi metodami ne bo težko rešiti problema zadostne in kvalitetne proizvodnje vseh vrst vrtnin — tako za -domače tržišče kot tudi za izvoz. Izvedba tega načrta je toliko pomembnejša, ker zasebni proizvajalci nimajo pregleda o potrebah tržišča in je
njihova proizvodnja' zaradi pretežno primitivnega pridelovanja nizka, v čemer je iskati tudi odgovor, zakaj so cene vrtnin potrošnikom tako težko dostopne.
Načrti kmetijskih gospodarstev socialističnega sektorja so se zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zdeli še pred nedavnim teže izvedljivi —• kljub razpoložljivim površinam in ustrezni mehanizaciji, kajti ureditev sodobnih vrtnarskih obratov terja precejšnja sredstva in tudi seveda večje število sposobnih delavcev. Za intenzivnejšo proizvodnjo vrtnin se je resno zavzela tudi republiška kmetijska zbornica. Ta je predlagala čim hitrejše ukrepanje, da bi tudi vrtnarstvo dobilo v kmetijski proizvodnji mesto, ki mu pripada. To velja zlasti za naš okraj, zato bodo že na bližnjem reDubliškem posvetovanju o vrtnarstvu (nosvetovanje bo na Koprskem) med drugim razpravljali tudi o pogojih za pridobivanje kreditov iz republiških sredstev. Ker so sredstva naših občinskih in okrajnega proračuna že v celoti angažirana, nanje seveda ni moč računati, zato je pobuda re-
publiške kmetijske zbornice toliko bolj dobrodošla.
Seveda bodo kmetijska gospodarstva socialističnega sektorja, ki sicer del površin že urejajo v sodobne vrtnarske obrate, morala za dokončno ureditev vprašanja intenzivnega, sodobnega in načrtnega gospodarstva, rešiti še marsikaj z lastno iznajdljivostjo, najprej pa bo treba rešiti problem stanovanj in prehrane za vrtnarske delavce, kajti moderni vrtnarski obrati terjajo ob dobri organizaciji dela tudi ustaljeno delovno silo. Velja pripomniti, da pristojni organi že pregledujejo teren bodočih vrtnarij, na osnovi teh izsledkov pa bodo dopolnili tudi pripravljene elaborate.
Znano sladkovodno jezerce v Fiesi pri Piranu ni več tako težko pristopno tudi za vozila, kot je bilo še pred letom dni. Zdaj pelje do njega lepa in zložna pot, primerna tudi za motorna vozila
Za zdravje
Ko v poletnih mesecih močno naraste turistični promet, tudi v našem okraju upade skrb za higieno. Zato slišimo vrsto pripomb glede čistoče v gostinskih obratih in v trgovinah z živili. V jutranjih urah še nekako gre, popoldne in zvečer pa pogosto ugotavljamo, kako zelo smo skregani z najosnovnejšimi načeli higiene.
O tem, kako bi čim bolje izvajali nadzor nad osebno higieno strežnega osebja, nad higieno v poslovnih in gostinskih prostorih ter nad higieno živil, ki niso vedno neoporečna, a čeprav niso zdravju neposredno škodljiva, je bilo že govora, vendar do konkretnih predlogov izboljšanja sedanjega stanja ni prišlo. Zaradi tega je o tem bil ponoven posvet,
POSLOVNO POROČILO Mestne hranilnice Izola-Koper za mesec junij 1961)
Število hranilnih vlog se je v juniju povečalo za 105 vlog — na skupno 2809 vlog.
Stanje hranilnih vlog 80,355.044 din.
Sredstva na tekočih računih 11 milijonov 345 tisoč 897 dinarjev.
Sredstva na računih stanovanjskih najemnin 22,144.886 din.
Kratkoročna posojila (vključno potrošniški krediti) 82,529,921 dinarjev.
Srednjeročna posojila 15.7G6.507 din.
Gotovina pri Narodni banki in v blagajnah 20,413.636 dinarjev.
Račun izdatkov in dohodkov 4 milijone 760 tisoč 52 dinarjev dohodkov in 4,558.078 dinarjev izdatkov.
V juliju so se povečale po številu in zneskih izključno samo mladinske hranilne vloge. Ugotovili smo, da se je povečalo število nakupov, precej se je povečalo tudi povpraševanje za gotovinskimi posojili za popravila stanovanj.
ki -- je pripravil Okrajni sanitarni inšpektorat v Kopru za občinske sanitarne inšpektorje minuli teden. Zaključek tega posvetovanja je bilo priporočilo občinskim ljudskim odborom, naj bi pomagali organizirati nonstop sanitarno inšpekcijsko službo, to je letečo kontrolo sanitarnih inšpektorjev, ki bi ob vsakem času pregledali gostinske obrate in trgovine z živili ter takoj opozorili njihova vodstva in uslužbence na prekrške sanitarno-tehničnih in higienskih predpisov. Tak način izvajanja sanitarne inšpekcije je tem bolj zaželen, ker so gostinski lokali in prodajalne z živili, predvsem s'sadjem in zelenjavo, tudi v našem okraju precej pomanjkljivo opremljeni in je strežno osebje, na čeprav zaradi velikega prometa, marsikje prepovršno v izvajanju sanitarnih predpisov o osebni higieni in higieni živil ter prostorov.
Kmetijska zadruga Bertoki, ki jo upravičeno uvrščamo med najbolj napredna in trdna kmetijska gospodarstva na Koprskem, ima za seboj dokaj težko razvojno pot. Razparcelana in zanemarjena zemljišča so bila v prvi etapi razvoja ekonomije glavna ovira pri uvajanju sodobne kmetijske proizvodnje. Izločitev trgovine iz sestave dejavnosti zadruge je pomenila važno preokretnico za gospodarstvo takrat še majhne kmetijske enote. Ob upoštevanju načela koristnosti združevanja večjih površin so se združili konec 1958. leta s Kmetijsko zadrugo Ankaran—školije in usmerili vse sile v intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Rezultat združitve in truda polno prizadevanje delovnega kolektiva je bilo očitno že naslednje leto, ko so obnovili desetine hektarov vinogradniških površin, sadovnjakov, vrtnarijo in druge nasade, tako da se je zadružna ekonomija povečala od prvotnih 82 ha na sedanjih 295 ha površine smotrno izbranih kultur, kar v glavnem že obdelujejo in delno še obnavljajo. Vsa obnovitvena dela, skupno z nabavo 40 glav plemenske živine, so terjala investicije v višini 196 milijonov din. Ta naložba je bila za realizacijo 5-letnega gospodarskega plana neobhodno potrebna in se že sedaj bogato obrestuje.
Ilvale vredno je tudi prizadevanje KZ Bertoki za napredek celotnega kmetijstva v svojem okolišu, saj so samo letos sklenili z osebnimi proizvajalci 250 pogodb z okrog 260 ha površine. Razen strokovne pomoči, ki jo danes lahko zadruga s svojim strokovnim kadrom in strojnim parkom nudi že v obilni meri, lahko regulirajo s tako obsežnim proizvodnim sodelovanjem tudi proizvodnjo, da ne pride do tržnih viškov določenih pridelkov, ki bi jih težko plasirali na tržišče.
Obseg in napredek zadružne ekonomije dokazuje tudi sedanje števi-
lo 120 delavcev, medtem ko je bilo v prvi fazi razvoja zaposlenih le 30 moči, orodje in ostali kmetijski inventar pa so si morali slcraja posojati celo pri zasebnikih. Med važne čl-nitelje, ki zagotavljajo tej zadružni ekonomiji zavidljivo perspektivo, je prišteli tudi pametno kadrovsko politiko vodstva, ki se opira pretežno na domačo delovno silo, zato tudi ne poznajo problema fluktuacije. Medsebojno zaupanje in spoznanje kmetovalcev, da sedanja kot bodoča kme-
DVA TISOČ KOMBAJNOV POSPRAVLJA PRIDELEK PŠENICE
V Vojvodini so že začeli z žetvijo pšenice na površini 20.000 ha zemlje, ki so jo posejala kmetijska posestva in zadruge v kooperaciji. Na žetev so se skrbno pripravili, poglavitni delež pa bodo imeli kombajni, ki jih bo treba kar 2000, da bodo opravili letošnjo obilno žetev. Medtem pa so v Makedoniji z žetvijo pšenice že zaključili.
MEDNARODNI SEMINAR ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO V JUGOSLAVIJI
Evropska ekonomska komisija je pred nedavnim sprejela sklep, da bo mednarodni seminar o stanovanjski graditvi v Jugoslaviji, in sicer v Zagrebu. Na seminarju bodo zastopane države vseh 5 kontinentov, kjer naglo napreduje stanovanjska graditev. Simpozij za rekonstrukcijo mest pa bo v 2enevi. Naši strokovnjaki pripravljajo za seminar obširen referat.
V tem mesecu in še naprej bo brez dvoma eden najvažnejših gospodarskih problemov ne samo drugod, temveč tudi pri nas vprašanje obratnih sredstev. Po poročilih zaradi zadnjih ukrepov v zvezi z obratnimi krediti na ob-
KOMBINAT KONZERVNE JNDUSTRUE Sbefantarió IZOLA

močju koprskega okraja ni prišlo do motenj. Obratni krediti so se celo nekaj znižali, dočim se je nasprotno sklad teh sredstev prt gospodarskih organizacijah nekoliko zvišal.
Tako stanje seveda ne bo trajalo dolgo in bo prišlo nujno do nekoliko bolj napete situacije tako, kakor pričakujejo tudi v drugih okrajih. Treba je namreč računati, da mora ostati tempo proizvodnje tak kakor doslej in da gospodarska vnema ne sme prav nič popustiti. Če računamo, da bo na primer podjetje »Tomos«, ki je začelo redno obratovati, potrebovalo velika obratna sredstva, lahko sklepamo, da bodo težave kmalu pred nami. Koordinacijski odbor bo imel vsekakor precej dela in skrbi, da bo rešil položaj,
nova Številka »biserov jugoslavije«
V založbi Mariborske turistične zveze je izšla nova številka turistično-propagandne revije «Biseri Jugoslavije«, ki jo že od ustanovitve dalje urejuje znani turistični delavec ln publicist Franjo Novak.
Tudi ta številka Je reprezentativna ln bogato ilustrirana, saj vsebuje nad 100 pestrih slik z zanimivimi članki in opisi iz vse Jugoslavije, naslovno stran pa krasi lepa barvna slika Bleda. Članki in drugI prispevki jo objavljeni deloma tudi v tujih jezikih, kar propagandno pomembnost revije le že poveča.
Ker se razvija naš turizem v drugo velevažno gospodarsko panogo, je prav ln potrebno, da posvetimo vse sile propagandi naših turističnih krajev, to je propagandi turizma in gospodarstva vobče. vsekakor drži, da ni mogoč napredek turizma brez napredka v njegovi propagandi.
ki pa ni nerešljiv. Potrebna bo le velika mera gospodarske iznajdljivosti, ko odpade pač tista lahka pot, ki smo je bili doslej vajeni, ko smo se obračali enostavno na banko, če nam je kdaj zmanjkalo sredstev.
Drugi zelo važen problem je turizem. Računali smo, da se bo stanje v prejšnjem mesecu zbolj-šalo, pa se ni. Nekoliko je krivo vreme, vendar pa so vzroki zastoja zlasti tujega turizma globlji. Postopno se teh vzrokov zavedamo in jih odkrivamo, vsaj kolikor se tiče nas in jih lahko sami odpravimo. Vse pa kaže, da jih nismo znali pravočasno odkrivati in odstranjevati. Med njimi je zlasti važen turistični tečaj, ki za marsikaterega tujca ni ugoden. Poleg tega kaže, da je naša organizacija v tujini okorna, ker ne zna dovolj hitro nadomestiti izpada iz ene države z novimi turisti iz druge. Vsekakor pa moramo v tej zvezi ugotoviti porast domačih gostov, ki jih bo treba bolj upoštevati tudi tam, kjer so sicer navajeni bolj na »devizne« goste. Zavedati se je treba, da je domač dinar, s katerim plačamo storitev, za nas enako vreden, domač gost pa tisti, ki nam bo ostal dalj, da ne rečemo vedno zvest.
Zaradi slabe turistične sezo?;,e seveda trpe številne z njo zvezane gospodarske dejavnosti od gostinstva do prometa in drugo. Ko bomo delali polletne analize za letošnji gospodarski razvoj, bomo morali vse to upoštevati in morda tu in tam popraviti letošnje gospodarske načrte zaradi skladnosti v razvoju. -dt-
tijska proizvodnja lahko temelji le na najsodobnejši obdelavi, nedvomno zagotavlja zadružni ekonomiji čedalje širši krog kooperantov. Zato ima posebno važno vlogo tudi pospeševalna služba ekonomije, ki lahko že danes s svojim sodobnim strojnim parkom razen kritja potreb proizvodnje in obnovitvenih del na lastnem posestvu, zadosti tudi pogodbeni proizvodnji, skrbi za reprodukcijski material in zaščitna sredstva. Vrsta novih priključkov, ki jih je zadruga nabavila v zadnjem času, je zato nedvomno edini možen izhod, da bodo neobdelane površine, ki jih je na tem področju še precej, čimprej vključene v Intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
KZ Bertoki pa skrbi vzorno tudi za svoj aktiv mladih zadružnikov, razen tega pa nudi še izdatno pomoč pionirski zadrugi v Božičih. Spričo sedanje fluktuacije mladine v industrijo Je to nedvomno ena izmed osrednjih nalog ekonomije.
Kot je znano, je letošnja suša močno prizadela predvsem kmetijstvo obalnega področja. Prccej škode je utrpela tudi KZ Bertoki, ker so morali ovreči celo nekatere postavke prvotnega plana, toda škodo bodo poskušali kriti z višjo proizvodnjo kapusnic, predvideli pa so še razne druge zaščitne ukrepe, kajti vodstvo zadruge nikakor ne želi, da bi se osebni prejemki delavcev zaradi tega znižali.	(bb)
tedenska glosa URA SLOVNICE
»Po vprašanju pristopanja k nadaljnjemu razširjanju usluž-nostne obrti v naši občini imamo že nekaj dobrih oprije-mov.«
Tale »po vprašanju« je dejansko hud vojni zločin. Vojni zločin nad slovenskim jezikom zato, ker je ta kolobocija nastala med vojno. Pravilno slovensko se reče in piše »o vprašanju«, »v vprašanju«.
Sedaj je na vrsti to nesrečno »pristopanje«, ki je nekolikanj manjši, pa vendar še tudi hud zločin. Kajti »pristopimo« lahko k mizi, k oknu itd., zato bi to misel lepše izrazili takole: »O vprašanju, kako bi začeli še naprej razširjati...« — sicer pa tudi to ni prav, ker je »pristopanje« in »začeli« v tem primeru sploh odveč, saj vidimo že po vsebini stavka, da smo to vprašanje začeli že poprej reševati, torej bomo rekli: »O vprašanju, kako bi še naprej razširjali...«
In spet se moramo ustaviti, kaUi glede na naše pogostne »obrtniške ushige« moramo reči, da je bilo v tistem, ki'si je bil izmislil to novo izrazoslovje, te »obrtniške iisluge«, precej demagoga. »Usluga« je že po osnovnem pomenu besede — brezplačna! »Usluge« naših obrtnikov pa so vse prej kot pa brezplačne. Torej pravilno: »O vprašanju, kako bi še naprej razširjali obrt za potrošnike v naši občini, imamo že nekaj dobrih...«
Vidite, spet se nam je zataknilo. Ne moremo namreč končno še mimo nesrečnih »oprijemov«. Oprime se "¡janee kandela.bra, da ne pade, mi bomo va namesto »oprijemov« rajši uporabljali besedo »prijemi«, da bomo končno lahko ves stavek do kraja poslovenili ta,kole:
»O vvrašanju. kako bi v naši občini še nanrej razširjali obrt za potrošnike, imaiiio že nekaj dobrih prijemov.« eš
NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V RIŽANI
Zaradi vedno večjega cestnega prometa i/. Kopra proti Ljubljani, posebno pa v poletnem času, v turistični sezoni, obstajajo velike nevarnosti prometnih nesreč, če avtobusi pristajajo na
Koprski satelit jo brise s končne postaje v Semedeli proti mestu, od koder jo kuj nato mahne do Tomosa, nato nazaj v središče mesta, pa spet v Semodelo. Proga mimo Mercedesa pa se kar ni mogla uveljaviti in se je naš satelit ni dolgo držal — kar zmanjkalo ga je s te relacije . . .
—	Zdravo, kolega! Slišal sem, da vam mislijo tisto vašo dolino tam zgoraj zajeziti.
—	O tem se precej govori, vendar tega pri nas nihče ne verjame.
—	Kako to?
—	Ti bom takoj razložil. Hodil sem menda v prvi ali drugi razred osnov-
Silovito hupanje v nedeljo dopoldne je marsikaterega Sežan-čana privabilo na pločnik ali k oknu. Skozi mesto je namreč vozila kolona motornih vozil, ki jc s hupami oznanjala praznik .šoferjev in avtomehanikov.
O 13. juliju, Dnevu šoferjev in avtomehanikov, je na slavnostni seji odbora podružnice ZSAM, k: je bila neposredno po povorki, govoril član odbora Ljubo Maje-rič. Potem, ko je evociral spomin na 13. julij 1943, ko so prve motorizirane enote NOV sodelovalo
v bitki za osvoboditev Žužemberka, je podal še kratek pregled organizacijskih in delovnih uspehov združenja. Glede bodočih nalog je tovariš Mujerič dejal: -Odbor podružnice ZSAM si bo prizadeval, da bi vsi člani vložili še več sil za lastno vzgojo in za vzgojo mlajših šoferjev in avtomehanikov, za izboljšanje prometne discipline in za spoznavanje tehničnih novosti.-
Na seji so za častne člane združenja imenovali Alfonza Grmeka, sekretarja občinskega komiteja
Večji fizioierapevtski oddelek v Izoli
Končno je tudi fizioterapevt-ski oddelek izolske bolnišnice dobil ustrezne prostore v adaptirani stavbi, kjer je doslej temu namenu služil en samcat tesen prostor. Kot znano, si je fiziote-rapija s sodobnimi metodami zdravljenja pridobila velik ugled in je posebno za rehabilitacijo bolnikov, ki zapuščajo kirurgični oddelek, ali bolnikov, ki se zdra-
iia^ (tuuafo ciuuiož
vijo za paralizo, nepogrešljiv.
Slavnostna otvoritev novih prostorov fizioterapevtskega oddelka, ki ima tudi oddelek /a elek-trolcrapijo z najsodobnejšimi aparati za obsevanje in vrsto drugih aparatov za najsodobnejše metode i zioterapevtskega zdravljenja, je bila preteklo soboto v prisotnosti predstavnikov okraja in občine ter najuglednejših zdravstvenih delavcev. Med njimi je bil tudi predsednik sveta za zdravstvo LRS Niko Šilih. Velja pripomniti, da je v fiziotera-pevtskem oddelku tudi majhen stacionarij s 16 posteljami za rehabilitacijo bolnikov izolske bolnišnice.
ZKS, Mirota Jelerčiča, predsednika OO SZDL in Bogdana Bukovcu, direktorja Jadrana iz Sežane, medtem ko so Viktorju Ko-čevarju in Benediktu Vovku podelili zlato, Romanu Colji in Giu-liu Cenedcseu pa srebrno značko. Petim članom so izročili pismeno priznanje.
Seja ni mogla mimo drugega dela akcije -Na cesti nisi sam«, ki je v polnem toku in je namenjena vzgoji šoferjev motornih vozil in mopedistov. Člani so bili tudi pozvani, na i bi se resno pripravljali za pridobitev višje kvalifikacije. Po seji so člani ZŠAM položili venec pred spomenik padlim borcem.
VSE O VARNOSTI PROMETA
V Postojni, Pivki in Prestranku so tu dni predvajali dva kratka filma: Naslednji boš ti In Zadnji tovor, namenjena vsem koristnikom cest, predvsem pa voznikom. Predstave si je ogledalo več kot 2800 obiskovalcev, ki z zanimanjem sledijo tudi številnim diapozitivom v zvezi s prometno varnostjo.
Posebna komisija pri ObLO Postojna pa skrbi za razne prireditve in kar najbolj učinkovite oblike vzgajanja državljanov v cestno-prometni disciplini, medtem ko bo postojnsko Združenje šoferjev In avtomehanikov s sodelovanjem AMD Postojna pripravilo nekaj Izložb o prometni varnosti In predavanja za voznike motornih vozil.	Ur
MLADINSKE AKCIJE NE HO!
Pretekli teden so mladinci na več krajih zaključili prostovoljne delovne akcije; na "avtocesto je odšla I. celjska srednješolska MDB, z nje pa >,e ie vrnila brigada »Cvetke Jcrlnove . Avgusta bodo odšli v Kranj mladinci in mladinke, pred dnevi pa bi morali na cesti v Logarsko dolino zasaditi lopate prvi brigadirji. Toda to se ni zgodilo in upravičeno vprašujemo — zakaj.
Za akcijo v Logarsko dolino se jc prijavilo okrog 150 mladincev in mladink, ki pa so tile pred odhodom zvedeli, da njihove akcije ne bo. Dolga dva meseca se je Okrajni komite Ljudske mladine pogovarjal z investitorjem — Upravo za ceste LRS. tehnično sekcijo v Celju — in ves ta čas ni bilo niti besede o tem, da na cesti ni pogojev za mladinsko delovno akcijo. Ko pa je bil štab ustanovljen. ko je bilo 150 mladincev in mladink pripravljenih, da odidejo na delo, Je Uprava za ceste ugotovila, da nima dovolj strokovnjakov, da ni pogojev. skratka, da delovne akcije ne bo. In posledica? 150 mladincev in mladink je ostalo doma, prepričanih, da se je nekdo z njimi pošalil. Dokaz — ko so zbirali prijave za akcijo na Mariborski cesti, se je od brigade, ki Je bila namenjena v Logarsko dolino, prijavilo le pet oseb.
DOLDOSHI HSf
pil ■ >—— ............ H..................■
STARŠEM IN ŠOLAMI
Tovariš urednik! Naš list Je pred kratkim opozoril na vzgojne naloge do otrok, ki delajo škodo na motornih vozilih po cestah. K temu še nedavni dogodek s ceste če/. Gorjance na ovinku pri cestarski hiši nad Ba-dovincem. Kakih osem otrok, ki so pasli živino, se vsuje na cesto, ponujajoč šopke gozdnih jagod. In to tako vsiljivo, do moraš paziti, da ne pride do nesreče! Ker imam lepše ja"ode doma In se ml mudi, vozim počasi dalje. Nenadoma čutim, da je priletel kamen v avlo. Brž ustavim lri vidim, kako nekaj vsiljivcev zbeži v gozd, na avtomobilu pa je vidna poškodba. Gre torej za nadlego s pretnjo represalij, če ne kupiš!
-ab
SPREHAJALCEVI ZAPISKI
Pota hudomušnega satelita
»Ca jc silna Londra kemtra Splitu gradu,« pravijo v Tijardo-vičevi opereti »Mala Florammy -, Koprčani pa bi mogli z vse večjo pravico kakor Splitčani o Londonu dejati: »Kaj je silna Anglija nasproti Kopru!« Dvomite? Pa mi povejte: »Ali ima Anglija satelit?« Na svetu ga imajo samo trije: Sovjetska zveza, Združene države Amerike in — Koper. Anglije med njimi ni.
Je sicer že res, da ima Koper enega samega, je pa zato toliko imenitnejši, saj se vozijo v njem ljudje, v ruskih in ameriških pa le opice, psičke Lajke in Micky-miške.
Zaradi tega mu tudi ne smemo zameriti, če krene kdaj z določenega krožnega tira. Nekaj dni je ubiral sploh nepreračunljiva pota Kaj ga je napotilo na tako »skrenit ev z linije«, astronavti še niso dokončno ugotovili. Pravijo le, da so bili tega krivi objektivni in subjektivni razlogi. (Običajna formula za opravičilo vseh vrst polomij.)
Ker so pa astronavti mislili, da je satelit za vselej spremenil pot, so izračunali njegove nove ča-sovne lege in jih svetu na vpogled pri bil i na železne drogove. (Le končni drog v Semedeli so nit stili brez formul za dokaz, da ima pravilo lahko tudi izjemo.) Toda glej! Trmasti satelit jc čez n»kai dni krenil tudi z novega tira in na drogovih napisane časnike lene so postale prav tako mnto vredne kakor mačji ništre.
Zdaj kroži koprski satelit deloma po izračunanih in deloma
po neizračunanih časovnih legah. Tako moraš pravi čas uganiti kakor številko sreče v loteriji. Je pa njegova muhavost včasih t udi prav simpatična. Tako na primer, ko krene okoli 20.21 (tabla kaže 20 A) izpred avtobusne postaje proti Semedeli, kjer počaka pred bifejem, da odidejo Seme-delci peš v mestni kino, potem jo pa okoli 21. tire pobriše prazen za njimi s hudomušno mislijo v sebi; .Pa sem vas le pustil na cedilu, kinezarji«.
Pa recite, če to ni res prisrčno simpatično.	Sprehajalec
glavni cesti. Zaradi tega so organi prometne varnosti s 15. aprilom t. 1, ukinili postaje, ki niso bile urejene izven ceste.
Z ukinitvijo postaje na Rižani so bili prebivalci te vasi in oko-
ne šole, ko so govorili, da bodo začeli graditi Zadružni doni. ln res so jell v Brltofu nekaj kopati. Tudi moj oče je hodil delat udarniško In dobro se še spominjam, kako je bila mama slabe volje, ko se Je vračal domov pozno zvečer. Spotoma ga Je namreč vedno zaneslo v gostilno »pri pošti«. Kmalu Jc ta delovna vnema splahnela In kjer naj bi stal Zadružni dom, Je bila le velika jama In kup kamenja. Ko sem dorastel ,scm začel Jaz hoditi na delovne akcije. Zgradili smo restavracijo, veliko kino dvorano in na vrhu Je bila celo plošča za ples.
—	Oprosti, da te prekinem. Kje pa Je vse to? Na tistem kraju ni še vedno nič drugega kot tista Jama In tisti kup kamenja.
—	Ne razumi me napak, dragec. Vse to smo zgradili vendar le na sestankih.
—	Kaj pa je sedaj s tisto dvorano v Rudniku, kjer smo gledali včasih kakšno Igrico ln klnopredstavo?
—	Menda Je minilo že pol leta od takrat, ko Jo Je neko podjetje do vrha založilo z vrečami sladkorja . . . Sicer pa smo imeli pred kratkim eno kino predstavo. Bila je na Deklevo-vera dvorišču. Ljudje so posedli kar po plohih. Klim mi Je bil kar všeč, Ic to ml ni šlo v račun, da je postavil operater zvočnik nasproti platna; če si hotel poslušati govor tako kot snio navajeni, si moral, hočeš nočeš, pokazali platnu hrbet.
—	Ali Imate potemtakem sploh kakšen prostor za kulturno življenje?
—	lic, pozabil si na gostilne. Razen • Pri pošti« Imamo sedaj še eno pri Taranu. Ko pa že govoriva o gostilnah, pojdlva na pol litra!
—	No, pa pojdlva . . .
E. C.
ELEKTRIFICIRANI ŠE ZADNJI NASELJI
Ne dolgo tega so elektrificirali vasico Posrtnica v občini Ilirska Bistrica. V ta namen so zgradili 1300 m daljnovoda, trafo poslajo in 1700 m omrežja nizke napetosti. Pri delih so pomagali kmetje sami in je vsaka hiša prispevala 380 prostovoljnih delovnih ur. Podjetje Elektro Sežana je prispevalo transformator, 30 nosilnih drogov in opravilo za 300 ur prostovoljnega dela.
22. julija bo zagorela električna luč v Ribnici pri Pivki. Zgradili so 1300 m daljnovoda, trafo postajo, in ker je vas zelo raztresena, tudi več kot 4 kilometre omrežja nizke napetosti. Pri teh dolih so porabili tudi 173 drogov (vsak stane 8 tisoč din). Prostovoljno delo pa so opravili kmetje in Elektro Sežana.
Posrtnica in Ribnica sta bili zadnji vasi na območju Elektro Sežana, ki sta bili brez elektrike.
L. L.
•lice zelo prizadeti, kajti od tukaj se je vozilo mnogo ljudi na delo v Koper, učenci v šolo, ostali prebivalci pa po raznih opravkih.
Da bi ta problem čimprej rešili, je bilo potrebno urediti postajo izven ceste. Pri tem delu so bila potrebna finančna sredstva, katera je prispevala občina Koper, ostalo delo pa so uredili prebivalci Rižane in okolice s prostovoljnim delom. Domači šoferji so priskočili na pomoč za dovoz materiala. Postajo so urejevali tri nedelje. Največja udeležba je bila v nedeljo, 10. julija. Pomagali so tudi člani LM Črni kal s tovarišem komandirjem na čelu. Prebivalci so uredii vse, kar je bilo potrebno. Pričakujemo še razumevanje pristojnih organov, da uredijo kmalu še ostalo, da bodo avtobusi ustavljali na postaji Ri-žana redno kot prej.
Marija Pavlic
Poletni motiv -
Je
- proti večeru v izolskem kopališču: sinko je radoveden, zakaj letos tako nestalno vreme In hlad v večernih urah
TUDI LETOS SEMINAR ANGLEŠČINE V PIRANU
Po uspelem lanskem seminarju angleškega jezika in literature v Piranu so docenti univerze iz Nottinghama v Angliji sklenili tudi lotos izvesti tak tečaj za slovenske absolvente anglistake in profesorje angleščine na naših srednjih šolah. Letos bo tečaj ob udeležbi 90 tečajnikov od 1. do 20. avgusta v prostorih Pomorske srednje šole v Piranu. Kakor lani se bo tudi letos udeležilo seminarja razen docentov tudi nekaj slušateljev iz nottinghamske univerze, da bodo slovenski tečajniki lahko v prostem času imeli priložnost za konverzacijo v angleškem jeziku. Seminar, ki ga organizira ljubljanska univerza. je eden izmed izrazov prijateljskih stikov med mestoma Not-tingham in Ljubljana. Jule
ISJTŽJ® ar
KOPF.lt 28": V ponedeljek so se sestali v Kopru člani pripravljalne komisije okrajne zveze za telesno vzgojo, ki so zastopali občine Koper, Ilrpelje in Postojna, propagandna komisija ima osnovno nalogo, da poskrbi za živahnejšo družabno življenje v športnih društvih in organizacijah.
KOPER IC. in 213: Preteklo nedeljo je prenočevalo v koprskih hotelih 42 tujih in 183 domačih turistov: v hotelu Triglav 133 domačih. 38 pa tujih državljanov, pretežno Avstrijcev; v hotelu Galeb 50 domačih in t tuji gostje.
KOMEN 6: KZ Komen ima že 58 glav plemenske živine, ki jo le začela nakupovati meseca maja. Da bo prekrmila toliko govedi, bodo posejali 2 ha plinika in ga cnslllrall. Silosa v skupni kapaciteti 200 kvadratnih metrov so zgradili v lastni režiji in s tem prihranili čedno vsoto denarja. Zadruga namerava z vinogradniškim traktorjem, ki ga je kupila pred kratkim, zrigolatl 2 ha zadružne zemlje in posaditi 0000 te-ranovih ccpl.ienk. Sedaj imajo že •1 ha vinograda. Ce bi le imeli dovoli sredstev, bi se lotili 20 ha zemlje, deloma v kooperaciji, in zasadili trte. Upajo, da bodo to zamisel še uresničili.
LOKEV 10 a: KZ I.okev Je pred neltal dnevi pregledala ves rodovnik plemenske živine ter od-pravlla nekatere pomanjkljivosti. Kakih 50 telic in krav so na novo sprejeli v rodovnik in to v vaseh. kjer je bila ta služba doslej nalbolj zanemarjena. To kaže, da kmetic prihajajo do spoznanja, da ie rodovniška služba koristna. Posebna komisija Jc tudi tetovirala 00 telet rodovniških krav.
SEŽANA 3: 11. t. m. sta dve ekipi zavoda za TBC Golnik začeli v sežanski občini fluorografsko akcijo. Zalela bo okrog 13.000 oseb, ki so dopolnile 10 let starosti. Slikanic pljuč Je po odloku ObLO obvezno, stroški pa gredo v breme občine in ZSZ. Po načrtu bo akcila zaključena 25. julija. Občinski ljudski odbor se je odločil za to množično akcijo, ker je vsako leto več obolenj za TBC.
KOMEN 3: Podjetje Aluminij v Komnu ima vedno lepše možnosti razvoja. Razen drugih pogodb, ki jih .ie sklenilo v zadnjem času. bo podjetje izdelovalo aluminijaste prtljažnike za tovarno Tomos v Kopru.
VREMSKI BRITOF 3: Dela za adaptacijo novih šolskih učilnic v Vremskcm BrltoTu so iz objektivnih razlogov nekoliko zaostala in ho moral rudnik črnega premoga pohiteti z izpolnitvijo svojo obljube, če naj bodo šolski prostori pripravljeni do začetka šolskega lota.
*
e
KULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA ft KULTURA PROSVETA ★ KULTURA
MARIBORSKA OPERA V KOPRU IN PIRANU
Opera SNG iz Maribora je 9. in 10. julija gostovala v Kopru in Piranu s Smareglievo opero »Istrska svatba«. Kot je znano (o uprizoritvi smo že poročali ob premieri v Mariboru), je skladatelj svoje delo posvetil
it r«ilrf»rri 11 mf»ctor>! i Vorlninnn c o,.Ai!m .-Jf-.l	-i-.	____>.:t_ »___i ___
KATARINA VALENTE NE BO PELA V JUGOSLAVIJI
Pogajanja, ki jih je vodil Jugokoncert za nastop znane italijanske pevke Katarine Valente v Beogradu, Zagrebu in Kopru, so se izjalovila, ker ni na razpolago dovolj deviz. En sam nastop te pevke bi namreč stal 1.000 dolarjev. Namesto v Jugoslavijo je odpotovala pevka te dni na turnejo po Španiji in Portugalski.
GLASBENE IZDAJE ZA MLADINO
Zveza prijateljev mladine Slovenije je izdala izbor otroških pesmi Janeza Bitenea pod skupnim naslovom »Naša četica koraka«. Zbirka obsega 21 otroških pesmi in priročnik za glasbeno vzgojo otroka v predšolski dobi. V predgovoru avtor priporoča zbirko predvsem vzgojiteljem v otroških ustanovah, v glasbenih vrtcih na nižjih glasbenih šolah in nižjim razredom osemletk. Besedilo ponazarjajo Ilustracije Rože Piščančeve.
Druga izdaja je album Janeza Kuharja »Na otroškem igrišču«. Ciklus pesmi za (enoglasni) otroški zbor in klavir na besedilo Stane Vinšek. Ciklus obsega 0 kratkih pesmi, od katerih so nekatere Izvajali na letošnjem festivalu otroških pesmi v Beogradu, kjer so bile tudi nagrajene.
KNJIGE SLOVENSKE MATICE
Letošnja knjižna zbirka Slovenske matice je posvečena Primorski. Temelj ji je Melikova geografska knjiga, ki dopolnjuje avtorjevo monografijo o Sloveniji. Ob njej stoje publikacije umetniške narave: knjiga Franceta Steleta »Umetnost v Primorju«, roman Alojza Rebule »Senčni ples« in novelistična zbirka Borisa Pahorja »Na sipini«. Steletova knjiga obnavlja bogato in pisano preteklost umetniških dosežkov in stremljenj na Primorskem, tržaška pisatelja Pahor in Rebula pa znova pričata o živosti našega kulturnega poslanstva tudi onstran meje. To zasluži vsekakor veliko pozornost ob podatku, da je to sedma Pahorjeva in tretja Rebulova knjiga v zadnjem času.
ŽENA SN DOM it ZDRAVSTVO IN VZGOJA iz OTROK IN DRUŽINA it
Uspešno izpolnjen program koprske Ljudske univerze za preteklo poslovno obdobje je nedvomno rezultat načrtnega in doslednega dela vodstva, ki je z izpopolnjenimi metodami izobraževanja uspelo pritegniti širok krog slušateljev iz podjetij in ustanov. Najbolj pomembno vlogo je imela vsekakor šola za družbeno upravljanje, ki jo je obiskovalo 219 slušateljev, članov delavskih svetov in upravnih odborov gospodarskih organizacij iz koprskega in goriškega okraja, medtem ko je šolo za strokovno izobraževanje končalo 47 oddelkovodij in delovodij iz vseh panog gospodarstva, Pomemben je bil tudi tečaj za kinooperaterje, ki ga je obiskovalo 18 kandidatov, precej neredno pa so se Udeleževali pri-javljenci tečajev za tuje jezike: angleščino, francoščino, italijanščino, esperanto in nemščino. Od vpisanih 116 kandidatov je ob zaključku tečaja uspešno opravilo izpit namreč komaj 44 tečajnikov. Z vso resnostjo so spremljali predavanja izredni študenti prvega letnika pravne fakultete, saj je šest kandidatov že opravilo predpisane izpite, 12 kandidatov pa je redno obiskovalo pripravljalni tečaj. Zelo pomemben je bil tudi tečaj za predavatelje vaških aktivov za predmete družbenega upravljanja; razen tega pa velja omeniti še pomoč LU pri organiziranju raznih seminarjev in tečajev na podeželju, posojanje filmov in drugega gradiva. Svoje organizacijske sposobnosti pa je dokazala koprska Ljudska univerza tudi izven svojega delovnega področja, saj so v Pulju vzorno organizirali pod okriljem tamkajšnje delavske univerze seminar za modno krojaštvo.
Ker je dobil tudi goriški okraj svojo Ljudsko univerzo, ki bo začela z delom že letos, bo koprska Ljudska univerza lahko osredo-
F1LMSKA SATIRA
Mladi slovenski režiser Jože Bevc snema za podjetje Viba-film nov kratkometražni igrani film, ki ima za zdaj delovni naslov »Cesta« po scenariju Mirčn Sušmelja. Gre za filmsko satiro, ki govori o razmerah na naših cestah.
Ta mesec bi lahko na vrata naše zaklenjene dvorane v Trstu napisali »Gostujemo!«, da bi od-vrnili sum tistega, ki bi si mislil, da smo si predčasno privoščili brezskrbne počitnice.
Junija smo zaključili našo redno XV. sezono, a še pred uradno proglasitvijo oddiha smo odšli na gostovanje v razne kraje Primorske. Tako smo uprizorili dramatizacijo »Dnevnika Anne Frank« v Hrpeljah, v Pivki, v Ilirski Bistrici, v Postojni, v Komnu, v Sežani, — Tavčarjevo komedijo »Nicky — zlati deček« v Ilirski Bistrici in Sežani, — Kreftovo dramo »Balada o poročniku in Marjutki« pa v Lokvi, v petek, 15. julija pa jo uprizorimo še v Dutovljah in v soboto, 16. julija, v Tomaju. S tem bo naša turneja zaključena,
To je bilo 11 dni trdega dela potujočega gledališča. Tega smo že vajeni, saj nas že 15 let ve-
točila pozornost našemu okrajnemu področju. Program koprske Ljudske univerze za leto 1960/61 je izredno obsežen in sega tudi na področja, ki doslej tukaj niso bila zastopana. Najprej pa velja omeniti ustanovitev politične šole, ki bo začela z delom 1, oktobra, zaključena pa bo. 31. januarja prihodnje leto.
Vodstvo koprske Ljudske univerze je posvetilo v svojem pro-
E v a n H u n t e r : DŽUNGLA V RAZREDU
Žepna knjiga Školjka. Zadnja leta lahko beremo o pojavih mladinskega kriminala v Ameriki. Roman »Džungla v razredu« je bolj kot kritika ameriške družbe pretresljiv pogled v življenje podivjane in sami "sebi prepuščene mladine, pri kateri gredo po vodi vse vzgojne metode. Knjiga, ki se nadvse tragično konča predvsem za tistega, ki stori vse, da bi prevzgojil podivjani razred, odpira problem, nad katerim se bodo bralci lahko zamislili, saj ni to samo problem ameriške družbe, ampak je pravzaprav problem iztirjene mladine kjerkoli po svetu.
Erich Kästner: 35. MAJ
Delo je izšlo v knjižnici Sinjega galeba. 35, maj je čudovita pustolovska zgodba, ki ti pove, da bi bilo življenje zelo neumno, če bi bil vsak dan praznik. Mladi Konrad potuje skozi Deveto deželo, ki ne pozna več zastarelega nazora, da mora človek delati, če hoče živeti. V tej Deveti deželi je vse avtomatizirano, drevesa dajejo že kuhane ali pečene jedi, kokoši pa so take, da vlečejo za seboj ponve in na željo takoj znesejo ocvrto jajca z gnatjo. Povest je polna vseh mogočih vsakdanjih nevšečnosti in pretiranih človeških želja. Povest je prevedel Rudolf Kresal.
NAŠA SODOBNOST, ŠTEV 7
Iz vsebine:
Josip Vidmar: Slovenska poezija: Jože Utlovič: Melodija na četrti struni; Glas, ki v njem prebivaš; Andrej Hieng: Samota; Lojze Krakar: Prevodi iz Poljske ženske lirike (pesmi Marie Pawlikowske, Kazimiere Illa-kowiezowne, Wislawe Szymborske, Malgorzate Hillar in Julie Hartwig); Henri Lefebvre: O »celovitem človeku« ;SIavko Jug: Gora na srcu; Slep od rojstva.
OBRAZI: Janez Trdina I (Dušan Moravec); Zemlja na zahodu (Ivo Ju-
žejo gostovanja na razne kraje, v zadoščenje pa nam je, da nas občinstvo povsod rado sprejme. Ne branimo se ne težav ne neprimernih odrov ali mrzlih dvoran, igrali smo že v najrazličnejših, tudi zasilnih prostorih, ker se zavedamo, da ni naše umetniško poslanstvo igrati le za pre-miersko ali razvajeno občinstvo, temveč za vse tiste, ki si žele gledališke umetnosti. Zanimivo je, da smo najbolj iskrene ljubitelje gledališča našli zelo pogosto prav med nerazvajenim občinstvom majhnih vasi. Dokaz za to so nam bili navdušeni obrazi takih gledalcev in njihov vabeči pozdrav: »Ne pozabite nas, pridite še!« Zelo radi in veselo odhajamo v take kraje, nepozabna sta tak sprejem in slovo, kot je nepozaben lanskoletni sprejem koroških rojakov, h katerim nas pelje tudi letos naša turnejska pot.	Adrijan Rustja
gramu posebno vlogo strokovnemu in splošnemu izobraževanju, saj bo razen predavanj za I. in II. letnik pravne fakultete še pripravljalni tečaj za sprejemne izpito za pravno in ekonomsko fakulteto, začetni stenografski tečaj, jezikovni tečaji in podobno.
Novost je tudi tehnični servis in servis za izposojanje filmov in drugega učnega ter znanstvenega gradiva.	(bb)
vančič); RAZGLEDI: Sistematlka v glasbi I (L. M. Skerjanc); RAZGOVORI: Pisatelj in sodobnost (Lojze Krakar).
MED KNJIGAMI: France Onič, Luči na obali (Mitja Mejak); Finžgar in Pahor o svojem otroštvu (Danica Zupančič); Matevž I-Iace, Komisarjevi zapiski (France Vurnik); GLASBA: Dr. Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, IX. knjiga (Janko Grilc); ZAPISKI: I< prevodom iz Poljske ženske lirike (L. Krakar).
o Verjetno se vam zdi nadnaslov nemogoč in celo malce smešen, vendar sta me na to misel napeljala dva drobna dogodka pri nas v Kopru, potem pa še kratka beležka v nekem časopisu. Koprski zgodbici vam povem danes, sposojeno beležko pa prihodnjič. Vse tri pa so vzbudile razmišljanje, kako nas tudi otroci lahko učijo vzgoje.
RDEC VANILJEV SLADOLED
Vroči poletni dnevi, ko se držijo ljudje doma ali pa se namakajo v slani vodi in pražijo na soncu. V mali kavarnici je vrsta za sladoled. Veliki in mali si želijo ledeni tulec z okusom limone, čokolade, jagod ali vanilje. Tudi dvanajstletni Borut stoji v vrsti in za roko drži mlajšega bratca. In bratcc kot bratec, navajen, da se vsa družina suče okoli njega, da vedno dobi, kar želi. Večkrat ponavlja: »Hočem vaniljo, ali mi boš kupil vaniljo?« Potrpežljivi Borut pritrjuje in čaka, da pride na vrsto.
Ko sta prišla na vrsto, je bil postrgan zadnji kanec vanilje iz hladilnika. Kaj zdaj? Kar predstavljala sem si Borutovo pojasnjevanje in trmasto bratčevo cepetanje. Pa ni bilo tako. Borut se ni zmedel niti za hip, sprejel je dva tulca jagodovega sladoleda in enega dal bratcu. Se preden je malček uspel protestirati, je Borut mirno rekel: »Danes je pa va-niljev sladoled rdeč.« Bratec je kar zablestel od sreče in navdušeno lizal sladki led.
o Vprašala sem se, kateri odrasel — oče ali mati — bi tako enostavno in mirno rešil vprašanje vaniljevega sladoleda in ne bi izzval otrokovega protesta, negodovanja in celo joka. Borut nam ni pokazal samo iznajdljivosti, ampak dal tudi vzgojni poduk.
VRSTA PRED GUGALNICO
Nasproti naše hiše je preprosto otroško igrišče. Gugalnici sta samo dve in še od teh je večkrat katera pokvarjena. Pogoslo se zgodi, da je pred njima vrsta. Večji otroci čakajo sami, manjši so v spremstvu staršev. Pravkar je bilo na vrsti dekletce v frfotajoči oblckci z naškrobljenim spodnjim krilom. Mama jo je posadila na gugalnico in zaljubljeno ogledovala, ko jo je poganjala. Zdi se, da sta obe z mamo pozabili na vse okoli sebe. Otroci so se prestopali v vrsti, nekateri so odšli, molčali so in se grdo držali. Prešlo je že deset minut, dekletce pa se jc še vedno gugalo. Dvanajstletni Borut, ali kakorkoli se je žc imenoval deček, podoben tistemu iz zgodbe okoli sladoleda, je potrpežljivo stal v vrsti in držal za roko sestrico, ki se je nemirno prestopala in pogledovala brala, kot bi ga prosila, naj vendar

kaj ukrene. Minilo je še dobrih pet minut. Dekletce na gugalnici je kar vriskalo in mama se ji je smejala.
Takrat je Borut stopil k mami in zelo vljudno rekel: »Tudi moja sestrica bi se rada gugala. In še toliko nas je v vrsti. Vaša ima že dovolj. Naj se zdaj malo poigra, potem pa bo spet lahko na vrsti. Pazil bom na red, nihče ne bo dolgo!« Mama ga je pogledala očitajoče in užaljeno, nekaj je godrnjala o nevzgojenih otrocih. Takrat so se začeli oglašati tudi drugi, zato je prijela svoje dekletce in izginili sta z igrišča.
Borut tega ni opazil, držal pa je besedo. Ko so se že vsi gugali, je z očmi iskal dekletce in njeno mamo, da bi jo ponovno povabil na gugalnico. šele ko ju ni mogel najti, je prepustil gugalnico otrokom, ki so jjravkar prišli.
o Tisti hip se mi je zdelo, da je mali Borut imel nazorno predavanje o pravičnosti, nesebičnosti in tovarištvu in da je s tistimi nekaj vljudnimi besedami povedal, da morajo starši sebe in svoje otroke naučiti, ad je igrišče last vseh.
NASA ZENA, Štev. G
Iz vsebine:
Tilka Blaha: Širše osnove strokovnega izobraževanja; G. G.: Politični in gospodarski pregled; Ob obletnici smrti A. Ocepkove. Zarja Pahor: Skrb za otroke v Mariboru; Z obiska pri Mariji Pušnikovi v MTT; ■Meta Sever: Z obiska v BIH; P. R. Lang: Prvo srečanje; Dr. M. Bedenič: Kako izbirati zakonskega tovariša; Inž. Miha Ogorevc: S poti po I-Iolan-diji; Novi filmi; Nove knjige; Zaupni pomenki; Roman; Zanimivosti; Kozmetika; Iz dispanzerja za žene; Zdravniški odgovori; Gospodinjstvo; Vrtnar; Moda.
Naj vam povem, da sem na področja enakopravnosti dosegla izreden usjjeh in da je Marko šel tudi prvič na roditeljski sestanek. Res je sicer, da v klet še hodim sama, toda preproge čisti Marko.
Zaupam vam skrivnost tega uspeha: kupite sesalec za prah. Proces gre takole: najprej družinskemu svetu predlagate, da bi i>zcli posojilo. Pripravite dokumentacijo in argumente. Na primer: »Posojilo, ki ga imamo, bo plačano prihodnji mesec.« Ali: »Jot, slišala sem, da se bodo električni aparati podražili.« — »Kaj bomo s tvojo nagrado ob vol-letju?« — In končno: »Prav sram me je, z>si imajo že sesalec za prah razen nas.« Po dolgi in težki borbi je predlog sprejet.
Tekanje, obrazci. Poroki podpišejo. potem ko jih povabite na večerjo. Kredit je odobren, raz-riledovanje po trgovinah in nakup. Končno je sesalec v hiši. Vsi smo razburjeni. Marko odpira škatlo, jemlie iz nje dele, jih sestavlja, razlaga: »Nikoli ne smete vozabiti na filter, sicer ho motor...« in tako dalie. Slovesno sesalec vključimo. Zrak brni, na-
Modcl poletne obleke, ki nam razen znanih letošnjih modnih zahtev — ozkega krila in širokega pasu — prinaša še novost: globoko odprta kimono rokava. Za vroče dni je zelo praktično
je zgodilo...
ša srca pa tolčejo. V prahu pozneje najdemo tudi gumb z Markove srajce. Tega ne razumemo. Kljub temu pa sesalec znova vključimo in Marka skupaj z otrokoma milo prosimo, naj tudi nam dovoli, da ga uporabljamo. Po natančnih navodilih nam milostno dovoli, itoda ikar naprej kriči: »Pazi, ne tako! Nehaj! Pokvarila boš!«
Končno otroka jokata, jaz se jezim, Marko pa zgrabi aparat in z njim v škatlo. Zmerja nas, da smo zmešanci in nerode, kaj mi vemo, kaj je mehanizacija in elektrifikacija.
Prve dni se grdo gledamo in sesalec uporabljam le skrivaj. Poleni pa se mi zasvita! Norica! O sesalcu začnem. govoriti s spoštovanjem. in strahom, poudarjam, kako se ga bojim prijeti, kaj šele, da bi ga uporabljala. Kompliciran mehanizem! Občudujem Marka. kako je pri tem spreten, on pa kar raste in čisti preproge, parkete, zidove, prah z omar ,,.
Če se bo vse to končalo, kot predvidevam, začnem po odplačilu tega posojila -novo kampanjo: za nabavo pralnega stroja.
IH

Posnetek z enega izmed seminarjev koprske Ljudske univerze za družbeno upravljanje
SNG TRST 11 DNI NA TURNEJI PO PRIMORSKI
Uspela d@st©^gsBai©
povem, kako se
Po členili 33, 244, 431, 432, 433 In 434 Zakona o javnih uslužbencih (Ur. list FLRJ 53/57) in člena 13 Zakona o Višji pomorski šoli v Piranu (Ur. list LKS 23/GO)
razpisuje
razpisna komisija Pripravljalnega odbora za ustanovitev Višje pomorske šole Piran na Višji pomorski šoli v Piranu naslednja uslužbenska mesta:
1.	Direktor Višje šole.
Pogoj: Visoka pomorska strokovna izobrazba in najmanj 10 let prakse v pomorstvu, pomorskem gospodarstvu in pomorskem šolstvu.
2.	Honorarni profesorji ali predavatelji Višje šole za predmete:
a)	Sodobna pomagala navigacije ter praktična navigacija in navtična astronomija.
Pogoj: Visoka pomorska izobrazba z najmanj desetimi oziroma petimi leti prakse.
b)	Osnove elektronike in Osnove
elektrotehnike.
Pogoj: Inženir elektrotehnike z najmanj desetimi oziroma petimi leti prakse.
c)	Pomorski ekonomski zemljepis
in Nauk o pomorskih tovorih. Pogoj: Visoka pomorska strokovna izobrazba z najmanj desetimi oziroma petimi leti prakse.
d)	Uvod v pravne vede in Osnove pomorskega prava.
Pogoj: Diplomirani jurist z najmanj desetimi oziroma petimi leti prakse.
e)	Matematika.
Pogoj: Inženir z najmanj desetimi oziroma petimi leti prakse.
f)	Tehnična mehanika In Nauk o
trdnosti.
Pogoj: Inženir z najmanj desetimi oziroma petimi leti prakse.
g)	Mehanska tehnologija.
Pogoj: Inženir z najmanj desetl-mitl oziroma petimi leti prakse.
h)	Tehnologija goriva, maziva in
vode.
Pogoj: Inženir z najmanj desetimi oziroma petimi leti prakse.
i)	Tehnično risanje.
Pogoj: Inženir z najmanj desetimi oziroma petimi leti prakse.
• S. Profesor aH predavatelj Višje šole za predmet Pomorska in sinoptična meteorologija.
Pogoj: Visoka pomorska izobrazba z najmanj desetimi oziroma petimi leti prakse.
4.	Profesor ali predavatelj Višje šole za predmet Politična ekonomija. Pogoj: Visoka izobrazba z najmanj
desetimi oziroma petimi leti prakse.
i. Honorarni profesor srednje šole za predmeta Angleški jezik in Italijanski jezik.
Pogoj: Diplomirani filozof— profesor srednje šole.
5.	Tajnik šole.
Pogoj: Pravna fakulteta ali popolna srednja šola s petletno prakso v upravni stroki ln opravljen strokovni izpit.
7. Administrator.
Pogoj: Absolvent administrativne šole ali osemletke z daljšo prakso. t. Honorarni računovodja.
Pogoj: Popolna srednja šola, daljša praksa in opravljen strokovni izpit. 9. Snažilka.
Reflektanti morajo svoji prijavi priložiti diplomo, spričevalo o oprav-
ljenem strokovnem izpitu, dokaz o praksi ter življenjepis, v katerem naj navedejo tudi strokovna in znanstvena dela, če jih imajo. Rok razpisa do 5. avgusta 19G0. Višja pomorska šola Piran bo v prvih dveh semestrih poslovala kot dopisna šola ter bodo slušatelji študirali v času vkrcanja na ladjah.
Prijavo na razpis s prilogami naslovite: Splošna plovba — Pripravljalni odbor za ustanovitev Višje pomorske šole (tovariš Janez Koselj) — Piran.
Piran, dne 15. julija 19G0 Pripravljalni odbor za ustanovitev Višje pomorske šole PIRAN — Razpisna komisija —
Na osnovi »Odloka o načinu Izvedbe
razpisa in o pogojih razpisa za vpis
v višje strokovne šole« (Ur. list LRS
13/GO) objavljamo
RAZPIS
za sprejem rednih slušateljev v Višjo pomorsko šolo v Piranu za šolsko leto 19G0/61
1.	a) V prvi letnik navtičnega oddel-
ka šole bo sprejetih do 30 (trideset) slušateljev, b) V prvi letnik strojnega oddelka šole bo sprejetih do 30 (trideset) slušateljev.
2.	Na šoli se izobražujejo samo redni slušatelji.
3.	Študij na šoli traja dve leti. Prva dva semestra študirajo slušatelji v času vkrcanja na ladjah ter tako povezujejo teorijo s prakso.
i. V šolo se lahko vpišejo:
V	navtičnl oddelek šole se lahko vpišejo tisti, ki so dovršili navtični odsek pomorske srednje šole ter opravili izpit za poročnika trgovinske mornarice.
V	strojni oddelek šole se lahko vpišejo tisti, ki so dovršili odsek pomorske srednje šole ali tehnično strojno šolo ter opravili izpit za pomorskega strojnika III. razreda. in tisti pomorski strojniki III. razreda, ki nimajo predvidene šolske izobrazbe, imajo pa tri leta prakse v tem nazivu, če opravijo sprejemni izpit.
5.	Kandidati, za katere je pogoj sprejemni izpit, bodo opravili sprejemni izpit iz predmetov: matematika, fizika, tehnično risanje z opisno geometrijo — v obsegu srednje tehnične šole.
6.	Kandidati morajo vložiti pravilno kolkovane prošnje, t. j. 50 din na prošnjo in 30 din na vsako prilogo, do 1. septembra 1960 ter jih nasloviti na: Pripravljalni odbor za ustanovitev VPS — Splošna plovba Piran (tov. Franc Potočnik).
7.	Prošnji je treba priložiti:
a)	kratek življenjepis
b)	Spričevalo o dovršeni pomorski srednji šoli
c)	Spričevalo o opravljenem izpitu
za poročnika trgovske mornarice oziroma pomorskega strojnika III. razreda
d)	Potrdilo o praksi — za kandida-
te, katerim je praksa pogoj.
8.	O rezultatu razpisa bodo kandidati pismeno obveščeni.
9.	Kandidati, ki glede prakse ali opravljanja strokovnega izpita izpolnijo pogoje za vpis šele v mesecu septembru, se lahko vpišejo pogojno.
Piran, dne 1. julija 19G0 Pripravljalni odbor za ustanovitev Višje pomorske šole Piran
PARADA RITMOV IN POPEVK
— izvaja veliki zabavni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Bojana Adamiča, sodelujejo znani jugoslovanski pevci in kot gost še član orkestra pariške televizije Vinko Globo-kar, ki je dobil v letu 1959 znano nagrado »Grand prix« za trombon.
Predstave: v petek, 15. VEL ob 20,30 na Titovem trgu v KOPRU in v soboto, 16. VII. ob 20.30 na prizorišču restavracije Jadran v PORTOROŽU.
Češki jazz-ansambel karl
krautgartner — predstave: v torek, 19. vii. ob 20.30 na pozornici Delamaris v izoli in v sredo, 20. vii. ob 20.30 na Punti v piranu.
berite in Širite s ê GJV SNS
Komisija za štipendije Okrajnega ljudskega odbora Koper razpisuje za šolsko leto 19G0/61 naslednje štipendije:
4	Pravna fakulteta
5	Ekonomska fakulteta
4	Naravoslovna fakulteta — skupina matematika-fizika
2	Naravoslovna fakulteta — skupina biologija-kemija
3	Naravoslovna-filozofska fakulteta — skupina geografija-zgodovina 2 Filozofska fakulteta — skupina romanistilca (italijanski jezik)
5	Filozofska fakulteta — skupina sociologija
1 Filozofska fakulteta — skupina primerjalna književnost I Tehniška visoka šola — arhitektura 1 Tehniška visoka šola — strojna 1 Tehniška visoka šola — gradbena 1 Tehniška visoka šola — elektro (radiofonija)
1	Tehniška visoka šola — brodogradnje v Zagrebu
2	Višja pedagoška šola — predvojaška vzgoja 2 Višja pedagoška šola — surdopedagogika
2 Višja šola za telesno vzgojo
1	Višja gospodinjska šola v Grobljah
2	Višja upravna šola v Ljubljani za finančno stroko
2 Srednja ekonomska šola v Ljubljani za finančno stroko (IV. letnik ESS>
1	Višja šola za medicinske sestre v Ljubljani
2	Srednja šola za sanitarne tehnike v Ljubljani 20 Dvojezični oddelek pri Učiteljišču v Kopru
Prosilci naj pošljejo svoje prošnje komisiji za štipendije, kolkovane z 250 dinarji državne takse, najpozneje do 1. avgusta 19G0. Prošnja mora biti opremljena z naslednjimi prilogami:
1.	prepis zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdila o opravljenih izpitih,
2.	življenjepis,
3.	potrdilo o vpisu v šolo,
4.	potrdilo o imovinskem stanju,
5.	družinski list,
G. potrdilo o prejemanju otroških doklad, 7. potrdilo odbora Zveze borcev oziroma odbora SZDL o poliitcnem zadržanju prosilca.
Komisija za sprejem in odpovedi delovnega razmerja podjetja Elektro-Koper, Koper
naslednja prosta delovna mesta:
1 ELEKTROTEHNIK — referent za servisno službo
1	ŠOFER D kategorije za avtobus
2	VAJENCA za elektroinstalaterja za Elektroservis Piran 2 VAJENCA za elektroinstalaterja za Elektroservis Izola
2	VAJENCA za ključavničarja za Elektrokovinsko delavnico Izola
3	VAJENCE za elektroinstalaterje za Elektroservis Koper.
Pogoj: Pod točko 1 — elektrotehnik — daljša praksa v izvajanju servisne službe t. j. poznavanje vseh vrst porabnikov električne energije. Pod točko 2 — opravljen Izpit za šoferja D kategorije Pod točko 3 — 4 in 5 pogoj končana osemletna šola in da so domačini oziroma iz bližnje okolice omenjenih mest. Prošnje s kratkim življenjepisom je treba dostaviti na upravo podjetja Elektro-Koper, Koper do 25. julija 1960.
Na temelju določil 33., 36. in 37. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list FLRJ, št. 53/57) objavlja razpisna komisija Komunalne banke Koper
prostih delovnih mest in sicer:
I. DELOVNA MESTA PRI SEDEŽU BANKE V KOPRU
1.	MESTO REFERENTA ZA EVIDENCE IN ADMINISTRACIJO V ODDELKU KRATKOROČNIH KREDITOV. Pogoji: Ekonomska srednja šola z 10 leti finančne službe od teh 5 let bančne.
2.	MESTO POMOŽNEGA REFERENTA ZA SALDAKONTI INVESTICIJSKIH KREDITOV V ODDELKU DOLGOROČNIH POSLOV. Pogoji: Ekonomska srednja šola s G leti finančne ali 4 leti bančne službe.
S. MESTO POMOŽNEGA REFERENTA ZA POSLE KNJIŽENJA IN ADMINISTRACIJO V ODDELKU DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA. Pogoji: Ekonomska srednja šola s G leti finančne aH 4 leti bančne službe.
4, MESTO PRIPRAVNIKA ZA BANČNEGA USLUŽBENCA. Pogoji: Dovršena Ekonomska srednja šola.
II. DELOVNA MESTA PRI PODRUŽNICI V ILIRSKI BISTRICI
1.	MESTO REFERENTA ZA SKLADE V ODSEKU DOLGOROČNIH POSLOV. Pogoji: Ekonomska srednja šola z najmanj 10 leti službe v finančni stroki od teh 5 let bančne.
2.	MESTO REFERENTA ZA DRUŽBENO KNJIGOVODSTVO. Pogoji: Ekonomska srednja šola 7. najmanj 15 leti službe v finančni stroki od teh 10 let bančne.
Prijave po tem razpisu dostavite Komunalni banki Koper v roku 15 dni
po objavi.
Začne in konča se po navadi moja zgodba doma — zato kar v Koper in v bližnjo okolico. Najprej bi rad pozdravil tistega šoferja avtovlaka, ki je v ponedeljek zaspal za volanom in se nato s svojim vozilom malo sprehodil z glavne ceste v Žusterni pri Mo-letu na stransko pot prek doline in spet po stranski poti na glavno cesto. K sreči ni bilo prav takrat v tisti dolinici njenih stalnih dnevnih prebivalcev — kopalcev-kvartopircev, katerih glave bi verjetno ne vzdržale pritiska ne-kajtonskega vozila, če bi se vse to pripetilo le bore pol ure poprej. Mislil sem si, ko sem vse to videl, da je možakar morda to napravil iz same ihte, ko pa v zadnjem času vsak dan tolikokrat sliši, da na cesti ni sam ...
Šoferji so mi tudi pripravili ljubko kopel, ki je tako razbes-nela mojo Juco, da ji tri dni nisem smel pred oči in me je gladko prikrajšala za nekaj že tako redkih »švricarjev« — češ, saj si dovolj obrizgan in namočen. In sem bil res — ko sem jo mahal iz Semedele v Koper in je stala na cesti voda — pa ne morska, ker je bila oseka, marveč prava deževnica, ki s ceste ni našla nikjer odtoka v morje. Bila je nalašč zato tam, da so jo lahko drveči šoferji s svojimi vozili »špri-cali« celo čez zid ob pešpoti na mirne in nič hudega sluteče državljane.
In ko prideš nato po hudem nalivu, tudi v Kopru nimaš kam stopiti — kakor tudi ne v Postojni pred pošto, ker so tukaj in tam zamašeni odtočni kanali. In če se ti slučajno posreči, da se moraš potem v Kopru poslužiti priročnega dabljusi na tržnici (prav tjakaj tudi sodi!), potem moraš za-mižati, da se ti želodec ne obrne, takšno lepo sliko in zrcalo upravljavcev tega Clochemerla lahko vidiš tamkaj.
In Se sličica »za navrh« — po našem sprehajalcu v prejšnji številki na četrti strani opevana arheološka najdba še danes stoji v Semedeli in straši s svojo mrtvaško glavo mimoidoče in mimovo-zeče. Če je vredna kakšne kritike, pa sami presodite.
Lep pozdrav!
Vaš Vane
ZAMENJAM TROSOBNO STANOVANJE v Semedeli za dvosobnega. Naslov v upravi časopisa.
i
Zamenjam DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE v centru Reke za manjše v Kopru ali Izoli. Informacije pri družini Pegan v Kopru, Budiči-nova 1.
IŠČEM SOBO od 8. do 23. avgusta v Portorožu ali Kopru. V
zameno nudim sobo v Rogaški Slatini. Interesenti naj se javijo na naslov: Marta Frajman, Zdraviliški bloki, Rogaška Slatina.
t
»LAMA«, tovarna ključavnic in ■kovinske galanterije, Dekani, sprejme v uk 5 (pet) VAJENCEV za strojno ključavničarsko stroko. Reflektanti naj se javijo v upravi podjetja.
AMD Koper sprejme v službo s takojšnjim nastopom 1 VK AV-TOMEHANIKA in 1 K AVTO-MEHANIKA. — Plača po dogovoru.
KURILNICA DIVAČA SPREJME NA DELO 2 elektromeha-nika in 5 mehanikov. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje za samce preskrbljeno.
HLADILNIK HIMO, 601, zelo dobro ohranjen, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v oglasnem oddelku Slov. Jadrana, Cankarjeva 1.
OB PRIHODU V TRST ne poza bite obiskati dobro znano trgo vino Časa DELLIMPERME-1 A BI LE V ULICI S. NICOLO
22. V njej dobite največjo izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, dežnih plaščev, vse vrste vetrnih jopičev, bund, dežnikov itd. po najnižjih cenah. Zagotavljamo, da boste zadovoljni z nakupom v naši trgovini. Kdor dostava odrezek tega oglasa, dobi poseben popust.
Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci an Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALI A STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE«, ulica CeMgk lini 2, nekaj korakov od glav^g^ ne postaje. Kdor pride s pro p ustnico, ima poseben popust!
TSIES
A VZGOJA rt SPORT rt S,
rt T i LIS A VZGOJA rt gPO&T ŠAH rt TELESMA VZGOJA rt SPOi
PROBLEMI PLAVALNEGA ŠPORTA V KOPRSKEM OKRAJU
Zdaj smo že sredi poletja, pa vendar je o naših plavalcih kaj malo slišati. Kljub vcstraiiskim. zatrjevanj em, da mora postali plavanje šport št. 1 v koprskem okraju, se zadeva ne premakne z mrtve točke. Kje so vzroki? Ali se nam vsaj v perspektivi obeta kaj boljšega? Vsekakor bi bilo potrebno, da se o teh vprašanjih razvije širša polemika. Za uvod smo pripravili nekaj razmišljanj, želeli pa bi, da bi se oglasili k besedi športni funkcionarji iz raznih krajev, predvsem tisti, ki bi lahko dali konkretno pomoč za razvoj te panoge.
.g I
OSNOVNI PROBLEM — KADRI
Kakor za vsako športno panogo je tudi za plavanje potrebno, da imamo dovolj sposobnih in požrtvovalnih organizatorjev in vaditeljev. Glede tega smo na koprski obali popolnoma na tleh. S plavalnim športom se intenzivno ukvarjajo le trije ljudje, dostikrat pa en sam, ki hkrati opravlja vlogo organizatorja in vaditelja. V takih razmerah je nemogoče misliti, da bi šli na množično učenje plavanja oziroma da bi najbolj talentirane mladince sistematično pripravljali za kvalitetna tekmovanja. Morda bi kazalo za začetek organizirati tečaj za plavalne vaditelje, saj imamo na koprski obali precej ljudi, ki so pred leti nastopali na kvalitetnih tekmovanjih in bi se zdaj lahko udej-stvovali kot vaditelji. V tem pogledu je imela Ilirska Bistrica že nekaj lepih uspehov. Letos so na primer organizirali plavalno šolo, za katero se e prijavilo okrog 100 mladincev in tiladink. Čeprav imajo tudi tam težave, zlasti zaradi tehničnih pomanjkljivosti bazena in zaradi hladnega podnebja, pa so vendar na najboljši poti, cla postane Ilirska Bistrica močno plavalno središče.
Seveda je praksa pokazala, da glede plavalnih organizatorjev in vaditeljev ne moremo iti na čisti amaterizem. Ljudje, ki bodo nosili glavno breme dela, morajo biti tudi primerno nagrajeni.
KAKO BO Z OLIMPIJSKIM PLAVALNIM BAZENOM V KOPRU?
Mnogo smo že pisali o tem, kako nujno potrebuje koprska obala olimpijski plavalni bazen. Brez takega objekta si je namreč težko zamisliti organizirano plavalno delo. . V Kopru so zadevo temeljito pretresli z vseh strani. Ugotovili so, da izgradnja bazena na morju sploh ne bi prišla v poštev, ker ni primerne lokacije, nevšečnosti pa bi nastopile tudi zaradi precejšnje razlike med plimo in oseko. Zdaj so se odločili za bazen na suhem in načrti so že v izdelavi. Menimo, da bi morali takoj ustanoviti komisijo za izgradnjo olimpijskega bazena. Osnovna naloga komisije bi bila zbirati sredstva ter
NEDELJA, 17. julija: 8.00 Domače novice, 8.05 Kmetijska oddaja: »Kmalu bo začela obratovati tovarna mlečnega sladkorja v Tolminu«, Krajevne organizacije SZDL za napredek vasi, Izkušnje drugih — 8.30 Za dobro jutro vam bodo zapeli in zaigrali ... — 9.00 Nedeljska reportaža: »Prijeten oddih« — 9.15 Zabavni zvoki — 9.45 Pojeta Eddie Fischer, Caterina Valente in Ed Townsed — 13.30 Sosednji kraji in ljudje — 14.00 Glasba po željah — 15.00 Poročila — 15.10 Poje ženski zbor Prešeren iz Kranja — 15.30 Simfonični portret Ixvinga Berlina.
VSAK DAN je ob 7.15 In 7.40 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Poročila. Poročila so še ob 13.30 in 15.00, ob 15.10 Zabavna glasba, vmes objave in reklame,
PONEDELJEK, 18. julija: 13.40 Kmetijski nasveti: Za povečanje storilnosti gozdov — 13.45 V ritmu z raznimi ansambli in orkestri — 14.00 S popevkami doma in na tujem — 14.30 Športni pregled — 14.40 Melodije Petra Iljiča Cajkovskega v priredbi in izvedbi za dva klavirja — 15.30 Slovenske narodne pesmi.
TOREK, 19. julija: 13,40 Kmetijski nasveti: Kako obračunati pridelek žitaric po končnem proizvodu — 13.45 Odlomki iz oper — 14.30 Mladi mladim na počitnicah (Mladinski zbor osnovne šole iz Kanala) — 14.50 Glasbena medigra — 15,30 Melodije lz filmov.
SREDA, 20. julija: 13.40 Kmetijski nasveti: Kako je z zdravstvenim stanjem živine na Goriškem — 13.45 Zabavala vas bosta Winifred At-well s svojim klavirjem in trio Hotcha — 14.00 Iz operetnega sveta — 14.30 Kulturni zapiski — 14.40 V ritmu polk In valčkov — 15.30 20 minut z domačimi pevci — 15.50 Zabavni ritmi z pianistom Rene To-uzet.
ČETRTEK, 21. julija: 13.40 Kmetijski nasveti: Zaščita vinogradov — 13.45 Ciganske melodije — 14.00 Glasba po željah — 15.30 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev.
PETEK, 22. julija: 8.45 Pesmi iz borbenih dni — 9.00 Nedeljska reportaža: Za naš praznik — 9.15 Zabavni zvoki — 13.40 Barčica po morju plava. . . spored pesmi za moški zbor — 14.00 Revija popevk.
SOBOTA, 23. julija: 13.40 Kmetijski nasveti: Zaščita oljk je nujna — 13.45 Domači odmevi — 14.30 Primorski tednik — 14.45 Robert Far-non s svojim orkestrom — 15.30 Kar hočete . .. pisan spored ritmov in popevk za staro in mlado.
preko licitacije izbrati podjetje, ki bi zgradilo bazen pod najugodnejšimi pogoji.
Čeprav je izgradnja bazena zelo draga stvar, pa menimo, da ni nemogoče zbrati ustrezna sredstva. Tako imamo zdaj priložnost, da kanalizi-ramo sredstva iz »Športne napovedi« za izgradnjo bazena, Nadalje bi morali razviti široko akcijo po podjetjih, ki bi lahko pomagala z denarjem, materialom in uslugami, Nadalje lahko pričakujemo pomoč od vseh tistih organizacij, ki so najbolj zainteresirane, da zna mladina plavati (prosvetne), pri čemer bi se lahko obrnili tudi na republiške forume. Morda bi kazalo organizirati tudi denarno nabiralno akcijo pri posameznikih ali pa v obliki obveznosti za prostovoljno delo. Seveda bi Imeli tisti, ki bi prispevali določeno število prostovoljnih ur, tudi ugodnosti pri uporabi bazena.
POMAGAJMO SI TUDI S PROVIZORIJI!
Izgradnja olimpijskega bazena je seveda še daleč. To pa ne (pomenl, da moramo držati križem roke. Koprčani imajo svoj »plavalni kotiček« v por-tlču pri 2usterni, ki je precej neprimeren. Toda zdaj so prišli na izvirno zamisel. Povabili so namreč na gostovanje mlade zidarje-plavalce iz Renč. Le-ti bodo opravili najnujnejša zidarska dela na portiču, v prostem času pa bodo skupaj vadili z domačimi plavalci.
Tudi v Izoli se precej resno pripravljajo na poživitev plavalnega športa. Kakor nam je znano, namerava naš želo aktivni veslaški klub Argo ustanoviti plavalno sekcijo, kar zasluži vso pohvalo. Izbrali so si tudi prostor za zgraditev provlzorlja. Upajmo, da bo šel po poti Kopra in Izole tudi Piran.
KAJ PA MLADINA? .
Prejšnje leto smo imeli na koprski obali kar precej plavalnih prireditev z veliko udeležbo plavalcev in tudi rezultati so bili razmeroma zadovoljivi. Letos je zanimanje med mladino nekoliko padlo. Eden od vzrokov je vsekakor v tem, da zaradi neprimernih objektov mladina Izgublja veselje do sistematičnega gojenja plavalnega športa. Druga stvar, o kateri smo že pisali, je pomanjkanje vaditeljev. Končno pa je seveda še stvar samega odnosa posameznikov do plavalnega športa. Nekateri namreč ne morejo razumeti, da trenutno na slovenski obali ni moč dati nekih posebnih priznanj požrtvovalnim plavalcem. Ko bo zgrajen bazen, bo zadeva lažja. Imeli bodo brezplačen vstop, brezplačno uporabo vseh naprav itd. Toda to najbolj kritično dobo je treba preboleti. Res pa je, da bi lahko na primer po napornih treningih organizirali malice za plavalce.
KAKŠNE PRIREDITVE
SE NAM OBETAJO?
Glavna plavalna prireditev na slovenski obali bo mladinsko prvenstvo Slovenije v vaterpolu. Koledar predvideva, da bo prireditev od 29. do 31. julija. Prvotno so jo nameravali organizirati v Piranu, zdaj pa proučujejo možnosti, da bi bil nastop najboljših slovenskih mladih vaterpo-
listov zvečer pod reflektorji v Portorožu. To zamisel je treba pozdraviti, saj se bo lahko v Portorožu zbralo precej več gledalcev.
Od drugih prireditev naj omenimo plavalni dvoboj med koprskim in goriškim okrajem, ki bo tokrat ob slovenski obali ter razna srečanja v okviru okraja ter z društvi hrvatske obale. Koprski okraj bo poslal tudi nekaj plavalcev na mladinska ih pionirska tekmovanja v okviru republike.
Naj ob koncu omenimo, da oblastni organi in organizacije kažejo zmeraj več razumevanja za razvoj plavalnega športa ln da so v tem pogledu perspektive ugodne. Tako je na primer koprska občina že dodelila nekaj denarja koprskemu plavalnemu društvu, čeprav so zaradi Izgradnje številnih komunalnih objektov precej na tesnem s finančnimi sredstvi.
Najboljša je bila Tržačanka Olga Pavletič
ODBOJKA
V nedeljo je bil v Izoli prijateljski odbojkarski dvoboj med domačim Partizanom in slovenskim športnim društvom Bor iz Trsta. Gostje so bili dvakrat uspešni. Moški so zmagali s 3:1, ženske pa s 3:2. Medtem ko moška ekipa Izole preživlja resno krizo in smo njen poraz pričakovali, sta se ženski ekipi precej trdo borili za zmago. Odločilen je bil peti set, v katerem so Trža-
Tržačonov
čanke odlično zaigrale in s tem odločile dvoboj v svojo korist. Zlasti je treba pohvaliti odlično igro Pavletičeve na mreži.
OKRAJNO TEKMOVANJE
GASILCEV-PIONIRJEV
Te dni je bilo v Škocjanu pri Divači I. okrajno gasilsko pionirsko tekmovanje med desetinami iz Postojne, Planine, Pivke, Sežane in Ilirske Bistrice. Tekmovalci so pokazali lepe uspehe v praktičnih vajah z brentačo in v poznavanju požarnovarnostnih in drugih preventivnih ukrepov. Prvo mesto na tem živahnem okrajnem tekmovanju je zasedla pionirska desetina iz Pivke, drugi so bili Sežančani, tretji pa Po-stojnčani. Okrajna gasilska zveza KoDer je podarila vsem tekmovalnim ekipam praktična darila in diplome, vsak pionir pa je dobil čin izprašanega pionirja-ga-silca.
Podobno tekmovanje je organizirala tudi občinska gasilska zveza v Postojni, na katerem so bili postojnski pionirji zmagovalci pred pionirji iz Pivke in Planine.
Br
PRIZNANJE IZOLČANOM
Odbojkarska zveza Slovenije je priredila skupaj s Komisijo za odbojko pri Okrajni zvezi za telesno kulturo Koper tečaj za sodnike in vaditelje odbojke v Izoli. Tečaja se je udeležilo 14 kandidatov. Sodniške izpite je opravljalo 12 tečajnikov, za vaditelje pa osem.
Komisija za odbojko je dobila veliko priznanje za delo tudi s tem, da ji Je skupščina Odbojkarske zveze Slovenije poverila Izvedbo pokalnega prvenstva v odbojki za člane, ki bo 21. in 22. t, m. v Izoli. Za tekmovanje bodo pripravili tri igrišča.
Republiško pokalno prvenstvo za člane se bo pričelo ob IG na igrišča TVD. Partizan Izola. K tekmovanjem so se prijavili: OK Branik Maribor, OK Jesenice, OK Kamnik, OK Poštar Ljubljana, OK Fužlnar Ravne na Koroškem, TVD Partizan Novo mesto, Mežica, Jelšane, Koper ln Izola. Naj omenimo, da je OK Branik član zvezne lige, Jesenice so spomladanski republiški prvak, Kamnik pa drugo-plasiranl.	bd
Jubilej slovenskih jamarjev v Posiopi
V nedeljo so' se zbrali v Postojni na jubilejni proslavi ob 50-letnici obstoja Društva za raziskovanje jam Slovenije jamarji iz vse države, slovesnosti pa so se udeležili tudi številni gostje, predstavniki političnih organizacij ter znanstvenih ustanov, kakor tudi predstavniki speleolo-ških organizacij iz Švice, Avstrije, Nemčije, Velike Britanije in Danske. Slovesnost je med drugimi pozdravil predsednik Okrajnega odbora SZDL Koper Gustav GUZEJ, ki je podčrtal vlogo jamarstva pri gospodarskem in turističnem razvoju na-. ših krajev. O tem je v svoj h pozdravnih besedah govoril tudi predsednik ObLO Postojna Jože BASA.
O razvoju slovenskega jamarstva je na slovesnosti poročal predsednik Društva za raziska-vanje jam Slovenije dr. Valter BOHINC. Govoril je o delu slovenskih jamarjev, ki so v času obstoja svojega društva raziskali več kot 2.000 jam in ki so dali glavni prispevek k svetovni slavi našega Krasa. Ta velja danes tudi za zibelko speleologije v svetu, Društvo za raziskavanje jam Slovenije pa za eno najstarejših -tovrstnih organizacij v Evropi.
Na slovesnosti v Postojni so podelili zlate jamarske značke organizatorjem in dolgoletnim raziskovalcem kraškega podzemlja, prof. Pavlu KUNAVERJU iz Ljubljane, Ivanu MICHLERJU z Vrhnike, Egonu PRETNARJU iz Postojne, akademikoma dr. Jova-nu HAD2IJU in dr. Albinu SE-LISKARJU, ter Franciju BARU in dr. Valterju BOHINCU iz L j ubljane.
Jamarsko slavje se je v nedeljo nadaljevalo z jugoslovanskim posvetovanjem o tehniki in po-magalih pri raziskovanju podzemlja, v ponedeljek pa so udeleženci odšli na ekskurzije v škocjanske jame pri Divači, v Dimnico pri Markovščini -ter v brezno Magdalene jame pri Postojni.
Bogdan TOME
KOPRSKI OKRAJ BREZ PREDSTAVNIKA V SLOVENSKI NOGOMETNI LIGI
TT^h®? ° SI@vcin 1 s 2
Po visokem porazu Tabora v Ljubljani Je le malokdo pričakoval, da bodo domačini nadoknadili razliko. Čeprav je bil položaj skoraj brezupen, se je na igrišču v Sežani zbralo okrog 500 gledalcev, ki so optimlstlč-
OB DNEVU ŠOFERJEV V POSTOJNSKI OBClNI
v vsako primorsko hišo
V nedeljo so se v Postojni zbrali šoferji in avtomehaniki, člani postojnske podružnice Združenja šoferjev in avtomehanikov, da bi proslavili svoj praznik, 13. julij.
Postojnska podružnica šteje 194 članov, t, j. skoraj 90% vseh zaposlenih, in v njej je tudi nekaj vozn kov motornih vozil iz sosednje cirkniške občine. V zadnjih 4 letih je s pomočjo vodstva podružnice opravilo 131 članov izpite za dosego ustrezne kvalifikacije, med njimi pa je 88 dobilo naziv visokokvalific ranega šoferja. Razen tega je podružnica pod požrtvovalnim vodstvom Silva Bratuža stalno prirejala strokovna predavanja in tečaje za člane, da jim pomanjkljivo strokovno znanje ne dela težav pri opravljanju njihovega težkega in odgovornega poklica. Ravno to je vplivalo na uspešno vožnjo šoferjev .n mehanikov s tistimi prevoznimi sredstvi, ki so že bila ali so delno že amortizirana, kakor tudi na to, da so njihova vozila vedno skrbno negovana. Tako so člani postojnske podružnice ZŠAM v minulem letu prevozili
na desettisoče kilometrov brez kakršne koli večje nesreče in gospodarske škode.
Skrb vodstva podružnice pa je usmerjena tudi v uvajanje cestno prometne discipline vseh držav-
ljanov in so njegovi člani sodelovali tudi v vseh akcijah »Na cesti nisi sam« s predavanji delovnim kolektivom ter šolski mlad. ni.
Br
nedeljo veslači Slovenije v Izoli
no bodrili domače moštvo. Toda že prvi polčas je pokazal, da v visoko zmago ni upati, saj so bili gostje enakovredni na igrišču. Prvi gol je dosegel Slovan v 13. minuti, domači pa so izenačili po Vukmanovlču v 32. minuti.
V drugem polčasu je Slovan začel z močnimi napadi ln v 55. minuti je More postavil končni izid. Pozneje je imel sicer Tabor nekaj lepih priložnosti za Izenačenje, ki pa Jih nI znal izkoristiti. Pri domačih so bili najboljši: Planinšek, Kocjan ln Vu-komanovlč, pri gostih pa strelec obeh golov More in Žabjak.
Koprski okraj bo torej letos brez zastopnika v slovenski conski ligi. Mislimo namreč, da skoraj ni praktičnih možnosti, da bi se Tabor uvrstil v višje tekmovanje. V primeru, če se Branik uvrsti v drugo zvezno ligo, bo sicer v slovenski conski ligi še eno mesto prosto. Toda Tabor se bo moral v tem primeru spoprijeti z Nafto, ki pa bo najbrž pretrd oreh za Sežančane. Sicer pa upanje še zmeraj ostane In žoga je okrogla I
V nedeljo bo v Izoli veslaško prvenstvo LR Slovenije za vse kategorije. Izola ima lepe priložnosti za osvoj tev prvega mesta, saj bo imela kot domačin priložnost, da nastopi z vsemi tekmovalci.
Medtem se tekmovalci in tekmovalke Arga intenzivno pripravljajo ne samo za osvajanje prvih mest, marveč tudi na izboljšanje časov. Zlasti marljivo se pripravlja ženski četverec, ki nas bo zastopal na evropskem prvenstvu v Londonu. Huda preizkušnja čaka tudi osmerec, ki bo v kratkem nastopil na večjem mednarodnem tekmovanju v Vzhodni Nemčiji.
Republiško pivenstvo bo ve-
ljalo tudi kot izbirno tekmovanje za tradicionalni mladinski troboj Trst—Slovenija—Koroška. Ta troboj bo letos v Trstu 31. jul ja.
Glede na skrbne priprave lahko pričakujemo tudi močno uveljavitev izolskih veslačev na državnem veslaškem prvenstvu, ki bo 31. julija v Beogradu.
Naj ob koncu omenimo, da so uspehi, ki jih v zadnjem času dosega Argo, plod požrtvovalnega dela tekmovalcev in tekmovalk ter njihovih vaditeljev Blazine in Cilenška, Vso pohvalo pa zasluž jo tudi podjetja Mehano-tehnika, Delamaris in druga, ki so omogočila svojim delavcem-tekmovalcem udeležbo na jutranjih treningih.
JADRANJE FAFANGEL IN ČOK NA MEDNARODNIH TEKMOVANJIH
V začetku tedna sta odpotovala naša najboljša jadralca Fafangel (Koper) in Ninčevič (Trogir) na mednarodno tekmovanje na Gard-sko jezero v Italijo. Uspeh na tem tekmovanju bo ena izmed kvali-f kacij, ki bodo vplivale na odločitev Brodarske zveze Jugoslavije, kdo bo zastopal Jugoslavijo na olimpiadi v Neaplju. Fafangel bo tekmoval z jadrnico Cha-eha, Ninčevič pa s Podgorko.
Na mednarodno mladinsko re-gato v Franciji pa je odpotoval mladinec koprskega Jadra Zlatan Cok.
15. julija 1960 « ZADNJA STRAN o Leto IX. — Stev. 2»
bajka o nastanku vasice laze pri divači
Haže - Laže - Laže
Nedaleč od Divače stoji vas, ki se imenuje Laže. Čudno Ime. Pri nas je mnogo vasi, ki se imenujejo Laze, toda ta vas se ne imenuje nič drugače kot prav Laže. To ime pojasnjuje neka legenda. Ko je nadvojvoda Karel odkupil Lipico, da bi na njej uredil vzgajališče za plemenite konje, se je znašel pred nevšeč-nim problemom: kaj naj stori
ljubeznivo
Pred nedavnim so odprli v Los Angelosu kozmetični salon za starejše dame. V reklamnem prospektu tega salona je bilo moč prebrati tudi tole: »Tudi vi, spoštovana gospa, nas morate obiskati. Mi se ničesar ne ustrašimo.«
avto — podmornica
Novi avtomobili v Ameriki ne bodo več imeli ogledal, v katerih lahko vidi šofer, kaj se dogaja za njegovim vozilom. Namesto tega bodo vgradili na strehi avtomobila periskop. Z novim optičnim sistemom za opazovanje bo dobil voznik preglednejšo sliko o tem, kaj se dogaja za njim, ker mu ne bodo v napotje ljudje ali prtljaga na zadnjih sedežih.
dvoboji V xx. stoletju
V Parizu so še vedno v modi dvoboji z revolverji, vendar so to »viteško« navado iz prejšnjih stoletij korenito reformirali. Dvobojevalca držita v eni roki revolver, v drugi pa konec dolge vrvi, na katero je privezan balon. Kateri izmed dvobojevalcev prvi zadene balon, ima pravico, da svojemu nasprotniku primaže — klofuto.
slikali so virus poliomielitisa
Ameriška znanstvenika Steward in Fog sta uspela prvikrat v zgodovini medicine slikati virus poliomielitisa. Ugotovila sta tudi hitrost razmnoževanja tega virusa: samo v času nekaj ur lahko rodi en sam virus več kot sto tisoč virusov.
kilometrsko britje
V svojem življenju si obrije moški s svojega obraza za 24 kilometrov dlak. To je zadnja ugotovitev angleških proizvajalcev britev.
the barcarolla
Te dni so osnovali Združenje za zaščito in vzdrževanje beneških gondol. Vendar tega združenja niso ustanovili v Benetkah, kot bi utegnil vsakdo pomisliti, marveč v — Angliji.
Tovarna Mercedes-Benz je vrgla pred nedavnim na trg nov model »Mercedes 220«. Konstruktorji so posebno pozornost posvetili varnosti potnikov. Tovarna je priredila tudi javno demonstracijo. Na-
—	Naša hčerka ima zdaj šestnajst let. Kaj misliš, ali ni že prišel čas, ko bi bilo treba z njo govoriti o nadaljevanju vrste in naši funkciji pri tem?
—	Seveda, če imaš le dovolj poguma, da jo boš poslušala...
oblaki in psi
Dijak petega razreda gimnazije v Firthu (Zahodna Nemčija) je napisal v šolski nalogi o Bavarski tudi tole: »Največ atmosferskih padavin je na Bavarskem. Nič čudnega. Tam so visoke planine in visoke planine so za oblake isto, kakor hišni vogali, drevesa in telegrafski drogovi za pse.«
kdor drugim jamo koplje...
V času svoje nočne službe je opazil policaj Noland Glenn (Nevada, ZDA) v pisarni motela »E1 raneho« dva sumljiva človeka. Sklenil je, da ju takoj legitimra. Skočil je v motel in — vlomilca sta ga podrla na tla, mu vzela iz denarnice GO dolarjev In mu nataknila njegove lastne lisice.
Julie Alexander je ena izmed »lepotic s Tcmse«, kakor so jih krstili filmski ljudje v Londonu, ki snemajo zabaven film o dekletih iz koledža Saint Trinians. Film nosi naslov »Cisti pekel v Saint Tri-niansu«. — burka o nedolžnih pubertetnicah, ki v Internatu povzročajo vražje prelcucije
najuspešnejša reklama
Dr. Salvatore Giglio, zobozdravnik iz Rima, je proslavil 25-letnico svoje zobozdravnl-ške prakse z »Dnem brezplačnega izdiranja zob.« Več kot petdeset pacientov je izkoristilo to edinstveno priložnost.
stopili so trije avtomobili, v vsakega so posadili lutko, ki naj bi pokazala, kakšne posle-^^fe dice bi pretrpel voznik pri ne^HB sreči. Kljub strahovitim nesre-^š* čam in salto mortalom in kljub temu, da je ostal avto ruševina, je motor po tem deloval v redu in celo vrata so se lahko odpirala in zapirala. Avto so mogli postaviti na kolesa in je lahko sam nadaljeval vožnjo. Varnost vozila so tako dokazali uspešno, saj je bila lutka le »laže poškodovana.« Tako je ta reklamna nesreča povsem uspela.
Viktor Szasz na sliki je bil med prvo svetovno vojno kapitan vojne ladje v avstroogr-ski mornarici, nato pa je bil upokojen in se je preselil v Rim, kjer je kljub visoki starosti doživel drugo svetovno vojno, med katero je bil celo uslužben v madžarskem diplomatskem predstavništvu. S tega mesta je izdal mnogim Židom, ki so bežali pred fašisti, ponarejene dokumente, s pomočjo katerih so se begunci lahko rešili v Ameriko. Zdaj so se ga spomnili in med seboj zbrali veliko vsoto denarja, da bi mu jo podarili, pa se Je je možak otresel, češ da ni delal za plačilo
— Preglejte mu oči, doktor. Ta stari kozel ne loči več vrat najine spalnice od vrat v sobo naše gospodinjske pomočnice. . .
z ljudmi, ki so tu stanovali? Hotel jih je nekam preseliti, toda kmetje niso marali s svoje rodne zemlje in iz vasi.
Da bi jih vendarle nekako pregovoril, jim je dunajski vojvoda obljubil, da bo vzel v svojo službo na Dunaj vsakega prvorojenega sina tiste družine, ki se bo prostovoljno izselila iz Lipice. To je veljalo v tistih časih za veliko čast.
Kmetje so navsezadnje privolili in vzhodno od Lipice osnovali novo naselje. Toda čas je mineval, odhajali so na delo v Lipico, rodili so se jim sinovi — tako prvi, drugi, tretji... toda na dvor niso poklicali nobenega. Iz kljubo-valnosti in zaradi maščevanja so vzdell naseljenci svoji vasi ime — Laže. To ime naj bi jih za vse večne čase spominjalo in opominjalo na veliko prevaro vojvode Karla. V vasi je danes malo ljudi; večina jih živi in dela v Lipici. Le redki med njimi pa morda vedo, kaj baja legenda o izvoru imena njihove vasice.
Val demonstracij proti svetovnemu imperializmu in blokovski politiki je v zadnjem času zajel ves svet. Začelo pa se je pravzaprav na Japonskem (na sliki), kjer so velike množice demonstrirale nroti vojaškemu povezovanju svoje dežele z ZDA, kar je prisililo celo ameriškega predsednika Eisenliowerja, da je odpovedal svoj obisk na Japonskem. Japonci so v demonstracijah nosili transparente z napisi »Nič več Hirošime!«
Švedi menjajo svoje priimke
Švedska je začela z veliko akcijo: «Švedi, spremenite svoje priimke!« Na Švedskem je danes približno 700 tisoč Andersonov, pol milijona Jo-hansonov in četrt milijona Svensonov, razen tega je še nekaj sto tisoč Olsonov, Peter-sonov in Karlsonov. Drugih priimkov skoraj ne poznajo. Ni redek primer, da stanuje v stanovanjski zgradbi, ki Ima 250 stanovanj, več kot 00 Andersonov. Kako bi med temi našli pravega? Z veliko muko! Zaradi tega so osnovali poseben urad, ki razpolaga s kartoteko sto tisoč različnih imen. Kdorkoli noče biti več
Anderson, lahko napravi to brez posebnih težav in formalnosti. Država mu jamči ekskluzivno pravico do novega priimka in mu v najkrajšem času registrira priimek v vseh važnejših ustanovah. Od novih priimkov pričakuje država velikega prihranka, saj bo lahko tako administracija delala laže in hitreje.
avtomatizirani avtomat
V Ameriki so se pojavili novi izpopolnjeni avtomati. Ce vrže kdo v avtomat namesto pravega centa gumb, okrogel kos železa ali nepravi denar, takoj zatuli sirena in globok, preteč moški glas zakriči: »Tat!«
undevelopped country
V angleškem Gornjem domu je izjavil lord Halsham v svojem govoru tudi tole: »Mi danes govorimo o nerazvitih deželah. Toda bodite prepričani, da je tudi Velika Britanija nerazvita dežela.«
s Čeladami v avtobusu
Cesta, ki veže mesto Sajito in Hitojoši na japonskem otoku Kijušiju, je dolga 100 kilometrov. Cesta vodi tudi skozi useke, s katerih stalno pada kamenje, zato si morajo vsi potniki nadeti čelade. Potniki dobijo čelade skupaj z voznimi listki pri sprevodnikih.
zakonska stavka
Zveza brazilskih žena je pozvala vse svoje članice na »neomejeno stavko pri izpolnjevanju zakonskih dolžnosti« vse do tistega trenutka, ko bo parlament izglasoval in ratificiral zakon o enakopravnosti žene z možem. Po sedanjih brazilskih zakonih ima samo mož pravico, da odloča o važnejših stvareh, ki zadevajo skupno življenje. »Brazilske žene,« je izjavila predsednica zveze, »imajo danes manj pravic kakor pa peuetni otroci.«
V Semedeli pri Kopru se je v nedeljo pojavil na vodi prelep športni čoln, ki je s svojimi lepimi linijami in brzino vzbujal pozornost vseh mimoidočih. Izdelal ga je po angleškem vzorcu v svojem prostem času mizarski mojster v avtoturističnem podjetju Slavnik Andrej Gravisi, o katerem smo pred časom pisali, ko je izdelal leseno opremo v znani Beneški hiši v Piranu, kjer ima Slavnik svoj turistični potovalni urad. Na sliki: Gravisi v novem čolnu z izvenlcrmnim motorjem
volk sit, koza cela
Na letališču v Atlanti (Ge-orgija, ZDA) bi moral plačati neki potnik visoko takso za svoj kovček, ker je bil ravno za 250 gramov težji, kakor pa to dovoljujejo predpisi. Vendar se je potnik hitro znašel: vzel je iz kovčka salamo, odrezal 250 gramov in to na mestu pojedel. Tako je postal potnik za četrt kile težji, za kovček pa ni plačal pristojbine.
zadnja vojna še traja
Japonsko ministrstvo za socialno skrbstvo sodi, da se še 2730 japonskih vojakov iz druge svetovne vojne ni vdalo. Potikajo se po gozdovih jugovzhodne Azije. Še prejšnji mesec sta se na otoku Guamu predala dva japonska vojaka, ki sta živela 16 let v džungli.
Po teh cenitvah je največ vojakov; za katere druga svetovna vojna še traja, v Severnem Vietnamu (1550), na Novi Gvineji (tisoč) in na Filipinih (114).
»Kralj kričačev« Toni Dallara se te dni mudi v Montecarlu, kjer so ga fotografi zalotili, ko si je pustil vedeževati z roke. Stara ciganka na sliki, ki bi mu rada povedala, da bo zaslužil gore denarja s svojim nastopanjem po svetu. Prva stopnica — Francija, nato pa seveda obe Ameriki in še naprej
R. L STEVENSON
22
Razum mi je klecnil, vendar me ni pustil povsem na cedilu. Že mnogo prej sem opazil, da so mi v tem drugem «uačaju sposobnosti do skrajnosti izostrene, duh pa mnogo bolj napet in elastičen. Pred menoj se je pojavilo vprašanje, kako naj pridem do mamil, ki so bila v eni izmed steklenih omaric v moji delovni sobi. Nisem mogel stopiti v hišo, ker bi me moja služinčad takoj poslala na vešala. Na koncu sem pomislil, da se bom moral poslu-žiti tuje pomoči in pomislil sem na Lanyona. Kako naj pridem do njega? Kako naj ga pregovorim? Spomnil sem se, da mi je od prvotnega značaja ostal samo še delček: moj rokopis.
Ko sem se pri Lanyonu ovedel, me je groza mojega prijatelja nekolikanj dirnila. V meni se je zgodila sprememba. Ni me več begal strah pred vešali, marveč zavest, da sem Hyde. Lanyonovo obsodbo sem sprejel kakor v snu in kot v snu sem se vrnil tudi domov in legel v posteljo.
Odtlej sem samo z največjim naporom In samo z mamili ohranjeal Jekyllovo zunanjost. Ob vsakem času, bodisi ponoči ali podnevi, posebno pa kadar sem spal ali če sem le za hip zadremal na stolu, sem se vedno pre-
budil kot Hyde. Zaradi tega sem se obsodil na nespečnost; telo mi je postalo mlahavo in izčrpano od mrzlice, bilo je slabotno tako na duši kakor na telesu in ga je preganjala ena sama misel: strah pred mojim drugim »jaz«.
Nesmiselno je, da bi nadaljeval z opisovanjem svojega trpljenja. Moja kazen bi lahko trajala še leta in leta, ko bi se mi ne zvrnila na glavo še zadnja nesreča, k' me je končno oddvojila od mojega lastnega obraza in pri-rode. Zaloga soli, ki sem jo od časa do časa obnavljal, ko sem bil napravil svoj prvi poskus, je začela pohajati. Nabavil sem si novo sol. Napravil sem napitek: začelo je vreti in nastala je samo prva sprememba barve. Izpil sem ga, vendar je b lo brez učinka. Od Poola boš zvedel, kako je po mojem ukazu preiskal ves London, vendar zaman. Prepričan sem, da je bila prva količina soli nečista in da je prav ta neznana primes dala napitku poseben učinek.
Prešlo je teden dni in zdaj končujem svojo izpoved pod vplivom zadnje doze starega praška. To je zadnjikrat, razen če se ne zgodi čudež, da lahko misli Henry Jekyll s svojimi mislimi in da lahko vidi svoj obraz v ogledalu. Ne smem preveč odlagati konca tega pisanja, zakaj če se med tem časom spet spremenim v Hyda, bo Edward prav gotovo raztrgal na koščke vse, kar sem bil napisal.
Bo končal Hyde na vešalih? Ali bo našel pogum, da se osvobodi v zadnjem trenutku? Na ta vprašanja ne bi mogel odgovoriti. Navsezadnje pa se me to tudi prav nič ne tiče. To je pravzaprav ura moje prave smrti in tisto, kar bo prišlo po tem, zadeva tistega drugega in ne mene. Zdaj odlagam pero, zapečatil bom izpoved in pokopal tega nesrečnega Henryja Jckylla.
KONEC
VASILIJ DRAMATSKI
Pred nekaj meseci so odkrili v Sovjetski zvezi razburljive in nadvse zanimive zapiske mladega inženirja, ki jih je bil p:sal med vojno. O njem ne vedo nič drugega, kot da je bil inženir in mu je bilo ime Vladimir. Leta 1940, kmalu po priključitvi Baltiških držav Sovjetski zvezi, je prišel v Kaunus, glavno mesto Litve. Delal je v neki tovarni. Kakor hitro je Hitler prestopil meje Sovjetske zveze, so začeli Rusi seliti tovarne iz ogroženih predelov v notranjost države. Tudi Vladimir je demontiral svojo tovarno, vendar so Nemci napredovali tako hitro, da so ga pri tem presenetili. Ni se mogel več umakniti. Ostal je v nemškem zaledju. Nekaj časa se je pred Nemci skrival, nato pa je prišel k neki diverzantski skupini in k partizanom.
Vladimirjevi zapiski so napisani razburljivo, »napeto« in s svežostjo neposrednih vtisov. Marsikdo se bo ob njih spomnil tudi lastnega ilegalnega dela v zadnji vojni.
NE ZAMUDITE PRIČETKA! ŽE PRIHODNJIČ!