Fidelis                                                     ^l
Na Svinjo planino.                        J
Dragi otroci!   Ta ali oni izmed vas   je bil že na vrhovih Karavank.   S     ^
posebnim  zanimanjem  se je  ozjral proti  severu,   v  neznano, tujo  deželo.      M
Gledal je pred seboj Koroško.                                                                             9
Lepa dežela je  Koroška, imenujejo jo »deželo jezer in gora«. A nas      9
Koroška še posebno zanima, ker živi ondi še  100.000 našib. bratov po krvi       1
in jeziku. Nekdaj je bila Koroška slovenska. Slovensko se je govorilo gori       1
pod Visokimi Turami, pod Velikim Klekom. Nebroj slovenskih krajevnih        J imen po vsi sedanji nemški Koroški nam še danes priča, da je bila to nekoč slovenska zemlja. In po teh, sedaj nemških krajih najdete vse polno sloven-skih rodbinskih imen. O tej ponemčeni Koroški veljajo Gregorčičevi verzi:
Naš bil je nekdaj "ves ta raj, očetom našim domovina; *                                     tuj narod tod se širi zdaj,
naš raj je tujcev zdaj lastnina.
Do vrh Dobrača nad Ziljsko dolino, do vrh Osojskih Tur med \rbskim in Osojskim jezerom, do vrh Sv. Helene ali Magdalenske gore severo-vzhodno od Gosposvete, do vrh Svinške ali Svinje planine tam za Velikov-cem ter do vrh Gorenšice med Dravo in št. Pavlom v Labodski dolini •— vse je slovensko.
Vsak rodoljuben slovenski otrok bi vsaj površno moral poznati našo slovensko Koroško. Popeljem vas danes na Svinjo planino, ki vam je gotovo še prav malo znana.
Svinja planina (2081 m) je mnogo obiskovana gora. Vrhu Svinje pla-nine je krasen smučarski teren, zato pozimi prihaja tja mnogo smučarjev.
Svinja planina je velika gora. Zelo pa se razlikuje od drugih slovenskih gor. Medtem ko večina slovenskih gora sestoji iz apnenca, sestoji Svinja planina iz trdega prvotvornega kamenja. Drava tvori mejo med obema vrstama kamenja. Medtem ko so Karavanke, Savinjske in Julijske planinf zlasti na severni strani polne čeri, strmih sten in prepadov, je Svinja planina lepo zaokrožena. Od vseh strani lahko pride goveja živina na goro, ki se poleti tod pase. Vrhu gore so obširne, zložno nagnjene planjave. po katerih hodiš cele ure. V višini nad 1800 m na Svinji planini je Vošperški planinski dom, imenovan po mestu Vošperg v Labodski dolini.
Svinja planina stoji  na  meji  med  nemško  in  slovensko  Koroško.   Je torej naraven narodnosten mejnik. Svinja planina je daleč gori obljudena. Več župnijskih cerkva na pobočju Svinje planine stoji v višini nad tisoč metrov.   Po   južnem   pobočju   Svinje planine   se   razprostirajo   slovenske        j župnije:   Djekše,  Kneža,  Krčanje. To so najsevernejše slovenske  župnije       1 na Koroškem. Djekše leže 1159 m, Kneža 1161 m in Krčanje 1049 m nacl       ¦ morjem.                                                                                                               -1
Na Djekše pridemo z Vober v treh urah. Vobre so slovenska župnija na južnem znožju Svinje planine. Župnija pa se razprostira tudi po pobočju Svinje planine. Veličasten je pogled z Djekš na Podjuno, to je ravnina med Svinjo planino in Karavankami, očarujoč je razgled na Karavanke, na Savinjske in Julijske planine.
Djekšarji so zdravo, gostoljubno planinsko ljudstvo. Pred gospodar-sko krizo so bili tudi dokaj imoviti, les in živinoreja sta jiraa dajala mnogo dohodkov. Izmed žitnih vrst je žnamenit dješki planinski oves. Tudi sadje dobro uspeva, ker imajo Djekše lepo sončno lego.         -siafcteuL.
F' Župnijska cerkev je dvostolpna, stolpa se vidita daleč v ravnino. Zvo-novi v stolpih so bili, preden so jih med vojno rekvirirali, tako ubrani, da' so rvonili zdaj v dur, zdaj v mol akordu, zdaj veselo in prazriično, zdaj' žalostno in  otožno-mehko,   kakor   je   prilika   nanesla.   Gerkev   oz.  poko-
l     paliiče je obdano z visokim obzidjem zaradi obrambe pred sovražniki. Pred
r     stoletji je moglo biti tako obzidje zelo  koristno.   S sličnim  obzidjem  sta obdani tudi cerkvi oz. pokopališči v Kneži in na Krčanjah.
r           Z Djekš je na vrh Svinje planine še štiri ure hoda,              .                    .
^^^B^^      JuL       ^iH^^^^^^^^^^^^^Hi
b                        -                       r
Svinja planin;i pozimi.
Izmed rastlin sta na Svinji planini posebno pomenljivi špajka in zdra,- ' vilni mah pljučnik.-   Tega mahu naberejo   cele   rjuhe,   je zelo čislan kot krmilo živini, pa tudi za ljudi dobro zdravilo zoper pljučne bolezni.
¦¦' Vzhodno od Svinje planine  se  razprostira rodovitna, gosto  obljudena Labodska dolina. Tudi ta dolina je bila nekdaj slovenska, o čemer nam še; danes priča mnogo krajevnih hišnih in rodbinskih imen. Najlepša je Labod-; ska dolina med Št. Pavlom in Vošpergom. Tod je dolina široka in prostrana. Zlasti uspeva v Labodski dolini žito in sadje, pa tudi živinoreja, kei imajo' lepe planine. Labodsko dolino imenujejo »paradiž Koroške«, pa tudi »žitnico Koroške«. V Št. Pavlu stoji velik benediktinski samostan. Benediktinci imajo tukaj gimnazijo in lep, moderni konvikt za dijake.
Na vzhodnem vznožju Svinje planine stoji staro mesto Št. Andraž. Št. Andraž je bil že 1. 1379. povzdignjen v mesto. Od 1. 1228. do 1859. so v Št. Andražu stolovali škofje lavantinske škofije. Tukaj je stoloval tudi škof Slomšek. V njegovo škofijo je spadala tudi slovenska Podjuna, to je dekanije: Pliberk, Velikovec in Doberla vas. Škofija je segala do vrh Obirja in do vrh kranjskega Storžiča. L. 1859. je prenesel Slomšek sedež škofije v Maribor, in koroške dekanije dotedanje lavantinske škofije so pripadlei ; krški (celovški) škofiji. Do imenovanega leta so bili torej slovenski Podjun-čani — Korošci s Spodnještajerci v eni škofiji.         ••         \<        -¦"'.'¦'    ^ iL^
;     ,         .         ¦ ¦   ..¦    89     ¦ /¦/¦¦                                                          ¦.'¦¦¦
Škofijsko palačo v Št. Andražu je po odhodu škofov prevzel jezuitski red. Jezuitje so palačo še povečali in ondi, kjer so uekdaj stolovali škofje lavantinske škofije, stoji danes jezuitski samostan. Poleg nekdanje škofijske cerkve, ki ima dva stolpa in je zidana v gotskem slogu, je v Št. Andražu še druga, velika dvostolpna romarska cerkev, imenovana Marija Loreto. Ima velik obok in je zidana v baročnem slogu. Dali so jo zgraditi lavantinski škof je v letih 1650. do 1687. Cerkev je veličastna in je posvečena sv. Križu. Ob glavnem vhodu je oltar milostne Matere božje. Poleg cerkve je ženski samostan z otroškim vrtcem, osnovno, glavno (meščansko) in gospodinjsko šolo za dekleta.
Iz Št. Andraža je do Vošperške koče 5 in pol ure hoda, otltod do vrh Svinje planine (2081 m) pa še dobro uro. Iz Vošperga do imenovanega pla-ninskega doma je pet ur hoda. Vošperg je glavno mesto Labodske doline in ima 5000 prebivalcev. Leži ob vznožju Golice ali Golce, kakor pravijo ti gori slovenski Podjtmčani (nemško: Kor-Alpe). Golca stoji nasproti Svinji planini in je le-tej zelo slično gorovje. Visoko gori je obljudena kakor Svinja planina, nato sledi gozdni pas, na vrhu pa sta obe gorovji goli. Odtod tudi ime Golca, kar je isto kot: Golica. Izraz: »Korica« je uapačen in je povzet po nemškem: Kor-Alpe. Verjetno je, da so Nemci svoj »Koralpe« povzeli po slovenskem izrazu: Golca, nikakor pa ne obratno. Kajti Slovenci so bili p r e d Nemci naseljeni v teh krajih. Slovenci besede »Korica« nc poznajo, marveč, kakor rečeno, pravijo gorovju: Golca. Golca zapira Labodsko dolino od vzhodne strani.
Po vsej pravici so 1.  1918.  ob razsulu stare Avstrije Slovenci terjali. da mora iti meja   med, jugoslovansko in germansko državo   vrhu Svinje      i planine. To je naravni mejnik med nemškim in slovenskim ozemljem na     1 Koroškem. Pa so protinaravno razsekali naš narod in potegnili mejo skozi     J živo narodovo telo! Razsekali in ločili so, kar je Bog združil...                   1