TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod
•	centralna kurjava •plinske Instalacije •kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA tel DARIL
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
RADIOPTUJ
89,8-98,£-l04;3
oddajamo že
45 let
Šport
Kolesarstvo • Vizio-narji, nostalgiki, karie-risti in hazarderji
O Stran 18
Po naših občinah Hajdina • Sredi julija 2009 že po novi cesti?
O Stran 4
Izobraževanje Ptuj • Ravnatelji in minister o svojih pričakovanjih
O Stran 9
Po naših občinah Ormož • So učenci voščilnice prodajali prostovoljno?
O Stran 13
Ptuj, petek, 19. decembra 2008
letnik LXI • št. 100 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TEP
Spodnje Podravje • Že diši po dobrotah
Čas je za domače koline
Konec tedna, ki je pred nami, bo v glavnem že v vzdušju bližnjih božičnih praznikov, ki se bodo za mnoge podaljšali in raztegnili tja do novega leta in še čez. Nekaterim bo ob domačem ognjišču prijetno vse do svetih treh kraljev.
Ker je od nekdaj veljalo, da mora biti (vsaj) za praznike miza bogato obložena, v teh dneh marsikje na deželi pripravljajo domače koline, enega največjih domačih praznikov na Slovenskem. Ni ga večjega dogodka za gospodarja in gospodinjo, saj to pomeni, da so dela na polju za letošnje leto končana in da je čas le še za lažja zimska opravila.
Tudi pri Mastjakovih v Mure-tincih je bil včeraj pomemben dan, saj so po stari navadi pred božičem imeli koline. A preden je zares prijetno in veselo, preden zadiši po sveže praže-nih jetrcah ali pečenki, je potrebnega še veliko dela. Potem ko se razkosano meso ohladi, je treba narediti domače klobase, pa krvavice in kašnice, tudi za tunko je treba poskrbeti. In ob takem delu dobro dene tudi kozarec domačega, da se lažje zapoje: „Gnes je masna fsaka kluka, pes de poča, tak je sit, vjutro pa de teška muka, naj se gre vse vkup solit."
-OM
Foto: Martin Ozmec
Ptuj • 24. seja mestnega sveta
Takšnega proračuna še ni bilo!
Ptujski mestni svetniki so se 15. decembra sestali na 24. seji, zadnji v tem letu. Razpravljali so o petnajstih točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Za štiri so izglasovali skrajšani postopek. Na ta način so sprejeli spremembe o odlokih za Knjižnico Ivana Potrča, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, za kategorizacijo občinskih cest na območju Ptuja in za vodniško službo na območju Mestne občine Ptuj, pod streho pa so soglasno pospravili proračun za leto 2009.
Proračunu za leto 2009 so svetniki posvetili največ pozornosti. Razpravo o njem so vodili skladno z novo zakonodajo (ki zahteva 21-dnevno javno razpravo), čeprav so bili na začetku skeptični do tega. Pa tako široke
javne razprave o proračunu MO Ptuj doslej še ni bilo, saj je bil odziv občank in občanov, civilne družbe in vseh nosilcev političnih funkcij nepričakovano velik. Svetnikom je nato uspelo uskladiti večino interesov.
Javna razprava je prinesla povečanje proračuna za 6,9 milijona evrov. Glavni razlog je prenos investicij v leto 2009, večji del se nanaša na projekt podtal-
nice. Za ta projekt je bilo letos porabljenih dva milijona evrov, pet pa jih prenašajo v leto 2009. V 2009 prenašajo tudi razsvetljavo na Mestnem stadionu, na
novo je dodana večnamenska športna dvorana. V novem proračunu so na podlagi javne razprave vključena tudi sredstva za sofinanciranje gasilskega doma, za revitalizacijo starega mestnega jedra, za razsvetljavo na Mestnem pokopališču, povečali so tudi sredstva za vzdrževanje cest na območju posameznih četrtnih skupnostih (vsaki so namenili po pet tisoč evrov več), nova postavka je skrbnik plovnega režima, deset tisoč evrov je dodanih za športni objekt Grajena, v letu 2009 pa bodo nekaj naredili tudi za rešitev problematike javnega WC.
O Stran 3
T1AGER
• "trgovine
MESTNA OBČINA PTUJ
Slovenija • Pod pragom revščine skoraj 12 odstotkov Slovencev
(Pre)ziveti s 495 evri mesečno
Stopnja tveganja revščine je v letu 2007 znašala 11,5 %, leto pred tem pa 11,7 %. Mesečni minimalni prag revščine za eno-člansko gospodinjstvo se je zvišal s 466 evrov na 495 evrov.
Ob mednarodnem dnevu boja proti revščini, ki ga uradno obeležujemo 17. oktobra, je slovenski statistični urad objavil podatke o stopnji revščine v Sloveniji. Po opravljeni raziskavi o dohodkih in življenjskih pogojih za preteklo leto je bilo ugotovljeno, da je bila stopnja tveganja revščine kar 11,5-odstotna. To pomeni, da je v letu 2007 v Sloveniji pod pragom revščine živelo 11,5 % Slovencev.
Po oceni statističnega urada je letni prag revščine za eno-člansko gospodinjstvo znašal 5.944 evrov, kar pomeni, da je bil razpoložljiv dohodek odraslih oseb, ki so živele pod pragom revščine, nižji od 495 evrov mesečno. Štiričlanska družina z dvema odraslima osebama in dvema otrokoma, mlajšima od 14 let, je morala v lanskem letu imeti vsaj 1.040 evrov razpoložljivega dohodka na mesec, da lahko rečemo, da je živela nad pragom revščine. Gospodinjstvo z dvema članoma brez otrok pa je moralo
Uvodnik
mesečno razpolagati z najmanj 743 evri razpoložljivega dohodka.
Pod pragom revščine največ brezposelnih in upokojencev
Podatki kažejo, da so glede na delovno intenzivnost gospodinjstva v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov. Pod pragom revščine je tako živelo skoraj 55 % oseb iz gospodinjstev brez delovno aktivnih članov in z vzdrževanimi otroki ter skoraj 31 % oseb iz gospodinjstev brez delovno aktivnih članov in brez vzdrževanih otrok. Po podatkih statistikov je revščina povezana tudi s statusom aktivnosti oseb v gospodinjstvu. Daleč najnižjo stopnjo tveganja revščine so po raziskavi imele zaposlene osebe, nadpovprečno visoko stopnjo tveganja revščine pa so imele vse skupine delovno neaktivnih oseb (z
Kje si, praznični čas?
Ce kdaj, je letos čutiti, da se je običajno praznično vzdušje razblinilo kot milni mehurček. K temu je zagotovo prispevala gospodarska in finančna kriza. Ljudje so zaskrbljeni, optimizma skorajda več ni, gospodarstvo živi v pričakovanju ukrepov, kaj bo naredila vlada.
Od včeraj so ukrepi bolj ali manj znani, v ponedeljek se bodo z njimi spopadali poslanci na izredni seji v državnem zboru. Vsem zagotovo ne bodo ustrezali, nekaterim bodo celo pomagali, da bodo tudi v kriznih časih stopili više. Kratko pa bodo ponovno odnesli delavci, še posebej tisti, ki bodo ostali brez službe. Takih bo, kot kažejo napovedi, veliko. Redka so slovenska podjetja, ki imajo scenarije za krizne čase in ki ne bodo odpuščala, pa čeprav bodo tudi ta prevetrila svoje programe, da bodo lahko bodočnost gradila na zdravih jedrih in jih krepila. Krizni čas bo odpihnil tudi bleferje, nesposobne menedžerje, ki pa jim ne bo hudega, saj so ves čas tranzicije znali še kako poskrbeti za debelino svojega premoženja. Le kupček jim je kriza malo zmanjšala. Zdaj je tudi idealen čas, da seporežejo vsi tisti velikanski osebni dohodki uprav nekaterih podjetij, ki so še nedavno polnili časopisne stolpce, in vrtoglavo visoke nagrade nadzornim svetom, še posebej v državnih podjetjih.
Cas je torej za higieno - ne samo materialno, tudi moralno. Bolj kot se bo kriza poglabljala - pri čemer nihče ne ve, kako dolgo bo trajala, najmanj dve leti, je najpogosteje slišati -, bolj se bodo zaostrovali tudi medsebojni odnosi. A bomo morali drug drugega podpirati, če bomo želeli prebroditi vso stisko, s katero se bomo dnevno srečevali. Vsak evro bo treba dobro obrniti, trošiti bo potrebno skladno z možnostmi, nakup večjih dobrin pa bo potrebno prestaviti v neke druge, prijaznejše čase. Še najmanj pa bo v kriznih časih prostor za tekmovalnost; že zaradi tega ne, ker bomo morali bolj kot kdajkoli prej gledati drug na drugega.
Majda Goznik
izjemo upokojenih moških). Pod pragom revščine je tako živelo 35,9 % brezposelnih oseb, 20,1 % upokojenih žensk, 19,1 % drugih neaktivnih oseb ter 16,3 % samozaposlenih oseb.
Med gospodinjstvi je pod pragom revščine živelo skoraj 40 % oseb iz enočlanskih gospodinjstev, prav tako pa je pod pragom revščine živelo tudi 28,6 % oseb iz enostarševskih gospodinjstev, 15,5 % oseb iz dvostarševskih gospodinjstev z vsaj tremi vzdrževanimi otroki ter približno 12 % parov brez vzdrževanih otrok. V skladu s pričakovanji pa je bila stopnja revščine najnižja v gospodinj-
stvih, v katerih so bile vse za delo sposobne osebe delovno aktivne (2,9 %), ter pri zaposlenih osebah (3,5 %).
Socialni transferji zniZujejo revščino
Če v dohodek gospodinjstev ne bi šteli socialnih transferjev, med katere uvrščamo družinske in socialne transferje, se bi stopnja tveganja revščine podvojila in bi znašala kar 23,1 %, pri starejših osebah pa bi presegla 30 %. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še dodatno zvišala, in to na kar
39,7 %. Iz tega je mogoče sklepati, da so v Sloveniji vse oblike socialnih transferjev še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.
Statistiki merijo relativno revščino
Po podatkih SURS-a je podatek o stopnji tveganja revščine relativen, saj ni vnaprej določen, temveč se prag revščine izračuna za vsako leto posebej po metodologiji, ki je enotna v vseh državah članicah Evropske unije. Prag revščine je odvisen od višine in porazdelitve dohodka v družbi ter števila in
starosti članov gospodinjstev. Za leto 2007 so statistiki v raziskovanje vključili 28.570 oseb. Če poenostavimo, se prag določi tako, da se najprej za vsa gospodinjstva izračuna njihov razpoložljivi dohodek na odraslega člana, ki se nato pripiše vsem članom v gospodinjstvu. Vse osebe se nato razdelijo glede na višino pripadajočega dohodka. Dohodek osebe na sredini omenjene porazdelitve je mediana, vrednost v višini 60 % pa je določena kot prag tveganja revščine. To pomeni, da vsi, ki živijo v gospodinjstvih, katerih dohodek na člana gospodinjstva je nižji od izračunanega praga, tvegajo revščino. Tako izračunana stopnja ne pokaže, koliko ljudi je dejansko revnih, temveč koliko jih ima dohodek nižji od praga. Gre torej za odsev porazdelitve dohodka med populacijo, ne upošteva pa gibanja cen, stanovanjskih razmer in drugih dejavnikov, ki imajo vpliv na življenjski standard prebivalcev.
Mitja Petek
Sedem (ne)pomembnih dni
Ultimati in prošnje
V zadnjih dneh smo imeli opravek s povsem različnima obrazoma hrvaškega premier-ja Sanaderja in slovenskega predsednika vlade Pahorja. Sanader je na trenutke zbujal celo sočutje, ko je v različne televizijske kamere kar naprej dopovedoval, da je Hrvaška storila vse (in da bo storila vse), da bi izpolnila želje francoske vlade in zahteve Slovenije glede odprtih mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, ki so se (ne nenadoma) pojavila kot resna ovira za (nemoteno) nadaljevanje hrvaških pristopnih pogajanj z Evropsko unijo. Pahor je pred televizorji kar naprej vzbujal občutek, da Slovenija tokrat misli zares in da Hrvaški nikakor ne namerava (iz kakršnihkoli razlogov) popuščati. Zdelo se je, da Pahor tokrat odločno jemlje stvari v svoje roke. Slovenska nacionalna televizija je v sobotnih poročilih govorila celo o nekakšnem "ultimatu" Slovenije Hrvaški, še tako dobronamerni (in nepristranski) gledalci pa pravzaprav sploh niso vedeli, za
kaj v bistvu sploh gre. Pahor je namigoval na tajno diplomacijo, ki naj bi jo zahtevala Francija, toda bistvo tajne diplomacije je, da potem v javnost sploh ne prihajajo nikakršne (polovične) informacije, ki so predmet "tajnih pogovorov". V resnici pa sta slovenska in hrvaška javnost zasuti s preveč nepopolnimi in protislovnimi informacijami, v odnosih med obema državama pa očitno še vedno odločno preveč prevladujejo različne skrivalnice in politične igre, ki objektivno gledano škodijo tako kratkoročnim kot dolgoročnim odnosom med obema državama.
Po svoje je simptomatično (in tudi žalostno), da je hitrost vstopanja Hrvaške v Evropsko unijo nenadoma tako drastično povezana prav z neurejenostjo obmejnih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo. V normalnih razmerah bi namreč lahko pričakovali, da bo ta proces kvečjemu blagodejno in spodbudno vplival na vsesplošno raven medsebojnih odnosov, da bo še povečal medsebojno razumevanje in tudi pripravljenost za reševanje vseh odprtih (tudi mejnih) vprašanj. Tako Slovenija kot Hrvaška bi
morali biti enako zainteresirani, da bi se pred Evropsko unijo pojavljali kot čim bolj "vzorni državi" v sestavu vseh tistih evropskih držav, ki sanjajo in tudi čedalje bolj živijo novo Evropo, razbremenjeno najrazličnejših medsosedskih napetosti, nesporazumov in celo sovraštev. Obe sta imeli izjemno priložnost, da tudi z načinom reševanja (ali pa vsaj konstruktivnega dogovarjanja o odprtih mejnih vprašanjih) Evropi pokažeta in dokažeta, da sta "zreli" in "odgovorni" državi, da znata kakšen svoj "interes" v interesu "nove Evrope" ustrezno zaznati in medsebojno "locirati" tako, da zaradi tega ne bi ogrožali (ali še bolje - izigravali) nikogar, posebej tudi ne "evropske ideje".
Seveda bi v konkretnem primeru slovensko-hrvaških nesporazumov lahko zelo hitro ugotovili, kdo je bolj kriv (in bolj trmast). Toda to ni najpomembnejše. Bistveno in po svoje skrb zbujajoče je, da sta dve, kakor radi obe poudarjata - tradicionalno prijateljski državi - zašli tako rekoč v slepo ulico zaradi "problema", ki ni od danes in ki ga sami doslej nista znali (ali hoteli) razrešiti. Zdaj z njim -hote ali nehote - obremenjujeta Evropsko unijo, ki pa tudi očitno ne ve čisto natančno, kako naj se odzove. Francoski zunanji mi-
T
S
-4
Spoštovane ptujčanke in ptujčani l
Ob prihajajočih božičnih praznikih vam želim obilo družinskega veselja. V letu 2009 pa vas naj spremlja toliko sreče,


nister ima samo delno prav, ko pravi, da je smešno in neresno, da se dve državi (Hrvaška in Slovenija) prepirata zaradi kakšnih 25 km meje. To namreč sploh ni smešno, ampak zelo tragično. Kako je mogoče, da hrvaški in slovenski politiki v malodane dvajsetih letih niso našli volje, da bi to "črno točko" medsebojnih odnosov med Slovenijo in Hrvaško vsaj nekako razvozlali, če ne drugače tudi tako, da bi si medsebojno priznali (in to sporočili tudi vesoljni javnosti), da (ustrezne) rešitve ne znajo, ne morejo ali nočejo najti. Vse skupaj bi lahko s kakšno svečano izjavo prepustili prihodnjim (bolj modrim?) rodovom politikov, to bi bila lahko tudi nekakšna zaveza ene izmed članic Evropske unije in ene izmed potencialnih članic. Za Evropo konec koncev ni nič tragičnega, če ostaja kje kakšen kos ozemlja brez dokončnega zaznamovanja meje, seveda pa je zelo hudo, če je to nenehno element vsakršnih napetosti in nesporazumov, razlog za razkazovanje nacionalnih čustev in tudi strasti.
Vsekakor je pomenljivo (in skrb zbujajoče), da so se tokrat Hrvati zares odzvali na kritične pripombe Slovenije v zvezi s spornimi hrvaškimi zemljevidi, ki naj bi v pridružitvenih pogajanjih z Evropsko unijo pomenili prejudiciranje dokončnega reševanja slovensko-hrvaških mejnih vprašanj, šele potem, ko je to kot problem dojela predsedujoča v EU Francija. Zakaj se Hrvaška in Slovenija o tem nista (bilateralno in prijateljsko) pogovorili in ustrezno dogovorili že sami? Zakaj se mora Slovenija pojavljati z nekakšnimi grožnjami in ultimati Hrvaški? Sta odpovedali diplomaciji obeh držav ali pa gre za kaj hujšega? Ko to pišem (15. decembra 2008), seveda še ni znano, kako se bo v slovensko-hrvaškem sporu opredelila Evropska unija. Je pa že jasno, da so (pre)mnogi Hrvati in Slovenci ponovno potisnjeni v medsebojne napetosti, v medsebojno nezaupanje in tudi sovraštvo.
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 24. seja mestnega sveta
Takšnega proračuna še ni bilo!
Ptujski mestni svetniki so se 15. decembra sestali na 24. seji, zadnji v tem letu. Razpravljali so o petnajstih točkah dnevnega reda z nekaterimi podtočkami. Za štiri so izglasovali skrajšani postopek. Na ta način so sprejeli spremembe o odlokih za Knjižnico Ivana Potrča, Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, za kategorizacijo občinskih cest na območju Ptuja in za vodniško službo na območju Mestne občine Ptuj, pod streho pa so soglasno pospravili proračun za leto 2009.
Proračunu za leto 2009 so svetniki posvetili največ pozornosti. Razpravo o njem so vodili skladno z novo zakonodajo (ki zahteva 21-dnev-no javno razpravo), čeprav so bili na začetku skeptični. Tako široke javne razprave o proračunu MO Ptuj doslej še ni bilo, saj je bil odziv občank in občanov, civilne družbe in vseh nosilcev političnih funkcij zelo velik. Svetnikom je uspelo uskladiti večino interesov. Javna razprava je prinesla povečanje proračuna za 6,9 milijona evrov. Glavni razlog je prenos investicij v leto 2009, večji del se nanaša na projekt podtalnice. Za ta projekt je bilo letos porabljenih dva milijona evrov, pet pa jih prenašajo v leto 2009, je povedala občinska finančnica Tanja Farič. V 2009 prenašajo tudi razsvetljavo na Mestnem stadionu, na novo je dodana večnamenska športna dvorana. V novem proračunu so na podlagi javne razprave vključena tudi sredstva za sofinanciranje gasilskega doma, za revitalizacijo starega mestnega jedra, za razsvetljavo na Mestnem pokopališču, povečali so tudi sredstva za vzdrževanje cest na območju posameznih četrtnih skupnostih (vsaki so namenili po pet tisoč evrov več), nova postavka je tudi skrbnik plovnega režima, deset tisoč evrov je dodanih za športni objekt Grajena, v letu 2009 pa bodo nekaj naredili tudi za rešitev problematike javnega WC. Pet tisoč evrov je namenjenih tudi za ograjo igrišča v Mestnem parku, več sredstev bo za materialne stroške javnih zavodov, nova postavka je tudi Dnevni center za otroke in mladostnike. Več denarja bo še za projekte kulture na razpisih, prav tako tudi za dotacije klubom in društvom na področju športa. Z novim proračunom so povečali tudi
sredstva za finančne spodbude podjetnikom.
Proračun za 2009 je določen v višini nekaj nad 56.496.000 evrov. Miran Meško, svetnik SD, se je malo pošalil, ko je dejal, da bi razpravo morda lahko še malo podaljšali in v proračun za leto 2009 vključili še kakšno dodatno postavko, sicer pa je proračun za letos smelo zastavljen.
Peter Pribožič je svoj amandma umaknil, ko je dobil zagotovilo ptujskega župana, da bo pločnik na Ormoški narejen od krožišča do Casablanke. Janez Rožmarin je v proračunu pogrešal zaključek obnove fasade minoritske cerkve; morda je vključen v postavki za revitalizacijo mestnega jedra, se je spraševal. Ptujski župan dr. Štefan Čelan je povedal, da dela pri obnovi fasade zaostajajo za eno leto, postavka za dokončanje bo vključena v proračun za leto 2010, ko bodo zagotovili tudi sredstva za celovito urejanje nekaterih mestnih trgov, med drugim tudi Minoritskega.
Vlado Čuš, Zeleni Ptuja, je povedal, da niso prejeli odgovora glede problematike pitne vode. Dejstvo je, da stanje vode in problematika pitne vode zahtevata celovit pristop. Opozoril je tudi na to, da je nadzor nad investicijo v Mestno gledališče Ptuj, kjer se bo januarja pričela sanacija, verjetno odpovedal. Tudi mestno jedro je v proračunu podhranjeno; dokler ne bo obnovljeno, tako dolgo Ptuj ne bo dihal s polnimi pljuči. Če bi vsaka od svetniških skupin sprejela skrb nad enim od praznih lokalov v mestnem jedru, bi verjetno hitreje prišlo do rešitev, je prepričan. Vprašal je tudi, kaj je z nadomestnimi igrišči pri OŠ Mladika. Verjetno so reflektorji na Mestnem stadio-
nu potrebni, vendar bi prioriteto morala imeti zamenjava azbestnih vodovodnih cevi, je menil. Rad bi tudi vedel, koliko časa bodo v Ptuju potrebovali za zamenjavo. Ptujski župan ga je napotil k mag. Janku Šircu, da si podrobno ogleda projekt zaščite podtalnice, kjer vse to lepo piše, vsaj kar zadeva zamenjavo vodovodnih cevi.
Marjana Kolariča (SDS) pa je skrbelo, kaj se bo zgodilo, če transfernih prihodkov ne bo; če ne bo prodaje zemljišč, potem tudi ne bo potrebnih 30 milijonov prihodkov. Premalo sredstev je namenjenih za cestno infrastrukturo, čeprav se je ta postavka povečala za nekaj tisoč evrov.
Na »svetlobno razkošje v športnem parku Drava so ptujski svetniki opozorili tudi v pobudah in vprašanjih, prav tako na nujnost racionalizacije stroškov javne razsvetljave nasploh. Marijo Magdalenc pa je sram, kot je dejala, da ima Ptuj eno najslabše urejenih pokopališč v
državi. V letu 2009 ga bodo sicer končno osvetlili, vendar še vedno ni zgrajeno tako, kot je predvideval projekt.
Občinski lokali niso prazni!
Brez posebne razprave so mestni svetniki podali soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za daljinsko ogrevanje na območju MO Ptuj, pa tudi za izračun komunalnih in občinskih taks. Vrednost točke za izračun taks je po novem 0,071 evra.
Pri predlogu o povišanju vrednosti točke, ki je osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, pa je ptujski župan dr. Štefan Čelan prosil častnega občana in svetnika DeSUS Albina Piška, naj več ne govori o tem, da je v mestnem jedru 74 praznih lokalov. Doslej zaradi dviga vrednosti točke za poslovne lokale in garaže ni prišlo do odpovedi lokalov, kot je bila grožnja nekaterih ob prejšnjem dvigu. Od prvega januarja 2009 se bodo najemnine za poslovne prostore in uporabnike garaže obračunale in
plačevale po vrednosti točke 1,65 evra.
Ptujski župan je ponovno zatrdil, da praznih lokalov, ki bi bili v lastni Mestne občine, v mestnem jedru ni. Prazni so le tisti lokali, za katere potekajo tožbe; dokler namreč potekajo sodni postopki, najemnikov ne morejo vreči ven. Ko so na njegovo željo pri enem od takšnih lokalov prevrtali ključavnico in namestili novo, so ga obiskali policaji in kriminalisti. Sicer pa je za lokale, za katere še poteka izbira novih najemnikov, takšen naval, da je mestnim oblastnikom zelo vroče. Za prostor nekdanje trgovine Mavrica se, na primer, v tem trenutku poteguje kar pet interesentov, vsak s svojo zgodbo - tudi z grožnjo, da se bodo izselili iz MO Ptuj, če tega lokala ne dobijo.
MO Ptuj pa nima nobenega vpliva na tiste lokale, ki so v zasebni lasti. Tudi objekt v Krempljevi, kjer domujejo geodeti, je zasebna lastnina. Denacionalizacijskemu upravičencu so doslej vrnili 860 tisoč evrov, obljubil je obnovo fasade, pa doslej še ni ničesar ukrenil. Nekaterim lastnikom, kjer so fasade tako
dotrajane, da že ogrožajo okolico (tudi objekt, kjer je Peko), so celo izdali odločbe, vendar odziva novih lastnikov ni. Tudi za Beli križ poteka denacionalizacija že 14 let, pa še ni končana. Občina na to nima vpliva: ker SOD nima denarja, se objekti vračajo v naravi. Tako v zadnjem času vse kulturne spomenike v starem mestnem jedru vračajo denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Tako se je zgodilo tudi z objektom Revivisa, kjer je bil nekoč sedež policije. V državi ni razumnika, ki bi mu lahko dopo-vedali, da to ni najbolj umno dejanje.
Vlado Čuš (Zeleni Ptuja) je menil, da bodo lahko dvigovali najemnine tudi za 100 odstotkov - a šele takrat, ko bo mestno jedro prostor za druženje in kulturni center mesta. V tem trenutku bi morali biti pri dvigovanju najemnin previdnejši, tega so se po njegovem mnenju lotili v napačni smeri. Če bi imeli tisti, ki o Ptuju govorijo kot o biseru, le-tega zares radi, bi ga raje poseljevali za 800 evrov po kvadratnem mestru, ne pa da se odločajo za gradnjo hiš na območjih, kjer je po kvadratnem metru potrebno plačati 1800 evrov. Ljudem, ki imajo 4000 do 5000 evrov mesečne plače, bi moral biti interes, da izgrajujejo Ptuj.
Mestni svetniki so na seji potrdili tudi prodajno pogodbo med Domom upokojencev Ptuj, Republiko Slovenijo oziroma Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve ter MO Ptuj o prodaji za nezazidanih in zazidanih zemljišč na območju, kjer je sedaj enota Vrtca Ptuj ob Potrčevi 9 a, ker naj bi se tam širile domske zmogljivosti, vrtec pa se bo preselil na novo lokacijo ob Osojnikov cesti (na vrtove za »kidričevskimi« bloki). Kupec bo nepremičnine prevzel 1. septembra leta 2010 oziroma najpozneje ob izselitvi vrtca na novo lokacijo. Do takrat pa Vrtec Ptuj tudi ne bo plačeval najemnine za izvajanje predšolske vzgoje v nepremičninah, ki jih sedaj MO Ptuj prodaja. Z omenjeno prodajo bo MO Ptuj pridobila dobrih 905 tisoč evrov, ki jih potrebuje za zagon investicije v vrtec ob Osojnikovi cesti. Po predlogu mestnih svetnikov bodo v pogodbo dodali še zaščitno klavzulo, ki jo bodo uporabili ob morebitni menjavi lastnikov zemljišč in nepremičnin, ki jih sedaj prodajajo, saj bi lahko prišlo do špekulacij pri nadaljnji prodaji; varovalo pa je potrebno tudi zato, ker kupec ni bil izbran na javnem razpisu.
Hajdina • Gradnja avtocestnega odseka SHvnica-Draženci
Sredi julija 2009 že po novi cesti?
Na redni mesečni koordinaciji, ki je bila v prostorih občine Hajdina 11. decembra, na njej pa se sestajajo vsi, ki so »vpleteni« v gradnjo avtocestnega odseka Slivnica-Draženci, so sodelovali predstavniki izvajalcev, nadzora in predstavnika komisije za stike z Darsom občine Hajdina - predsednik Franc Mlakar in član Ivo Rajh, ki je tudi predsednik odbora za komunalno infrastrukturo v občini Hajdina. Ob tej priložnosti so predstavniki izvajalcev potrdili, da so dela na trasi avtoceste Slivnica-Draženci na območju občine Hajdina izvedena v skladu s sprejetim terminskim planom, je pojasnil Franc Jelen, strokovni delavec uprave občine Hajdina.
Na premostitvenih objektih zaključujejo dela na nadvozih, večina ima že asfaltno prevleko, zgrajeno zaščitno ograjo in ponekod tudi prižgano javno razsvetljavo, kot
na primer nadvoz na Selski cesti. Na drugih nadvozih, na katerih je predvidena javna razsvetljava, jo bodo prižgali takoj, ko bodo končani postopki pridobitve soglasij za
priklop. Promet na nadvozih poteka po režimu, ki velja za gradbišča, ker še niso opravljeni tehnični pregledi nadvozov. Še pred koncem leta bo dan v uporabo tudi nad-
Foto: Črtomir Goznik
Avtocesta je zelo spremenila podobo krajine.
Foto: Črtomir Goznik
Večina nadvozov je te dni že opremljenih z razsvetljavo ...
voz pri vojašnici Gerečja vas, ki bo imel le grobo asfaltno plast. Izvedena pa so tudi že pripravljalna dela za gospodarsko ploščad, kjer bo imela sedež izpostava Avtocestne baze Ptuj. V fazi projektiranja je tudi oskrbni center Dravsko polje, v sklopu katerega bo postavljen bencinski servis ob naselju Gerečja vas in ob katerem bodo zgradili do-
Veržej • Naložbe v prihodnjem letu
Obnova šole in izgradnja infrastrukture v Banovcih
Občinski svetniki in župan občine Veržej Slavko Petovar so si za prihodnje leto zastavili izjemno ambiciozen investicijski program.
daten protihrupni nasip.
Na največjem objektu, viaduktu v naselju Zgornja Hajdina, je prišlo do njegovega podaljšanja, samo tako so se namreč lahko izognili velikim stroškom prestavitve regionalnega plinovoda. Izvajalci del so po zadnjem sestanku koordinacije v letu 2008 zagotovili, da je predviden skrajni rok dokončanja avtoceste na odcepu Slivni-ca-Draženci 17. julij 2009.
Predstavnika komisije za stike z Darsom občine Hajdina Franc Mlakar in Ivo Rajh
sta predstavnike nadzora in izvajalce opozorila, da naj se na osnovi podpisanega sporazuma o vzdrževanju in obnovitvi občinskih cest, ki so se uporabljale kot transportne poti za čas gradnje (odvoz zemeljskih mas na deponijo, dovoz gramoznega in ostalega materiala na traso in podobno), do konca januarja 2009 pripravijo terminski plani, po katerih se bodo poškodovane občinske ceste obnavljale. Po sporazumu naj bi šlo za več kot sedem km cest, od katerih bodo na novo asfaltirali blizu štiri kilometre. Izvajalci del so za promet tovornih vozil in gradbene mehanizacije mimo sporazuma uporabljali še nekatere druge odcepe cest. Glede na določila sporazuma so tudi te izvajalci dolžni povrniti v prvotno stanje. Sanirali jih bodo na osnovi zbrane foto-dokumentacije, tako je tudi zapisano v sporazumu.
V	občini Hajdina pričakujejo, da bodo investitorji in izvajalci izpolnili vse zahteve lokalne skupnosti še pred otvoritvijo AC na odcepu Sliv-nica-Draženci, kar bo samo še potrdilo dobro sodelovanje vseh, ki so skupaj sodelovali v tem za občino Hajdina nadvse pomembnem projektu. Tako se ne bo ponovila praksa iz preteklosti, ko so izvajalci del odšli, občinske ceste pa so ostale v razsulu.
V	teh dneh se bodo dela na trasi avtoceste prekinila za določen čas, predvidoma jo bodo zaprli 20. decembra, ponovno pa naj bi dela pričeli 15. januarja, odvisno od vremena, so povedali v občini Hajdina.
MG
Za leto 2009 so predvideni prihodki v višini 1,841 milijona evrov, kar je za skoraj 80 odstotkov več, kot znaša letošnji, z rebalansom korigirani proračun. Za večino naložb sklepi o sofinanciranju države in Evropske unije že obstajajo, čakajo se le še sred-
stva iz Kohezijskega sklada za oskrbo z vodo. Občina Veržej skupaj z občinami Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici, Apače, Gornja Radgona in Radenci v teh dneh pripravlja vso potrebno dokumentacijo za prijavo na razpis. Celotna vrednost investicije znaša okoli
22 milijonov evrov, sredstva pa so po zagotovilih državnih organov zagotovljena. V občini Veržej bodo vodovodno omrežje obnavljali v naseljih Banovci in Veržej, njihov del investicije pa je ovrednoten na okoli 400 tisoč evrov.
V Veržeju za naložbe v pri-
Tudi Terme Banovci bodo prispevale za izgradnjo javne infrastrukture v Banovcih.
Foto: jš
hodnjem letu načrtujejo kar 1,230 milijona evrov, od tega bodo iz občinskega proračuna namenili 408 tisoč evrov, 712 tisoč evrov pričakujejo iz državnih in evropskih virov, pri nekaterih projektih pa bodo pomagali tudi občani in Terme Banovci. Slednje bodo prispevale 85 tisoč evrov za izgradnjo javne infrastrukture v Banovcih. Projekt je ocenjen na 1,1 milijona evrov in bo uresničen v proračunskih letih 2009 in 2010. V letu 2009 bo občinski proračun prispeval 41 tisoč evrov, leta 2010 pa 233 tisoč evrov. Preostala sredstva bodo nepovratna.
V prihodnjih treh letih bodo v Veržeju veliko denarja namenili za obnovo in dograditev osnovne šole. Predvidena investicijska vrednost je 1,5 milijona evrov, vlaganja pa so razdeljena do leta 2011. Po podpisanem sporazumu s šolskim ministrstvom, ki govori o lastniškem deležu v osnovni šoli Veržej, bo občina v treh letih za vsa dela prispevala 251 tisoč evrov, 1,248 tisoč evrov pa mora zagotoviti pristojno ministrstvo.
NŠ
Lenart • Seja svetnikov
Razprava o proračunu
Svetniki občine Lenart so na prvi decembrski, sicer pa doslej 16. seji po dolgi razpravi sprejeli odlok o proračunu Občine Lenart za leto 2009 in odlok za leto 2010.
Prihodki v proračunu Občine za leto 2009 znašajo 12,8 milijona tolarjev, odhodki pa 16 milijonov tolarjev. V letu 2010 so v proračunu predvideni prihodki in odhodki v enaki višini - 16,7 milijona.
V	obeh proračunih je 1,7 milijona evrov predvidenih za izgradnjo prizidka k OŠ Voličina, katerega gradnja se je že pričela v letošnjem letu.
V	proračunih je predvidena tudi modernizacija ceste Spodnji Porčič-Zgornja Senar-ska, katere vrednost investicije znaša 2,7 milijona evrov. K investiciji pa naj bi 1,2 milijona tolarjev primaknila država. Investicija je pomembna, saj bo omenjena cesta povezovala izvoz z avtoceste v Spodnji Senarski in industrijsko cono v Lenartu. V proračunu za leto 2009 je pa tudi 960.000 evrov predvidenih za ureditev nove poslovno industrijske cone Lenart, k tej investiciji pa naj bi država prima-
knila 664.000 evrov. Sprejeli so tudi Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest in sklep o določitvi dela plačila izhodiščne cene za priključitev na javno vodovodno omrežje v upravljanju Občine Lenart. Sprejete so bile tudi strokovne podlage za ureditev parka v Lenartu. Strokovne podlage za zazidavo večsta-novanjske stavbe v Lenartu je župan umaknil z dnevnega reda na željo investitorjev, ki jih želijo do naslednje seje še dopolniti. Svetniki tudi niso sprejeli strokovnih podlag za prostorsko umestitev enosta-novanjske stavbe v nizu petih objektov, saj zahtevajo, da se do prihodnje seje dodatno prouči prometna varnost.
Župan mag. Janez Kram-berger je tudi podal poročilo o delu občine v zadnjem obdobju in spregovoril o investicijah, ki so v teku ali so končane.
Zmago Šalamun
petek • 19. decembra 2008
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	5
Ptuj • Cestno podjetje Ptuj ostaja stabilno
■	■■■	■	■	v	I	II
Pripravljeni na zimo in soočenje s krizo
Cestno podjetje Ptuj je na tradicionalnem prednovoletnem srečanju s poslovnimi partnerji, župani Spodnjega Podravja in novinarji v petek, 12. decembra, ob 12. uri in 12 minut predstavilo svojo dejavnost v letošnjem ter cilje v prihodnjem poslovnem letu. Ob tem zagotavljajo, da ostajajo stabilno in trdno podjetje, da so pripravljeni na soočenje s posledicami krize ter da so tudi z zimsko službo dobro pripravljeni.
Kot je zbranim v Miheličevi galeriji v Ptuju povedal predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vajngerl, inž. gradbeništva, lahko leto, ki se poslavlja, s poslovnega vidika primerjajo z lanskim. Že lani so se vključili v proces izgradnje avtoceste na odseku Slivnica-Dra-ženci tako, da so v letošnjem letu gradbena dela na tej trasi uspešno nadaljevali. Izvajali pa so tudi vrsto drugih aktivnosti iz programa dejavnosti te družbe. Tako pričakujejo, da bo tudi letošnje leto s poslovnega vidika podobno lanskemu, torej uspešno. Prepričani pa so, da so tudi letos dodali svoj prispevek, k temu, da je družba gospodarsko stabilna, tako da se bodo lažje soočili in spoprijeli z morebitnimi težavami, ki jih nakazuje svetovna gospodarska kriza.
"Mi smo in želimo ostati še naprej čim več na cestah in še naprej ustvarjati v korist uporabnikov ter za našo skupno varnost na cestah. Prav zaradi tega smo prepričani, da je potrebno zgraditi še nove cestne odseke, tudi na območju severovzhodne Slovenije, zato si bomo prizadevali, da
Predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Vajngerl
Foto. M. Ozmec
bomo sodelovali pri izgradnji odseka avtoceste Dražen-ci-Gruškovje ter na odseku povezave hitre ceste med Ptujem in Ormožem, ob tem pa bomo seveda skrbeli za redno vzdrževanje, varstvo in obnavljanje cest na območju Spodnjega Podravja. Tudi na zimo smo dobro pripravljeni, saj nas do sedaj ni skoraj nikoli presenetila, tudi letos so za izvajanje zimske službe na-
red vsa naša plužna in posip-na vozila, na zalogi pa imamo tudi dovolj posipnega materiala, tako da sem prepričan, da se bodo naši delavci tudi tokrat dobro izkazali. Vsem našim poslovnim partnerjem in uporabnikom cest želimo tudi v prihodnjem letu varno in udobno vožnjo."
Vsekakor je Cestno podjetje Ptuj v šestdesetih letih svojega delovanja dokazalo,
Predpraznično srečanje Cestnega podjetja Ptuj v Miheličevi galeriji je tudi letos prijetno popestril Vlado Kreslin s svojo kitaro.
da je stabilno in trdno podjetje, od ustanovitve leta 1947 pa do danes so ga vodili le trije direktorji, pridobili pa so tudi vse potrebne certifikate kakovosti ISO 9001 in 14001. Njihova dejavnost obsega vzdrževanje in varstvo 275 km državnih in 406 km občinskih cest, poleg tega pa skrbijo za večjo pretočnost prometa vse od Ormoža prek
Gorišnice in Ptuja do Žetal ter na drugi strani od Zavrča do Trnovske vasi. Svojo dejavnost opravljajo z lastno gramoznico in tovarno asfalta, poleg izgradnje številnih kilometrov lokalnih, regionalnih in magistralnih cest pa so zgradili tudi vseh pet mejnih prehodov od Gruškovja do Središča ob Dravi.
Tradicionalno prednovo-
letno srečanje Cestnega podjetja Ptuj je tudi letos kulturno obogatil kantavtor Vlado Kreslin s svojo črno kitaro, udeleženci pa so si z zanimanjem ogledali tudi zadnjo letošnjo razstavo v Miheličevi galeriji Drobne ptice mojega sveta, ki jo predstavljajo glinene skulpture primorskega umetnika Ivana Skubina.
M. Ozmec
Slovenija • Slovenske investicije v propadlo banko Lehman Brothers
Slovenski bančni sistem zaenkrat stabilen
Svetovna finančna kriza, ki je zajela banke po svetu, je prizadela tudi slovenski bančni sistem. Glede na to, da slovensko gospodarstvo velja za svobodno tržno gospodarstvo, takšna situacija ni presenetljiva. Ob stečaju četrte največje ameriške investicijske banke Lehman Brothers je zavladala panika po vsem svetu, prav tako pa tudi v slovenskem bančnem sistemu.
Strah, ki se je pojavil, je bil delno upravičen, saj se je izkazalo, da imajo tudi slovenske banke v lasti obveznice propadle ameriške banke. Pred časom so iz Agencije za trg vrednostnih papirjev sporočili, da je v Sloveniji šest podjetij, ki imajo svoje naložbe v obveznicah Lehman Brothers, v skupni vrednosti skoraj 27 milijonov evrov. Tri družbe pa naj bi imele poleg omenjenih obveznic v svojih portfeljih še obveznice drugih finančnih institucij, ki so se znašle v težavah. Skupaj naj bi bilo tega premoženja za okrog 105 milijonov evrov, kar pa naj ne bi ogrožalo poslovanja omenjenih družb.
Domači finančni sistem stabilen
Tako kot številne države po svetu je tudi Slovenija sprejela ukrepe za zagotovitev stabilnosti domačega finančnega sistema. Država je s spremembo zakona o javnih financah zagotovila do osem milijard evrov poroštev
za refinanciranje domačih kreditov ustanov. Sprejeti ukrepi bodo veljali do konca leta 2009, izvedeni pa bodo zgolj, če se bodo izkazali za potrebne. S tem so domače kreditne ustanove, zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe pridobile možnost najetja posojil in ustreznih finančnih injekcij. Finančni minister Bajuk ter guverner Banke Slovenije Kranjec sta ob tem poudarila, da je slovenski finančni sistem stabilen in da banke, ki poslujejo v Sloveniji, trenutno ne čutijo večjih posledic svetovne finančne krize. Oba med drugim zagotavljata, da so hranilne vloge slovenskih varčevalcev varne.
Neomejena jamstva za vloge
Vlada je v oktobru v paketu ukrepov za stabilizacijo bančnega sistema uveljavila neomejeno jamstvo za bančne in hranilne vloge fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov ter malih in mikro podjetij. S
Foto: M. Ozmec
tem se je Slovenija pridružila skupini evropskih držav, ki so zagotovile neomejena jamstva za bančne vloge fizičnih oseb. Za podoben ukrep so se odločile tudi številne druge države, in sicer Avstrija, Slovaška, Irska, Nemčija, Portugalska in Danska. Medtem ko so se za jamstva do višine 100.000 evrov odločile Italija, Nizozemska, Belgija, Španija ter Grčija. Francija se je odločila za jamstva do 70 tisoč evrov ter Velika Britanija do 65 tisoč evrov. Sicer pa so se finančni ministri EU dogovorili, da bodo članice EU za obdobje enega leta zvišale jamstva na najmanj 50 tisoč evrov, kot vidimo, pa je večina držav ta jamstva dodatno dvignila.
Za vloge ne jamči država
V javnosti prevladuje mnenje, da za bančne in hranilne vloge jamči država, kar pa drži le delno. Po 313. členu zakona o bančništvu za izplačilo zajamčenih vlog jamčijo
banke s sedežem v Sloveniji. Posamezna banka jamči za izplačilo zajamčenih vlog pri drugi banki v obsegu, ki ga natančno definira zakon. Pomembno je poudariti, da se sistem zajamčenih vlog aktivira šele ob začetku stečajnega postopka nad banko, ki gre v stečaj. V primeru, da v jamstvenem skladu ne bi bilo dovolj sredstev za poplačilo vseh komitentov, posreduje država, in to s sredstvi iz proračuna Republike Slovenije. Varčevalci se pogosto sprašujejo, kaj se zgodi s krediti oz. posojili, ki jih imajo pri banki, ki gre v stečaj. Povsem normalno je, da se morajo ti dolgovi do banke poplačati oz. se odštejejo od vloge, ki jo ima varčevalec pri takšni banki. Zajamčena vloga namreč pomeni neto stanje na dan začetka stečajnega postopka in pomeni stanje vloge varčevalca, zmanjšano za obveznosti te osebe do banke. Neto vloga je torej seštevek vseh vlog minus njegove obveznosti do banke.
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Ptuj • Skupščina Rotary kluba Ptuj
Pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo
Na skupščini Rotary kluba Ptuj, ki je bila 11. decembra v prostorih hotela Primus, klubu Gemina XIII., so se člani seznanili s poročilom predsednika, zakladnika in tajnika, klubskega mojstra, organizatorja predavanj in mladinske dejavnosti. Izvolili so tudi predsednika kluba za rotarijsko leto 2009/10 in organe kluba.
Štefana Petka bo na polovici leta 2009 zamenjal dr. Ludvik Toplak, tudi ustanovni član kluba. Tudi pod njegovim vodstvom bo tajnik Janko Šuman, klubski mojster Zoran Glu-šič, organizator predavanj dr. Oto Težak, poverjenik za mladinsko dejavnost pa še bo nadalje Vidoje Ra-dičevič, Mitja Nagode pa je novi zakladnik. Kadrovali pa so tudi že za rotarijsko leto 2010/2011, ko bo klubu predsednikoval zdajšnji tajnik Janko Šuman.
Poročilo o delu v prvi polovici rotarijskega leta 2008/2009 je podal predsednik Štefan Petek. Do skupščine kluba so uspešno izpeljali devet od desetih načrtovanih aktivnosti. V okviru mednarodne mladinske izmenjave so julija letos gostili trinajst mladincev iz različnih evropskih držav, ki so si ogledali muzejske zbirke na ptujskem gradu, obiskali pa so tudi Terme Ptuj. Julija so se pri Sveti Trojici srečali z guvernerjem Robertom Ne-mlingom, sodelovali so tudi s predstavniki rotari klubov
Dr. Ludvik Toplak bo sredi leta 2009 prevzel vodenje Rotary kluba Ptuj, katerega ustanovni član je. Na fotografiji skupaj s Štefanom Petkom, sedanjim predsednikom Rotary kluba Ptuj.
iz Lenarta in Martjancev. Oktobra so obiskali partnerski klub Freilassing-Laufen v Nemčiji, ki je letos slavil 20-le-tnico delovanja. Martinovanje so organizirali skupaj z rotari kluboma Kranj in Nike, z omenjenima kluboma so se sestali tudi ob koncu novembra, ko so si skupaj ogledali Ptujsko klet. 19. novembra so se udeležili premiere dokumentarnega filma o fotografu Stojanu Kerblerju pod naslovom Svet ni vedel, da je pristal v pesmi.
Stojan Kerbler je tudi častni član Rotary kluba Ptuj. Skupaj s člani Rotary kluba Ljubljana in Lions klubi Slovenije so si v Kinoteki v Ljubljani ogledali še reprizo omenjenega filma. 5. decembra pa so se udeležili tudi sprejema za predstavnike dobrodelnih organizacij pri županu MO Ptuj dr. Štefanu Čelanu, ki ga je organiziral ob dnevu prostovoljcev. Prvo polletje rotarijskega leta pod vodstvom Štefana Petka so zaključili na najboljši možni na-
«f-il
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci decembrske skupščine Rotary kluba Ptuj.
čin, s predajo donacije najbolj prizadeti družini po neurju s točo v občini Hajdina. Pred-novoletno srečanje so organizirali na ptujskem gradu.
»Želimo nadaljevati tradicijo dobrega dela Rotary kluba Ptuj, ki deluje že trinajsto leto, in delati v skladu s sloganom pomagati pomoči potrebnim
ter principi, da kdor hitro da, dvakrat da. Nadaljevali bomo dobro sodelovanje s partnerskim klubom Freilassing-Laufen v Nemčiji, pomagali klubom v ustanavljanju, še naprej pa želimo na konkreten način pomagati društvu Sožitje na Ptuju, sodelovati z mladino, pospeševati mednarodno
sodelovanje ter kadrovsko dopolniti ter pomladiti klub, da bi bili v njem zastopani vsi stanovi in generacije,« je povedal novoizvoljeni predsednik Rotary kluba Ptuj za rotarijsko leto 2009/2010 dr. Ludvik Toplak, ki bo vodenje prevzel sredi leta 2009.
MG
Spuhlja • Prva razstava velikih plazilcev
Največji je bil črni tigrasti piton
Ljubitelji velikih plazilcev in kač so v minulih dneh zagotovo prišli na svoj račun, saj je bila v novi večnamenski dvorani v Spuhlji od nedelje, 14., do vključno torka, 16. decembra, na ogled nevsakdanja in zato toliko bolj zanimiva razstava plazilcev - malih in velikih, strupenih, kosmatih in še ka-
Po obisku sodeč je bilo med Ptujčani in okoliškimi prebivalci za ogled razstave izredno veliko zanimanje. Kako tudi ne, saj se ne pripeti vsak dan, da bi si lahko od blizu ogledal tarantelo, ptičjega pajka, črno vdovo, škorpijone, kameleone, kaj-mane, aligatorje, razne kače,
med njimi je bilo tudi nekaj strupenih, raznih vrst in velikosti, od gožev do anakond in pitonov, da o skoraj 4 m dolgem krokodilu ne govorimo. Še sreča, da ta ni bil živ, bilo je tudi nekaj drugih prepariranih afriških primatov, kot so antilopa, opica, varan, pavijan, lisica, volk in
celo lev.
Kot je povedal glavni organizator razstave, sicer velik ljubitelj in zbiratelj plazilcev dr. Oskar Mecinger - Bengali iz Obergrafendorfa v sosednji Avstriji, je bilo med kačami zagotovo največ zanimanja za ogromnega črnega tigrastega pitona, ki izvira
iz jugozahodne Afrike in je dolg skoraj 6,5 m ter težak nekaj čez 100 kilogramov. Pravi, da pri hrani ni kdove-kako izbirčen, saj se do sitega naje le enkrat ali dvakrat na mesec, včasih pa še redkeje. Na njegovem jedilniku pa so najpogosteje zajci, kokoši, v divjini tudi opice in druge
srednje velike živali, v kletki pa se rad posladka tudi s kakšno mačko ali manjšim psom. Znano je, da svojo živo žrtev najprej zaduši, tako da se zvije okrog njenega telesa, nato pa pogoltne kar celo.
Sicer pa, če samo pomislimo, kaj vse smo lahko videli za samo 4 ali 5 evrov, otroci
do treh let so si lahko razstavo ogledali brezplačno, potem je skoraj zagotovo, da bo dobro obiskana tudi razstava ob skorajšnji vrnitvi v Ptuj, tam bo na ogled od 6. do vključno 8. marca, in sicer v športni dvorani Mladika.
-OM
Foto: M. Ozmec
Organizator razstave dr. Oskar Mecinger - Bengaii z največjim plazilcem, dobrih 6 m dolgim in prek 100 kg težkim črnim tigrastim afriškim pitonom.
Foto: M. Ozmec
Glede na dober obisk je bilo med Ptujčani in okoliškimi prebivalci za plazilce veliko zanimanje.
Ptuj • Uspešno leto za Intern
V vrhu najbolj potencialnih podjetij
Leto, ki se počasi izteka, je bilo za mlado ptujsko podjetje Intera, ki se ukvarja s sodobnimi infor-macijsko-komunikacijskimi rešitvami, zelo uspešno. V teh dneh je še kako lepo slišati, da so eno redkih podjetij v Sloveniji, ki ne napoveduje odpuščanja, kvečjemu, pravi direktor Davorin Gabro-vec, bodo kakšnega strokovnjaka, razvojnika, še dodatno zaposlili.
Kriza je priložnost, v dejavnostih, v katerih ne morejo biti najboljši, bodo dela ustavili, četudi bodo zaradi tega zabeležili manjšo rast, imeli pa bodo zdrava jedra. Sicer pa z recesijo še nimajo opraviti. Ker razvojnikov, ki jih potrebujejo, ni, so se odločili za lastno štipendiranje, razpisali so pet štipendij. Kmalu pa se jim bo pridružil tudi mladi raziskovalec, ki bo v Interi delal doktorat. Tudi od tega si obetajo dodatna znanja.
Leto 2009 bo neke vrste pat pozicija, pogoji za pridobitev sredstev bodo znatno težji kot v letu 2008. Če hočejo uspeti na tujem, potrebujejo denar. Še nedavno tega je bil njihov strateški cilj uspeti na Kitajskem, zdaj se v prvi fazi usmerjajo na Evropo.
Septembra letos je Intera z direktorjem Davorinom Gabrovcem in Aleksandrom Kmetcem, ki vodi njen razvojni oddelek, sodelovala na konferenci Web 2.0 Expo v New Yorku, na kateri je sodelovalo več kot 2200 spletnih oblikovalcev, razvijalcev, podjetnikov, tržnikov, poslovnih strategov in vlagateljev iz več kot 60 držav sveta. Kot je povedal Gabrovec, se strokovnjaki povsod po svetu danes srečujejo z istimi izzivi. Novosti so spoznavali na različnih predavanjih, predstavitvah, delavnicah in srečanjih, izmenjevali ideje ter ustvarjali socialne mreže, ki so eden izmed temeljev vse pogosteje omenjenega koncepta splet 2.0. V bistvu gre za nove trende v uporabi svetovnega spleta, pri čemer pa je vse večji poudarek na kreativnosti, inovativnosti, deljenju informacij, sodelovanju, funkcionalnosti in recipročnosti oziroma interaktivnosti med ponudniki in odjemalci. V Interi so prepričani, da splet 2.0 ne prinaša samo razmaha vedno novih potrošniških igrač, kot je tudi v Sloveniji zelo priljubljeni Facebook, temveč tudi resno priložnost, da informacijska tehnologija prevzame vlogo super pametnih mo-
Foto: Črtomir Goznik
Davorin Gabrovec, direktor Intere Ptuj: »Intera je sedaj na stopnji, ko je za nas ekspanzija podjetja edina logična pot, a za tako velike korake potrebujemo pomoč strateškega partnerja.«
žganov podjetja. Gre za to, da različne aplikacije lahko podjetjem pomagajo poslovati hitreje, ceneje in učinkoviteje. Socialna splet 2.0 sfera se seli v podjetniško okolje, kjer prihaja do sinergij z uporabo poslovnih okolij. Interin Intrix je tako celo pred trendom, kot je poudaril Aleksander Kmetec, vodja razvojnega oddelka Intere. Verjame, da se bo to v letu 2009 pokazalo s konkretnimi rezultati tudi v mednarodnem prostoru.
Ptujska Intera, ki se ukvarja z razvojem inovativnih, na spletu temelječih poslovnih aplikacij, se je kot edina zastopnica iz Slovenije udeležila srečanja najperspektivnejših evropskih podjetij (European Venture Summit), ki je bilo 1. in 2. decembra v nemškem Dusseldorfu, kjer so tudi razpravljali o posledicah svetovne gospodarske krize in najboljših odzivih nanjo. Srečanje je organizirala bruseljska organizacija Europe Unlimited. Gre za enega večjih evropskih poslovnih dogodkov, na katerem se na-jambicioznejša visokotehno-loško razvita podjetja iz cele
Evrope predstavljajo potencialnim partnerjem in investitorjem. Na tem srečanju lahko sodelujejo samo naj-odličnejša podjetja, takšna, ki se jim uspe prebiti skozi številna sita selekcijskega postopka, ki traja eno leto. V letošnjem letu je na tridesetih dogodkih sodelovalo več kot 800 podjetij iz cele Evrope, skupaj iz 21 držav. »Ekipa vrhunskih strokovnjakov s področij investicij, znanosti in poslovanja izmed prijavljenih projektov na več kot tridesetih dogodkih izbere tiste, ki imajo največji potencial mednarodne rasti. Izbrana podjetja so lahko svoj projekt predstavila investitorjem, se neposredno srečala z vlagatelji in drugimi strateškimi partnerji. Predstavitve so potekale v obliki osemminutne predstavitve pred investitorji in štiričlansko komisijo ekspertov, sledil ji je sedemmi-nutni intervju.
Uvrstitev Intere na srečanje najperspektivnejših evropskih podjetij je pomembna predvsem kot dokaz, da sodijo v sam vrh najbolj potencialnih evropskih podjetij, je
povedal Davorin Gabrovec, hkrati pa tudi priložnost za pridobivanje povratnih informacij o strateških usmeritvah podjetja. »Intera je v tem trenutku na stopnji, ko je za nas ekspanzija podjetja edina logična pot. Imamo globalno zanimiv izdelek, izpilili smo poslovni model, imamo izkušeno skupino sodelavcev, a za tako velike in pomembne korake potrebujemo pomoč strateškega partnerja. Interina trenutno najuspešnejša produkta na trgu sta Intrix CRM, aplikacija za upravljanje odnosov s strankami, in Intrix Project, aplikacija za vodenje projektov. Vse rešitve razvijamo na temelju lastne inovativne spletne platforme Intrix, po zaslugi katere smo bili tudi izbrani k sodelovanju na srečanju v Düsseldorfu, zanjo smo tudi že prejeli več priznanj.«
V konferenčnem delu düsseldorfskega srečanja pa so govorili o razvoju dogodkov v svetovnem gospodarstvu, o njihovem pomenu za evropska podjetja in gibanju tveganega kapitala. Gre za situacijo, ki terja nekoliko večjo previdnost, vendar je po mnenju Gabrovca potrebno ostati dovolj drzen in realno optimističen. Direktor bruseljske organizacije Europe Unlimited Williams Stevens, ki je organizirala srečanje najperspektivnejših evropskih podjetij s področij biotehnologije, industrijske biotehnologije, novih energij in in-formacijsko-komunikacijskih tehnologij, je prepričan, da bodo najbolj nadarjeni podjetniki iz vse Evrope, ki so jih izbrali najboljši evropski poslovni in finančni strokovnjaki, znali premagati trenutno situacijo ter še naprej rasli in uspevali.
MG
Prejeli smo • Še o projektu zabaviščnega parka Megalaxia
Kdo sedaj laže?! (2)
V članku v Štajerskem tedniku dne 12. 12. 2008 z naslovom »Ali mediji o Mega-laxii lažejo« se omenjata tudi podjetji Raiffeisen Leasing in Gradbeno podjetje Ptuj, d. o. o. Glede na to, da v tem članku predstavniki Cross, d. o. o., navajajo nekatere nepopolne in neresnične podatke, se podpisana oba predstavnika navedenih podjetij odzivava s skupno izjavo kot odgovor na temo »Kdo sedaj laže«, objavljeno v Štajerskem tedniku dne 16.12. 2008.
Raiffeisen Leasing podaja
izjavo, da je zemljiškoknjižni lastnik zemljišča, ki je namenjeno izgradnji zabaviščnega parka Megalaxia v občini Hajdina. Kako in na kakšen način je potekal sam postopek in transakcija pridobivanja navedenega zemljišča, zaradi zaupnosti poslovnih podatkov ne moremo razkriti. Lahko pa izjavimo, da trditev, da je Cross plačal 80 % zemljišča, ne drži. Torej ni prišlo do denarnega toka z njihove strani, ampak je bil s strani Raiffei-sen Leasinga izplačan le del ocenjene vrednosti zemljišča. Cross je nekajkrat podal prošnjo za podaljšanje roka plačila leasinga in bili so mu tudi
odobreni. Ker pa obveznosti s strani Crossa niso bile izvršene, smo konec julija 2008 z njimi pričeli postopek za vračilo predmeta pogodbe v posest skladno z razdrtjem pogodbe
Prav tako moramo potrditi informacijo, da smo na občini Hajdini z odgovornimi opravili razgovor o možnostih in po-stopkihsprememb namembnosti zemljišč. Te razgovore bomo vsekakor tudi nadaljevali.
Ravno s tem namenom, ker želimo spremeniti namembnost teh zemljišč, smo opravili razgovor z Gradbenim podjetjem Ptuj, ki je na tem zemljišču že opravljalo del svoje
dejavnosti in so tudi izrazili interes, da bi zaradi svojih re-organizacijskih namenov del tega zemljišča uporabljali za svojo dejavnost.
Tako je tudi izmišljena navedba, daje Gradbeno podjetje Ptuj želelo »prevzeti zemljišče« (kako pa se lahko prevzame zemljišče???). Tudi to je ena izmed navedb, s katerimi predstavniki Cross, d. o. o., veselo manipulirajo z okolico, v kateri želijo postaviti zabaviščni park Megalaxia.
Raiffeisen Leasing: Direktor: Borut Božič Gradbeno podjetje Ptuj, d. o. o.:
Direktor: Borut Bernhard
Od tod in tam
Veržej • Jaslice iz vse Slovenije
Foto: NS
»Uspelo nam je, da smo prvič v severovzhodnem predelu Slovenije pripravili tradicionalno razstavo slovenskih jaslic, zato smo seveda ponosni in zelo zadovoljni,« je ob otvoritvi razstave v Veržeju povedal Janez Krnc, vodja centra domače in umetnostne obrti, ki deluje pod okriljem zavoda Marianum Veržej. Na razstavi, ki bo na ogled do 7. januarja, se predstavlja več kot šestdeset unikatnih jaslic iz vse Slovenije, narejenih iz najrazličnejših materialov. Med razstavljavci so tudi številni rokodelci iz Prlekije in Prekmurja. Največ pozornosti so obiskovalci namenili ogledu živih jaslic, ki so jih upodobili predstavniki občine Razkrižje (UE Ljutomer). Pri organizaciji razstave so ob veržejskem Zavodu in Društvu ljubiteljev jaslic Slovenije sodelovali še Turistično društvo Banovci, Terme Banovci in občina Veržej.
NŠ
Ljutomer • Bančni trezor Iz 19. stoletja
Foto: NS
V Ljutomeru je ob koncu 19. stoletja delovala prva zadružna bančna ustanova na slovenskem Štajerskem. Leta 1872 je Ivan Kukovec ustanovil posojilnico in hranilnico imenovano Založnica. Pomenila je varčevanje ter hkrati kreditiranje kmetov in obrtnikov, tudi neke vrste vzajemno pomoč. Simbol bančništva pa je bil bančni trezor - blagajna, ki predstavlja pomemben del kulturne dediščine. Gre za bančni kovinski eksponat z litoželeznimi okraski, ki je bil ob podpori ljutomerske enote Zavarovalnice Maribor obnovljen in je na ogled v zavarovalniških poslovnih prostorih na Prešernovi ulici v Ljutomeru. Skrbnik 700-kilogramske obnovljene blagajne, ljutomerska splošna knjižnica, je ob njeni predstavitvi pripravila krajšo slovesnost. Direktorica knjižnice Silva Kosi je predala zahvalo direktorju poslovne enote Zavarovalnice Maribor Borisu Lebarju (na fotografiji) za njegov prispevek pri obnovi trezorja.
NŠ
Ptuj • Tehniški dan na OŠ Mladika
Foto: arhiv OS Mladika
V ponedeljek, 8. decembra, je bilo na Oš Mladika praznično vzdušje. Učenci od 1. do 9. razreda so dopoldne izdelovali božične okraske, aranžmaje in drobne predmete v različnih tehnikah in iz različnih naravnih materialov. Ti izdelki so bili popoldne razstavljeni na dobrodelni novoletni tržnici v mali šolski telovadnici. Vsi okraski so bili na prodaj, zbrani prispevki pa so namenjeni učencem OŠ Mladika. Učenci so večinoma izdelovali iz naravnih materialov, ki so jih skupaj z učitelji prinesli v šolo. Doma so sušili rezine pomaranč in limon, v gozdu so nabrali drevesne vejice, bršljanove liste in različne plodove, ki nam jih podarja narava.
M. Bezjak, V. Ranfl, L. Carli
Ormož • Iz Knjižnice Frana Ksavra Meška
Kako povečati število aktivnih članov
Po razdelitvi občine Ormož in odhodu nekdanje direktorice knjižnice v pokoj, se lokalni veljaki kar nekaj časa niso mogli odločiti, kakšna naj bo prihodnost Knjižnice Frana Ksavra Meška Ormož in komu bodo zaupali njeno vodenje. Od 21. oktobra 2007 je kot vršilka dolžnosti direktorice knjižnico vodila Milica Šavora, letos oktobra pa je postala "prava" direktorica s petletnim mandatom. Zanimalo nas je, kakšna je njena vizija razvoja knjižnice, zato smo se oglasili na pogovor.
"Najpomembnejši je uporabnik. Čim bolj je potrebno zadovoljiti njegove potrebe po gradivu in drugih aktivnostih, ki naj bi se dogajale v knjižnici - od literarnih večerov do računalniškega opismenjevanja, ki smo ga kot knjižnica dolžni nuditi uporabnikom, ki ga potrebujejo. Privabiti želimo v knjižnico najmlajše, še v predšolskem obdobju, da jih vzgojimo v bralce in smo jim s svojimi uslugami na voljo ves čas njihovega članstva v knjižnici," je Milica Šavora kot prioriteto izpostavila uporabnika.
Kje bo bodoča krajevna knjižnica?
Ormoška knjižnica je ena redkih splošnih knjižnic v Sloveniji, ki nima enot. Kajti po veljavnih normativih mora imeti vsak kraj, ki je 4,5 kilometra oddaljen od občinskega središča in ima nad 1500 prebivalcev, krajevno knjižnico. Zato si je nova direktorica med prioritete dodala tudi odprtje enote knjižnice v eni od novonastalih občin, v Sv. Tomažu ali Središču ob Dravi. V ta namen bi bilo potrebno opremiti prostor s knjižnimi policami. Bodoča krajevna knjižnica naj bi štela okrog 9000 knjižnih enot, nekaj bi jih lahko zagotovili iz ormoške knjižnice, predvsem dvojnice. Milica Šavora pa zagotavlja, da v enoti ne nameravajo imeti zastarelega gradiva, ampak bi v ta namen nabavili še določeno število aktualne literature. Oba župana sta menda pokazala interes za uresničitev te možnosti, v nadaljnjih dogovorih pa se bo izkazalo, kateri je pri tem mislil bolj resno. V skladu z zagotavljanjem minimalnih pogojev bi bila takšna knjižnica odprta najmanj dvakrat na teden določeno število ur.
V ormoški knjižnici imajo po ocenah direktorice približno 75.000 enot gradiva in izpolnjujejo standarde, ki so določeni za takšen rang knjižnice. Letno dopolnjujejo knjižnično zbirko z okrog 3000 novimi naslovi, 600 enotami neknjižnega gradiva in 150 serijskimi publikacijami.
Knjižnica je razdeljena na oddelek za odrasle in mladinski oddelek. Po posameznih prostorih pa imajo razdeljeno mladinsko leposlovje, prostor za cicibane, poučno literaturo, na odraslem oddelku pa je referenčna zbirka ter prostora z leposlovjem in s strokovno literaturo. V pritličju je še čitalnica z glasbeno zbirko in domoznanski oddelek, kjer bo v prihodnje nastal tudi arhiv prehodnega tipa. V knjižnici namreč po-
trebujejo dodaten prostor za svoj arhiv. Sedaj se arhiv nahaja v najetih prostorih Kmetijske zadruge, ki pa je na drugi lokaciji in je v slabem stanju. Tam je 3000 enot gradiva, prostor ni urejen in ni primeren za arhiv.
Včasih so na tesnem s prostorom
Sicer so s prostori kar zadovoljni. Tesno postane v knjižnici, ko so prireditve na mladinskem oddelku, kjer jih pogosto organizirajo. Na nedavni delavnici izdelave božično-novoletnih voščilnic se je delavnice udeležilo 26 otrok in 13 staršev. Vsakdo, ki pozna prostor za cicibane, ve, da je tam nemogoče gostiti toliko obiskovalcev naenkrat. Zato so v knjižnici še posebej veseli, da njihovim potrebam vedno prisluhne občina in jim za prireditve, ki jih organizirajo za odrasle uporabnike, da na razpolago grajsko poročno dvorano. Knjižne police so razporejene tako rekoč po vsej knjižnici in jim jih tudi primanjkuje. Letos so jih nekaj dokupili in jih montirali v prostoru z domoznansko literaturo. "Vsako leto bi morali za približno toliko, kot nakupimo knjig, nakupiti tudi dodatnih polic. Res pa je, da mora knjižnica tudi odpisovati zastarela gradiva, ki se niso izposojala. Pri statističnih pregledih smo ugotovili, da imamo morda 10 % takšnega gradiva. Knjižnica ni arhiv, da bi morala hraniti vso gradivo, za to so zadolžene druge knjižnice v Sloveniji. Če uporabniku ne moremo zagotoviti določenega gradiva iz naše knjižnice, si ga medknjižnično izposodimo. Zadnje čase se je ta način izposoje precej razvil," je
povedala Milica Šavora.
Vsak uporabnik s svojo izkaznico?
Knjižnice svojo aktivnost merijo po številu aktivnih članov. Aktivni član je tisti, ki knjižnico obišče vsaj enkrat letno. Takih je v ormoški knjižnici okrog 2400 in upajo, da jih bo kmalu več. "Aktivnih članov je, glede na število prebivalcev, manj kot drugod po Sloveniji. V povprečju je četrtina prebivalstva vključena v splošne knjižnice. Pri
nas je ta odstotek precej nižji, 13 % prebivalstva je naših članov. Če bi imeli vpisane vse uporabnike, bi bil ta delež precej večji. Dejansko si gradivo izposoja več bralcev, saj je nemalokrat tako, da si na eno člansko izkaznico izposojajo dva ali trije člani družine. Do uporabnikov skušamo biti vedno prijazni in jih ne silimo, da se včlanijo v knjižnico, bilo bi pa lepo, če bi se. Moj cilj je, da dvignemo članstvo na 18 % prebivalstva vseh treh občin, vključenih v knjižnico. Članarina ni visoka, je ena najnižjih v splošnih
knjižnicah. Znaša 6,30 €, za študente je precej nižja, otroci in brezposelni pa imajo članstvo zastonj," pojasnjuje Šavorova, ki upa, da bo k temu kaj pripomogel tudi načrtovan ukrep vlade, ki napoveduje odpravo članarine v splošnih knjižnicah.
Na vprašanje, kakšni bralci smo obiskovalci ormoške knjižnice, je direktorica povedala, da danes bralci pridejo v knjižnico s točno določenim seznamom, kaj bi radi brali. K temu po njenem mnenju veliko pripomore revija Bukla, ki informira o vseh novitetah, informacije pa bralci dobijo tudi iz knjižnih katalogov. Dobro se izposojajo vse nove izdaje leposlovja, zato v knjižnici nakupijo okrog 75 % vse slovenske produkcije. "Ker smo mala knjižnica in smo locirani le na enem mestu, si lahko privoščimo več naslovov, ker nam ni treba imeti toliko dvojnikov. Včasih je sicer potrebno na kakšen aktualen naslov malo počakati, se pa da knjige tudi rezervirati. Ko pride knjiga nazaj v knjižnico, uporabnika pokličemo, da je na voljo. Če pa se nabere dolga čakalna vrsta, se kupi še kakšen izvod, pri tem smo lahko fleksibilni. Osnovnošolci in srednješolci veliko posegajo po obveznem čtivu, izposojajo se dobri romani iz devetdesetih let, različni ljubezenski romani, ki jih rade berejo zlasti starejše bralke. Struktura bralcev je različna. Število bralcev iz kategorije
zaposlenih in upokojencev se veča. Nekoliko upada število srednješolske mladine in osnovnošolcev, kar gre pripisati temu, da so generacije vedno manjše, pa tudi dobri založenosti šolskih knjižnic," pojasnjuje Milica Šavora.
Za predšolske otroke organizirajo biblio-pedagoške ure in poskušajo zadržati bralce do poznih let. Imajo precej starejših bralcev, tudi nad 90 let. Le-ti pa imajo velike težave priti do njih v nadstropje po zahtevnih stopnicah. Zato je direktorica začudena, zakaj starejši uporabniki tako malo uporabljajo izposojo na dom. To uslugo lahko koristijo vsi, ki ne morejo sami v knjižnico. Poklicati je treba na telefonsko številko 741 55 84 in knjige jim prinesejo na dom. Upajo, da bo dvigalo, ki bi številnim uporabnikom približalo knjižnico in jo naredilo bolj dostopno, kmalu realizirano.
V knjižnici so zadovoljni tudi s povečanim obiskom, ki je letos za 12,5 % višji kot lani, za 9 % pa je večja tudi izposoja gradiva.
Letos se je knjižnica prvič prijavila tudi na dva projekta in si zagotovila nove vire za delovanje. S sredstvi EU in ministrstva za šolstvo so realizirali projekt Harmonizacija baz podatkov v sistemu Co-bis, drugi projekt pa je Točka vseživljenjskega učenja v okviru Centra vseživljenjskega učenja Podravje. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Srečanje ministra Lukšiča z ravnatelji
Ravnatelji in minister o svojih pričakovanjih
Novi minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je v ponedeljek prvič v svojem mandatu srečal z ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov na Ptujskem. Ti so mu predstavili svoje dosežke, vizije in pričakovanja, v nekaj besedah pa tudi težave, s katerimi se pri svojem delu srečujejo.
Po ponedeljkovem sprejemu, ki ga je za novega ministra pripravil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, je sledilo srečanje z ravnatelji s Ptujskega. Prvo srečanje v Lukšičevem mandatu je potekalo v sproščenem vzdušju. Novi minister je najprej v nekaj stavkih nagovoril ravnatelje vzgojno-izob-raževalnih zavodov na Ptuju in jim predstavil svoja pričakovanja in vizijo razvoja šolstva. Pri tem je izpostavil pomembno vlogo mednarodnih izmenjav in s tem prepoznavanja in uvajanja določenih pozitivnih konceptov tujih izobraževalnih sistemov. Kot primer uspešnega šolstva, ki je izredno napredovalo ravno zaradi kopice mednarodnih sodelovanj, je navedel Singapur. »Če ne bomo našim staršem in otrokom privzgojili zaupanja, v to, da je treba iti v svet, ne pa obdelovati samo njivico, ki je last dedov in babic, ne bodo znali iti v svet z mislijo ali ambicijo. In če bo tako, potem tudi naše šolstvo nima neke prave perspektive. Živeti samo znotraj nekih lokalnih okolij, to enostavno več ne obstaja,« je uvodoma pojasnil Lukšič.
Na njegovo prepričanje pa se je navezal Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj. Ministru je predstavil podatek o tem, koliko mednarodnih izmenjav letno imajo, in dodal, da te niso zgolj nekajdnevne, temveč tudi večtedenske, ter da izkušnje izmenjujejo z dijaki in učitelji skorajda iz celega sveta. Ob tem je Kumer še poudaril, da je treba šolam zaupati in jim dovoliti, da iščejo priložnosti in načine, da se prilagajajo okolju. Strinjanje s to trditvijo
Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič
je izrazila tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič, ki je še pohvalila sodelovanje osnovnih šol z MO Ptuj in županom dr. Štefanom Čelanom. »V nekaterih manjših občinah imajo precej težav, saj ponekod posegajo v avtonomnost šole,« je dejala Vaupotičeva.
Želijo si miru in kvalitetnih programov
V nekaj stavkih pa je ministra in predsednico odbora za kulturo, šolstvo in mladostnike Majdo Potrata nagovorila tudi Božena Bratuž, ravnateljica Vrtca Ptuj in predsednica Skupnosti Vrtcev Slovenije. Uvodoma je postregla s podatkom, da imamo v MO Ptuj en vrtec, razdeljen na 10 enot in 54 oddelkov, v katerih imajo letos 970 otrok. Pri tem je pojasnila, da se v Vrtcu Ptuj zavedajo, kako pomembno vlogo imajo pri zagotavljanju ustreznih temeljev za kasnejše učenje. »Zato menim, da je ena pomembnih
stvari učenje tujih jezikov. Pri nas imamo tudi ta program v vseh vrtcih urejen,« je pojasnila Bratuževa. Ob tem je še dodala, da si želi umiritve na področju financiranja vzgojno-izobraževalnih ustanov. »Upam na ustrezen program, ki bo to uredil, saj menim, da si končno zaslužimo mir,« je še dejala ravnateljica Vrtca Ptuj.
Vizijo Gimnazije Ptuj pa je Lukšiču predstavila ravnateljica Melani Centrih. Kot je pojasnila, si tudi v prihodnje želijo obdržati trenutno raven vpisa, ob tem pa je izrazila še upanje, da se bo v kratkem realiziral projekt izgradnje šolskega parka južno od Šolskega centra. »Če želimo kvalitetno delati, imamo potrebo po upravičenem širjenju,« je Lukšiču odločno dejala Centrihova. Izpostavila je nekaj mednarodnih programov, v katerih je ptujska Gimnazija sodelovala. »Treba je razpeti mrežo in vanjo uloviti mlade. Pomembno pa je, da je kvalitetna, saj jih bomo le tako obdržali in jim pokazali, kaj v življenju lahko počnejo. Če bo
Lukšič se je srečal z ravnatelji vzgojno-izobraževalnih zavodov na Ptujskem.
imela luknje, kot doslej, smo to bitko že zgubili,« je metaforično zaključila ravnateljica ptujske Gimnazije.
Eni imajo prostorske težave, drugi težave s financiranjem
Na kratko sta novemu ministru svoje delo predstavili tudi ravnateljica OŠ dr. Ljudevita Pivka Dragica Emeršič in direktorica Ljudske univerze Ptuj mag. Klavdija Markež. Medtem ko je Markeževa izpostavila nekatere organizacijsko-finanč-ne težave ljudskih univerz, je Emeršičeva predstavila prostorsko stisko, s katero se srečujejo že vrsto let. »Upam, da bo gradnja kmalu realizirana,« je
dejala Emeršičeva.
S prostorskimi težavami pa se srečujejo tudi na Glasbeni šoli Karola Pahorja. Kot je dejal ravnatelj Štefan Petek, je 700 let stara stavba že dotrajana in je postala veliko pretesna za vse programe, ki jih izvajajo. »Nobena država v EU nima glasbenega izobraževanja na tako visokem nivoju kot Slovenija, zato je to vredno ohranjati,« je zaključil Petek.
Z novostmi, ki jih bodo izvajali v Dijaškem domu, Ptuj pa je Lukšiča in Potrato seznanila ravnateljica mag. Danica Starkl. Dijaški dom, ki bo leta 2010 praznoval 110-letnico obstoja, bo namreč začel izvajati Šole druge priložnosti. Gre za program, v katerem bodo delali z mladostniki, ki imajo težave z učenjem in nameravajo ali so
že opustili šolanje. Ob tem je Starklova še dodala, da je ptujski Dijaški dom specifičen po tem, da združuje delo z osnovnošolci, dijaki in otroki s posebnimi potrebami, v njem pa bivajo tudi študentje. »Velika pričakovanja imamo v smeri razvijanja sodelovanja z osnovnimi šolami za dnevno varstvo. Potreba pri starših je, problem je le plačilo oskrbnine, in ker je na Ptujskem veliko socialnih problemov, si želimo, da bi se plačevanje oskrbnine, ki je urejeno za srednje šole in otroke s posebnimi potrebami, končno uredilo tudi na področju osnovnega šolstva,« je novemu šolskemu ministru pojasnila Starklova.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Dijaki iz Francije na Strojni šoli
Spoznavali Slovenijo in naše izobraževanje
Če ste pred kratkim na ptujskih ulicah naleteli na francosko govoreče mladostnike, to ni naključje. V času od 9. do 29. novembra so namreč v okviru izmenjave dijakov s Strojno šolo Ptuj na Ptuju bivali srednješolci, ki se izobražujejo za poklic avtomehanik, iz francoskega mesteca Chambery.
Foto: arhiv šole
V Ptuju so tri tedne gostovali francoski dijaki.
Prvi teden izmenjave je potekal v duhu spoznavanja mesta Ptuj, utripa na Strojni šoli Ptuj in spoznavanja kulturnih ter geografskih znamenitosti Slovenije. Francoski dijaki so se skupaj z dijaki Strojne šole v okviru projektnega tedna udeležili strokovne ekskurzije v muzej Bistra, obiskali so Postojnsko jamo, dobršen del Slovenskih goric, Maribor in Celje. Z dijaki Strojne šole so tudi odigrali prijateljsko tekmo v rokometu, saj mesto Cham-bery, od koder prihajajo, slovi po dobrem rokometnem moštvu. V Celju so si ogledali rokometno tekmo med Celjem in Chamberyijem, ki se je odvijala prav v času njihovega bivanja v Sloveniji. V času izmenjave so si ogledali tudi bližnji avstrijski Gradec in se preizkusili v kartingu. Seveda so prosti čas izkoristili tudi za sproščanje v
Termah Ptuj, kjer so se prijazno odzvali na našo prošnjo in sponzorirali popust pri nakupu kart, za kar se jim še posebej zahvaljujemo.
Drugi in tretji teden izmenjave so opravljali prakso kot avtomehaniki v ptujskih in okoliških podjetjih Dominko, Petovia avto, Avto Švarc in SPC Toplak, kjer so se izkazali kot izredno pridni in dobri delavci. Vsem podjetjem se iz srca zahvaljujemo za prisrčen sprejem francoskih dijakov in potrpežljivost pri usmerjanju dijakov k delu, saj so morali uporabiti nemalo različnih metod pri sporazumevanju.
Vsi dijaki in učitelji iz Francije, ki so v času izmenjave bivali na Ptuju, so bili navdušeni nad prijaznostjo in gostoljubnostjo Slovencev, še posebej Ptujča-nov. Očarale so jih lepote Slovenije, kamor se bodo, kot so
obljubili, z veseljem ponovno vrnili s svojimi družinami in prijatelji.
Izmenjave dijakov so za mlade ljudi izrednega pomena, saj omogočajo spoznavanje različnih kultur, pokrajin, načina življenja in dela znotraj držav Evropske unije. Prav zato EU močno spodbuja tovrstne izmenjave, Strojna šola Ptuj pa se smelo odziva na te trende. V prihajajočem letu se bo šest dijakov iz Strojne šole v mesecu marcu udeležilo 3-tedenske povratne izmenjave v Cham-bery v Franciji, ki bo potekala v okviru projekta mobilnosti Leonardo Da Vinci. Prepričani smo, da bodo naši dijaki v Francijo ponesli dober glas in bodo v ponos tako naši šoli kot Ptuju in Sloveniji.
Anja Jesenek,
koordinatorica projekta LDV
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Začetek projektnega tedna na Gimnaziji
Vpliv športa in prehrane na
življenjski slog mladostnikov
Gimnazija Ptuj že pet let zapored organizira decembrske projektne tedne, na katerih dijakom omogoči bolj praktičen pristop k učnim vsebinam. Tema letošnjega projektnega tedna je posvečena biologiji in športu, naslovili pa so jo Šport in zdravje - življenjski slog mladih.
V sklopu dogajanja, ki se je uradno začelo včeraj, končalo pa se bo v sredo, se bo na ptujski Gimnaziji zvrstilo več kot 30 delavnic in kopica zanimivih predavanj; med predavatelji bosta drugim tudi dr. Janko Strel in Arne Hodalič.
Že peto leto zapored ptujski gimnazijci in njihovi profesorji zadnji teden pred novoletnimi prazniki posvetijo izbranemu predmetnemu področju in organizirajo projektni teden, v sklopu katerega izvedejo kopico delavnic in zanimivih predavanj. Po tednu matematike, slovenščine in lanskoletni temi
Melani Centrih: »Naš glavni namen je šolo odpreti na način, da zadovoljimo različne interese.«
Mladosti so letošnjega namenili biologiji in športni vzgoji, naslovili pa so ga Šport in zdravje
- življenjski slog mladih. Tudi letos je izbor ponujenih predavanj in delavnic zelo širok, dijaki pa bodo izbirali in obiskali tista, ki jih zanimajo. Ker klasičnega pouka ta teden ne bodo imeli, morajo dnevno obiskati eno predavanje in triurno delavnico, med katerimi bo veliko takih, ki jih bodo izvedli v fitnesih, telovadnicah in bazenih. Spoznavali bodo različne športe, plesali, ustvarjali, zdravo kuhali in se seznanili s pomembnimi informacijami o vplivu športa in zdrave prehrane. Po lanskoletnem vzoru so tudi letos k sodelovanju pova-
bili veliko zunanjih sodelavcev, ki bodo vodili predavanja in delavnice.
Včerajšnje odprtje projektnega tedna so začeli s predstavitvijo dogajanj, ki se bodo zvrstila v zadnjem predpočitni-škem tednu in predavanjem dr. Mateja Tuška, ki je spregovoril o koristnih vidikih ukvarjanja s športom kot motivacijo v šoli. Danes sta na sporedu kar dve predavanji, in sicer dr. Barbare Vilhar, ki bo dijakom tretjih in četrtih letnikov predavala na temo Gensko spremenjena hrana, ter Arneja Hodaliča, ki bo predstavil svoje izkušnje po-
Tema letošnjih decembrskih projektnih tednov je Šport in zdravje - življenjski slog mladih.
tapljanja pod sibirskim ledom. O telesni dejavnosti mladostnikov in prehrani športnikov bo v ponedeljek govorila Zvezdana Vražič, medtem ko bo dr. Janko Strel v torek predstavil temo z naslovom Telesni in gibalni razvoj mladostnikov. Petdnevno dogajanje bo zaključeno v sredo, ko bodo dijaki in učitelji pripravili zaključno prireditev, na katerih bodo predstavili tudi znanje, ki so si ga pridobili na delavnicah. Koordinacijo letošnjega projektnega tedna sta prevzeli učiteljici Suzana Mal-
tar in Alenka Valentin, ki sta izbrali predavatelje in delavnice.
»Naš glavni namen je šolo odpreti na način, da se zadovoljijo različni interesi. To storimo s tem, da klasičnega pouka ta teden nimamo, temveč ga izpeljemo na drugačen način. Dijaki tako dobijo drugačen pogled in stvari jim predstavimo iz drugačnega zornega kota. Gre za bolj praktičen pristop učenja,« je o projektnih tednih povedala ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih.
Dženana Bečirovič
Središče ob Dravi • Debatni turnir za osnovnošolce
Debaterji imajo namazan jezik
Na Osnovni šoli Središče ob Dravi je minulo soboto potekal drugi letošnji debatni turnir za osnovnošolce, ki sta ga skupaj organizirali OŠ Središče ob Dravi in ZIP - Za in Proti, Zavod za kulturo dialoga, ki je nacionalni koordinator debatnih turnirjev v Sloveniji.
to, da se dela v skupini. Učenci so se danes navajeni učiti sami, tukaj pa je pomembno sodelovanje, da drug drugemu pomagajo, ker na koncu zmaga ekipa, pojasnjuje številne prednosti razpravljanja organizator-ica turnirja Andreja Šut.
Lani so se mladi Središčani
prvič udeležili tudi mednarodnega debatnega turnirja v angleškem jeziku, ki je bil učencem in učiteljem zelo všeč. Zato v Središču načrtujejo, da se bodo takega turnirja udeležili tudi letos, saj je dobra priprava na srednjo šolo. Viki Klemenčič Ivanuša
Razpravljanje je v Sloveniji na osnovnošolski in srednješolski ravni zelo razširjeno. Letno imajo osnovnošolci šest ali sedem turnirjev, odvisno od tega, koliko šol je pripravljeno gostiti tekmovanje. ZIP, Za in Proti, Zavod za kulturo dialoga, ki ga vodi Bojana Skrt, se vsako leto potrudi, da jih je čim več. Ekipe se lahko udeležujejo vseh turnirjev, ponavadi pa so malo omejene s finančnimi sredstvi in se zato odločajo za turnirje v bližnji okolici. V preteklem letu je bilo precej turnirjev na štajerskem koncu. Andreja Šut, ki že štiri leta skrbi za razvoj razpravljanja na OŠ Središče ob Dravi, pravi, da je zelo pomembno, da si tekmovalci pridobijo izkušnje, da spozna-
jo veliko nasprotnikov. "O določeni trditvi si sam izdelaš morda pet mnenj, ko prideš skupaj z drugimi tekmovalci, pa vidiš, da so ti ugotovili nekaj povsem drugega. Ekipa šteje tri tekmovalce, tekmuje se v dveh krogih, ista ekipa enkrat predstavlja argumente za, drugič pa zagovarja argumente proti trditvi, ki jo tekmovalci izvejo kakšen mesec pred turnirjem, da se na njo lahko ustrezno pripravijo," je povedala Andreja Šut.
Sobotnega debatnega turnirja se je udeležilo 17 ekip iz vse Slovenije. Z našega območja so tekmovali učenci OŠ Središče ob Dravi in OŠ Miklavž pri Ormožu. Debatna trditev se je glasila: Nadlegovanje
preko mobitela in interneta bi moralo biti obravnavano kot druge oblike vrstniškega nasilja. Debatirali so osnovnošolci višjih razredov. Najbolje so se odrezali tekmovalci iz Domžal, domačini so se dobro odrezali in s svojima ekipama zasedli 4. in 9. mesto.
"Najboljše pri debati je, da se učenci naučijo na vsak problem gledati z dveh plati. Da več ne rečejo: 'To je dobro in pika.' Ampak vedo, da je možno na problem gledati tudi povsem drugače. To je še posebej pomembno v današnjem času, ko smo ljudje vedno bolj nestrpni. Učenci se pri debati naučijo, da zmagajo edino argumenti. Njihovo prepričanje in mnenje o stvari ni pomembno,
poiskati morajo argumente v revijah, v literaturi, na internetu, da vidijo, kako se z obravnavano problematiko ukvarjajo po svetu, da lahko svoje mnenje nadgrajujejo, dopolnjujejo ali celo spremenijo. Učenci nastopajo pred sodnikom in tako izgubijo strah pred nastopanjem. Naučijo se samostojno in prepričljivo govoriti štiri ali pet minut. Naučijo se spraševati vprašanja in dobro premisliti, kako vprašati, da bodo dobili odgovor. Pomembno je tudi
Andreja Sut: "Debata nauči učence na vsak problem pogledati z dveh plati."
Ptuj • Božično-novoletni koncert na gradu
Po koncertu donacija
Jutri bo v slavnostni dvorani ptujskega gradu božično-novoletni koncert Pokrajinskega muzeja Ptuj. Ob tej priložnosti bodo prejeli tudi pomembno donacijo, v zahvalo zanjo pa bo ptujski župan dr. Štefan Čelan donatorju Marku Slugu podelil pečat mesta Ptuj.
Debatni ekipi OS Središče ob Dravi z učenci prostovoljci, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja, s kuharico Albino Govedič, ki je poskrbela, da iz Središča ni odšel nihče lačen, in organizatorico tekmovanja Andrejo Sut.
Letošnje leto se bliža h koncu in božično-novoletni koncerti so v polnem teku. Konec leta 2008 bodo z enim obeležili tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj jutri ob l9.30 v slavnostni dvorani gradu. Za praznično vzdušje bosta poskrbela komorni orkester Musidora pod dirigentsko palico Žive Ploj Peršuh ter vokalni kvintet Završki fantje pod vodstvom umetniškega vodja Darka Škergeta.
Slavnostnemu koncertu bo sledila tudi pomembna dona-cija. Marko Sluga bo muzeju podaril okoli trideset grafik znanega ptujskega slikarja Lu-igija Kazimirja. »To je njegova druga donacija Ptuju, zato se je ptujski župan dr. Štefan Čelan
odločil, da mu na koncertu podeli pečat mesta Ptuj z likom svetega Jurija,« je pojasnil di-
rektor Pokrajinskega muzeja Ptuj Aleš Arih.
Dženana Bečirovič
Pokrajinski muzej Ptuj pripravlja jutri božično-novoletni koncert.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: vki
Foto: vki
Foto: DB
Ptuj • Obiskali smo Dnevni center za otroke in mladostnike
Pomoč otrokom in njihovim staršem
Z Dnevnim centrom, ki deluje v okviru Centra za socialno delo Ptuj od leta 2006, prostor ima kar v sejni sobi centra (izhod v sili, zato da so lahko pričeli delati, čeprav so prostori neprimerni), so po besedah direktorja CSD Ptuj mag. Mirana Kerina zajeli populacijo otrok, ki so v nevarnosti, da zapadejo pod vpliv ulice.
Na drugi strani pa so želeli pomagati tudi staršem, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov potrebujejo pomoč za svoje otroke pri šolskem delu, tudi vzgoji, pri socializaciji, pri aktivnem preživljanju prostega časa. Večina otrok in mladostnikov izhaja iz socialno šibkih družin, enostarševskih družin, prezaposlenih staršev, ki otroku in mladostniku pogosto ne znajo ali pa ne zmorejo pomagati. Dnevni center obiskuje tudi nekaj otrok, ki nimajo nizkih učnih rezultatov, želijo pa svoje delovanje nadgraditi, kreativno preživljati prosti čas, se družiti, pripadati skupini in skupaj z drugimi soustvarjati program, pove Metka Jurešič. Dnevni center obiskujejo otroci in mladostniki štiri dni v tednu. Je edini tovrstni center na Ptuju in v okolici, otroci in mladostniki ga lahko koristijo brezplačno.
V tem času ga obiskuje okrog 30 otrok iz MO Ptuj in tudi iz okolice. Glede na to, da imajo otroci v rejniških družinah prednost v vseh oblikah pomoči, prihajajo v center tudi ti otroci. Začeli so zelo skromno, najprej s šestimi otroki. V nobenem primeru pa Dnevni center ne more in ne prevzema vseh bremen učnih in vzgojnih problemov, ki jih imajo posamezni otroci
in mladostniki, zato tudi ostajajo v njem tri ure dnevno, potem je na vrsti družina, ki mora odigrati osrednjo vlogo. Center dela po posebnih pravilih, če jih nekdo krši, sledijo sankcije, kot je prepoved prihajanja. Vse to se dogaja v komunikaciji s starši.
Kot je povedala Metka Ju-rešič, specialna pedagoginja, vodja programa Dnevni center za otroke in mladostnike, pobude za to, da se nekdo vključi v Dnevni center, največkrat dobijo od strokovnih delavcev Centra, ki najbolj zaznavajo te potrebe po vključitvi vanj. V okviru CSD Ptuj imajo tudi službo svetovanja otrokom, mladostnikom in staršem, katere nosilka je, zato marsikdaj tudi sama pošlje katerega od otrok v popoldansko obravnavo v okviru Dnevnega centra glede na ugotovljene težave. Predlogi oziroma pobude pa vse pogosteje prihajajo tudi iz šol, kjer so zelo dobro sprejeli delo Dnevnega centra. V povezovanju s strokovnimi službami centra, šol in drugimi strokovnimi službami skušajo narediti največ, omogočiti napredek otrokom in mladostnikom, ki pomoč potrebujejo, s tem pa zagotavljajo tudi učinkovitejšo podporo družinam.
V okviru posameznih dni potekajo posamezne podporne vsebine, ki jih izvajajo prostovoljci tako, da otroci natanko vedo, kdaj je na vrsti
matematika, kdaj tuji jezik in druge vsebine, ki bi sem jim radi posvetili pod sodelovanjem prostovoljcev. V tem trenutku si pomagajo s petimi prostovoljci, študenti različnih usmeritev, ki so zadolženi za posamezna področja. V Sloveniji deluje več takih centrov, mi smo se odločili za ta način, da pomagamo otrokom pri učenju, ker jim starši ne morejo pomagati, v zadnjem času jih je vedno več tudi iz drugih jezikovnih okolij, je povedala Metka Jurešič. Za otroke iz drugih jezikovnih okolij v zadnjem času največ podpore iščejo iz šol samih, ker je zanje najboljše, da se čim hitreje vključijo v novo okolje in pričnejo komunikacijo. Otroci in mladostniki, ki prihajajo v Dnevni center, se skozi to navajajo tudi na strpnost, razvijajo neke vrste medkulturni dialog, včasih si tudi kaj narišejo, če se ne razumejo. Staršem je taka pomoč izredno dobrodošla, so izredno hvaležni, poudarjata mag. Miran Kerin in Metka Jurešič. Nekateri prihajajo v Dnevni center že od vsega začetka, nekateri med njimi tudi že obiskujejo že srednje šole. Še naprej radi prihajajo, saj je center postala zanje neke vrste oaza, v kateri najdejo odgovore za probleme, ki jih tiščijo, četudi včasih ne delajo nekaj posebnega.
Šolske in
prostočasne
aktivnosti
Otroci prebijejo v Dnevnem centru tri ure dnevno, od 16. do 19. ure. Do 17.30 se
vedno dela za šolo, tudi individualno ali pa v manjših skupinah, to niso inštrukcije, to je podpora, ki je starši doma ne morejo nuditi. Okrog 18. ure pa se pričnejo družabne zadeve, ko je toplo, odhajajo na igrišča, če bi imeli več denarja, bi lahko več pozornosti namenili tudi kreativnim dejavnostim. Poskušajo ustvarjati neko pozitivno vzdušje. V Dnevnem centru otrok ali mladostnik ne more narediti vsega, kar mu nalaga šola, še vedno mora nekaj narediti tudi doma. Metka Jurešič se vsako popoldne oglasi v Dnevnem centru, vsakega otroka in mladostnika osebno sprejme, se zanima, kako je šlo v šoli, kako je pisal določeni test. Pri vseh, ki prihajajo v Dnevni center, je opazna velika pripadnost, ker so sami močno zainteresirani za to, da prihajajo in ker v spodbudnem okolju najdejo tisto, kar potrebujejo za svoje uspešno funkcioniranje v šoli in okolju. Koordinatorka v Dnevnem centru je Renata Štopfer. Skrbi za to, da stvari v organizacijskem pogledu dobro tečejo, da je dovolj prostovoljcev oziroma da so zagotovljeni materialni pogoji za nemoteno delo.
Kmalu selitev v nove prostore
Kmalu naj bi Dnevni center za otroke in mladostnike preselili na novo lokacijo, v prostore bivše čistilnice Frangež v Aškerčevo ulico, kjer bo ta center lahko tudi do popolnosti zaživel. Nekaj opreme že imajo. Kot pravi direktor CSD mag. Miran Ke-
rin, ga bodo poskušali opremiti s pomočjo sponzorjev in donatorjev. Pri urejanju prostorov ne bodo v ničemer obremenili MO Ptuj, razen da bo v tem projektu udeležena s prostori. Glede na večjo površino prostorov bodo lahko del površin namenili tudi za prostočasne aktivnosti, v lepem vremenu pa bodo lahko koristili zunanje površine. Razveseljivo pa je, da je postavka Dnevni center našla tudi mesto v proračunu MO Ptuj za leto 2009, v višini tisoč evrov. Ne bodo pa se od-
Društvo vodi petčlanski upravni odbor Zmago Kokol, Zinka Jurša, Štefka Vidovič, Heliodor Cvetko in Jožica Cvetko. Predsednica društva je Jasna Li-povž.
V društvu so si zastavili več aktivnosti. Ustvarjalne delavnice bo vodila Nina Polanec in bodo namenjene vsem, ki radi ustvarjajo. Predsednica društva Jasna Lipovž bo vodila šolo za starše. Nosilka dejavnosti Otroškega parlamenta je Štefka Vidovič. Humanitarno dejavnost bo
rekli nobeni podpori iz drugih okolij. Za darovalce, ki še razmišljajo v teh predpra-zničnih dneh, kam donirati, je Dnevni center za otroke in mladostnike Ptuj najboljša priložnost za to.
Trend v Sloveniji pa je, da bi dnevni centri postali financirani direktno z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, pravita direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin in Metka Jurešič, vodja centra. V tem trenutku-pa so odvisni od pridovbiva-nja sredstev uiz razpisov.
MG
prevzela Zinka Jurša. Za med-generacijsko sodelovanje je zadolžena Petra Hameršak. Igralne urice za predšolske otroke bosta vodili Zdenka Hren in Kristina Travnekar. Načrtujejo tudi, da se bodo v mesecu aprilu vključili v nacionalno mrežo TOM, ki deluje pod okriljem Zveze prijateljev mladine Slovenije, kot dežurstvo usposobljenih prostovoljcev, s katerimi se bodo lahko mladi pogovorili o svojih težavah, stiskah in dvomih.
Zmago Šalamun
Foto: Črtomir Goznik
Mag. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Ptuj: »Z Dnevnim centrom smo zajeli otroke, ki lahko padejo pod vpliv ulice, na drugim strani pa z njim pomagamo staršem, ki iz različnih vzrokov ugotavljajo, da potrebujejo pomoč.«
(
Foto: Črtomir Goznik
Metka Jurešič, specialna pedagoginja, vodja programa Dnevni center za otroke in mladostnike
Slov. gorice • Ustanovili DPM
Za otroke in starše
Društvo prijateljev mladine Slovenske gorice je nevladna, prostovoljna, človekoljubna in neprofitna organizacija, katere temeljni cilj je dvig kakovosti življenja otrok, mladostnikov in družin na območju Slovenskih goric. Ustanovljeno je bilo meseca septembra, v decembru pa so predstavili svoj program dela.
Ljubljana • Umrl je Zlatko Šugman
Bil je velik človek ...
V torek, 16. decembra, je na svojem domu v Ljubljani v 77. letu starosti umrl slovenski gledališki in filmski igralec, nosilec Borštnikovega prstana Zlatko Šugman. Nastopal je v več monodramah, TV-nanizankah, TV-nadaljevankah, glasbeno-zabavnih in mladinskih oddajah, radijskih igrah za otroke in odrasle, kjer je ustvaril prek 200 likov. Slovenski gledalci ga spoštujemo kot žlahtnega komedijanta, bil je človek velikega kova.
Zlatko Šugman je bil rojen 28. avgusta 1932 v Gorišnici pri Ptuju. Končal je ljubljansko Akademijo za igralsko umetnost. Bil je član Mestnega gledališča ljubljanskega vse do upokojitve, pred tem je krajša obdobja nastopal tudi na drugih odrih, v SLG Celje v letih 1958-1961, v SNG Drama Maribor v obdobju 1961-1965, potem pa 27 let v ljubljanskem mestnem teatru. Izoblikoval je izjemno veliko število odrskih likov v delih evropske in ameriške dramatike, posebej v komičnih vlogah. Zaigral je tudi v mnogih domačih novitetah, ki so jih podpisovali Strniša, Hi-eng, Petan, Kmecl in drugi.
Obraz Zlatka Šugmana se je vtisnil v spomin tudi marsikateremu filmskemu obiskovalcu, vse od filma Tistega lepega dne, ki ga je leta 1962 po prozi Cirila Kosmača posnel France Štiglic. Sledil je že antologijski Ne joči, Peter, pozneje Vdovstvo Karoline Žašler in vrsta drugih.
Na malih zaslonih je Šugman nastopal v monodramah, še v dobi črno-bele televizije izjemno priljubljenih nanizankah, kot so bili Mali oglasi, Dekame-
Foto: M. Ozmec
Zlatko Šugman med svojimi Gorišničani ob enem svojih obiskov v rojstni občini septembra 2003.
ron, Naša krajevna skupnost, pa tudi v drugih oddajah za otroke in odrasle. Za igralstvo je poleg Borštnikovega prstana, tega je dobil leta 1986, prejel nagrado Prešernovega sklada, Severjevo nagrado, Župančičevo nagrado, odlikovan pa je bil tudi s častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Leta 2001 je postal še dobi-
tnik Ježkove nagrade, žirija pa je tedaj v obrazložitvi med drugim zapisala. »Šugmanova komika je izvirna, naturna in neprisiljena, vselej človeško sproščena, a v izrazu zadržana; teži k nevsiljivi izpovedi človeške stiske in reve, zna uravnotežiti bolečino in posmeh. Najbolj ustvarjalen je takrat, ko prestopa navidezne meje komičnega
VCLIKn BOŽIČNO-NOVOl€TNR PRIR€DIT€V
»ZA MRL€ IN VČUKČ«
v soboto, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center „
SPIDI z MINI SUPER ZVEZDAMI in DEDEK MRAZ
Nastopili bodo še:
-	plesna skupina OŠ Gorišnlca
-	skupina Skovik
-	Melita Golob
-	čarovnik Augustino ^
Ustvarjalne delavnice: -DPM Videm	^
-	Pikapolonica	^
Voditeljica: Natalija Škrlec Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj

Pokrovitelja:
MESTNA OBČINA PTUJ
in igra samosvojo, vselej domišljeno in nanovo vznemirljivo, igralsko briljantno človeško komedijo«.
Za igralski opus je, kot krono svojega ustvarjanja, leta 2003 prejel še »veliko« Prešernovo nagrado za življenjski opus. Upravni odbor Prešernovega sklada je zapisal: »Umetniška polnoživost, pomenska poglobljenost in velika priljubljenost so tisti pojmi in poteze, iz katerih je najbolj razpoznavno stkana ustvarjalna biografija enega izmed najizrazitejših slovenskih dramskih igralcev zadnjih desetletij - Zlatka Šugmana.
Seveda je najznamenitejši obraz te biografije komedi-jantski, tisti in tak, ki je komika kot nemara najbolj zahteven igralski dar in žanr zmeraj uprizarjal z veliko zbranostjo in nadzorovanostjo, brez vsakršnih pretiravanj in oblog v gledaliških, filmskih in televizijskih interpretacijah raznovrstnih človeških likov: od tistih malih, vsakdanjih slehernikov do mogočnih, tragikomičnih dramskih usod.«
Med Šugmanovimi vlogami so bile najbolj markantne: Cankarjev župnik v Hlapcih in Kralju na Betajnovi, Molierov Argan v Namišljenem bolniku in Orgon v Tartuffu, od popularnih pa Frakl v Mikelnovi Fra-klovi vrnitvi.
V Mestnem gledališču ljubljanskem so ob smrti Zlatka Šugmana, člana ansambla od 1. februarja 1965 vse do upokojitve 30. marca 1992, globoko pretreseni. »Za vedno nas je zapustil velik človek in izvrsten igralec,« so sporočili. Žalna slovesnost bo v petek, 19. decembra, ob 10. uri v gledališču.
Zlatko Šugman je bil 24. julija 1998 na osrednji slovesnosti ob prazniku občine Gorišnica imenovan tudi za častnega občana rojstne občine Gorišnica. Kot je povedal župan Jože Ko-kot, so v imenu občine družini Šugman že poslali sožalje, pogrebne slovesnosti pa se bo udeležila občinska delegacija.
-OM
Tednikova knjigarnica
Pravljice zdravijo
Angeline Bauer
Pravlj
zdravijo
Kako pravljice otrokom krepijo samozavest
ter jim pomagajo premagovati strahove in skrbi
Ravnokar je pri založbi Tangram izšla monografija Angeline Bauer (1952) z jasnim naslovom Pravljice zdravijo. Avtorica se je leta 1991 po intenzivnem izobraževanju kot vodja centra za psihološko svetovanje začela ukvarjati s svetovanjem za odrasle in otroke po imaginativni psihoterapevtski metodi, ki se opira na simboliko, mitologijo, pravljice in na razlago sanj.
V predgovoru h knjigi, ki jo je podnaslovila Kako pravljice otrokom krepijo samozavest ter jim pomagajo premagovati strahove in skrbi, pravi, da nas ne bi smelo toliko presenečati to, zakaj pravljice nenadoma ponovno stopajo v središče splošnega zanimanja, temveč bolj to, kako je sploh lahko obstaja čas, ko so imele pravljice le vlogo karseda rožnato obarvanih zgodbic za lahko noč otrokom. Pravljice in miti so zgodbe človeštva in oboji skupaj pripovedujejo o resnicah življenja. To vedenje je imelo in še ima svoj pomen, in če na to pozabimo, pozabimo na del nas samih. Angeline Bauer trdi, da sposobnost pripovedovati zgodbe naredi iz nas ljudi, in če natančno pogledamo, vidimo, da pravzaprav ves dan ne počnemo nič drugega, kakor pripovedujemo zgodbe. Pripovedujemo o svojih ljubezenskih težavah, svojih prijateljih, svojih doživetjih ali težavah, o tem, kaj imamo radi in kaj pogrešamo. In čeprav k nam po radijskih in televizijskih kanalih dnevno pritekajo številne vesti, ni to tisto, kar nas seznanja z življenjem, temveč so to mnoge drobne zgodbe, v katerih sami igramo bolj ali manj pomembno vlogo. Zgodbe zaznamujejo naš vsakdan in iz njih nastane pisana slika življenja, sestavljena iz mozaičnih kamenčkov.
Podobno je tudi s pravljicami, pravi avtorica. Pripovedujejo nam »življenjske zgodbe«, kažejo nam poti, po katerih stopa junak, ki zgodbo kljub vsem zmešnjavam navsezadnje vendarle pripelje do smiselnega in po navadi pozitivnega konca.
Avtorica v predgovoru razloži smiselnost pravljice z žalostnim koncem, učinkovitost branja ene in iste pravljice, pomen žive pripovedi pripovedovalca v nasprotju s pravljicami iz »pločevinke«, odgovarja na vprašanja: ali niso nekatere pravljice preveč grozljive za otroke, ali pravljice učijo lagati, ali so pravljice primerne za današnji čas...
Knjiga Pravljice zdravijo (prevod Alenka Novak. Ilustracije Susanna Grigoletto) ponuja tematski izbor pravljic in razlago ter je tako tudi razdeljena na poglavja: Kaj mi hočeš povedati? (kako pravljice pomagajo), Ne boj se duhov (temna stran duše oživi), O sovraštvu in ljubezni (Hudobna mačeha), Življenje in smrt (Otroci se srečajo s smrtjo), Ti si moj prijatelj (O moči prijateljstva), Darilo iz srca (Kako delimo in kako obdržimo), Obljuba je obljuba (koliko je vredna tvoja obljuba), Kaj sploh pomeni »normalen« (Kako se odzivamo na telesno ali duševno prizadetost), Jej, da boš močan (kaj nas naredi resnično močne), Sorojenci - ljubezen in sovraštvo (Ljubosumje in tekmovalnost med sorojenci), Trikrat tri je deset (Potrpljenje in notranja moč). Knjiga zaključuje z obsežnim seznamom virov in literature, z zapisom o avtorici ter z imenskim kazalom, skupaj ima 192 strani, ki so nazorno ilustrirane in besedilo je urejeno bralcem prijazno, tudi mikavno, s poševnim, poudarjenim in na robu izpostavljenim tiskom pomembnih misli, povzetkov in opozoril.
Če pa lahko pravljice preženejo deževne oblake in prikličejo sonce na nebo, pa poskusite sami dognati, cenjeni bralci Knjigarnice!
Liljana Klemenčič
Ormož • So učenci voščilnice prodajali prostovoljno?
Lepe želje z dobrim namenom - a s priokusom
K decembrskemu prazničnemu vzdušju poleg lučk, bleščečih in kičastih izdelkov vseh vrst, keksov, čaja in dišav nujno spadajo tudi voščilnice. Vsako leto znova se nasmehnemo ob kakšni, ki jo dobimo povsem nepričakovano, nam z originalnim voščilom polepša dan ali pa smo preprosto veseli, da se je nekdo spomnil na nas.
Katere voščilnice boste dobili letos?
Foto: vki
Voščilnic je danes veliko vrst. Vse popularne) še so tiste po elektronski pošti, čeprav nekateri negodujejo, da niso prave. So pa odraz časa, v katerem živimo, in načina, kako komuniciramo. Voščilnice lahko izdelamo sami skupaj z otroci in si osmisli-mo decembrske popoldneve, z nakupom voščilnic, katerih izkupiček gre v dobrodelne namene, pa lahko naredimo še dobro delo. Novoletne voščilnice prodajajo različna društva, ustanove, pa tudi posamezniki, recimo otroci po šolah. Prav na temo prodaje voščilnic po šolah pa smo minuli teden v uredništvo dobili klic ogorčenega očeta, ki je trdil, da na njihovi šoli
prodaja voščilnic ni prostovoljna, ampak kar obvezna. Otrokom naj bi učiteljice razdelile komplete Unicefovih voščilnic, ki naj bi jih ti morali prodati. Dejal je tudi, da naj bi bilo tako na več šolah na Ormoškem. In tako sem se odpravila po šolah, da izvem, kaj in kako prodajajo. Podatki so si zelo podobni, zato jih lahko kar strnem. Na večini šol poteka prodaja novoletnih voščilnic po posameznih razredih, ki so se za to odločili, ker si želijo na ta način izboljšati razredni proračun. Predvsem višji razredi zbirajo za končni izlet, valeto, šolo v naravi in podobno. Od vsakega prodanega kompleta, ki stane 7,20 evra, namreč
ostane določen znesek za namen, ki so ga učenci izbrali. Večinoma gre za voščilnice Društva za boljši svet. Na nekaterih šolah prodajajo EKO voščilnice tudi v okviru eko-krožkov, a le tisti učenci, ki to želijo. Za vsak prodan komplet dobijo otroci tudi motivacijsko nagrado, recimo frizbi, ravnilo, kalkulator in podobno, 1,6 evra pa gre v skupno blagajno, iz katere si potem učenci, ki so v akciji sodelovali, plačajo ekskurzijo ali kak drug priboljšek.
Privzgajati čut za solidarnost in sočutje
Edina šola na Ormoškem, ki prodaja Unicefove voščilnice, je OŠ Središče ob Dravi, zato je možno sklepati, da se je kritika omenjenega očeta, ki ne želi biti imenovan, nanašala na to šolo. Za pojasnilo sem poprosila ravnatelja Franca Šuleka, ki je povedal, da se njihova šola že vrsto let pridružuje solidarnostni akciji Unicefa za pomoč otrokom, ki trpijo pomanjkanje. Pred leti so imeli celo humanitarne prireditve in obiskal jih je že ambasador Unicefa Lado Leskovar. Vsako leto so prodajali Unicefove voščilnice, zbirali denarna sredstva, igrače, šolske potrebščine, kovance. »S takšnimi akcijami želimo vzgajati mlade, da bi bili solidarni in sočutni z otroci, ki živijo v pomanjkanju in revščini. Zavedamo se, da je vse več takšnih otrok tudi med nami. Še posebej je akcija primerna v tem predpraznič-
nem času, ko imamo nekateri vsega več kot običajno. Občani pričakujejo in si želijo, da bi jih učenci obiskali in jim vljudno ponudili voščilnice. Predvsem starejšim, manj po-kretnim ljudem, ki še vedno pred prazniki pišejo voščila, je tovrstna ponudba dobrodošla, kar v tem času tudi radi povedo, saj so nanjo že navajeni. Pri vsem tem je prisoten še vzgojni moment - učenec gre k sosedu v hišo, ga pozdravi in pove namen svojega prihoda. Opažamo, da je prav to pri marsikaterem učencu največji problem,« je o namenu akcije povedal ravnatelj Franc Šulek.
Cena kompleta voščilnic je 7,20 evra in tisti učenci, ki ga ne morejo prodati, lahko prodajajo posamezne voščilnice ali pa jih prinesejo nazaj v šolo. Učencem od 1. do 4. razreda pa so dali tudi pisno obvestilo o namenu prodaje voščilnic.
»Del tako zbranih sredstev je namenjenih šolskemu skladu, tudi za pomoč našim otrokom, del sredstev pa je za Unicef. Prepričani smo, da je večina staršev solidarnih in da so pritožbe le osamljeni primeri,« so prepričani na šoli.
Kaj se je v resnici zgodilo, ne moremo s popolno gotovostjo trditi, saj stoji ena beseda proti drugi. Popolnoma pa sem prepričana, da bi se tovrstni nesporazumi ali nezadovoljstva morala reševati na šoli, oziroma do njih sploh ne bi prihajalo, če bi se starši in šola odkrito pogovorili.
Viki Klemenčič Ivanuša
11 % zbranega denarja domačim otrokom
Unicef Slovenija je leta 2007 Unicefu prispeval 1,6 milijona evrov, več kot dve tretjini od akcij zbiranja sredstev ter nekaj manj kot eno tretjino iz prodaje Unicefovih voščilnic in drugih izdelkov. Vsi prihodki Unicefa Slovenija v letu 2007 so znašali 2,79 milijona evrov, od teh je bilo porabljenih 18 odstotkov za stroške zbiranja sredstev, 6,5 odstotka za stroške prodaje, 6,5 odstotka za vodenje in administracijo ter 69 odstotkov za Unicefove programe, od slednjih 58 odstotkov za programe v tujini in kar 11 odstotkov za zagovorniške, izobraževalne in komunikacijske programe v Sloveniji.
Unicef Slovenija je v letu 2007 zagotovil prodajo široke palete svojih voščilnic in daril. Prodaja je potekala v vseh velikih trgovskih centrih, posameznih trgovinah, poštah, prek direktne pošte, telemarketinga, interneta, prostovoljcev in lastne trgovine. Prodaja preko trgovin je bila najuspešnejša in najpomembnejša prodajna pot in je ustvarila dve tretjini celotnega prihodka. V letu 2007 je Unicef Slovenija preko trgovin uresničil 66 odstotkov celotne prodaje. V letu 2006 je Unicef Slovenija prek trgovin realiziral 63 odstotkov celotne prodaje, kar pomeni, da je bilo prodanih 784.869 voščilnic in 2395 daril. Preko prostovoljcev se proda le 2 % vseh voščilnic.
Samo M. Strelec • Dvomim...
On: kameleon
December je lep mesec. Družinski. Minulo, meteorološko ne preveč lepo nedeljo smo se člani naše družine oja-čani z »visoko gostjo« - (bodočo) sosedo Gajo - odpravili v bližnjo Spuhljo. Kljub turobnemu dnevu smo nosili sonce v sebi in se tako nedeljsko razpoloženi podali na razstavo velikih plazilcev. Mama je z napisov pri vsaki živali prebrala, kje plazilec domuje in s čim se prehranjuje. Matijo je pred vsako škatlo z razstavljeno kačo zanimalo le eno: »Ati, ali te lahko ta kača pojé?« »Ja, Matiček, če si miš, zajec ali kokoš,« se je glasil mamin duhovit odgovor. Roditeljico je v nadaljevanju očaral škorpijon, otroka sta bila, potem ko sta ugotovila, da nista ne miš, ne zajec in ne kokoš, navdušena nad kačami, moje zanimanje pa je pritegnil on - kameleon. Naj vam povem, zakaj. Takole je s tem: Nedavno sem dobil vsaj ducat elektronskih sporočil, ki so prikazovala dr. Dimitrija Rupla v obliki kameleona. Pa sem se spustil iz nadstavbe v svoj zavod, ki ima sedež v kletnih prostorih - kakor se za fond nekoristnih papirčkov, risbic in fotografij tudi spodobi -, pobrskal po mapah in vzel v roko predvolilne obljube sedanjega premiera. Glej ga zlomka! Saj je vendar napovedoval, da bo kadri-ral po načelu sposobnosti!? Ni pomembno, aje vaš al' naš, štela bo resnična sposobnost. No, in to, spoštovani bralci, česar je sposoben dr. Rupel, je le malokdo v čudežni dolini Šentflorjanski. Ne vem, kaj se zdaj spravljajo vsi na njega. Kot zunanji minister nas je predstavljal že od neki nekdaj; zunaj, v širnem, belem svetu. Kakšen zunanji minister, takšen notranji narod, si mislim. Pa nas takrat, ko je bil »zgoraj«, ni kaj dosti motil. Zdaj pa, ko je revež sestopil z oblasti, narod lop po njem! Bojim se, da smo mu v svojem globokem bistvu žal preveč podobni. In da smo imeli kar pravega zunanjega ministra - kameleona. Res se mi smisli. Eno od zabavnih sporočil ga kaže naslikanega na bumerangu, s tremi kraki, na enem piše LDS, na drugem SDS, na tretjem SD... s sporočilom: »Ni važno, kako daleč ga vržeš, zmeraj bo prišel nazaj!« Srbi imajo za to lepo poskočnico: Okreče se kolo sreče, okreče se pa se vrati... No, če smo že pri karikaturah, ki so zmeraj same na sebi stvar pretiravanja in poudarjanja najznačilnejšega, naj povem o Dimitriju Ruplu še pripovedko iz zamejstva. »Mitja«, kakor se tam kliče, prijaha s Proseka pri Trstu. Njegovi imajo gostilno. Pa pravijo že nekaj časa v tistih krajih, naj Mitja kar nič več ne hodi k njim, ker jih je že zdavnaj pozabil, pustil na cedilu . Ampak to je za devetimi gorami in devetimi vodami. Kaj nas briga zamejstvo... Zdaj, ko vendar ni več mejá. Da, da, mejá ni več. So pa pregrade. In ograde. Politiki se radi ogradijo od kakšne izjave ali dejanja. Zmagovalna stranka se bo, slišim, sestala na klavzuri, kjer se bodo med drugim pogovarjali o primeru »kameleon«. Se bodo ogradili od svojega šefa? Seveda se ne bodo. Sicer sem mislil, da je beseda klavzura bolj cerkvenega porekla, zdaj, kot vse kaže, bodo to obliko sestanka uporabili tudi ex komunisti. Aleluja! Nekoč seje njihovim sestankom reklo kongres, srečanju za »za zaprtimi vrati«, v kakšni imenitni birtiji pa bi se morda lahko reklo klavzura. Kaj češ, narobe svet. Pa kaj, saj naj bi se tudi recesije rešili tako, da bi trošili več in s tem spodbudiligospodar-stvo. Tisti, ki nimajo, naj več trošijo, pa bo vse še dobro. Oprostite, jaz tega ne razumem. To je zame višja matematika. Kaj je torej storiti? - Malo govoriti in več narediti. A če naj bo politik tiho, potem si mu vzel vse, kar ima: jezik. Dejanja so mi pač dovolj. Tudi brez komentarjev, izjav, pojasnil, sporočil za javnost. Res upam, da se današnjima demokraciji in kapitalizmu, ki gresta z roko v roki, čas izteka. Upam, da nam je vse bolj jasno, da ni prav veliko argumentov za to, da bi bili ponosni na eno ali drugo. Da civilizacijsko gledano le nista najvišja dosežka v zgodovini človeške vrste, kapitalizem in demokracija. In da bomo nekoč - bog daj kmalu - prišli do tja, kjer so nekoč stari Grki že bili: svoje predstavnike v narodno skupščino so enostavno določali z žrebom. Kar se mene tiče: moje interese bi prav vsak, ki bi ga izbrala slepa sreča, zastopal vsaj tako dobro kot jih tisti, ki me zastopajo sedaj, pa jih sploh nisem za to pooblastil s svojim volilnim glaskom. Vem, da zvenim nihilistično, anarhistično in arogantno. Ampak, ja, tako mislim: razpustite se, politiki, izvoljenci, izbranci, parlamentarci, federalci, komunalci, regionalci, svétniki, povzpetniki... Vse zares veliko in hvale vredno v minulih nekaj tisoč letih človeške civilizacije so naredili v glavnem mali, pridni, veliki, pošteni, srčni, iznajdljivi, skromni, ustvarjalni ljudje . Ni problem, da si je Pahor izbral Rupla, problem je, da je s tem pokazal, kaj je zanj sposobnost.
Verjamem, da si bomo Slovenci v post političnem veku, ki nekega dne zagotovo pride, znova volili vero in postave tako, da bomo ob vsakršni moči, ki jo predstavljajo predsednik države, vlade, ministri ., imeli v mislih predvsem moč osebnosti, značajnosti in verodostojnosti. Vrsta hladnokrvnega plazilca cha-meleo politicus bo tedaj zdavnaj izumrla.
Ptuj • Elektronska gradiva pomembna za sodobno delo v šoli
Učenje z računalnikom je zabavnejše
Čeprav so praznični dnevi v polnem teku, dijaki Računalniške in elektro šole Ptuj še vedno pridno garajo. Pred nekaj dnevi so skupaj z osnovnimi šolami Markovci, Gorišnica in Dornava predstavili skupni projekt uporabe elektronskih gradiv v učne namene.
Vse osnovne in srednje šole v Sloveniji so novembra prejele povabilo, da se vključijo v projekt Mesec širjenja uporabe e-gradiv. Izzivu se je odzvalo okrog 180 šol, med drugim tudi ptujska Elektro in računalniška šola, kjer so skupen projekt izdelali v sodelovanju z OŠ Gorišnica, OŠ Dornava in OŠ Markovci. Omenjene šole s Ptujskega so bile edine v Sloveniji, ki so se na osnovno- in srednješolskem področju povezale v delujočo skupino.
Projekt je nastal na pobudo Centra RS za poklicno izobraževanje, Ministrstva za šolstvo in šport, Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Akademske in raziskovalne mreže Slovenije.
Splet kot poplava informacij, koristnih za učenje
Svetovni splet, osebne računalnike, elektronsko pošto danes uporabljamo skorajda vsepovsod. Omenjena tehnologija je postala del našega vsakdanjika, zaradi česar neutrudoma prodira na vsa področja človeškega življenja.
"Mladina z modernimi komunikacijskimi sredstvi nima problemov, z njimi se rodijo, odraščajo, uporabljajo jih v šoli, še več doma, včasih jih celo izkoristijo kot orodje za učenje in pridobivanje novih znanj, prav gotovo pa za sklepanje novih znanstev. Delavci v prosveti si moder-
na komunikacijska sredstva prilagajajo, se jih učijo in jih uspešno uporabljajo v službi in nasploh. Namreč zavedajo se, da moderne informacijske tehnologije z velikimi koraki prodirajo tudi na vzgojno-izobraževalno področje in vsak učitelj, ki želi biti kolikor toliko moderen, mora vsaj deloma slediti temu trendu ter nevsiljivo izrabiti prednosti, ki jih tovrstna gradiva in poučevanje ponujajo in se spretno izogniti slabostim," je o pomenu informacijskih komunikacijskih tehnologij povedal učitelj na Elektro in računalniški šoli Ptuj Franc Vrbančič.
Razširiti uporabo elektronskih gradiv
Akcije, ki podpirajo šolsko rabo elektronskih gradiv, podpira tudi Evropska unija. V preteklih nekaj letih je v Sloveniji nastalo ali se nadgradilo precej e-gradiv in učil, ki so dosegljiva vsakomur tudi na spletnem naslovu http://www.mss.gov.si/ si/delovna_podrocja/ikt_v_ solstvu/e_gradiva.
Gre za tista učila, ki so jih strokovni uporabniki prepoznali kot ustrezna za uporabo v srednjih in osnovnih šolah. „Z omenjenim projektom širjenja uporabe e-gradiv se vzpodbuja preizkušanje in uporaba e-gradiv pri pouku in pridobivajo se mnenja o njihovi uporabni vrednosti ter usmeritve za nadaljnji razvoj in nadgradnjo e-gradiv. Ideja narediti in razširjati uporabo nastalih e-gradiv in učil v Sloveniji živi že več kot deset-
Dijaki in učenci v družbi Bogdana Atanaskoviča, vodje projekta razširjanja e-gradiv na Elektro in računalniški šoli Ptuj.
letje. Predvsem v osnovnih šolah so pripravljali, testirali, uporabljali in nadgrajevali razna e-učila in gradiva," še dodaja Vrbančič.
Ptujska elektro šola je že leta 2001 pripravila in izvedla modularno e-izobraževanje za odrasle. V dveletnem projektu je ob pomoči e-gradiv šolanje uspešno končalo 20 slušateljev ter s tem pridobilo izobrazbo računalniški tehnik.
„Za sodelovanje smo se odločili, ker je bilo na seznam dobrih gradiv uvrščeno tudi gradivo in učilo EproDas SC1. Sodelovali smo pri njegovem nastajanju in testiranju in zagovarjamo njegovo uporabnost. Omenjeno učilo in gra-
divo uporabljamo predvsem v programih Računalniški tehnik in Tehnik mehatroni-ke za prenos teoretično pridobljenih znanj v praktične izdelke," je povedal Bogdan Atanaskovič, vodja projekta razširjanja e-gradiv na Elektro in računalniški šoli Ptuj.
Kot je pojasnil Vrbančič, je eden izmed pomembnih razlogov, zakaj ptujska Elek-tro šola daje velik pomen elektronskim gradivom, ta, da je s pomočjo e-gradiv izobraževalni sistem lažje prilagoditi posamezniku, njegovim specifičnim potrebam in časom učenja. „Učenje z računalnikom je lahko zabavnejše. Vsakdo, tako učitelji kot dijaki in učenci, je po svo-
je odgovoren, da poišče učinkovito rabo informacijsko-ko-munikacijskih pridobitev za službene ali osebne potrebe," je povedal Franc Vrbančič, sicer učitelj na elektro šoli na Ptuju, ki pri poučevanju mladostnikov in odraslih že vrsto let uspešno uvaja, uporablja in razširja pridobitve, ki jih prinašajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije.
Dodaja, da se informacijske in komunikacijske tehnologije uporabljajo zgolj kot sredstvo, s pomočjo katerega se lahko popestri in posodobi izobraževanje, a na koncu je še vedno učitelj tisti, ki v resnici ustvari in uporabi e-gradivo ali pripomoček.
„Vloga učitelja kot edinega vira znanja se seli na področje animiranja in usmerjanja slušateljev. Navdušenja do stroke in človeških stikov te ne more naučiti ali nadomestiti noben računalniški stroj. Čeprav se danes ljudje dobesedno utapljajo v informacijah, so jih vedno bolj željni, ker premnogim primanjkuje znanja, kako učinkovito in hitro najti in uporabiti pravo. Tovrstna znanja so niša, na katerih se šola lahko trži. Ne glede na prednosti modernih IK-tehnologij pa je dobro imeti knjigo in kredo še vedno pri sebi, kot zlato rezervo, če in ko zmanjka elektrike," zaključuje Vrbančič.
Dženana Bečirovič
Benedikt • Odprli novo šolsko stavbo
Veselje ob koncu večletne investicije
V občini Benedikt že nekaj let precej sredstev vlagajo v adaptacijo in dograditev šolskih prostorov.
S prvo fazo so zagotovili ustrezne površine za pouk športne vzgoje, saj so zgradili večnamensko dvorano s tremi vadbenimi enotami, kabineti in garderobami ter pomožnimi prostori. Julija 2005 je bila namenu predana športna dvorana z zunanjimi površinami za šport. V sklopu druge faze so zgradili novi del šolske stavbe, ki povezuje obstoječe poslopje šole z novo večnamensko dvorano. Prizidek je zgrajen v velikosti 47,2 x 10,5 metra. Ta del šolske stavbe je bil odprt v začetku lanskega šolskega leta.
Letos so zaključili rekonstrukcijo in dograditev obstoječega šolskega objekta in uredili okolico. Obstoječo šolsko stavbo delijo v dva dela. Starejši del je velikosti 18,8 x 10,3 metra in prizidek iz osemdesetih let meri 31,9 x 17,10 metra. Pri rekonstrukciji so izvedli sanacijo temeljenja s hidroizolaci-jo, prenovili kleti za centralne
Novo šolo so poslanec DZ
slovesno RS Milan
odprli minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, župan občine Benedikt in Gumzar in ravnatelj OŠ Benedikt Milan Gabrovec
garderobe in vgradili so novo dvigalo. Z dograditvijo in adaptacijo so pridobili 14 novih učilnic, kuhinjo, večnamenski prostor in knjižnico. Pred zamenjavo strehe so tudi del obstoječe stavbe dvignili in bodo v kratkem opremljene tudi še dodatne štiri nove učilnice. Z zaključkom investicije imajo 2.689 kvadratnih metrov neto površin, od tega je novozgrajenih 1.322 kvadratnih metrov.
Novi objekt so slovesno odprli v petek, 5. decembra. Na slovesnosti je zbrane pozdravil ravnatelj OS Benedikt Milan Ga-brovec, ki se je v svojem govoru »sprehodil« skozi benediško zgodovino šolstva. Najstarejši znani zapisi omenjajo, da je bil pouk pri Benediktu že leta 1735, čeprav se za uradni začetek šteje leto 1784. Pouk je takrat potekal v stanovanjskih prostorih raznih kmečkih hiš. Leta 1865 je šolski odbor na pobudo več občin, ki so bile
včasih skoraj vse današnje vasi občine Benedikt, kupil prvo stavbo, danes znano kot »stara šola«, in v njej leta 1867 uredil 205 kvadratnih metrov prostorov za potrebe pouka. O tem priča še danes viden napis pod oknom gospodinjske učilnice - LJUDSKA SOLA 1867. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Benedikt Milan Gumzar, predsednica Sveta zavoda OS Benedikt Simona Zorko Repič in predsednica šolske vlade Spela Vogrin. Slavnostni govornik na prireditvi je bil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, ki je v svojem mandatu odprl prvo novo šolo. Za bogat kulturni program so poskrbeli učenci in učitelji OS Benedikt, ki so s pomočjo pravljice pričarali zgodovino šolstva v Benediktu.
Ob koncu prireditve so učitelji in učenci skupaj zapeli šolsko himno. Sledila je uradna otvoritev z rezom vrvice, ki so jo skupaj prerezali minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, župan občine Benedikt in poslanec DZ RS Milan Gumzar ter ravnatelj OS Benedikt Milan Ga-brovec. Novo pridobitev v Benediktu pa je blagoslovil farni župnik in častni občan občine Benedikt Ivan Zajnkovič.
Zmago Šalamun
Foto: DB
Ptuj • 130 let glasbenega šolstva na Ptuju
V pričakovanju ustreznejših prostorov
Ob 130-letnici organiziranega glasbenega šolstva na Ptuju so na Glasbeni šoli Karola Pahorja pripravili posebno decembrsko praznovanje, katerega rdeča nit je izdaja zgoščenke z naslovom Naših prvih 130 in jubilejnega zbornika o zgodovini ptujske glasbene šole, ki so ga poimenovali Viva la Musica. Svečano ponedeljkovo praznovanje častitljivega jubileja so zaključili s slavnostnim koncertom v dvorani Gimnazije Ptuj.
Že nekaj let pred ustanovitvijo prve ptujske glasbene šole so v našem mestu delovala razna nemška društva, katerih prvoten namen je bil utrjevanje nemštva na slovenskih tleh. Kot začetek organiziranega glasbenega šolstva na Ptuju pa štejemo leto 1878, ko je bila ustanovljena prva glasbena šola, ki je bila v rokah trgovcev, pravnikov in ostalih veljakov takratnega časa. Že ob sami ustanovitvi je nemška glasbena šola imela veliko težav z iskanjem ustreznih prostorov, zato se je večkrat selila. Septembra leta 1887 so začeli delovati v prvem nadstropju zgradbe meščanske bolnišnice v Dravski ulici na Ptuju, kjer imajo svoje prostore še danes. Sicer pa zgodovino same glasbene šole delimo na štiri obdobja. Pomemben mejnik njenega delovanja je vsekakor tudi leto 1975, ko so jo poimenovali po slovenskem skladatelju Karolu Pahorju, ki je na njej med letoma 1926 in 1930 delal kot ravnatelj.
Jubilejni zbornik Viva la Musica
Dolgo pričakovano praznovanje 130-letnice organiziranega glasbenega šolstva na Ptuju, ki je bilo predvideno za november, so zaradi tehničnih zadev izpeljali šele v ponedeljek. Ob tej priložnosti so na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj izdali zbornik z naslovom Viva la Musica, spremlja pa ga tudi izdaja zgoščenke Naših prvih 130. Omenjena projekta, ki sta obeležila častitljiv jubilej, so na ponedeljkovi novinarski
Stefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj
Na koncertu ob praznovanju jubileja se je predstavilo pet skupin, med drugim tudi tolkalci.
Avtorica zbornika Lidija Žgeč in urednica dr. Darja Koter
konferenci predstavili direktor Glasbene šole Karola Pahorja Štefan Petek, urednica zbornika dr. Darja Koter in avtorica besedil učiteljica Lidija Žgeč.
Monografija zajema bogat zgodovinski pregled glasbenega izobraževanja na Ptuju. Delo ni osredotočeno zgolj na glasbeno šolo, kot jo poznamo danes, temveč na celotno organizirano glasbeno šolstvo našega mesta od leta 1878 naprej. V zborniku Žgečeva kronološko opisuje obdobja šole, skoraj 150 strani dolgo delo pa obsega tudi bogato fotografsko gradivo, ki je last arhiva glasbene šole
in Zgodovinskega arhiva Ptuj. Uvodne besede sta prispevala ptujski župan dr. Štefan Če-lan in ravnatelj glasbene šole Štefan Petek, delo pa vsebuje tudi obsežna povzetka v angleškem in nemškem jeziku. »Glasbeno življenje je v vseh obdobjih spremljalo Ptuj,« je na predstavitvi monografije povedala Koterjeva, ki je izrazila prepričanje, da bo delo všečno in da bo doseglo svoj namen. Kot je še dejala, je zbornik, ki ima naklado 1200 izvodov, pomemben ne le za Ptuj in raziskovanje njegove glasbene zgodovine, temveč tudi za razumevanje glasbenega šolstva na slovenskem.
Vsebino in vire informacij za izdelavo zbornika je predstavila avtorica Lidija Žgeč, ki je dejala, da je tako visok jubilej, kot ga letos obeležuje organizirano glasbeno šolstvo na Ptuju, pravi čas, da pogledamo v preteklost, jo ovrednotimo ter da se obenem zazremo v prihodnost in si zastavimo nove cilje.
Izdali tudi zgoščenko Naših prvih 130
Naših prvih 130 je naslov
zgoščenke, ki so jo učenci Glasbene šole Karola Pahorja posneli maja letos v tonskem studiu RTV Slovenija. Na njej je zbranih 31 skladb, ki jih izvaja osemnajst solistov, komorni skupini ter trije orkestri: pihalni, godalni in harmonikarski. Rdeča nit omenjene zgoščenke je kvaliteta, saj so se izbrane skladbe na zgoščenki znašle zgolj zaradi
odlične izvedbe. Na zgoščenki je strjen širok spekter različnih obdobij in glasbenih zvrsti, od klasike in romantike do modernejših ritmov. »Gre za prijazno in poslušlji-vo zgoščenko, ki smo jo izdali v 2000 izvodih,« je povedal Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Ptuj, ki je še dodal, da nista zgolj zgoščenka in zbornik posvečena praznovanju omenjenega jubileja, temveč tudi vsi nastopi učencev v letošnjem šolskem letu kot tudi koncert učiteljev.
Kot se za praznovanje tako pomembnega glasbenega jubileja spodobi, pa so tudi ponedeljkovo praznovanje na Glasbeni šoli Karola Pahorja zaključili s koncertom. Nastopilo je pet skupin, in sicer tolkalci, trio flavt, baletni oddelek, pevski oddelek in harmonikarski orkester. Nastopajoče je s svojim obiskom počastil tudi novi minister za šolstvo in šport dr.
Igor Lukšič.
Glasbeno šolo Karola Pahorja, ki na Dravski ulici na Ptuju domuje že 121 let, to šolsko leto obiskuje 630 učencev, s katerimi dela 44 zaposlenih. Spada med večje glasbene šole v Sloveniji, obseg dela pa se jim z leti le še povečuje. »Naše prostorske zmogljivosti so daleč premajhne, zato se trudimo dobiti nove prostore. O tem bomo govorili tudi z ministrom in županom. Z nekaterimi programi moramo gostovati drugje, tako na primer nimamo lastne baletne dvorane in gostujemo v prostorih OŠ Olge Meglič. Tudi naša koncertna dvorana, ki je sicer zelo akustična, ima le 153 sedežev, kar je velikokrat za izvedbo kakšnih koncertov premalo,« je še pojasnil Petek, ki je prepričan, da je skrajni čas, da šola dobi ustreznejše prostore.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Sejem višjega in visokega šolstva
27 šol na enem mestu
Po uspešnem lanskoletnem sejmu visokega šolstva, ki so ga v svojih prostorih na Krempljevi ulici na Ptuju izvedli v Revivisu Ptuj, so letos omenjeni projekt nadgradili. Povezali so se s Šolskim centrom Ptuj in ptujsko Gimnazijo ter skupaj izvedli sejem višjega in visokega šolstva.
Zaradi presenetljivo visoke udeležbe razstavljavcev na lanskoletnem sejmu, ki so ga pripravili v regijskem višješolskem in visokošolskem središču Revivis Ptuj, so ga letos postavili v precej večji prostor, avlo Šolskega centra.
V sodelovanju z Gimnazijo Ptuj in Šolskim centrom Ptuj so sejem nadgradili, razstavljavcem iz visokih šol so se pridružili še predstavniki višjega šolstva. Na enodnevnem sejmu se je tako predstavilo kar 27 izobraževalnih ustanov. »Mladi so lahko dobili širšo sliko glede možnosti izbire visoko- in višješolskih
programov,« je pojasnil direktor Revivisa dr. Oto Težak, ki dodaja, da je bil tudi odziv mladih obiskovalcev zadovoljiv, medtem ko so pričakovali še nekoliko višjo udeležbo odraslih. »Na Ptuju se za študij odloča tudi precej odraslih, zato bi bilo smiselno, da se z možnostmi seznanijo iz prve roke,« je še pojasnil Težak. Sicer pa pravi, da je bil namen sejma predvsem mladim predstaviti široko paleto programov in s tem olajšati odločitev o izbiri študijskega programa. Kot je še dejal, so informativni dnevi na visokih in višjih šolah sočasno in dva ali trije dnevi,
kolikor jih je sicer predvidenih, je premalo, da bi interesenti lahko obiskali vse želene šole. Posebnost sejmov je v tem, da na enem mestu predstavijo več izobraževalnih ustanov. »Ravno zato smo pripeljali na Ptuj številne fakultete iz različnih krajev Slovenije. Interesenti si na ta način lahko ustvarijo neko sliko in se tako osredotočijo na tista področja, ki jih še posebej zanimajo,« je še dodal direktor Revivisa. Sicer pa so se na letošnjem sejmu predstavile tako šole iz Ptuja kot iz Univerz na Primorskem, v Ljubljani in Mariboru.
Dženana Bečirovič
Na sejmu se je letos predstavilo 27 šol.
Foto: DB
Foto: DB
Foto: DB
Ptuj • Nevsakdanje pevsko snidenje
Slovaki so se zbrali po 40 letih
V gostilni Pri Tonetu je v petek, 12. decembra, potekalo nevsakdanje srečanje: po 40 letih so se prvič srečale pevke in pevec (Peter Kreft), ki so se iz dveh pevskih zborov takratnih Osnovnih šol Toneta Žnidariča in Franca Osojnika združili v skupni pevski zbor, selektor je bil prof. Branko Rajšter, za gostovanje na Slovaškem ob koncu šolskega leta 1968.
Številni, ki so ta večer odprli vrata v sobo, kjer je potekalo srečanje, so najprej vprašali: »Ali so se tu zbrali slovaki?« Srečanja nekdanjih pevcev so bila zelo prisrčna in ganljiva, nekateri med njimi se niso srečali polnih 40 let.
Sodeč po udeležbi, je zamisel o ponovnem srečanju
lUn
padla na plodna tla. Prišlo je blizu trideset takratnih udeležencev tega pevskega gostovanja, tudi dva spremljevalca -zdravnik Franc Antolič in Angelca Žiberna, ki je na Ptuju takrat delala na Zvezi prijateljev mladine. K uspehu srečanja je pomagal tudi Štajerski tednik, ki je 14. oktobra letos
objavil poziv Lucije - Radmile Kaučevič na to srečanje. Cvetka Kaučevič in Lucija - Radmi-la Kaučevič sta to idejo pre-mlevali že od letošnje pomladi, skupaj z Edelfrido Frank in Petrom Kreftom, ki sta se na objavo v časopisu oglasila prva, pa so sestavljali kvartet, ki je nosil glavnino priprav na
prvo srečanje nekdanjih pevcev skupnega zbora.
Že kmalu po začetku srečanja pri Tonetu se je oglasila pesem, solistka je bila Valica Rižnar (prej Bohinc), ki je bila odlična solistka že pred 40 leti. Luciji - Radmili Kauče-vič pa je pripadel slavnostni govor, v katerem je strnila vse poti od začetka ideje za srečanje do njene izpeljave.
Nekdanja zborovodkinja in
Na cas pred 40 leti, ko sta se jala spomine tudinekdanjazb pevski zbor na OŠ Toneta Žni Pulko, zborovodja na OŠ Frani
učiteljica glasbe na OŠ Toneta Žnidariča Manca Terbuc si posebnega govora za to priložnost ni napisala, govorila je iz srca, ker kdor poje, zlo ne misli. Imela je res dobre pevke in pevce, na katere je ponosna, je povedala. Zelo počaščena je bila, da so skupaj smeli iti tako daleč. Vsa turneja, na Slovaškem so ostali nekaj dni, je bila res posrečena, slovensko pesem so po-
jžila dva pevska zbora, sta obu-/odja Manca Terbuc, ki je vodila ča (danes Mladiki), in Ladislav sojnika (danes Ljudski vrt).
nesli daleč čez njene meje. To je bilo priznanje za vse - pevce in zborovodje. Hvaležna je za vse lepe trenutke, ki so jih preživeli skupaj. Naj lepa slovenska pesem ostane v nas vseh, naj nas lepa slovenska pesem spremlja od zibelke do roba, je ob koncu še posebej poudarila Manca Terbuc. Njenim besedam se je pridružil tudi Ladislav Pulko. Zdravnik Franc Antolič se je zahvalil vsem, ki so prišli na to enkratno idejo, da so se srečali po 40 letih. Simbo-ličnost dogodka je čudovita. Kot spremljevalka se je turneje mladih ptujskih pevcev leta 1968 udeležila tudi Angelca Žiberna, ki je takrat delala na ptujski Zvezi prijateljev mladine. Na Ptuj jo vežejo čudoviti spomini. Hvaležna je bila za povabilo na tokratno srečanje. Na Ptuj se vedno rada vrača, v teh 40 letih je doživel pravi razvoj. »Na Ptuju imate pravi raj,« je še dejala.
Prvo srečanje po 40 letih naj ne bo zadnje, so sklenili pevci. Ker si ga želijo vsi skupaj, ga bodo zagotovo podoživeli še večkrat. V večeru spominov, ker je vredno živeti tudi zaradi spominov, je večkrat zadonela tudi lepa slovenska pesem. Razrezali pa so tudi praznično torto, saj je bilo srečanje nekdanjih pevcev skupnega zbora en sam velik praznik, ki se je po naključju ujel tudi s prazničnim izročilom vseh decembrskih dni.
MG
Foto: Črtomir Goznik:
Foto: Črtomir Goznik
Na prvo srečanje po 40 letih bo nekdanje pevce spominjala tudi skupna fotografija. Na svoj stenski časopis jo bodo dodali na prihodnjem srečanju, ker so sklenili, da to ni njihovo zadnje srečanje.
! !F
Iščete svoj stil	.
Marija v oblačilih za praznično kosilo
Marija Švarc je doma iz Bišečkega Vrha v občini Trnovska vas. Mamica dveh punčk, po poklicu kuharica. Veliko bere in surfa po internetu. Od vsega si najbolj želi zdravja za svojo družino in da bi našla dobro službo. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila, da bi doživela nekaj novega in stilsko preobrazbo po meri strokovnjakov.
Gospa Marija je prvič obiskala kozmetični salon. Njena koža je suha in občutljiva, zato ji je kozmetičarka Neda Tokalič svetovala, da naj ji posveti vso potrebno pozornost. Koža v tem času potrebuje več vlage in hrane glede lipidov, zato jo je potrebno ustrezno zaščititi pred mrazom in vetrom, podobno naj ravna tudi poleti, ko jo mora ustrezno zaščititi pred močnimi sončnimi žarki. Kožo so ji površinsko očistili in s pilin-gom odstranili odmrle celice. Uredili so ji tudi obrvi.
Frizer Denis Horvat iz Frizerskega salona Stanka je Marijine lase pobarval v dveh odtenkih barve, za osnovno barvo je izbral bakreno rjavo, v njo pa nanesel ploskovne pramene v mahagoni-violetni barvi. Ker ima Marija relativno tanke lase, jo je postrigel na kratko, da je oblika frizure bolj polna. Za oblikovanje je uporabil gel bouncy dip in lak za boljšo obstojnost.
Vizažistka Minka Feguš
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FíU2£ííSCVC z Slomškova 22
10 % popust v decembru
Foto: Črtomir Goznik
Marija prej .
... in pozneje
je celotni make up poudarila z rjavo zlatimi toni. Veke je želela poudariti močneje za bolj glamurozen videz. Predhodno je naredila podlago s pudrom, nato pa rahlo poudarila ličnice in oči ter v rahlo rdeči barvi tudi ustnice.
»Ker so praznični dnevi vsak dan bliže, je današnja preobrazba gospe Marije potekala v tem duhu, s pridihom elegance. Torej obisk trgovin, kjer lahko najdemo kakšno primerno oblačilo za takšno svečano kosilo. Pri tem pa ni slabo, če je kombinacija izbranih oblačil takšna, da nam lahko popestri tudi morebitno presenečenje, ki se včasih lahko konča tudi v poznih večernih urah ob rit-
Torej v trgovini Mura sem izbrala vijolično krilo, ki sega malo pod koleno in je zelo
hvaležnega kroja, do bokov je ozko nato pa se do dolžine postopoma širi. H krilu sem
Foto: Črtomir Goznik
mih glasbe. Torej po kratkem sprehodu mimo izložb z oblačili, ki pa jih je v starem mestnem jedru žal vedno manj, sem se odločila, da je največja izbira oblačil, ki jih danes potrebujem, v trgovini Mura. Naletela sem na polne obešalnike in police, kar je pomenilo, da izbira ne bo enostavna. Med klasično črno, srebrno in zlato barvo se je na police prikradla tudi letos skorajda nepogrešljiva vijolična barva. Ker je na ulici in po lokalih opaziti, da je vijolična barva vplivala na veliko večino ljudi različnih starosti, sem se odločila, da gospo Marijo odenem v vijolično-zeleno barvno kombinacijo z zlatim dodatkom.
Marija v prazničnem pričakovanju v oblačilih iz Mure Alpine in torbici iz prodajalne La'Mans.
Črtomir Goznik
, čevljih iz
izbrala top v barvi starega zlata, za povrh pa še krajšo jakno brokatnega vzorca cvetličnega dizajna, kjer se mešajo zelena, vijolična in še kakšna barva.
Za popoldansko kosilo v primeru slabega vremena si bo gospa Marija obula črne škornje, ogrnila črn plašč in v roke vzela črno torbico. Ker smo ji organizirali prevoz do določene lokacije, je lahko obula vijolične salonarje, veliko črno torbico zamenjala za manjšo v zlati barvi, ki bo ravno dovolj za nekaj nepogrešljivih malenkosti.
Gospa Marija je torej pripravljena na pozno popoldansko svečano prednovole-tno kosilo, če se pa popoldan prevesi v noč, pa bo lahko zelo elegantno zaplesala v nov dan. Kljub temu da se zelo brani kril in elegance, lahko opazimo, da bo v naslednjem letu zlahka spremenila te svoje navade,« je Marijino preobrazbo podrobno predstavila stilistka Sanja Velič-kovic.
Gospe Mariji so v kozmetičnem studiu Olimpic naredili limfno drenažo telesa, ki je pomembna za dober pretok limfne tekočine po telesu. S tem preprečuje zastoje limfe kot preventiva pri zatekanju nog, za odpravo celulita in za elastičnost kože telesa. Dobro jo je izvajati redno (na primer vsak drugi dan), saj deluje pomirjevalno in spro-stitveno. Deluje z nežnimi in ritmičnimi črpalnimi gibi, ki sledijo limfnemu toku, stimulirajo premikanje tekočine naprej in s tem dotok vedno sveže tekočine v tkivo, je povedala kozmetičarka Tamara Galun.
MG
Kolesarstvo
Vizionarji, nostalgiki, karieristi in hazarderji
Stran 18
Odbojka
Ptujčanke z Baltičem do zmage
Stran 19
Rokomet
Drava v končnici 2. SRL
Stran 19
Tenis
Priznanji TZS tudi za Blaža in Nino
Stran 20
Rokomet
Mladi Ormožani osvojili turnir Poreč 2008
Strani 21 Mali nogomet V petek, 19. 12., na Ptuju FC Ptuj - Slovenija Strani 21
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupane, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Rok Kronaveter, Labod Drava
Vse možnosti so še odprte
Čeprav so slovenski prvoli-gaški igralci sedaj na odmoru, pa nekatere aktivnosti vendarle potekajo. Prvi kontakti glede morebitnih prestopov so že navezani, končne odločitve pa bodo vendarle padle šele po novem letu, ko se uradni prestopni rok začne. Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava se bodo na pripravah zbrali 5. januarja, v sredini meseca pa bo sedaj že tradicionalni turnir All Star v malem nogometu v mariborski Luknji.
Na tiskovni konferenci ob odstopu s položaja predsednika kluba je Robert Furjan posebno pozornost namenil Roku Kronavetru, ki je po njegovem mnenju nogometaš, ki spada v samo špico najboljših v Sloveniji. »Ima več, kot ima 99 % igralcev v 1. SNL. Cenim ga kot nogometaša in tudi kot človeka. Moram povedati, da toliko smole, kot je je imel Rok pri svojih prestopih, ni imel še noben naš nogometaš. Vse te težave pa nanj vplivajo drugače, kot mi želimo. Predstavljajte si, da imate kot mlad nogometaš na mizi ponudbo kluba iz italijanske Serie A za cca. 500 tisoč evrov na sezono, nato pa te v 20. minuti tekme v Domžalah zaradi prevelike agresije ali neznanja nekdo poškoduje in prestop pade v vodo. Drava je imela takrat podpisano predpogodbo z Italijani za znesek 1.850.000 evrov, kar bi bil najvišji znesek v zgodovini slovenskega nogometa! Italijani so takrat zanj plačali zdravljenje v Milanelu, ki je najboljši evropski center za rehabilitacijo nogometašev, in ga vrnili na igrišča, vendar so v
vmesnem času našli drugo rešitev za to igralno mesto, zato so odstopili od prestopa. Drug italijanski klub (Livorno, op. a.) je z delno poškodovanim Rokom nato podpisal novo predpogodbo za 1.350.000 evrov. Kljub dvakratnemu zdravljenju v Milanelu se je Rok še tretjič poškodoval; ker je bila v pogodbi klavzula o nujnem zdravniškem pregledu, je seveda tudi ta pogodba postala nična. Nemška agencija, ki spremlja Roka, je takrat zanj plačala zdravljenje v Kölnu, kjer ga je operiral nemški reprezentančni kirurg. Verjemite mi, da so italijanski klubi vedeli, zakaj to delajo in da ima Kronaveter predispozicije za zares vrhunskega nogometaša - drugače ga ne bi poskušalo ozdraviti pol Evrope'. Rok se je nato po vseh fizičnih in psihičnih pretresih vrnil na igrišča, odigral takrat vrhunsko tekmo proti Rudarju (za popolno vrnitev bi potreboval še kakšno tekmo ali dve), po njej je sedel na avion in odšel na preizkušnjo v Kaiserslautern. Drugo jutro zjutraj je zaradi udarca na tekmi prejšnji dan čutil močno bolečino v mišici in testov spet ni mogel opraviti! Verjemite mi, da ni nikomur težje kot njemu. Ko pa se bo dokončno vrnil, bo spet blestel, vprašanje je le, ali bo to v dresu Drave ali kakšnega drugega kluba: v tem trenutku se zanj zanimata dva slovenska kluba. Ob takšnih željah pa se je potrebno ozreti v nebo in poprositi nekoga, naj bo sedaj dovolj z Rokovo smolo - bilo je je že preveč,« je zelo čustven nagovor zaključil Furjan.
Športni direktor Mladen
Foto: Črtomir Goznik
Ce na četrtkovi skupščini NK Labod Drava (končana je bila po sklepu redakcije) ni prišlo do velikega presenečenja, potem je predsedniško mesto zasedel Granc Gajšek (na sliki). Le-ta v bodoče naj ne bi več računal na dosedanjega športnega direktorja Mladena Dabanoviča.
Dabanovič se zavzema za to, da bi Rok še pol leta ostal na Ptuju, vendar dokončne odločitve seveda še ni. S tem se strinja tudi 22-letni (rojen je 7. 12. 1986) Mariborčan. »V tem trenutku so vse možnosti še odprte, od tega, da ostanem na Ptuju, do prehoda v tujino. Če se bo ponudila prava priložnost, potem bi jo seveda z veseljem izkoristil. Iskreno tudi upam, da so za mano vse neprijetne poškodbe in da se bom lahko posvetil izključno nogometu,« je povedal Rok, ki se trenutno nahaja v tujini. Kakšno pa je njegovo mnenje o trenerju Druloviču? »Kot trener je popolnoma v redu, čeprav rezultati ne govorijo ravno v njegov prid. Morda bi lahko v danih okoliščinah storil več, a mu skupaj z nami to žal ni uspelo,« je zaključil Rok Kronaveter, ki bo do konca prestopnega roka zagotovo še razvnemal navijače Drave in še kakšnega drugega kluba.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Prestop Roka Kronavetra (Labod Drava, modri dres) bo spet vroča tema prestopnega roka.
Boks • Dejan Zavec
Med domom, Ljubljano in Beogradom
Naš profesionalni boksar Dejan Zavec je le delno izkoristil počitek po zadnjem dvoboju na Poljskem, saj so ga doma čakale številne obveznosti. V prvi vrsti so ga v svoje roke vzeli novinarji, ki so želeli iz njegovih ust slišati vse podrobnosti okrog zadnjega dvoboja, na koncu pa se je ukvarjal še s pripravo zahvalne zabave za vse navijače, ki ga neomajno podpirajo. »Z zabavo v kavarni Evropa sem se jim želel vsaj delno oddolžiti za podporo, ki je zame izrednega pomena. Zelo me veseli, da smo se zbrali v takšnem velikem številu in mislim, da je bil namen dosežen,« je to ocenil Dejan, ki je v zadnjih dneh razpet med dom, Ljubljano in Beograd. »Veliko sem na poti, številne sponzor-ske in druge poslovne zadeve pač zahtevajo svoje. Čeprav sem mislil, da bom sedaj nekoliko več časa preživel doma, mi to ne uspeva najbolje, vendar nekaterih stvari pač ne morem odložiti.«
Ko pogovor nanese na odmeve iz Nemčije, predvsem na kontakte z menedžerjem Ulfom Steinforthom, postane manj zgovoren: »Slišala sva se že z Ulfom, vendar takrat ni bilo še nič znanega, v zadnjem
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec je prvi poraz v svoji profesionalni karieri, ki jo je začel leta 2003, doživel v 27. dvoboju. Neposredno po dvoboju je odgovarjal na številna novinarska vprašanj.
času pa je njegova številka nedosegljiva. Vsekakor pričakujem, da bo v kratkem več znanega.«
Kakšne so pravzaprav možne nadaljnje poti? Ena od enakovrednih je zagotovo povratni dvoboj za naslov evropskega prvaka z Rafalom Jackiewic-zem, čeprav je na uradni spletni strani evropske boksarske zveze prvi izzivalec sedaj Ukrajinec Vyacheslav Senchenko
(28 dvobojev, 28 zmag, 20 s K. O.). Druga možnost je kakšen »vmesni« dvoboj z manj znanim boksarjem, ki bi služil za ohranitev tekmovalnega ritma in iskanje nadaljnjih možnosti. Zagotovo pa obstajajo še druge opcije, saj je Dejan še vedno visoko uvrščen na lestvicah WBA (6. mesto), IBF (8) in WBC (25). Najvišje je bil pred zadnjim dvobojem na lestvici WBO (4), kjer je situacija tudi
najbolj zanimiva, saj se bosta za izpraznjeno mesto prvaka čez dober mesec merila Miguel Cotto (Portoriko) in Michael Jennings (Velika Britanija). A ravno tukaj je po porazu z Jac-kiewiczem Dejan sedaj zdrsnil nižje ... Še naprej pa ostaja prvo ime velterske kategorije svetovnega boksa Mehičan Antonio Margarito.
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj na razpotju
Vizionarji, nostalgiki, karieristi in hazarderji
Ptujski kolesarski klub je, v Štajerskem tedniku smo o tem že poročali, izstopil iz kategorije Continental. Za prihodnjo sezono se bodo registrirali kot regionalna ekipa v precej manjšem obsegu, kar se tiče članskega moštva. Na drugi strani bodo okrepili delo z mlajšimi kategorijami in skrbeli za nadaljnji razvoj ter se ponovno poskušali zavih-teti na mesto, kjer so letos končali ali celo višje. »Če si gospodarstvo opomore, in do tega bo slej ko prej prišlo, lahko računamo na večjo podporo s strani sponzorjev in na ponoven vzpon. Dejstvo je, da se bo v tem primeru potrebno organizirati po vzoru ostalih svetovnih moštev, profesionalno moštvo ločiti od matičnega kluba, ki dela z mladimi kolesarji. To sta dve ločeni enoti, slednje mora potekati kontinuirano in neovirano, profesionalno moštvo pa je določeno s sponzorskimi pogodbami za leto, dve ali daljše obdobje,« je povedal direktor ptujskega kolesarskega kluba Rene Glavnik. O tem sicer v klubu ne razmišljajo veliko, zdaj jih čaka precej dela z mladimi.
»Haloze«
So pred razvojnim ciklusom, ki so ga poimenovali kar »Haloze«. »Z občinami in šolami smo se dogovorili, da bomo v začetku leta pričeli predstavitve in v našo sredino poskušali privabiti čim bolj talentirane mladeniče. Zelo kvalitetno delamo v Žetalah, kjer je precej zanimanja za kolesarstvo in že prinaša pozitivne rezultate. Naš obseg je sicer omejen, ne moremo si privoščiti množičnosti kot v drugih športih, vendar želimo imeti izpopolnjene vse mlade kategorije, kamor spadajo tri starostne skupine dečkov in dve mladincev. To pomeni od šest do deset kolesarjev v vsaki skupini, za več žal ni zmožnosti, saj so le-te pogojene z opremo, prevozi na dirke in na koncu koncev s finančnimi vložki,« je dejal Glavnik. Z mladimi bo delalo pet trenerjev: Miran in Marjan Kelner, Boštjan Lampret, Jernej Finšgar in David Topolovec.
Za člansko kategorijo je predvidenih sedem kolesarjev. Med njimi bodo po vsej verjetnosti štirje letos ptujski mladinci (Niko Vogrinec, Tomaž Bauman, Marko Purg in Alen Tement), Matias Kumer iz Nove Gorice ter dva kolesarja iz zdajšnjega profesionalnega moštva, Matej Marin in Andrej Omulec. Delo mehanika bo še naprej opravljal Boštjan Pihler, ki bo moštvo kot vodja ekipe spremljal na dirkah. »Pihler ima ogromno izkušenj, ki si jih je nabiral kot kolesar, zadnja leta pa v avtomobilu skupaj s Srečkom Glivarjem. Sicer bodo fantje trenirali pod vodstvom Marina, ki jih skupaj z Omul-cem lahko zelo veliko nauči. Naš cilj je vzgoja mlajše članske ekipe do 23 let na državnih tekmovanjih, čim prejšnji preboj do slovenske reprezentance ter nastopov na velikih dirkah in evropskih ter svetovnih
Kolesarska ekipa Perutnine Ptuj: kdaj spet v tako močni zasedbi?
Foto: Marjan Kelner
prvenstvih. Potencial ti fantje zagotovo imajo,« je odločen Glavnik. Ptujčani imajo odprta vrata do večine dirk na Balkanu, na Madžarskem, v Avstriji in Italiji. Več kot v preteklih letih se bodo udejstvovali na tekmovanjih v Sloveniji, ki so jih zaradi napornega urnika v zadnjih letih morali izpuščati.
_	vv I v
Zapuščajoč gnezdo ...
Negotova prihodnost je za večino ptujskih kolesarjev zdaj že preteklost. Kot so povedali, so si v dresu Perutnine Ptuj pridobili prepoznavnost in ugled v kolesarskemu svetu, zato so tudi v tem poznem obdobju, ko je že večina moštev že zaključila nabor tekmovalcev za prihajajočo sezono, še uspeli ujeti zadnji vlak.
Dolgoletni kapetan in simbol ptujske vztrajnosti Mitja Ma-horič si je novega delodajalca našel v ljubljanski Radenski KD Finančna točka. A je v začetku pogovora vseeno ostal doma. »Po 24 letih v mojem prvem in doslej edinem klubu mi ni bilo lahko. Mislim, da je nostalgija prisotna pri vseh, ki smo produkt tega okolja. Pogovarjal sem se z vsemi slovenskimi klubi, nato pa sem se odločil za tistega, ki je bil najbolj odločen. Le šest ur je minilo od prvega pogovora do dogovora. Andrej Hauptman je bil nekoč odličen kolesar, zdaj je mlad športni direktor, od katerega se lahko tudi sam še marsikaj naučim. V slovenskem okolju bomo imeli konkurenčno moštvo, čeprav je kar osem kolesarjev starih le devetnajst let. Moja vloga se ne bo kaj dosti spremenila. Že na Ptuju sem bil mentor skoraj deset let vsem tistim, ki so bili pripravljeni poslušati. Mislim, da lahko mladi lažje pridejo do znanja, kot sem sam. Ko smo začeli v Perutnini, tega ni bilo, začeli smo povsem z ničle,« je povedal dvakratni zmagovalec dirke Po Sloveniji. Čeprav v prihodnji sezoni zanj ne bo dirke po Kubi in na Kitajskem, pa verjetno niti Francije, Nemčije, Belgije in Nizozemske, bo nastopal na tekmovanjih, kjer
je že zmagoval. »Dirk bo manj, večinoma jih poznam. Tokrat bom v drugem dresu, tako da bo nekaj povsem novega. Pravijo, da ti da novo okolje dodaten zalet in te dvigne na novo raven. Potrebno se bo spet dokazati, nenazadnje imam pogodbo le za eno leto,« je še vedno motiviran 32-letni Mahorič.
Gregor Gazvoda je bil v ptujskem klubu prav tako od svojih kolesarskih začetkov, od štirinajstega leta. Specialist za »uro resnice« pa je domače navijače letos najbolj razveselil z zmago na obujeni dirki za veliko nagrado Perutnine Ptuj. V naslednji sezoni bo doma bolj poredko, saj se je pred dnevi pridružil japonskemu moštvu Meitan-GDR. »Moštvo je bilo narejeno za razvoj kolesarstva v Aziji, vendar so večino leta nastanjeni v Franciji. Mi smo večkrat dirkali proti njim. Morda se sliši malce nenavadno, da bom oblekel japonski dres, vendar sem si želel poiskati moštvo vsaj na podobnem nivoju, kot je bila Perutnina, takšnega pa v Sloveniji ni. Od vseh so bili najbolj zainteresirani zame, pa tudi najboljši program tekmovanj imajo. Le na dobrih dirkah lahko napreduješ, to je vodilo mojega športnega razvoja. Sezono bom začel na dirki v Katarju ali na Tour de Lancawi v Maleziji, ki nosi oznako HC kategorije. Doslej je bila tako kvalitetna le Kitajska. Od marca naprej pa bom več v Evropi, na katerih dirkah, še ne vem, večinoma v Franciji in okolici,« je povedal Gazvoda. Z izborom je Makolčan zadovoljen. In kakšna je primerjava s Perutnino? »Pravega občutka še nimam. Všeč mi je, da so odnosi osebni kot na Ptuju. Japonci predstavljajo jedro ekipe, v njej sta še dva Korejca in po novem ob meni tudi dva Francoza. Sporazumevamo se v angleščini.« A v začetku ni kazalo, da se bo tako dobro izteklo. Ob prvi informaciji o izgubi moštva je bil prisoten velik šok. »Z glavo sem bil že v novi sezoni, zelo motiviran. Zato sem bil precej šokiran. Nisem dolgo iskal, a sem bil sprva izgubljen. Nisem imel menedžerja, poslal sem veliko e-mailov, se pogo-
varjal po telefonu, najbolj pa mi je pomagal neki francoski novinar, ki mi je dal kontakte moštev s prostimi mesti.« Rezultati ptujskega moštva v kolesarskem svetu imajo svojo težo. »Opazil sem, da ljudje poznajo Perutnino Ptuj, ne le kolesarje, tudi spremljevalce. Sicer so bili uspehi, zmage, a vendar se ti zdi, da vse nekje ostane. Pri nas šport ni poveličevan med ljudmi, v medijih, kdor pa se spozna na kolesarstvo, ve, koliko kaj pomeni.« Gazvoda se strinja z Mahoričem. »Po trinajstih sezonah zapuščam Ptuj in priznam, da sem žalosten. Nikoli nisem oblekel drugega dresa, zato gledam drugače kot tisti, ki so prihajali in odhajali. Precej smo naredili v tem času. Od leta 1996 do danes se je toliko spremenilo, da se sploh ne da opisati.«
Najmanj težav z iskanjem novega delodajalca je imel Matej Stare. Medtem ko nekateri odhajajo, se je on vrnil domov na Gorenjsko, v Savo Kranj. 30-letnik je bil sicer več let član »udarne« ptujske zasedbe in pomemben člen slovenske reprezentance tudi na svetovnih prvenstvih.
Slovo novincev
Po enoletni »avanturi« na Ptuju so se morali posloviti še štirje kolesarji: Jure Kocjan, Kristjan Fajt, Kristijan Koren in Luka Rakuša. Ljubljanski sprinter, Kocjan, se bo za eno leto preselil v Italijo, našel je mesto v ekipi Camio-oro A style, ki se bo šele prvič registrirala v kategoriji Continental. Čeprav so ga snubili v novem moštvu Mahoriča, je bila tujina njegova prva izbira, saj se je njegov menedžer dogovarjal še z avstrijskim in nizozemskim moštvom. »V Sloveniji še nekaj let ne bo take ekipe, kot je bila Perutnina. Z dosežki smo si prislužili velik ugled, rezultati so v bistvu prerasli ekipo. Dirk, kakršne bi vozili v novi sezoni, marsikatera slovenska ekipa najbrž še nekaj let ne bo,« je dejal Kocjan.
Luka Rakuša je še en »srečnež«, ki se je sporazumel s klubom, ki komaj vstopa v svet
profesionalizma. Mesto zanj se je našlo v drugi osrednjeslo-venski ekipi, Motomat - Delo revije. 23-letni Mariborčan je šele letos presedlal z gorskega na cestno kolo. Ob številnih zvenečih imenih ni dobil veliko priložnosti, a je bil Srečko Glivar z njegovim doprinosom zadovoljen. »Mislim, da sem se ogromno naučil, imel nekaj svetlih trenutkov, kar mi vliva optimizem za nadaljevanje. Zdaj bom sicer dobil več priložnosti za kakšen dober rezultat, vendar me čaka še veliko dela,« je povedal Rakuša.
Kristijan Koren je kolesar, ki je krojil svetovni vrh v zadnjem letu med mlajšimi člani. Dobro se je znašel tudi v klubskem tekmovanju, kjer je v klubsko statistiko prispeval štiri zmage. 22-letni Primorec pa na novo moštvo še čaka. V Con-tinentalu, kot pravi, ima mesto že zagotovljeno v sosednji Italiji, vendar bo po navodilih menedžerja še počakal. Morda ujame še kaj več.
Pred Kristijanom Fajtom je najbolj negotova prihodnost. 16. mesto na svetovnem prvenstvu je popotnica, ki mu daje dobra pogajalska izhodišča, vendar mu ne gre najbolj na roko »drobiž«, ki je ostal na voljo za kolesarje brez moštev. Če bi se pogajal že ob koncu poletja, bi zagotovo našel kaj sebi primernega, zdaj pa je zanj že
malce pozno. Portorožan ima v rokavu skritega aduta: »Pred kratkim je bila objavljena trasa dirke po Italiji in moštvo, ki bo dobilo povabilo, bo brez težav našlo še kakšnega dodatnega sponzorja. To je upanje tudi zame. Meni se ne mudi, lahko čakam tudi do februarja.« Po žilah kolesarja, ki izhaja iz kraja z igralniško tradicijo, se pretaka »hazarderska« kri. »Če ne najdem pravega moštva, bom pač zaključil športno pot,« ostaja hladen Fajt.
Ptujska Loborika
Težje kot za kolesarje je za Srečka Glivarja. Vsako moštvo ima namreč več kot deset kolesarjev in le enega ali največ dve vodji. Novomeščan bo po šestih letih krmarjenja ptujske barke vodil hrvaško Loboriko. Moštvo male istrske vasice pri Puli, letos prav tako prvič registrirano v Continen-talu. »Bilo je lepo na Ptuju, od prvega do zadnjega trenutka. In uspešno, skupaj točno 140 zmag,« ostaja Glivar zvest statistiki. Pa ne odhaja povsem na tuje, med desetimi kolesarji mu bo družbo delal Radoslav Rogina. Varaždinec je na Ptuju preživel že kolesarsko mladost in deset sezon v članskem moštvu. Tenax je bil njegova kratka postojanka v Italiji, nato se je spet vrnil na Ptuj. Pri moštvu Loborike do 23 let pa bo vrtel pedala tudi njegov rojak Kristijan Durasek. »Hrvaška zdaj počne, kar je Slovenija sanjala pred leti, namreč da bi imeli vseslovensko moštvo. To bo sicer delovalo na nižjem nivoju, komaj zdaj so dobili prvo moštvo, ki se je registriralo v Con-tinentalu. Vendar je to zanje v vsakem primeru korak naprej,« je dejal Glivar.
Loborika je še en klub, h kateremu je veliko prispevala Perutnina oziroma je Hrvaška država, ki ji je veliko dala Slovenija. Večina najboljših fantov je namreč bila del »ptujske legije«, v rumeno-zelenem, rdeče-rumenem in nazadnje zeleno-belem dresu. Lahko se zgodi, da bo njihov dres oblekel celo Matija Kvasina, ki se je s potapljajoče ptujske barke (nevede) rešil že septembra, a je, kot trenutno kaže, v Italiji stopil na drugo. In tako lahko Loborika, eno redkih na svetu, postane moštvo z dvema olimpijcema. V njihovem imenu: »Hvala, Perutnina Ptuj!«
Uroš Gramc
Srečko Glivar bo odslej deloval na Hrvaškem.
Foto: Marjan Kelner
Odbojka • 1. DOL (ž)
Z Baltičem do zmage
TPV Novo mesto -AC Prstec ŽOK Ptuj 0:3 (-14, -20, -13)
AC Prstec Ptuj: Sitar, Mc Namee, Kirn, Šušlek, Draškovič, Zidarič, Vo-dopivec, Zupanič, Pinterič, Vidovič, Golob, Liponik.
Ptujske odbojkarice so v sredo zvečer v Novem mestu odigrale zaostalo tekmo osmega kroga državnega prvenstva. Domačinke tudi pred domačim občinstvom niso bile kos varovankam Dragutina Baltiča, ki so zabeležile tretjo zmago v
1. DOL ŽENSKE
REZULTAT ZAOSTALE TEKME 8. KROGA: TPV Novo Mesto - AC Prstec Ptuj 0:3
1.	CALCIT KAMNIK 10 8 2 24
2.	SLOVING VITAL	9 8 1 22
3.	ALIANSA	10 8 2 22
4.	LUKA KOPER	10 5 5 17
5.	AC PRSTEC PTUJ 10 3 7 10
6.	BENEDIKT	9 3 6 9
7.	MZG GROSUPLJE 10 2 8 7
8.	TPV NOVO MESTO 8 1 7 3
Ptujčanke z novim trenerjem
Odbojkarice AC Prstec Ptuj bo v nadaljevanju prvenstva vodil novi trener. Matjaža Hafnerja je namreč zamenjal Dragutin Baltič, priznani odbojkarski trener, ki je že vodil številne znane klube, nazadnje blejskega državnega prvaka in udeleženca lige prvakov. Novi trener je na ptujski klopi pričel z zmago v Novem Mestu.
DK
sezoni in drugo proti zadnjeu-vrščenemu moštvu prvenstva. Ptujčanke jim niso prepustile niti enega niza, še najbolj so jim bile blizu v drugem, ko so osvojile dvajset točk. Z zmago so se »avtomobilistke« ponovno zavihtele na peto mesto na lestvici, pred Benedičanke, ki so doslej odigrale tekmo manj. A jim manjka prav obračun z Dolenjkami.
UG
Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so še drugič premagale ekipo Novega mesta.			
Judo	i j	i	M. nogometj
V Celju je konec tedna potekal novoletni turnir, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci JK Gorišnica s trenerjem Francem Naskom. Mladi Gorišničani so osvojili štiri druga in eno tretje mesto.
Rezultati:
Cicibani: do 30 kg: 2. Klemen Podgoršek, 5. Rok Veselič; do 38 kg: 2. Tim Žnidarič; do 50 kg: 3. Filip Petek. Mlajši dečki: + 60 kg: 2. David Forštnarič. Starejše deklice: + 63 kg: 2. Renata Kralj.
JM
Pirčev memorial
V Mariboru in Šentilju bo 26. decembra 2008 potekal finale Pirčevega memoriala. Eden od kvalifikacijskih turnirjev bo 19. 12, na Ptuju, v prostorih Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, Dravska ulica 18. Pričel se bo ob 17.30 uri.
SR
DMN Lenart: SUPER A1-liga
Tekme 9. kroga so bile odigrane v nedeljo, 14. decembra, v Voličini. Rezultati: ŠD Trnovska vas - ŠD Za-vrh 2:4 (1:1), KMN Remos Gradb. An-žel - Orfej 7:6 (4:1), KMN Sv. Trojica Legija - ZGD Slik. Goričan 2:5 (1:2), KMN Sv. Ana ml. - KMN Torpedo 05 2:4 (0:2), ŠD Selce - KMN Mobicom 7:3 (4:1).
1.	ŠD SELCE 9 6 2 1 49:35 20
2.	SLIK. GORIČAN 9 6 1 2 54:24 19
3.	TORPEDO 05 9 6 1 2 46:37 19
4.	KMN MOBICOM 9 6 0 3 61:46 18
5.	REMOS ANŽEL 9 6 0 3 44:42 18
6.	ŠD ZAVRH 9 3 2 4 31:35 11
7.	SV. ANA ml. 9 3 1 5 41:47 10
8.	SV. TROJICA L. 9 2 2 5 33:47 8
9.	TRNOVSKA VAS 9 2 0 7 33:48 6
10.	ORFEJ 9 0 1 8 28:59 1
To je bil zadnji krog v jesenskem delu lige. Spomladanski del se bo pričel predvidoma v mesecu marcu.
Zmago Šalamun
Rokomet • Pričakovanja in odmevi
Ormožani za konec leta v Zlatorogu
Rokometaši Jeruzalema so se s suvereno zmago v 13. krogu MIK 1. A-lige proti Rudarju poslovili od svojih zvestih navijačev. V zadnjem dejanju leta 2008 Vinarje v soboto ob 18.30 čaka gostovanje v Zlatorogu proti Celjanom. Že po običaju si Pivovarji pred gostovanjem Jeruzalema v Zlatorogu privoščijo kak spodrsljaj (v Trebnjem le remi 20:20) in nato ves bes stresejo nad rokometaši iz Ormoža. Že po 13. krogih je jasno, da bodo Celjani letos ostali brez lovorike državnega prvaka. Zaostanek za Cimosom in Gorenjem je enostavno prevelik in varovanci napoleona Toneta Tislja se bodo morali sprijazniti z največ drugim ali tretjim mestom. Na drugi strani bo Jeruzalem z vsemi močmi poskušal ujeti Ligo za prvaka. Zaenkrat Ormožanom s 6. mestom kaže dobro, vendar bo za potrditev tega mesta potrebno ob domačih zmagah nad Ribnico in Slovanom osvojiti še kakšno točko na gostovanju. Ob gostovanju v Celju bi ne glede na težave še aktualnih državnih prvakov iz Celja bilo iluzorno pričakovati presenečenje. Rokometaši Jeruzalema se zato v Zlatorogu želijo le prikazati v svetli luči in se dostojno posloviti od leta 2008, ki ga v taboru Jeruzalema ocenjujejo z visoko oceno. V hramu slovenskega rokometa bo naš predstavnik nastopil brez trenerja Saše Prapotnika, vratarja Boštjana Belca in krožnega napadalca Mateja Hebarja. Prapotnik si je na tekmi proti Merkurju prislužil rdeči karton in je prisiljen počivati eno tekmo, v Celju ga bo na klopi zamenjal Mladen Grabovac, sicer trener ormoških mlajših dečkov. Zaradi poškodb sta za tekmo s Celjem izgubljena Belec in Hebar.
UK
1. B SRL -
Moškanjci-Gorišnica: Lahko bi bilo bolje
Prvi del tekmovanja so zaključili rokometaši Moškanj-cev-Gorišnice, ki že dolga leta tekmujejo v 1. B slovenski moški rokometni ligi. Letošnjo sezono so začeli v močno spremenjeni igralski zasedbi, saj sta klub zapustila Dejan Ivančič in Tomaž Valenko, ki sta bila ena izmed nosilcev igre. Na drugi strani so prišli nekateri manj znani rokometaši (Dimec, Štuhec), ostali pa so mladi ro-kometaši, vzgojeni v klubu. Trenerske posle je prevzel Darko Žnidarič, ki pa se je moral kar na začetku spopasti s številnimi težavami, ki so jih že takoj na začetku prvenstva povzročile poškodbe Vinceka in Šturma ter kasneje Prejaca, Valenka in Zorlija. Deseto mesto in šest osvojenih točk v tem delu je še kar zadovoljivih in so dobra osnova za drugi del prvenstva, kjer se vsekakor da osvojiti več.
"Na koncu moramo biti zadovoljni z doseženim. Imeli smo težave in po začetni seriji
Darko Žnidarič, trener Mo-škanjcev-Gorišnice
Košarka • Liga PARKL
porazov smo se težko pobrali, a je s točkami prišlo tudi boljše razpoloženje. Na srečo nismo veliko zaostali za ekipami pred nami. Borbo za obstanek bomo bili skupaj z Mitolom in Istrabenzom in upam, da bomo uspešni, in to kljub temu, da imamo v drugem delu nekoliko, vsaj za nas, slabši razpored. Mnenja sem, da bi se dalo v drugem delu osvojiti osem točk, kar bi bilo dovolj za obstanek v ligi,« je dejal trener Darko Žnidarič.
Vsekakor pa bo veliko bolje, ko bodo poškodovani sanirali poškodbe. Takrat se lahko nadejamo uspešnega zaključka za rokometaše Moškanjcev-Goriš-nice, za katerimi stojijo številni pristaši tega športa. Velike spremembe v igralski križanki pa seveda terjajo več časa za uigravanje.
2. SRL - vzhod: Drava v končnici 2. SRL
Minulo soboto se je končal prvi del prvenstva v treh skupinah 2. SRL, kjer so se moštva borila za prvo in drugo mesto, ki vodi v končnico tekmovanja za naslov prvaka. Tja so se po pričakovanjih iz vzhodne skupine uvrstili rokometaši Zla-toroga Celja, ki so tekmovanje končali brez poraza na prvem mestu. Drugi potnik je ptujska Drava, ki je bila druga, izgubila pa je obe srečanji s Celjani. Iz južne skupine sta se v končnico uvrstili ekipi Dol TKI Hrastnik in Sevnica. V tej skupini je brez napredovanja ostala Do-bova, ki je nekoč že nastopala v 1. A slovenski moški rokometni ligi. Iz centralne skupine sta se v končnico uvrstili ekipi Kranja in Cerkelj.
Vse ekipe se bodo borile za prva tri mesta, kjer prvi dve
Tesna zmaga Ptuja proti Kidričanom
Po četrtem krogu lige Parkl se je začela počasi oblikovati skupina ekip, ki se bodo borile za zaključni turnir. Neporaženi ekipi Pragerskega sta se s tremi zmagami priključila še KK Starše in TED ŠD Cirkovce.
Pomembna tekma dveh ekip, ki želita na zaključni turnir, se je odvijala v Staršah, kjer so pod-prvaki gostili KK Rače. Tekmo so bolje začeli gostje, a v nadaljevanju so domačini pokazali svoje izkušnje in hitro izenačili. Napeta končnica se je končala v prid domačih igralcev KK
Starše, ki so s to zmago dokazali, da jih je potrebno še vedno uvrščati med ene glavnih favoritov za naslov. Več težav bodo v nadaljevanju sezone imeli v Račah, saj so trenutno le pri eni sami zmagi in si v prihodnjih tekmah spodrsljajev več ne smejo privoščiti, če želijo ostati med kandidati za mesta, ki vodijo na zaključni turnir.
Že znana zgodba se je odvijala na tekmi med Kidričevim in KK Ptuj. Ptujčani so drugič zapored zmagali, tudi tokrat pa v Cirkovcah ni šlo brez napete
Ekipa KK Pragersko je še edina neporažena ekipa 1. lige
končnice, v kateri je krajšo potegnila ekipa Kidričevega. Zadnji napad za zmago Ptuja je dve sekundi pred koncem tekme uspešno zaključil Miha Rus.
Tradicijo domačih porazov nadaljuje Slam Avtoefekt, ki je v tretji domači tekmi zabeležil še tretji poraz. Tokrat je bila od njih boljša ekipa TED ŠD Cir-kovce. V uteho Slamu je le podatek, da so se do sedaj doma pomerili s tremi najmočnejšimi ekipami, zato lahko boljše rezultate pričakujejo v nadaljevanju sezone.
V 2. ligi je Majšperk slavil pomembno zmago na Prager-skem pri domači ekipi Veteranov. Pravo demonstracijo napadalne košarke smo videli v Dornavi. Ekipa domačinov se je pomerila z mlado ekipo iz Starš. Končni rezultat, 105: 111, je eden višjih, kar smo jih v zadnjih letih doživeli v ligi PARKL. V zadnji tekmi kroga je vodilna ekipa 2. lige ŠD Nova vas gostila ekipo ŠD Podlože. Pričakovano so se zmage veselili Mariborčani, ki še tako naprej ostajajo na prvem mestu lestvice 2. lige.
BL
Foto: Črtomir Goznik
Borut Oder (MRK Drava)
mesti vodita direktno v 1. B SRL, tretjeuvrščeni pa naj bi igral kvalifikacije s predzadnjim moštvom 1. B-lige. Letos se je spet ponovila lanska zgodba, ko je iz prve lige izstopila Nova Gorica, letos pa je podobna usoda doletela Hrpelje. Borba za prva tri mesta bo zelo zanimiva, za favorite pa poznavalci postavljajo Celjane, medtem ko naj bi se vse druge ekipe enakovredno borile za preostali dve mesti. Pri Dravi imajo veliko željo po napredovanju in vsekakor spadajo v krog potencialnih kandidatov za preskok v višjo ligo. Ptujčani so bili tudi v lanski sezoni udeleženci končnice, vendar jim takrat na žalost ni uspelo. Letos so bolj izkušeni in močnejši, vendar tudi njihovi nasprotniki ne bodo čakali križem rok. V letošnjo končnico, ki se bo pričela v začetku februarja, bodo vsi klubi startali z ničle in ne bo prenosa medsebojnih točk po skupinah.
Danilo Klajnšek
1. liga
Rezultati 4. kroga: ŠD Kidričevo
-	KK KPŠ Ptuj 81:83 (21:25, 21:19, 19:22, 20:17), KK Pragersko - Good Guys 69:60 (20:16, 20:18, 9:15, 20:11), KK Starše - KK Rače 74:72, (13:23, 22:20, 22:11, 17:18), ŠD Slam Avtoefekt - TED ŠD Cirkovce 60:76 (13:19, 17:26, 13:17, 17:14).
1.	KK PRAGERSKO	4	4 0 8
2.	TED ŠD CIRKOVCE	4	3 17
3.	KK STARŠE	4	3 17
4.	KK KPŠ PTUJ	4	2 2 6
5.	GOOD GUYS	4	2 2 6
6.	KK RAČE	4	13 5
7.	ŠD SLAM AVTOEFEKT	4	13 5
8.	ŠD KIDRIČEVO	4	0 4 4
2. liga
Rezultati 4. kroga: Pragersko veterani - ŠD Majšperk 77:80 (14:24, 23:15, 18:19, 22:22), KMO Dornava
-	KK Starše mladi 105:111 (30:29, 19:28, 29:25, 27:29), ŠD Nova vas MB - ŠD Podlože 77:69 (22:13, 19:19, 15:10, 21:27), prosta je bila ekipa ŠD Ptujska Gora.
1.	ŠD NOVA VAS MB	4	4	0	8
2.	ŠD MAJŠPERK	4	3	1	7
3.	KMO DORNAVA	4	13	5
4.	PRAGERSKO VETERANI 3	1	2	4
5.	KK STARŠE MLADI	3	2	14
6.	ŠD PTUJSKA GORA	3	1	2	4
7.	ŠD PODLOŽE	3	0	3	3
Najboljši strelci: 1. Blažič Mitja (ŠD Nova vas) 95, 2. Živkovič Zoran (KMO Dornava) 91, 3. Jazbec Leon (ŠD Majšperk) 84 točk.
Foto: DK
Teniške novičke
Priznanji TZS tudi za Blaža in Nino
Podelitev priznanj TZS 2008
December je čas, ko tudi športniki naredijo »bilanco stanja in uspeha«. Teniška zveza Slovenije je na zaključni prireditvi v Ljubljani najuspešnejšim podelila priznanja in nagrade.
Priznanje za dolgoletno delo v sodniški organizaciji je prejel Alojz Benetek, priznanje za najboljšega trenerja 2008 Rok Ferjan, priznanje za najbolj obetavno igralko je prejela Nastja Kolar, najboljša mlada igralca sta bila Borut Puc in Polona Hercog, priznanje za najbolj odmeven rezultat je prejel Luka Gregorc, najboljša igralca Slovenije pa sta postala Grega Žemlja in Katarina Srebotnik. Že šestič zapored je najboljši klub postal ŽTK Maribor, ki se nevarno približuje Braniku, ki ima devet tovrstnih priznanj. ŽTK Maribor je prejel tudi priznanje za odlično organizacijo 50.000-dolarskega ITF-turnirja za ženske Infond Open. Ekipa leta 2008 je postala mladinska reprezentanca do 18 let, ki je letos v postavi Blaž Rola, Tomislav Ternar, Tom Hočevar Dešman, Domen Korelc (kapetan Borut Urh) postala evropski ekipni prvak. Priznanja za prvo mesto na jakostni lestvici TZS so prejeli: Maks Tekavec in Nina Potočnik, Rihard Rožac in
Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) je prejela priznanje za osvojeno 1. mesto na lestvici TZS U-12.
Tjaša Šrimpf, Luka Gorjup in Sončka Jazbinšek, Borut Puc in Polona Hercog ter Blaž Kavčič in Katarina Srebotnik.
Grega Žemlja in Andreja Klepač sta na prireditvi prejela ključe avtomobilov BMW, ki sta jih dobila v enoletno uporabo.
Blaž Rola: za konec leta še Orange Bowl
Pred dobrima dvema tednoma se je najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola odpravil v
ZDA, kjer je pred prehodom v člansko konkurenco nastopil na zadnjih dveh mladinskih turnirjih.
»Pred odhodom na Florido sem dober mesec treniral izključno v dvoranah, zato je bil prehod na zunanja igrišča precej težak. Na prvem turnirju, ki je bil v znani teniški akademiji Nicka Bollettierija, približno 300 milj iz Miamija, nisem imel pravega občutka in sem izpadel že v prvem krogu,« je po prihodu v domovino povedal Blaž. Druga postojanka je bila Miami, kjer se je udeležil turnirja Orange Bowl (neuradno svetovno prvenstvo za mladince) v Key Biscaynu, kjer sicer
igrajo tudi člani enega od turnirjev serije Masters. »Tu je bila zgodba že drugačna, saj sem že dobil boljši občutek, s tem pa tudi večjo samozavest. V prvem krogu sem imel še srečo z žrebom, saj sem za tekmeca dobil kvalifikanta iz Danske, Ulrika Thomsena, ki sem ga premagal v dveh nizih, 6:3, 6:3. Ko sem že mislil, da sem ujel pravi ritem, sem zvečer začutil, da se me loteva bolezen; imel sem tudi nekoliko povišano temperaturo. Z vitaminskimi napitki sem se vendarle obvaroval pred razširitvijo bolezni in drugi dan nastopil v drugem krogu - tekmec je bil Američan Evan King. Prvi niz sem dobil 6:3, nato pa drugega izgubil 4:6. V tretjem nisem več imel prave moči, zato je bil poraz 4:6 neizbežen,« je tekmovanje med posamezniki opisal Blaž, ki se je pomeril tudi v dvojicah, njegov partner je bil Francoz Guilaume Rufin. »Dvoboj prvega kroga sva imela ob 20. uri zvečer pod reflektorji, ob tem pa je še močno pihalo. Brazilec in Avstralec na drugi strani mreže sta zmagala 7:6 (7), 2:6 in 11:9 v tretjem skrajšanem nizu. Kljub temu to 14-dnevno izkušnjo na Floridi ocenjujem kot koristno, čeprav občutek ni isti kot na grand slam turnirjih, kjer nastopajo tudi najboljši člani,« je mini ameriško turnejo opisal Blaž.
JM
Kickboks • Croatia Open 2008
Luka, Filip in Adriana zmagali na Hrvaškem
Ekipa ptujskih in ormoških kikboksarjev se je v soboto, 12. 12., udeležila 12. tradicionalnega mednarodnega turnirja Croatia open na Hrvaškem, ki je tokrat potekal v Pakracu. Na tekmovanju je sodelovalo okrog 580 tekmovalcev iz 10 držav.
Največji uspeh med Ormoža-ni je dosegla Nuša Štefančič, med mladinkami v kategoriji do 46 kg je osvojila 2. mesto.
Največji uspeh med Ptujčani so dosegli Luka Vindiš, Adriana Korez in Filip Janže-kovič, ki so osvojili 1. mesta v svojih kategorijah. Sabina Kolednik, Matic Bedenik in Tilen Abraham so osvojili 2. mesto, Anej Štrafela pa je
osvojil 3. mesto.
Rezultati:
Adriana Korez je v kategoriji do 55 kg v finalu premagala tekmovalko iz Hrvaške in osvojila 1. mesto ter velik pokal.
Filip Janžekovič je v pol-finalu premagal tekmovalca iz Turčije, v finalu pa je premagal Massima Minitija iz Italije in je prav tako osvojil pokal za osvojeno 1. mesto.
Luka Vindiš je v kategoriji do 63 kg v četrtfinalu premagal Sinišo Mestroviča iz Hrvaške, v polfinalu Adriana Korčiča iz Bosne. V finalu pa je Luka za 1 točko premagal Tilna Abrahama iz Ptuja. Tilen je v četr-tfinalu premagal Nikola Vrabi-ča iz Hrvaške, v polfinalu pa
je bil boljši od Marka Štefanca iz Karlovca. V tej kategoriji sta torej prevladovala Ptujčana, ki sta v medsebojnem dvoboju v finalu odločila zmagovalca.
V	kategoriji do 69 kg je Matic Bedenik premagal Bruna Serdanoviča iz Hrvaške, v polfi-nalu pa je premagal tekmovalca iz Italije. V finalu je bil od Matica boljši tekmovalec iz Madžarske, tako da je Matic osvojil še vedno odlično 2. mesto.
V	kategoriji članic do 50 kg je Sabina Kolednik po zmagi nad Valentino Barbieri iz Italije ter porazu v finalu proti Juliji Durato iz Italije osvojila 2. mesto.
Anej Štrafela je po zmagi v četrtfinalu izgubil v polfinalu
Ekipa Ptuja na Hrvaškem
Foto: Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Nuša Štefančič, KBV Ormož
proti Laslu Gombosu iz Madžarske ter osvojil 3. mesto.
Ptujsko ekipo je na tekmovanju vodil Vladimir Sitar, ekipo Ormoža pa Danilo Ko-rotaj.
Tekmovalci Kluba borilnih veščin Ormož so v semi kontaktu dosegli naslednje rezultate: 2. Nuša Štefančič, starejše ka-detinje - 50 kg
8.-11. Dejan Kociper, mlajši kadeti -32 kg
8.-11. Rok Tomažič, mlajši kadeti -32 kg
8.-11. Žan Tomažič, mlajši kadeti -32 kg
8.-11. Lucija Kovačič, starejše kadetinje -50 kg
Na tekmovanju so sodili tudi sodniki iz Ptuja Marjan, Matej in Nadja Šibila.
Franc Slodnjak
Športni napovednik
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 14. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož (sobota ob 18.30), Rudar - Prevent, Cimos Koper - Ribnica Riko hiše, Slovan - Trimo Trebnje, Merkur - Gorenje.
Odbojka
1. DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA
PARI 10. KROGA: Sloving Vital - AC Prstec Ptuj, Luka Koper - Calcit Kamnik, MZG Grosuplje - Aliansa.
3. DRŽAVNA ŽENSKA ODBOJKARSKA LIGA - VZHOD
11. KROG: Kurent SK Company - Galeja (sobota ob 17.00 v gimnazijski telovadnici)
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENISKA LIGA
PARI 9. KROGA: Petrol Olimpija - Ptuj, Kema Puconcl - Flnea Maribor, Melamln Kočevje - Radlje, Edigs Mengeš - Tempo Velenje, Krka
-	Sobota.
3. SLOVENSKA MOŠKA NAMIZNOTENIŠKA LIGA
5. KROG: Cirkovce - Kajuh Slovan, Ptuj II. - Melamin II. (obe tekmi ob 10.00), Cirkovce - Melamin II., Ptuj II. - Kajuh Slovan (obe tekmi ob 16.00).
Mali nogomet
LIGE MNZ PTUJ
NEDELJA ob 9.40: Hobit Pub Apače - ŠD Rim; 10.20: KMN Poetovio
-	Bar Saš; 11.00: Oki Team - Bar Korže; 11.40: Jure MTS Hajdina - Bukovci Bar Gloria; 12.20: Mitmau Remos - Mark 69; 13.00: Vitomarci
-	Majolka; 13.40: Mogg - O Sole Mio; 14.20: Draženci - ŠD Vitomarci Virtuozi; 15.00: Club 13 - Eleaplanet&Co MSM International; 15.40 ŠD Polenšak - Inox ograje Majcen; 16.20 Apolon 11 - Klub ptujskih študentov; 17.00 ŠD As - ŠD Ptujska Gora.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Slavnostna akademija ob 30 letnici MNZ Ptuj
MNZ Ptuj letos praznuje 30-letnico delovanja, prireditve ob tem jubileju pa so se vrstile čez vse leto. Za zaključek so pripravili slavnostno akademijo, ki bo v soboto, 20. 12. 2008, ob 17. uri v slavnostni dvorani Ptujskega gradu.
V sklopu slavnostne akademije bodo predstavili jubilejno publikacijo in razstavo na temo 30 let Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Vabljeni!
Mali nogomet
Ptujski legionarji proti izbrani vrsti
V športni dvorani Center se to soboto, 20. 12., ob 19. uri obeta pravi malonogometni spektakel. Na Ptuj prihaja slovenska futsal reprezentanca, ki se bo v prijateljskem srečanju pomerila z domačini FC Ptuj ABA SAŠ.
Čast, ki je doletela mesto Ptuj, bodo Ptujčani sprejeli z odprtimi rokami, saj MNZ Ptuj praznuje častitljivih 30 let. FC Ptuj ABA Saš, ki zaseda 1. mesto v drugi slovenski ligi, bo izkoristila to božično darilo in se spoprijela z najboljšimi malonogometaši v Sloveniji.
Boštjan Kupčič, trener FC Ptuj ABA SAŠ: »Čast, ki nas je doletela, je izjemna. Ne bomo izpustili te priložnosti in lahko rečem, da nam je vsem v ponos, da igramo proti naši izbrani vrsti, proti kateri bomo dali vse od sebe, da bi dostojno branili grb Ptuja. Igrali bomo tako kot znamo, večjih pričakovanj do mojih igralcev nimam, le to, da dajo vse od sebe!«
Zoran Hovnik, predsednik FC Ptuj ABA SAŠ: »Veselje je neizmerno, sploh za tako mladi, novoustanovljeni klub, kot smo mi. Praktično smo se v začetku letošnjega leta zbrali in ustanovili moštvo, ki zaseda prvo mesto druge slovenske lige in tukaj je sedaj nagrada za ves naš trud ter veliko odrekanj, še posebej za naše igralce, ki se bodo ob bučni podpori domačih navijačev predstavili slovenski smetani malega nogometa, ki prihaja na Ptuj.«
Peter Golob
Rokomet
Dvakrat Slovenija - Kuvajt pri Veliki Nedelji
Slovenska mlada moška izbrana vrsta, ki jo vodi Miro Požun, se bo v okviru reprezentančnih priprav prihodnji teden mudila v Ormožu in pri Veliki Nedelji. Zbor reprezentance bo v petek, 26. decembra, v Ormožu. Ob treningih, ki bodo zaradi zasedenosti športne dvorane na Hardeku potekali pri Veliki Nedelji, bosta sledili dve pripravljalni tekmi proti reprezentanci Kuvajta, ki se v Sloveniji pripravlja na SP meseca januarja 2009 na Hrvaškem. Tekmi bosta v soboto, 27. 12., in v nedeljo, 28. 12., pri Veliki Nedelji, obe srečanji se bosta začeli ob 18. uri. Vstopnine ne bo!
Požun je na seznam uvrstil naslednje rokometaše: Dino Bajram (Merkur), Marko Bezjak (Gorenje), Klemen Cehte (Trimo), Marko Dujmo-vič (Prevent), Vasja Furlan (Celje), Rok Golčar (Gorenje), Jan Gregorc (Celje), David Miklavčič (Trimo), Gregor Klepej (Rudar), Nejc Poklar (Cimos), Rok Šimič (Prevent), Matevž Skok (Gorenje), Matija Štimec (Ribnica), Jure Sušin (Trimo), Blaž Vončina (Cimos), Jure Vran (Slovan), Rok Žuran (Jeruzalem), Miha Žvižej (Slovan).
Med povabljenimi je tudi član Jeruzalema Rok Žuran in bivša Ormo-žana Rok Golčar ter Marko Bezjak, ki zdaj uspešno nosita dres Gorenja. Nastop Bezjaka proti Kuvajtu je zaradi poškodbe gležnja pod velikim vprašajem.
Genov turnir v mini rokometu Krško 2008
Letniki 2000: se bodo v nedeljo prvič predstavili v svoji konkurenci letnikov 2000 in prav zanimivo bo videti, kaj vse so se fantje že naučili. Pri tej starosti, ko se otroci prvič srečujejo z rokometno igro, tekmovalni uspeh ni v ospredju. Pomembnejši je odnos do soigralcev, nasprotnikov in ostalih sodelujočih v igri. Brez treme zagotovo ne bo šlo in pričakujemo lahko zanimive tekme.
Letniki 1998: Ormožani bodo nastopili z dvema ekipama - letniki 1998 in letniki 1999. Letniki 1998 so veliki favoriti turnirja in zanimivo bo videti, ali so jih nasprotniki sposobni presenetiti. Lani je v Krškem slavila zasedba letnikov 1997. Letniki 1999 bodo tokrat za razliko od Poreča nastopili v najmočnejši zasedbi. Kljub temu da so leto mlajši, je realno pričakovati njihovo uvrstitev v polfinale.
UK
Šahovski kotiček
Hitropotezni šahovski turnir v Spuhlji je za leto 2008 končan
Tudi letos je med člani Šahovske sekcije Spuhlja vsako drugo nedeljo v mesecu potekal hitropotezni šahovski turnir, ki smo ga člani zaključili v decembru. Letnega turnirja se je udeležilo 16 šahistov, članov Šahovske sekcije Spuhlja.
Vrstni red: 1. Branko Rot (93 točk), 2. Branko Kocbek (90,5 točk), 3. Martin Majcenovič (89 točk), 4. Leon Cestnik (85 točk), 5. Franc Pičerko (82,5 točk), 6. Mirko Kuhar (79 točk), 7. Franc Vidovič (74,5 točk), 8. Karel Robnik (74 točk). Točke so bile izračunane po novem sistemu Šahovske sekcije Spuhlja. Za prve tri so pripravili pokale.
Hvala vsem, ki ste se udeleževali turnirjev.
Leon Cestnik, tehnični vodja
Božično-novoletni turnir v Spuhlji
Šahisti iz Spuhlje vabijo vse ljubitelje šahovske igre, da se udeležijo tradicionalnega šahovskega turnirja, ki bo v petek, 26. decembra 2008, ob 9. uri v okrepčevalnici Pri Majdi v Spuhlji. Igralo se bo po švicarskem sistemu - čas igre 2-krat 10 minut. Vabljeni so vsi šahisti, ne glede na kategorijo. Tisti, ki imajo šahovske ure, naj prinesejo tudi te, zraven pa še obilo dobre volje. Za najboljše so pripravljeni pokali.
Vabijo šahisti iz Spuhlje
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Mladi Ormožani osvojili turnir Poreč 2008
Od petka, 12., do nedelje, 14. decembra, je 23 mladih rokometašev Jeruzalema iz Ormoža sodelovalo na 10. mednarodnem božično-novo-letnem turnirju v Poreču. Na turnirju je nastopilo 41 ekip iz Hrvaške, Srbije in Slovenije. Mladi Ormožani so nastopali v konkurenci mlajših dečkov A (letniki 1996) in v konkurenci mini rokometa (letniki 1998).
Mlajši dečki so v okrnjeni zasedbi zasedli 15. mesto. V šestih tekmah so dvakrat zmagali (Buzet 17:12, Zagreb II 12:10) in doživeli štiri poraze. Razlog v nekoliko slabši uvrstitvi leži v težki skupini, kjer je naš predstavnik izgubil proti kasnejšima finalistoma - RK Zagreb in RK Karlovac.
Mini rokometaši Jeruzalema, letnik 1998, veljajo za eno najboljših ekip v Sloveniji. To so dokazali tudi v Poreču, ko so nanizali sedem zmag in osvojili izredno močan turnir. Na Hrvaškem imajo klubi organizirano prvenstvo v mini rokometu in tekmujejo skozi celo leto, kar se je videlo tudi na kvaliteti hrvaških ekip. Vseeno je Ormo-žanom uspel podvig in tako je Slovenija dobila nasploh prvega zmagovalca v desetletni zgodovini turnirja v Poreču.
Ljubitelji mini rokometa so lahko v polfinalu in finalu videli izjemne tekme, kjer pa je
St. dečki B: Klima Petek Maribor -Drava 19:28 (10:11)
Nejc osvojil bron
V soboto, 13. decembra, je bil v Trbovljah 36. mednarodni turnir v karateju, ki je obenem najstarejši karate turnir v Evropi. Gre za največje in najbolje organizirano karate tekmovanje v Sloveniji. Udeležilo se ga je 563 tekmovalcev in tekmovalk, od tega 307 domačih in 256 tujih karateistov in karateistk. Sodelovalo je 70 klubov iz 12 držav. Tekmovanja so se udeležili tudi člani društva Akademije bojevniških veščin Ptuj. V spremstvu trenerja Silvestra Vo-grinca (6. DAN) in predsednice Polone Zorman (2. DAN) so nastopili Nejc Ciglar, Jure Levstik in Matic Čeh. V dopoldanskem delu so se na 6. tatamijih (boriščih) pomerile mlajše selekcije od 7 do 13 let, v popol-
bila, roko na srce, tudi sreča naklonjena Ormožanom. Slednji so v polfinalu z 8:7 premagali reško Kozalo, zmagoviti zadetek pa je iz prostega meta že po izteku igralnega časa dosegel Tilen Kosi.
V finalu so mladi Vinarji že vodili z 11:7, a so se borbeni igralci Zameta iz Reke vrnili v igro in izenačili rezultat. Zmagoviti gol za zmago Jeruzalema s 15:14 je dosegel Gašper Horvat. Junaki iz Ormoža so naslednji: Rene Plavec, Jurček
Ptujčani se tokrat v prvem polčasu nikakor niso mogli odlepiti od tekmeca. Rezultat se je cel čas gibal za gol razlike v korist dravašev ali je bil izenačen. Razlog je bil predvsem
danskem delu pa od 14 let navzgor. V posebni starostni skupini so se spopadli tudi veterani (nad 35 let).
Od Ptujčanov je najboljši rezultat dosegel Nejc Ciglar, ki je nastopil v disciplini kata posamezno v skupini 16- in 17-letnikov in osvojil bronasto medaljo. Nejcu je pot do finala preprečil izvrstni Anthony Byron (Luxemburg), ki je kasneje zmagal v boju za zlato medaljo proti domačinu Žigi Rozmanu.
Jure Levstik je nastopil v borbah +76 kg med 16-/17-letniki, kjer se je pomerilo 8 tekmovalcev. Žal je izgubil v 1. krogu zoper Mladena Gordiča (Srbija), ki je kasneje osvojil bron.
Matic Čeh se je pomeril v borbah med 14-/15-letniki v kategoriji do 57 kg, v kateri je nastopilo 16 tekmovalcev. Matica je v 1. krogu izločil Si-
Korpič Lesjak, David Lukner, Timon Grabovac, Gašper Horvat, Tilen Kosi, Nino Ulaga in Dominik Ozmec.
Letniki 1999 so nastopali v konkurenci letnikov 1998 in turnir končali na 17. mestu, čeprav so bili celo blizu uvrstitve v četrtfinale. Čeprav leto dni mlajši, so Ormožani nanizali tri zmage proti Veliki Gorici (9:4), reškemu Kvarnerju (9:5) in tretji ekipi Poreča (8:4). Za letnike 1999 so na turnirju nastopali: Rene Rizman, Gašper
v slabši realizaciji zrelih priložnosti za dosego gola. V drugem polčasu je bila igra podobna, za razliko od prvega pa so Ptujčani iz priložnosti dosegali zadetke. Končno razliko so si mladi Ptujčani priigrali predvsem na račun boljše telesne pripravlje-
Hebar, Mihec Korpič Lesjak, Luka Voljč, Lan Voršič, Matej Niedorfer, Renato Kozel in Martin Hebar. Ekipe so na turnirju kot trenerji vodili Mladen Grabovac, Niko Klemenčič, Uroš Krstič.
V nedeljo mini rokometaši Jeruzalema, letniki 1998, 1999 in 2000, odhajajo v Krško, kjer bodo branili lanskoletno zmago na Genovem turnirju.
Uroš Krstič
nosti.
DRAVA: Valentin Zupanič (17 obramb), Luka Reisman 4, Aljaž Mori 1, Marko Žuran 2, Martin Vrbančič 3, Teo Prapotnik 1, Nejc Korošec 7, Davorin Levanič 6, Filip Jerenec 2, Rok Šalamun 2. Trenerja: Milan Baklan in Ladislav Sabo.
St. dečki A: Moškanjci Goriš-nica - Drava 17:38 (9:20)
GORIŠNICA - MOŠKANJCI: Re-
berc, Geč 1, Bedrač 1, Leben 2, Sok, Kelenc 7, Bezjak 3, Zupanič, D. Hrupič 1, S. Hrupič 2, Škrjanec, Ranfl.
DRAVA: Jernej Čuš, Renato Ken-da 4, Timotej Tomič 6, Nace Zavrat-nik 8, Miha Žuran 5, Jan Maroh 3, Aljoša Jakomini 5, Matic Čeh 5, Vid Stermšek 2, Mateo Poljanec, Mihael Fajfarič. Trener: Mitja Žuran.
Ekipa starejših dečkov je gostovala pri sosedih iz Gorišnice in jih prepričljivo premagala. Priložnost igranja so dobili prav vsi rokometa-ši, ki so bili za tekmo prijavljeni.
Danilo Klajnšek
Rokometaši Drave - starejši dečki B
Karate • Turnir v Trbovljah
mon Klemenčič (Radenci), ki je bil na Slovenija, druga je bila Srbija, tretja koncu tretji.	pa Slovaška.
Največ zlatih medalj je osvojila	Vlado Novak
Člani ABV Ptuj (z leve): trener S. Vogrinec, R. Vogrinec, M. Čeh, N. Ciglar, J. Levstik, predsednica P. Zorman
Rokomet • RŠ Drava
Veteran kraljice športa: Franc Ivančič, trener v AK Cestno podjetje Ptuj
V športu je zelo pomembna inteligenca, saj stvari ne delamo samo s telesom, temveč predvsem z glavo
"Šele ko svoje poslanstvo opravljaš s srcem in v tem ne vidiš službene dolžnosti, lahko položiš prave temelje, na katerih atleti s športnim potencialom zgradijo svoj uspeh. Uspeh je njihov, a oni so tvoji."
Odmevni rezultati in kolajne pogosto razkrivajo blišč in sloves športnih junakov, ki so jih osvojili, a vsi se zavedamo da za uspešnim športnikom vedno stoji trener, ki je temelj uspeha. Tokrat smo dali besedo Francu Ivančiču, veteranu ptujske atletike, trenerju, predvsem pa človeku s posluhom do sočloveka ...
Nesmiselno bi bilo pisati o njegovih dosežkih in rezultatih njegovega dela, saj bi bil okvir, v katerega bi bili ujeti, premajhen za njihov obseg. Tokrat bomo pokukali v njegove spomine, izkušnje in z njim delili nova spoznanja kot popotnico za prihodnost . Ni pomembno, ali ste športni zanesenjak, ni pomembno, ali polnite atletske stadione ... Življenje je samo po sebi borba in obstajajo ljudje, ki vam lahko s svojimi izkušnjami in znanjem pokažejo, kako ste lahko zmagovalec, pa naj gre za športna tekmovanja ali pa zgolj za tekmovanje z življenjem samim.
Človeka vedno določa njegov značaj in okolje, v katerem živi. Najpomembnejša so prav leta, ko se oblikujemo in previdno tipamo življenje. Sami ste odraščali v majhni vasici Unec, sredi prvobitne narave. Ta kraj je nekoliko mi-steriozen, saj ga obdaja pre-sihajoče Cerkniško jezero, prostrani gozdovi in divji travniki. Kasneje ste živeli v Mariboru in leta 1973 ste se preselili na Ptuj. Na kakšen način so vas okolje in ljudje, s katerimi ste živeli, izoblikovali?
Unec je v meni prebudil ljubezen do narave in živali. Spomini na otroštvo so prepleteni z ribolovom in tradicionalnim lovom na polhe. Velikokrat razmišljam o svojem starem očetu in najinem pohajkovanju po gozdovih. Narava me je zaznamovala in prav zaradi tega sem se odločil za študij na Kmetijski fakulteti, ki me je pripeljala v Maribor. Sprva sem zelo pogrešal rodni kraj, a kasneje sem spoznal veliko prijateljev in se navadil na nov način življenja. Zaposlitev me je leta 1973 pripeljala na Ptuj. Ptuj je drugačen od Unca, a je zanimiv na samosvoj način. Ptuj je mesto, ki ima vse za udobno življenje: imamo infrastrukturo, šport, toplice. Ptuj je moj dom.
Je šlo pri atletiki za ljubezen na prvi pogled ali pa ste jo počasi vzljubili in vzeli kot svoj življenjski slog. Katera je tista prelomna točka v življenju, ko ste začutili, da je to šport, ki vas bo zaznamoval?
Mislim, da ta prelomna točka sega v čas, ko sem obiskoval Nižjo gimnazijo v Postojni. Udeležil sem se gimnazijskega krosa. Po krosu sem zelo zbolel. Nek atletski trener je mojim staršem svetoval, da je prav šport zdravilo za mojo bo-
lezen. Njegovo svarilo sem vzel precej resno in vsak dan sem vztrajno tekel. Tudi ko sem moral doma trdo delati, sem po delu tekel. V teku sem našel svojo sprostitev in še danes me šport zelo sprošča. Je moja terapija za tegobe.
Po poklicu ste kmetijski inženir. Ste morda v tistem času razmišljali o tem, da bi izbrali študij na Fakulteti za šport? Kaj je bilo tisto, kar je pretehtalo pri izbiri glede smeri študija, ki vas je tako zaposloval, da ste atletiko za nekaj časa celo povsem opustili?
Odkrito povedano nisem nikoli razmišljal o športu kot o svojem poklicu. Ljubezen do narave in živali je bila vedno na prvem mestu, zato menim, da sem se glede poklica pravilno odločil. Šport je moj hobi, kot protiutež delu. V športu najdem svojo sprostitev.
Tudi sami ste bili zelo uspešen atlet. Atletiko ste začeli trenirati pri Železni-čarskem športnem društvu v Mariboru in dosegali vidne rezultate. Za vami je zelo dolga športna kariera, kar pomeni, da ste šli skozi različna obdobja družbenih sprememb, skozi vzpone in padce. Bili ste priča spremembam pri tekmovalcih, opremi, načinu podajanja znanja na nove rodove atletov in navsezadnje spremembi samega odnosa do atletike. Nam lahko malce orišete vaša zaznavanja in stališča?
V 60. letih je bila športna oprema precej draga in ni bilo veliko izbire, po drugi strani pa je takrat klub veliko bolje poskrbel za svoje člane, saj je bilo na razpolago več finančnih sredstev. Tehnološki napredek je v tem času veliko doprinesel k oblikovanju vrhunske opreme, ki je danes dostopna vsakemu. Je pa res, da ima klub na voljo manj denarja za nakup te opreme za svoje člane. Tudi atletika je bila v času Jugoslavije veliko bolj cenjena. Danes je drugače. Če nisi v sami špici, od športa težko preživiš.
Atletiko ste začeli trenirati že davnega leta 1956. V času študija ste treninge nekoliko opustili in se leta 1965 ponovno zapisali atletiki. Vaš takratni trener je bil Milan Lorenci. S pomočjo njega ste se izoblikovali v uspešnega in perspektiv-
nega atleta z zavidljivimi rezultati. Kasneje ste tudi sami prevzeli poslanstvo atletskega trenerja. Kako danes gledate na takratni odnos z vašim trenerjem? Obstaja mnenje, da učenec mora vedno preseči učitelja, če želi rasti? Ste ga presegli?
Svojega trenerja zelo cenim in še danes ohranjava prijateljsko vez, a menim, da sem ga glede znanja in izkušenj presegel. V tistem času, ko sem sam pričel trenirat atlete, se je porodila ideja o teku na 5 in 10 km za dekleta. Na tem področju sem bil pionir. In mi je uspelo. Temu uspehu se je leta
1981 pridružil še Mirko Vindiš in z mojo pomočjo dosegel vrhunske rezultate. Vse to me je izoblikovalo in mi dalo veliko izkušenj, ki jih danes prenašam na nove rodove atletov. Zelo sem ponosen tudi na Mitja Horvata in Lauro Pajtler, ki zelo zavzeto trenirata. Menim, da sta velik potencial.
Dober trener ni samo človek, ki predaja svoje znanje in izkušnje, je mnogo več. Za atleta je nekakšna spodbuda, opora, psiholog, maser, zaupnik in morda celo »oče«. V svoji bogati in dolgi športni karieri ste vzgojili kar 43 atletov. Mnoge med njimi ste popeljali do najvišjih stopničk. Kaj je tisto nekaj, poleg znanja in izkušenj, kar še mora imeti trener, da lahko vzgoji uspešnega atleta, v katerem začuti potencial?
Pomembno je, da so zate vsi atleti enaki in da nikogar ne podcenjuješ. Nikoli nisem nikomur rekel žal besede. Pomemben je človeški pristop in predajanje znanja brez nepotrebne nervoze. Zavedam se, da so atleti mladostniki, ki odraščajo in imajo s tem kup težav, zato jim vedno prisluhnem in se zanimam, kako potekajo njihove dejavnosti v šoli. Šola je vedno na prvem mestu in pri tem me podpirajo tudi starši. V športu je zelo pomembna inteligenca, saj stvari ne delamo samo
s telesom, temveč predvsem z glavo. V odnosu trener-šport-nik je pomembno zaupanje. Obojestransko zaupanje mora biti neizmerno. Vsak športnik dela napake in trener je tisti, ki ga na te napake opozarja. A vedno počakam kak dan po tekmi, da se stvari malce umirijo in šele potem s športnikom analizirava, kaj je bilo narejeno napak in kaj bi se dalo še izboljšati. Vzrok za napake pa vedno poiščem najprej pri sebi in pri svojem načinu treninga. Pri napakah se ne iščejo krivci, temveč vzroki, zakaj je do napake prišlo.
Vaš najuspešnejši atlet je bil olimpijec Mirko Vindiš. Nanj ste uspešno prenesli svoja znanja in izkušnje. Ste se tudi vi kot trener od njega česa naučili. Kakšen košček v mozaiku izkušenj vam je podaril?
Mirko Vindiš je bil moj eksperiment, če se lahko tako izrazim, saj sva se skupaj učila, kje so meje najinih zmožnosti. Mirko je zame res občudovanja vreden človek, saj je za svoj uspeh veliko pretrpel. Predvsem se moraš naučiti preživeti bolečino na samih treningih in tekmovanjih. Moraš jo preseči, če želiš uspeti. V tem času sem preštudiral res veliko literature. Moram priznati, da mi je Mirko dal veliko izkušenj, ki so me izoblikovale v to, kar sem danes. Spoštujem ga.
Sodobnost je v atletiko vnesla boljše pogoje za trening. Obisk Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj te nekako prevzame, saj je slišati razposajen otroški smeh. Vedno več staršev za svoje otroke izbere atletiko kot način kvalitetnega preživljanja prostega časa ... To da slutiti, da atletika na Ptuju doživlja nekakšen preporod, pa vendar se zdi, kot da pri otrocih ni več tistih pravih talentov v stilu Mirka Vindiša. Kaj se je spremenilo?
Res je, danes so otroci drugačni kot pred leti. Za to dejstvo je kriv previsok standard, preveč hrane in premalo gibanja. Nekoč so atleti prihajali iz Haloz, Slovenskih goric . Ti otroci so bili zelo odporni. Danes je malo otrok, ki bi prihajali iz teh krajev. Večina otrok je iz mesta. Atleti imajo izredno dobre pogoje za trening. Imamo pokrito dvorano za trening v zimskem času in dobro opremo. Po drugi strani pa lahko rečem, da če bo od stotih otrok, ki danes prihajajo na treninge, vsaj pet vrhunskih atletov, je to za klub lep uspeh. A bistvo atletike niso samo vrhunski rezultati. Vsi ti otroci, ki hodijo na treninge, s tem izoblikujejo svojo osebnost. V atletiki se namreč naučijo vztrajnosti, reda, discipline in odrekanja. Vse to je dobra popotnica za življenje. Pomembno je tudi to, da jih trenirajo vaditelji in trenerji, ki svoje poslanstvo opravljajo s srcem.
Če se zazrete v prihodnost, kako vidite atletiko in kaj bi se še dalo spremeniti in izboljšati, da bi lahko atletiko ponovno imenovali »kraljica športa«?
Nekoč se je standard neke države meril po razvitosti atletike. Atletika bo zame vedno kraljica športa, saj na njenih osnovah bazirajo vsi ostali športi. Če ne znaš pravilno teči in dihati, se ne moreš pravilno gibati in zato ne moreš uspeti v drugih športih, ki so nekako nadgradnja atletike. Menim, da je prihodnost atletike v spoznanju, da je prav to osnova za vse druge športe.
Atleti in tisti, ki z vami delimo športno življenje, vas dojemamo kot človeka, ki s srcem opravlja svoje poslanstvo. Že dlje časa ste upokojeni, kar pomeni, da bi se lahko umaknili iz športa, če bi si tega želeli. A vi vztrajate ... Kaj je tisto, kar vas vedno znova prepriča, da ostajate zapisani atletiki, da se ji povsem predate in da v njej najdete samo izpolnitev?
Moje življenje ima svoj ritem, ki ga uravnavajo treningi. Atletika je moja sprostitev in z njo zapolnim prosti čas. Je tudi način druženja, saj na seminarjih in tekmovanjih srečujem ljudi, ki so del moje preteklosti in mi veliko pomenijo. To je lep občutek. Kaj mi daje atletika v zameno? Daje mi občutek sreče, ki jo najdem v atletih, ko se veselijo svojih uspehov. To je najlepša potrditev mojega dela.
Aleksandra Jelušič
Foto: Aleksandra Jelušič
Franc Ivančič: »Mirko Vindiš je bil moj eksperiment, če se lahko tako izrazim, saj sva se skupaj učila, kje so meje najinih zmožnosti.«
družba za izvajanje geodetskih storitev
SAMOBOR & ILEC dno
Ulica heroja Lacka 10
2250 PTUJ
DŠ: SI580419T5=
Tel.:+386 (0)2 787 62 10 Fax: +386 (0)2 787 62 11
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2009!
Tel: 771-9511,779-3961, fax: 779-4781, e-mail: pss.ptuj@siol.net
VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER
ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 2009!
Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj
Ormoška cesta 28, 2250 Ptuj tel.: (02) 749 36 10, fax: (02) 749 36 20 E-pošta: kgz@kgz-ptuj.si www.kgz-ptuj.si
VESEL BOŽIČ IN SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2009, VAM ŽELIMO DELAVCI KMETIJSKO GOZDARSKEGA ZAVODA PTUJ IN ČLANI OBMOČNE ENOTE KGZS.
V KMETIJSKI SVETOVALNI SLUŽBI, KONTROLNI IN SELEKCIJSK/ SLUŽBI V ŽIVINOREJI, OSEMENJEVALNEMU CENTRU IN LABORATORIJIH, SI ŽELIMO DOBREGA SODELOVANJA ZA SKUPNI NAPREDEK V KMETIJSTVU.
NAJ BO LETO, KI JE PRED NAMI BREZ NARAVNIH NESREČ, VREMENSKIH NEPRILIK, S POSLUHOM IN ZAUPANJEM DO DOBROT, KI JIH PRIDELUJEMO V NAŠEM DOMAČEM KMETIJSTVU
SLIKOPLESKARSTVO IN IZOLATERSTVO
Franjo Tolič s.p.
S 25 letnimi izkušnjami izvajamo in obnavljamo vse vrste slikopleskarskih del ter izvajamo vse vrste starih slikopleskarskih tehnik.
Izvajamo in obnavljamo vse vrste izolacijskih fasad.
Vsem cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel Božič in srečno Novo leto 2009!
Medribnik 3,2282 Cirkulane, GSM: 041 / 508 - 796
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem želimo vesel božič in srečno novo leto.
TRGOVINA Z AVTODELI
Avtomehanika - avtokleparstvo - vulkanizerstvo
Milan Dobič s.p. Mihovce 51, 2326 Cirkovce, Telefon.: 02/ 792-30-91
Spoštovane občanke in občani!
Najbolj dragoceni so tisti trenutki, ki dajejo lepoto preteklosti
in smisel prihodnosti. Naj zablestijo tudi ob božiču in v Novem letu 2009!
Župan občine Žetale Anton Butolen l.r.
Družba za geodetske dejavnosti
Ptuj, Potrčeva cesta 4/a telefon: 02/749 1130, faks: 02/749 1131 E-mail: info@merilo.si
JUTRIŠNII SVET PRIPADA TISTIM, KI Z USTVARJALNOSTJO GRADIJO PRIHODNOST,
TISTIM, KI ZNAJO IN VEDO KAJ HOČEJO PREDVSEM PA VERJAMEJO V TO KAR DELAJO.
Cenjenim strankam želimo prijetne božične praznike in uspešno leto 2009!
Kolektiv Merilo
*	STROJNI OMETI
*	TOPLOTNO IN ZVOČNO IZOLACIJSKE FASADE
*	ZAKLJUČNI SLOJI
Vlado KELENC s.p. Gsm: 041 778-451
Zamušani 79a, 2272 GORIŠNICA tel.: 02/719 25 03
Svojim cenjenim strankam t@r poslovnim partnerjem želimo vesele božične praznike ter srečno in uspešno novo leto 2009!
KLJUČAVNIČARSTVO
ROMAN MATJAŠIČ s.p.
Sakušak 1/a, 2256 Juršinci Tel.: 02/ 754 60 33, fax: 02/ 754 60 34
Izdelava traktorskih nakladalnikov, konstrukcije in druge ključavničarske storitve
Vesele božične praznike
ter srečno, zdravo in uspešno leto 2009!
<
(Ti
>u
Želimo vam vesele božične in novoletne praznike.
V novem letu pa veliko zdravja ter poslovnih in osebnih uspehov.
>N
i Žlahtič d.o.o. 1 Zagrebška cesta 54, i SI-2250 Ptuj, Slovenija 11: +386 2 787 60 70 f: +386 2 787 60 71 e: info@zlahtic.si
ZLAHTIČ d.o.o
Q%va/¿¿e¿a n¿ <mAo/¿ ¿te mode

4r*
D

IVAN SLAČEK s.p. *
Dragovič 10,2256 Juršinci TEL.: 02/754 60 20, faks: 02/754 5021 GSM: 041/697 180 mail: slacek.ivan@sioLnet www.slacek-zidarstvo.si
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, VESELJA POLNO NOVO LETO 2009!
CENJENIM STRANKAM HVALA ZA IZKAZANO ZAUPANJE!
Salon oken in vrat TULIP, Ormoška 5, PTUJ; po: 9-20, to-ce: 9-17, pe: 9-13
Vsem našim kupcem želimo
srečno 2009!
0
7f
KOVINOSTRUGARSTVO
IVAN GOMILŠEKs.p.
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj
Tel. 02/ 771-11-70, fax: 02/776-14-11
Spletna stran: www.gomilsek-sp.si, e-mail: ¡nfo@gomilsek-sp.si
Izdelava zobnikov in reduktorjev
Jeklene konstrukcije in industrijske armature
Oprema, sistemi in deli za avtomobilsko industrijo
Oprema, sistemi in deli za aluminijsko industrijo
Oprema in deli za železarne
Izdelava orodij in priprav
Izdelava valjev in gredi
Izdelava cistern, zbiralnikov in ekoloških posod Storitve struženja, rezkanje in brušenje izdelkov Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
SE PRIPOROČAMO S SVOJIMI STORITVAMI!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem
se zahvaljujemo za zaupanje. Želimo Vam vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2009!
AVTOPRALNICA in bar »EVA«
Maistrova ul. 50,2250 Ptuj
Tel. 02/771-11-70, fax: 02/776-14-11


i Z /
RENAULT
mL WJ5 Cenjenim strankam
in poslovnim partnerjem
želimo vesel božič ter srečno,
zdravo in uspehov polno
novo leto.
Zahvaljujemo se jim za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje/
Avtohiša Terbuc d.o.o.
Dornava 116/b - 2252 Dornava, Telefon.: 02/754-0080
IKM zdi l)-eseie božično-noltolletne. pnaznifee..
Tudi v novem letu vas vabijo:
- AMFORA GRILL S SPECIALITETAMI IZ ŽARA - SERVISNO VULKANIZERSKE DELAVNICE VULCO - PRODAJA NOTRANJIH IN VHODNIH VRAT IN OKEN.
m
m
, 051617B 71,jwwW!tU
Vesele praznike ter veliko osebne sreče in uspeha!
Polaganje cementnih tlakov - estrihov
Jože Pihler s.p.. Trnovska vas 15, Trnovska vas Telefon 02 757 79 91, Gsm 041 739 206
VESELE PRAZNIČNE DNI TER SREČNO NOVO LETO 2009!
Priporočamo se s svojimi storitvami.
ZELI VSEM GOSTOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN POLNO USPEHOV V NOVEM LETU 2009!
n
p-projeki

V decembru in januarju vam s predložitvijo tega kupona priznamo
popust:
10%
za lesena okna in vhodna vrata*
5%
za zunanja senčila*
*za vrednost nad 500 €
ŽMIGOC
SALON
POHIŠTVA
SPUHLJA 79A, Tel.: 02/ 775 41 01 www.smigoc.si
Jutrišnji svet priprada tistim, ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost,
tistim, ki znajo in vedo, kaj hočejo, predvsem pa verjamejo v to, kar delajo!
Veliko osebne sreče in poslovnih uspehov v prihajajočem letu!
Srečno 2009!
VRTNARSKE STORITVE Janko Kelenc s.p. Bukovci 51, SI - 2281 MARKOVCI tel: +386 766 68 81, fax: +386 766 68 81 e-mail: info@jano.net, url: http://www.jano.net
Prijetne božične praznike in srečno novo leto 2009 ter mnogo poslovnih uspehov in osebne sreče.
Priporočamo se s svojimi storitvami: - urejanje okolice, vrtov - namakalni sistemi - svetovanje
Gradbene storitve in avtoprevozništvo
ŽolgerJože s.p„ Majšperk Ma, 2322 Majšperk, tel 02 795 02 50
Svojim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za zaupanje in jim želimo vesele božične praznike ter srečno novo leto 2009!
Se priporočamo!
petek • 19. decembra 2008
Božično-novoletna voščila
Štajerski	25
CISTO
CISTO MESTO PTUJ,
Podjetje za gospodarjenje z odpadki, d.o.o. Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj Tel.: 02 780 90 20, Fax: 02 780 90 30 e-mail: info@cistomesto.si; www.cistomesto.si
Želimo Vam srečen Božič,
ter veliko zdravja in osebnega zadovoljstva v prihajajočem letu 2009!
Rf O
(0 fO <u
2 g g oc
n o £
■— "O
Liberalke in liberalci ter svetnice in svetniki svetniške skupine LDS v Mestni občini Ptuj Vam iskreno voščimo vesele božične praznike, obilo uspehov, zdravja in sreče v prihajajočem
letu 2009
ter ponosno praznovanje ob dnevu samostojnosti naše Slovenije.
Saša Lončar Predsednik MO MLD Ptuj
Lidija Majnik Predsednica MO LDS Ptuj
Emil Mesaric Vodja svetniške skupine LDS
Kdor hoče uživati veselje, ga mora deliti z drugimi. Sreča je bila rojena kot dvojčica. (George Byron)
ŽeCim vam veseCe 6ožične praznike in veČino uspehov v prihajajočem (etu.
Jože Kokot župan občine Gorišnica
tL
Pmiw/vlnn ctnHtuann in	I ■	--------ij
Proizvodno, storitveno in trgovsko podjetje
Breg 13
SI-2322 Majšperk

4
www.mtd.si email: mtd@mtd.si tel 386(0)2 795 21 10 fax 386(0)2 795 21 24
Naj bo leto 2009pretkano z dobroto, obdano z razumevanjem, zaznamovano z uspehom... Naj vam bo naklonjeno z zdravjem in srečo.
MLEKARSKA ZADRUGA PTUI Z.0.0.
Ormoška cesta 29
2250 PTUI
Tel.: 02 749 32 32
Faks: 02 749 32 31
MZP Mlekarska zadruga Ptul z.o.o.
Naj bo novo leto polno sanj in domišljije, naj dobre želje združi v zvezde, srečo sonce naj oblikuje, vas s cvetovi upanja obsuje.
Vsem poslovnim partnerjem in našim članom se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se tudi v letu 2009 priporočamo.
T
M
D INVESTd
Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, faks: 787-91-11, e-pošta: tmd@amis.net
•0.0.
Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve
Družba TMD invest, d.o.o. želi cenjenim strankam in poslovnim partnerjem prijetne božične praznike, v letu 2009 pa veliko poslovnih uspehov, osebne sreče in zdravja, hkrati pa se zahvaljuje za zaupanje in dobro poslovno sodelovanje.
2009
Socialni demokrati Ptuj vam želimo vesele praznike in srečno novo leto 2009!
OTMIM
tenzor
Tenzor, d.o.o., Mariborska c. 13, Ptuj
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
Leto 2009
naj bo vaše leto uspehov, sreče in zdravja.
ROLETE, SENČILA
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
komunala
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Puhova ulica 10 Telefon: (02) 787-51-11 Telefax: (02) 771-36-01 E-mail: tajnistvo@komunala-ptuj.si www.komunala-ptuj.si
Cenjenim strankam, in poslovnim partnerjem, se zahvaljujemo za sodelovanje v iztekajočem se letu. Hkrati pa vas obveščamo, da smo tudi letos sredstva, predvidena za čestitke in poslovna darila, namenili v humanitarne namene. Želimo vesele božične praznike, srečno in uspešno novo leto 2009.
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
^ <u¿etu 2009 ^Pefouít wu¿o d.d.
r\

bwa-aatio-M
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Vesele božične praznike in srečno novo leto 2009!
Naj bo leto 2009:
Atraktivno Bogato Cenjeno Čilo Donosno Enkratno Fino Genialno Hvaležno Inovativno Jasno Kulturno Lepo Mogočno Naravno Opazno Prijazno Radodarno Slikovito Šarmantno Toplo Ustvarjalno Varno Zanimivo Živahno
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8-98,2 104,3
0Û cr
iu
o
<
o
o Û.
<
< >N
cr
<
o <
cr
o <
SESTAVIL
EDI KLASINC
NEGODNI POROD, ABORTUS
AVTO ŠERBINEK
ODDIH, RELAKSACIJA
BOLEČINA NA AORTI
RAJKO NAHTIGAL
PREDELNA
STENA V SKEDNJU
ŠIFRIRAN ZAPIS
IZDELOVALEC
USNJA, STROJILEC
JASNOVIDEC, VEDEŽ
MAKEDONSKI PESNIK (MILOŠ)
13
GORSKE REŠEVALNE SANI, AKIA
LIK IZ FILMSKIH GROZLJIVK
DLAKA, RESA
POLJSKA REKA
ANGLEŠKA IGRALKA (PATRICIA)
AVTO ŠERBINEK
ČREVESNI
VLIV, DRISTILO
ANGLEŠKA
IGRA S KARTAMI
OTOK V
ALEUTIH
KRAJ NA IŽANSKEM
ODDAJALEC DELA NA AKORD
SUDANSKI ČRNCI
FLEMING
VOJAK INŽENIREC
VZDEVEK SLIKARJA TOULOUSE-LAUTRECA
ARZENOV MINERAL
20
NORDIJSKI BOG
RAJKO RANFL
SMUČARKA MUTTER
15
ŠAHOVSKA POTEZA
RUSKI PESNIK
BABICA (MEŠČ.)
KP
SLOVENIJE
PLETENJE S KVAČKO
PESNIK ŽUPANČIČ
GILGAMEŠEV SLUGA
23
GLUCKOVA OPERA
MODRO BARVILO
ALPINIST (TOMAŽ)
12
IZOLATOR, NEPREVODNIK
MESTO V MAKEDONIJI
NASAD
OB HIŠI
10
ROMUNSKI SKLADATELJ
STAROSTNA OBOLELOST, OTRDELOST
LUKA NA
FILIPINIH
FEVDALNO PRISILNO DELO
11
ZLITJE Z. VOKALOV
16
JADRANSKI OTOČEK
IM. BOG. JEZE
ANTON OCVIRK
VAS
POD KRIMOM
PRAOČE HAMITOV
TEKOČINA V ŽILAH
ČUTILO ZA VID
IZ
BESEDE RIK
AVTO ŠERBINEK
KNJIGOVODSKA POMOŽNA KNJIGA
SAMICA PTIČARJA
ČEŠKI TENISAČ
NAŠ ARHITEKT SULIČ
18
FRANCOSKI TELOVADEC (SEBASTIEN)
HOTEL V BOHINJU
AM. FILM. DRUŽBA
LOJZE CAJZEK
URANOV SATELIT
SPOLNI IZLIVEK
SLABA KOČA
MELIŠČE
AMERIŠKI IGRALEC
ODPADEK PRI ČELJENJU
MADŽARSKI PISATELJ (MIKLOS)
21
IZ
BESEDE MOVSA
RIMSKI BOG LJUBEZNI
LASTNIK RANČA
ANTIČNI VETER
VARUH, SKRBNIK, TUTOR
HRVAŠKA IGRALKA GERNER-STROZZI
RADO LENČEK
ELEMENT HOJE
LOJZE ROZMAN
POLET, ZAGON
GRENKOST, PIKROST
HRVAŠKA OPERNA PEVKA
(ILMA)
LASERSKI TISKALNIK
NOGOMETAŠ (ZORAN)
NASLOV, NAZIV
AM.ROCK SKUPINA
POLIAMIDNO VLAKNO
KISAR
GRČIJA KOT RIMSKA PROVINCA
BRALNOPISNI POMNILNIK
ANTIČNO MESTO
V SIRIJI
SESTRIN MOŽ
RACIONALNO ŠTEVILO
KAREL FORTE
ŽITNO SOCVETJE
NAMIZNO-TENIŠKI IGRALEC LASAN
HRVAŠKA PLEMIŠKA RODBINA
NEPOROČEN MOŠKI
IZ
BESEDE KOT
IZ
BESED BALON + CAT
VERSKI DAVEK PRI
MUSLIMANIH
ALFI NIPIČ
4
ŠTEFAN ADAMIČ
14
MERA
19
17
22
8
OČE
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA -AVTO ŠERBINEK d.o.o.
1.	nagrada: paket presenečenja
2.	nagrada: paket presenečenja
3.	nagrada: paket presenečenja
Nagrade prispeva podjetje AVTO ŠERBINEK d. o. o., Zagrebška cesta 85, Maribor
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih (številke od 1 do 23). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, do ponedeljka, 29. 12. 2008. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek, 30. 12. 2008. Nagrajenci prejmejo nagrade na naslovu Avto Šerbinek d.o.o., Zagrebška cesta 85, Maribor.
1	2	3	4	LOI	6	7
8	9	1	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23					
Ime_________________________
priimek:______________________
Naslov:_______________________
Davčna št.:________________Tel.:
NAREZEK
(za 6 oseb) pladenj 33x23 '
*	paprika rdeča* paradižnik sveži
*	PIZZA ŠUNKA JAGER * SLANINA PEČENA MESNA JAGER
*	SLANINA PREŠANA MIR * MORTADELA GUSTOSA KRAS
*	SIR GAVDA * SUHA SALAMA JAGER Mir SKUPAJ 1,7 Kg
POPUST*
* Popust velja na 1 izdelek iz programa živil. Izberete lahko katerikoli izdelek iz ponudbe razen tobačnih izdelkov,časopisa, embalaže in izdelkov označenih z akcijo. Popust velja le ob predložitvi tega kupona na prodajnem mestu. Gre za enkratni popust v običajnih količinah
Ognjemetna baterija ŠKROPLJENJE, 9 izstrelkov, rdeče zelene rože z rdečim repom, srebrna svetloba z rumenim repom, moder rep z vijolično rožo, predviden čas delovanja: 15 sekund, višina delovanja cca. 25m.
Tl9€l
Ognjemetna baterija PUSCAVSKA NOČ, 16 izstrelkov, rdeča roža+mala krizantema z rdečim repom, rumena roža+mala krizantema z zlatim repom, zelena roža+mala krizantema z zelenim repom, modra roža+mala krizantema z modrim repom, čas delovanja 20 sekund, višina delovanja cca. 25m.
Pralni stroj Candy C1 105, zmogljivost pranja: 5 kg, ožemanje: 1000 vrt/min, fuzzy logic - prilagajanje pranja glede na vrsto in količino perila, hitri program, energijski razred: A+, učinkovitost pranja: A, učinkovitost ožemanja: C
"JAGER
Gorišnica, Ptuj, Starše
Ognjemetna baterija SUPER BOWL, 10 izstrelkov, srebrn kokos s srebrnim repom, vijolični kokos z vijoličnim repom, brokatna krona+majhna krizantema z zlatim repom, predviden čas delovanja: 20 sekund, višina delovanja cca. 40m.
Ognjemetna baterija ABOVE US, 16 izstrelkov, steber minskih vreč z rdečim repom v brokatno rožo z rdečimi utripi, zelenim repom in zelenimi utripi, srebrnim repom in srebrnimi utripi, modrim repom in modrimi zvezdicami, čas delovanja 25 sekund, višina delovanja cca. 35m.
■99971
Pralni stroj BOSCH WAA 20261 BY, samostoječi, elektronsko upravljanje, led zaslon, kapaciteta pranja 5kg, 1000 obr./min, Fuzzy logic, več različnih programov pranja, avtomatsko prilagajanje porabe vode, energijski razred A+.
Gwok
__
IRuPON ■¿A^OHUSTE
I	C
tekstil 1AGER
p.e.Ptuj , Zagrebška c 34 p.e. Melje , Maribor, Kraljeviča Marka 19 ^
Ženska bunda,
348-6313-772-15

Redna cena;
149,°°
104
30
Srajca,
4038-4177-551?

* Popust velja na 1 izdelek iz ponudbe Pirotehnike. Popust velja le ob predložitvi tega kupona na prodajnem mestu. Gre za enkratni popust v običajnih količinah
Redna cena:
c 49,98 ÉVT6J
34
96
Mo{ke hlace Mustang,
3119-5440-567
Redna cena;
€ 69,95 €
48,
96
S.0ÍÜM munn lisca

Akcija traja do 31.12.2008
€

Gorisnica • Sedem križev Petra Zmazka
Gibati se pomeni zame živeti!
Čeprav je pred 14 dnevi dopolnil 70 let svojega razgibanega, športu predanega in tudi sicer vsestransko aktivnega življenja, je Peter Zmazek iz Goriš-nice še vedno v polni formi, zdrav in krepak ter vedno pripravljen na kakšno novo šalo. Najraje teka, rad kolesari, sicer pa je tudi ribič, lovec, gasilec in veteran letalstva.
Foto: M. Ozmec
Med številnimi priznanji in fotografijami sta Petru najbolj pri srcu ti dve, spodnja, črno-bela, je spomin na tek ob mejah Slovenije leta 1992, ko je z njimi tekel tudi tedanji predsednik Milan Kučan, zgornja pa z Maratona treh src v Radencih.
Tudi ko smo ga konec minulega tedna obiskali na njegovem domu v Gorišnici 129 in se povabili na klepet, je bilo tako. Človek pa zlahka ugotovi, da je tudi odličen sogovornik in gostitelj.
"Želja po razgibanem in športnem načinu življenja me spremlja že od rane mladosti, posebej pa sem se zanj zagrel leta 1953, ko sem dobil prvo zaposlitev na Okrajni zadružni zvezi v Ptuju. Tedaj seveda še ni bilo avtobusov, pa tudi koles še ne ali pa so bila zelo redka in draga kot danes avtomobil, zato sem v službo na Ptuj hodil kar peš, dobra tri leta, in to vsak dan po 9 km v eno smer, torej skoraj 20 kilometrov dnevno.
Hojo sem enostavno vzljubil, tudi pozneje, ko sem se leta 1957 zaposlil v Kmetijski zadrugi v Gorišnici, sem hodil v mesto ali do sosednje vasi vedno peš. Leta 1958 sem odšel na služenje vojaškega roka, kjer sem opravil vozniški izpit, po vrnitvi pa sem se leta 1960 zaposlil v tedanji živilski industriji Petovia v Ptuju, kjer sem bil sprva šofer, nato pa vodja avto parka. Dobra štiri leta pozneje, leta 1964, pa sem dobil zaposlitev v tedanji SDK (službi družbenega knjigovodstva) pri Narodni banki Jugoslavije, kjer sem delal vse do upokojitve leta 1996."
Kakšen pa je bil vaš poklic, kaj ste delali na SDK?
"V glavnem sem bil voznik službenega vozila, sicer pa sem bil prvi voznik specialnega vozila za prevoz gotovine. Teh prevozov je bilo tedaj daleč največ in v tem avtomobilu smo prevažali denar za plače iz SDK v vsako pošto na podeželju posebej, pa tudi za vse večje tovarne. Spomnim se, da smo recimo za eno mesečno plačo v tedanjo TGA Kidričevo prepeljali 16 velikih vreč denarja, papirnatih bankovcev. Plače so bile namreč vse v gotovini."
Sicer pa je vaše življenje vedno povezano z gibanjem in tekom?
"Res je, od tedaj, ko sem v svojo prvo službo hodil peš po 18 kilometrov dnevno, sem vedno rad v gibanju, kadar sem le utegnil, sem rad tekal. Kakih 10 ali 20 let nazaj sem raje tekal ponoči, saj so se ljudje temu še smejali. Sicer pa že dolga leta tekam svojo turo, vsaj dvakrat na teden po 21 km, kar pomeni mali maraton. To me ohranja."
In zato ste videti tudi tako zdravi ter dobro ohranjeni?
"Verjetno. Lahko pa rečem, da sem še vedno zdrav, ne samo da se sam počutim zdravega, tudi zdravnik, ki ga obiskujem vsako leto le zaradi preventivnega zdravstvenega pregleda, trdi, da je tako. Sicer pa lahko tudi preverite, da ves čas moje aktivne delovne dobe nisem imel niti dneva bolniškega staleža. Tudi ne spomnim se, če sem bil že kdaj v lekarni; da bi zase jemal kakšna zdravila, že ne. Moj življenjski moto je gibanje za zdravo življenje, to je smisel vsega, tudi vsega športa. In menim, da država posveča premalo pozornosti zdravemu načinu življenja nas, državljanov, kajti na delovnem mestu so lahko uspešni le zdravi ljudje."
Kljub temu da ste 8. decembra dopolnili 70 let, ste se tudi
Foto: M. Ozmec
Peter Zmazek z bero letošnjih medalj, priznanj in pokalov, kar dokazuje, da je kljub sedmim križem še vedno v dobri formi.
letos udeležili vseh večjih maratonov v Sloveniji?
"Zagotovo in dokler bom v taki kondiciji, pri močeh, bom to počel še naprej. Letos nas je bilo na Maratonu treh src v Radencih več kot 7000, Televizija Slovenije pa temu dogodku ni posvetila več kot slabe pol minute. Že tu se vidi, kakšen je odnos medijev do zdravega načina življenja. Verjemite, če bi bili Slovenci zdravi vsaj polovico toliko kot tekači in tisti, ki se redno ukvarjajo s športom in rekreacijo, bi bile naše zdravstvene ordinacije prazne."
Glede na leta ste v Radencih dosegli odlično uvrstitev!
"S tedaj še 69 leti sem med 7000 tekači dosegel 556. mesto (in takoj pokaže startno listo), takoj za mano je pritekel na cilj 40 let mlajši moški iz Ljubljane. In veseli me, da sem v kategoriji veteranov dosegel odlično prvo mesto. Za uspeh si štejem tudi dejstvo, da je na lanskem maratonu v Radencih sedanji premier Borut Pahor, ki je rojen leta 1963, dosegel čas 1:52:52 (spet pokaže lansko startno listo), jaz, s svojimi 68 leti, pa čas 1:56:59. Torej sem bil le štiri minute slabši od njega, kar si štejem v čast."
Ste morda letos tekali še kje?
"Seveda, že 12 let se redno udeležujem varaždinskega maratona in v svoji starostni kategoriji vedno dosegam eno od treh prvih mest. Udeležujem pa se tudi ptujskega
tekaškega maratona, kjer sem letos v kategoriji veteranov dosegel 2. mesto. Poleg tega se udeležujem še vseh tekov v moji občini Gorišnica, če le imam čas, pa še kje po Sloveniji."
Torej ste še vedno v kondiciji, kot pravijo?
"Brez tega ne bi šlo, moj vsakdan je poln hoje in teka, dvakrat na teden pa, ne glede na to, kakšno je vreme, ali žge sonce ali pada dež, pretečem mali maraton, to je okoli 21 do 22 km. Moja redna proga je Gorišnica-Markovci-Nova vas-Bu-kovc-Stojnci-Borl-Muretinci-Za-gojiči-Gorišnica. Moram reči, da
me pozna že skoraj vsak vaški pes, saj me ne oblaja več. Dva ali tri dni pred pravim, velikim maratonom, pa pretečem daljšo progo na relaciji Gorišnica-Tomaž pri Ormožu-Mala Nedelja-Gorišnica, to je točno 43 km."
Kateri od tekov ali maratonov pa vam je ostal najbolj pri
srcu?
"Med moje naj pomembnejše teke sodi zagotovo Tek ob meji za Slovenijo, kjer sem sodeloval prvič in potem še enkrat dve ali tri leta pozneje, ko je z nami tekel tudi tedanji predsednik Milan Kučan. Sicer pa, če le utegnem, se udeležim vseh večjih maratonov po Sloveniji."
Kaj pa tole športno kolo, je vaše?
"Skoraj bi pozabil, kolesarim prav tako zelo rad in čez poletje zelo pogosto. Temu v prid je podatek, da s svojim osebnim avtomobilom prevozim na leto največ okoli 1000 km, s temle kolesom pa od 3.500 do 4.000 km."
Si želite ob visokem življenjskem jubileju kaj posebnega?
"Nič posebnega, le zdravja še naprej, da bi se lahko udeleževal tekov, to mi resnično veliko pomeni, saj me drži pokonci, kot pravijo. Jaz sem za to enostavno povedano rojen, to je smisel življenja, človek je najbolj bogat, če je zdrav, zdravje pa ohraniš le z gibanjem, s športom. Enostavno sem pač tak, da ne morem sedeti doma kot večina drugih upokojencev. Jaz moram ven, na svež zrak, v naravo."
Pa to še ni vse, Peter Zmazek je dolga leta odličen športni ribič, kar 22 let je bil gospodar Ribiške družine Ptuj, je pa tudi uspešen lovec, gasilec ter tudi veteran letalstva, da o tem, da je verjetno eden najstarejših še vedno aktivnih korantov, ne govorimo. Pred dvema letoma je 60-letnico svojega demonskega poslanstva (skakanja v korantiji) proslavil čisto po svoje s korantovim maratonom, saj je prvi v zgodovini korantije pretekel 21 km ali mali maraton v polni korantovi opremi, torej s kožuhom, zvonci in ves čas tudi z masko na glavi. To je seveda pomenilo dodaten napor, a Peter ga je zlahka premagal. Reportažo o tem drznem podvigu smo objavili tudi v Štajerskem tedniku, zato ob koncu le še: Bravo Peter, ostani takšen še naprej. Še na mnoga zdrava leta!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Kot najstarejši še aktivni korant je pred dvema letoma v polni korantovi opremi Peter Zmazek pretekel mali maraton (21 km) kot za šalo.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
Plesna glasba s skupino Coda Express
Sobota, 20.12., ob 21.00
Tadej Toš, Zapufan pika sn
Stand up komedija
21.12., 28.12., 11.1. ob 19.00
Ženske pa pika
Predstava za odrasle 23.12. ob 18.00 Gromov božični vlake«
Vstopna postaja Mestni trg 1 20.-30. 12. ob 17., 18. in 19. uri
Silvestrovanja v Termah Ptuj:
Grand Hotel Primus, Klub Gemina XIII. in v Termalnem Parku 31. 12.2008 ob 20.00
Novoletni ples v Klubu Gemina XIII.
1.1.2009 ob 20.00
Dodatne informacije in rezervacije: Tel.: 02/74-94-506 ali www.
GEMINA
t- L- U- B
«té*
GEMINA ®
GEMINA
K- L- U-B
PTUJ
sm HOIRS & RESORTS
fC
Grand Hotel Primus
GEMINA
terme-ptuj.si
Kuharski nasveti
V| V|
Rožiču
Rožiče danes cenimo kot eno izmed zelo zaželenih živil tako v klasični prehrani kot v zdravih oblikah prehranjevanja. Včasih so jih uporabljali kot hrano v sili, starejši ljudje znajo povedati, da so imeli košček rožiča v žepu pri opravljanju težkih opravil na kmetiji tako kot danes kakšen piškot ali bonbon. Uporabljali so jih tudi za prehrano živali in mogoče tudi zaradi tega niso bili cenjeni, kljub temu da lahko iz njih pripravimo okusne jedi, saj so že sami stroki okusen posladek. Kako dragoceni so rožiči oziroma semena, nam morda pove tudi dejstvo da so včasih draguljarji uporabljali semena kot enoto za tehtanje dragih kamnov. Da so tudi danes vse bolj cenjeni, nam kaže tudi dejstvo, da so na policah prisotnih tako celi, oziroma v strokih , kot tudi v drugih oblikah.
V prehrani lahko uporabljamo rožičevo moko, oziroma mlete rožiče, in rožičeve stroke. Rožičevi stroki so temno rjavi in dolgi približno 10 do 25 centimetrov. Rožičevo drevo uspeva v Dalmaciji in drugod po južni Evropi. Ro-žičeva moka vsebuje največ ogljikovih hidratov, kar 80 %, v glavnem škrob in nekaj sladkorjev, zelo malo beljakovin in maščob ter nekaj vlaknin. Zaradi velike vsebnosti škroba so primerni za številne druge jedi, pri katerih je osnovno živilo bogato
s škrobom.
Cele rožiče lahko kupimo pozno v jeseni. Rožičeva moka oziroma mleti rožiči pa so na razpolago skozi vso leto. Mlete rožiče lahko kupimo v različnih stopnjah mletosti od precej grobo mletih roži-čev do skoraj v prah zmletih rožičev. Fino mleti rožiči so primernejši, če jih uporabimo za različne kreme ali nadeve pri slaščicah. Nekateri še danes raje kupijo cele ro-žičeve stoke in jih meljejo tik pred uporabo, tako so rožiči okusnejši. Najokusnejši so mleti rožiči, če jih uporabimo dva do tri mesece po tem, ko so dozoreli.
Rožiči si zelo koristni tudi za prebavo, iz njih so včasih kuhali sirup proti kašlju. Še danes pa iz njih pripravljajo tudi rožičev liker. Danes jih vse pogosteje vključujemo v jedilnik tudi zaradi zdrave prehrane, ko v veliko jedeh nadomeščajo kakav. Iz praže-nih rožičevih semen si lahko pripravimo tudi kavni nadomestek. Zmlete rožiče pa lahko uporabimo tudi za zgoščevanje juh in omak, ta podatek lahko izkoristimo ravno sedaj, pri mesnih jedeh, ko pripravljamo sladko-slane omake in tako je rožičeva moka kot nalašč primerna za zgoščevanje omak pri divjačini, ko pripravljamo srnine
			
			
			HgSBS^ Bim L W//&A
steake v omaki.
Rožiči so zelo okusna hranilna naravna hrana. Danes jih še vedno najpogosteje uporabljamo za pripravo slaščic, sladkih krem, nadevov za kvašeno testo, kot so potice, kvašeni rogljički, metuljčki, mini potice in podobne kvašene jedi. Mlete rožiče lahko uporabljamo tudi kot dodatek pri peki kruha ali mešani črni kruh obogatimo z dodatkom rožičeve moke. Prav tako lahko ostalo pekovsko pecivo izboljšamo z dodatkom mletih rožičev.
Rožiče pogosto mešamo tudi z bučami. Poljubne buče, kot so zukini, fino zmeljemo in bučkam dodamo enako količino rožičeve moke. Zmes dobro premešamo, in če želimo, da je narastek slan, začinimo s soljo, rahlo popramo, dodamo sesekljan drobnjak in peteršilj in damo v poma-ščen pekač. Zmes naj sega v pekaču vsaj 4 centimetre visoko. Pred peko čez narastek prelijemo mešanico kisle smetane, jajc in parmezana. Narastek večkrat prebodemo in pečemo pri 200 oC 30 do 40 minut.
Tako pripravljeno zmes pa še pogosteje ponudimo kot
sladek narastek, takrat rožičem in bučam dodamo sladkor, vaniljin sladkor, malo mletega cimeta in klinčkov, sok limone, po želji pa ga lahko izboljšamo še z mletimi orehi in naribanimi jabolki. Zmes damo v dobro poma-ščeni pekač, prav tako naj sega vsaj 4 centimetre visoko, in po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc. Narastek večkrat prebodemo in pečemo pri 180 oC 30 do 40 minut. Že mlačen nara-stek potresemo s sladkorjem v prahu in ponudimo zraven čaja ali kave.
Pripravimo pa lahko tudi rožičeve kroglice. Vzamemo skodelico rožičeve moke in skodelo namočenih rozin. Rozine namočimo skozi noč v mešanici ruma in sladkorja v prahu, jih odcedimo in jim dodamo rožičevo moko in fino naribano jabolko. Po potrebi sladkamo s sladkorjem v prahu. Iz mase oblikujemo manjše kroglice, ki jih povaljamo v mletih orehih, na vrh vsake kroglice pa damo polovico celega oreha. Kroglice damo za nekaj časa v hladilnik, da se strdijo in jih nato ponudimo.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Prekrški v prehrani pri hišnih živalih v prednovoletnem času
Prejšnji teden smo v veterinarskem nasvetu napisali, kako lahko zaščitimo svojega psa pred stresom, ki nastane ob pokanju in žvižganju pirotehničnih sredstev. V današnjem članku pa bomo obdelali drugo prav tako pomembno pred novoletno problematiko, nepravilno prehranjevanje, predvsem z ostanki dobrot, s preslanimi in premastnimi jedmi, prekomerno hranjenje s sladkarijami, sladoledom itd.
Veterinarji pogosto v šali trdimo, da se okoli novega leta pojavi epidemija drisk in bruhanj pri naših živalih, prav tako so zelo pogosta zaprtja in praskanja kot posledica
nepravilne prehrane v pred novoletnem obdobju. Tu ne gre za klasične zastrupitve s hrano, temveč za hude prebavne motnje zaradi hrane, ki je živali drugače ne uživajo in je prebavila niso pripravljena prebaviti v takih količinah. Tu so ponovno najbolj na udaru psi, ki si zelo radi izprosijo obrok, saj vztrajno migljajo z repom okoli mize polne hrane in z očmi proseče zahtevajo od prisotnih, da na koncu le dobijo, kar so želeli. Mucki in muce so manj problematični, saj po večini jedo samo hrano, ki so je navajeni. Vedeti moramo, da je hrana, ki je pripravljena za ljudi, dosti preslana za pse in
muce. Posledica uživanja pre-slane hrane je velika žeja in posledično obremenitev kr-vožilnega in prebavnega sistema živali. Posledica je slabo počutje in prebavne motnje. Če je hrana zraven še mastna, je driska skoraj neizbežna.
Podobno je s sladkarijami. Vedeti moramo, da trebušna slinavka pri mesojedih živalih ni prilagojena prehrani s sladkarijami in posledice dviga sladkorja v krvi so prav tako pospešeno pitje vode, praskanje, slabo počutje, tudi prebavne motnje. Čokolada je lahko izredno nevarna, če je žival zaužije preveč, saj lahko izzove pravo zastrupitev, z bruhanjem, drisko, krči in smrtjo živali v 24 urah po zaužitju. Smrt nastopi zaradi srčne aritmije in odpovedi dihanja.
Izdelki iz sveže kvašenega testa predstavljajo veliko obremenitev za želodec živali, ki se lahko razširi in povzroča težave z dihanjem. Še posebej nevarne pa so kosti, predvsem piščančje, ki jih ljudje vse prepogosto dajejo svojim živalim. Zaradi svoje krhkosti in lomljivosti so nevarne, ker lahko ostri delčki kosti pre-bodejo črevo. Po drugi strani
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
pa lahko zaužite piščančje kosti izzovejo izredno močno zaprtje, ki je rešljivo samo s pravočasnim operativnim posegom. Piščančje oziroma kokošje kosti so popolnoma neprimerna in prepovedana hrana za naše živali.
V tem predprazničnem času bomo pogosto morali stisniti zobe in ne popustiti prosečim pogledom naših malih kosmatinčkov. Res je, da kakšen grižljaj peciva ne bo škodil, vendar želje živali bodo po tem še toliko večje, tako da bodimo zmerni in preudarni pri odločitvah, koliko, katero hrano in v kakšni količini bomo dali naši ljubljenčkom. Za pravilne odločitve nam bodo naše živalce hvaležne, saj jim bomo prihranili marsikatero bolečo izkušnjo pri veterinarju ali pa še kaj hujšega. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v minulem letu
V sivo meglo odetih, hladnih in deževnih dneh, med tem ko je zelena narava že pri globokem zimskem počitku, odzvanja minevajočemu koledarskemu letu. V mesecu grudnu, mesecu prazničnih dni, ko si jesen in zima podata roke, odhajajoče staro leto pa pozdravi s prihajajočim novim, se tudi vrtnarju pričenja čas, da si utrne znoj s čela in sede k počitku. Preden pa prične snovati načrte za prihajajoče leto, se še enkrat v mislih sprehodi po vrtu in zelenem okolju v minulem letu.
Prejšnja zima je bila po vremenskih razmerah sodeč bolj zelena kot bela, podobna, kot je že nekaj zim v preteklosti. Med prazničnimi dnevi je bila narava odeta v skromno snežno odejo, nato pa je ves zimski čas prevladovalo brezsnežno deževno vreme, ko je do prvih pomladanskih dni padlo preko 120 l dežja na meter površine. Ob zimskih temperaturah okrog ledišča zemlja ni premrznila, kar je imelo za posledico dobro prezimi-tev mnogih rastlinskih bolezni in škodljivcev. Zimsko rez sadnega drevja ter okrasnih drevnin je bilo mogoče opraviti že v zimskih mesecih.
Pomlad se je kljub deževnemu in hladnemu pozno zimskemu vremenu pričela prebujati iz zimskega sna že zelo zgodaj. Prvo košnjo vrtne trate je bilo potrebno opraviti že pred nastopom koledarske pomladi. Koncem meseca marca je po nekaj sneženja in hladnega deževnega vremena že vzcvetelo zgodnje spomladansko cvetje. Ob značilnostih aprilskega vremena je vrtna narava normalno pričela brsteti, zeleneti in cveteti, v vrtovih pa opravljati spomladanske setve vrtnin ter nego trajnic. Vrtna narava se je sredi meseca maja po ledenih možeh oddahnila, da so jo obšli brez prizadetja po pozebi. Cvetenje sadnega drevja ter dobra zavezanost plodov je po ugodni prezimitvi obetalo dobro sadno letino. V vrtovih so v ugodnih vremenskih razmerah doraščale ter zorele vrtne jagode, razno jagodičevje ter zgodnje sorte sadja, z vrtnih gredic je bilo mogoče že nabrati pridelke prezimnih zelenjadnic ter zgodnjih spomladanskih posevkov, mesec maj je postal cvetoči maj, ko zacveti vsak grm ter ozelene zelenice. V poletnih mesecih, obdobju najbujnejše rasti in razvoja vrtnega rastja, so bile deževne padavine enakomerno razporejene, da ni prihajalo do občutnejših sušnih obdobij ali preobilice vlage, v kateri bi bile rastline ovirane. Razen nadležnih in požrešnih vrtnih polžev z varstvom vrtnin pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci večjih težav v minulem poletju ni bilo, dokler nekaterih območij sredi meseca avgusta ni prizadela katastrofalna toča.
Vrtni posevki in vrtno rastje so bili koncem poletja in v začetku jeseni potrebni posebne nege, obdelave in varstva, da bi si po nastalih poškodbah opomogli ter nadaljevali z rastjo do pričakovanega pridelka. Že sredi jeseni si je negovano in skrbno obdelano vrtno rastlinje ob ugodnih vremenskih razmerah naglo opomoglo. Po odstranitvi po toči poškodovanih delov rastlin, pletvi ter varstvu so zelenjadne gredice ozelenele, cvetlične gredice pa ponovno zacvetele, v vrt se je vrnilo razpoloženje jesenskega obdobja, v katerem je narava dorastla, dozorela, s svojimi sadeži in pridelki oddolžila ter se odpravila k zimskemu počitku.
Karel Čapek, češki pisatelj, je v začetku prejšnjega stoletja v knjigo Vrtičkarjevo leto za vrtičkarjev december zapisal: »Tako torej, zdaj pa je vse končano. Vse do tega časa je vrtičkar kopal, ogrebal, rahljal zemljo, gnojil, jo potresal z apnom, razstiljal šoto in pepel, sadil je in presajal, vtikal v zemljo čebulčke, obrezoval divje poganjke, škropil in zalival, kosil travo, plel, pokrival rože z vejami in jih zagrinjal z zemljo, vse to je neumorno delal od februarja do decembra ...«
Sedaj pa v teh prazničnih dneh na kraju leta za trenutek sedimo v zapeček ter si odpočijo, z lepimi spomini na vse prijetno v minulem letu pa si v novem letu zaže-limo ob obilici zdravja mnogo veselja in pričakovanj v zelenem okolju.
Miran Glušič
Recesija večjih gospodarstev 1.del
Zadnja izmed večjih držav, ki je zašla v recesijo, je Nemčija. Dokaj logično, saj avtomobilska industrija v Nemčiji predstavlja okrog 20 % gospodarstva in izredno veliko število delovnih mest. Za potrošnika pa je sedaj že jasno, da je precej zategnil pas in tako še bolj znižal gospodarsko aktivnost države.
Zadnja novica pa kaže na izredno hude težave pri tako imenovanih cross-border leasing pogodbah. Princip je sledeč: večja mesta v Nemčiji so po principu Sale and Lease back večinoma preko bank v ZDA prodala svojo infrastrukturo (kanalizacijske sisteme, vodovodne sisteme, elektrarne itd.) in na ta način dobila velike količine denarja. Pri principu Sale and Lease back pogodbi je lastnino potrebno odkupiti nazaj. In stvari so se zakomplicirale. Zaradi vedno dražjih kreditov so se prebivalcem teh večjih mest začeli zviševati stroški za vodo, odvoz smeti, kanalizacijo, elektriko itd. Ker so bile te pogodbe sklenjene brez vednosti prebivalcev, je novica "splavala" na površje. To je le še en dokaz, da denarja le ni tako preprosto "potegniti iz zraka". Nemški državljani bodo namreč te svoje elektrarne, vodovodne sisteme itd. sedaj močno pre-plačali. Poleg vsega navedenega pa so ti posli zaradi davčnih mahinacij prepovedani že od leta 2004. Ta zgodba nam lepo pokaže še eno dimenzijo kreditnega balona, saj nihče ni sposoben oceniti velikosti balona in tako oceniti oz. predvideti škodo, ki jo bo na koncu utrpel potrošnik.
V ZDA pa je seveda najbolj po svoje presenetila novica o načrtovanem umiku vojakov iz Iraka. Prva novica o tem je bila, da se bo umik zgodil postopoma do leta 2012. Zadnje novice pa kažejo, da bo umik verjetno potekal precej hitreje in mogoče je, da že v naslednjem letu ne bo več niti enega ameriškega vojaka v Iraku. Proračun ZDA je namreč tako močno preobremenjen, da morajo ZDA začeti zniževati izdatke. Da je vojna v Iraku dražja, kot je bila druga svetovna vojna, je javno znano, poleg tega pa Američani te vojne že dalj časa ne želijo več (plačevati). Izvoz najbolj znanega ameriškega izdelka - demokracije - je kot kaže spodletel.
Ker je jasno, da so večja gospodarstva zašla v recesijo, kar so sedaj končno priznali tudi politiki, pa se moramo seveda obnašati temu primerno. Ne bom govoril o varčevanju pri nakupih, saj to že počne večina ljudi. Predvsem je pomembno, da se zavedamo, da je vsaka recesija v zgodovini (gledano z vidika tečajev na borzah) trajala nekje 2 leti, preden so se delnice začele pobirati.
Nadaljevanje prihodnjič Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Razočarana
Vprašanje: Pozdravljeni, pišem v upanju, da dobim odgovor. Zanima me, če bova z bivšim fantom še kdaj skupaj, kajti trenutno je z drugo? Ali ga je bolje pozabiti in iti naprej, čeprav ne vem, kako. Upam, da moje pismo ne bo romalo v koš. Lep pozdrav!
Odgovor: Spoštovana bralka moje rubrike, naj vas tudi jaz prisrčno pozdravim. Nobene pismo ne gre v koš in na vsakega poskušam odgovoriti, torej so vaše skrbi nekoliko neutemeljene. Po naravi ste zelo občutljivi, nežni in sočutni. Vsekakor morate najti v sebi notranjo moč in zasijati s tistimi talenti, ki so vam dani. Če se ozrem nekoliko v preteklost, je jasno nakazano, da ni bilo vse rožnato in da ste imeli ogromno nekih težav. Vsaka pot se enkrat lahko tudi zaključi in to je tudi pravilno. V življenju se dogajajo slabi in lepi trenutki. Po mojem skromnem mnenju se vi pretirano obremenjujete in ne vidite nobene možnosti, da bi našli kakšno potrditev. Poleg tega pričakujete od drugih, da vas bodo cenili in vam bodo podarili ljubezen. Ne spreglejte dejstva, da ste ljubljeno
in spoštovano bitje in ravno zaradi tega lahko greste zelo pogumno in odločno naprej po svoji poti. Naj vam odkrito povem, da ga nazaj ne bo. Poleg tega tudi ne bi bilo dobro, kajti vsak ima svojo usodo. Imate pa v bistvu dve možnosti, v eni se prav sedaj nahajate, ko ste mnenja, da se vam je naredila največja tragedija in krivica. Ampak kakorkoli obračam, pridem vedno do istega, da se vam krivica ni naredila. Pomembno je, da se ne smilite več sami sebi in da ne delate iz muhe slona. Pravilno je, da si poiščete neko pomoč in da se odpravite na skupino, kjer se boste lahko o vsem pogovorili in našli načine poti, ki vodijo iz začaranega kroga. Veste, v življenju blagodejno deluje tudi odpuščanje. Ne morete pričakovati, da se bodo rane pozdravile same. Druga možnost, ki ni nič manj pomembna, je, da
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
odprete srce še kakšnemu drugemu moškemu, k vas bo osrečil in vam podaril harmonijo romantike. Ni res, da se lepe reči dogajajo samo v pravljicah. Najti morate način, da najlepše živite svojo osebno legendo in da ne iščete krivca v sebi. Zvezde so prepričane, da najdete v sebi moč in da vas spremlja še sreča. Preteklost je samo en vidik, slabe reči je potrebno pozabiti in dobro nositi v srcu. Obrišite prah strahu in se veselo podajte v nov dan, kajti tako vas čakajo vse tiste dejavnosti, ki so lahko zelo lepe in prijetne. Srečno!
Šifra: Obupana zvezdica
Vprašanje: Skoraj dve leti sem že zaljubljena v
Nam ni narava s svojimi ujmami, s točo in vetrom že dovolj pokazala, da ne ravnamo pravilno?
Zakaj moramo ravnati do sebe in narave tako mačehovsko? Kdaj bomo pričeli razmišljati o tem, da se nam bo vse povrnilo? Kljub temu da smo občutili moč narave, ko nam vrača naše slabo ravnanje, se ne zamislimo in ne pričnemo ozaveščati tega, da bi lahko vsak dan naredili kaj dobrega v vračilo za vse to, kar nam daje ...
Župani mest bi lahko denar, ki ga vsako leto posvečajo osvetlitvi in raznim ognjemetom, namenili za tiste, ki menijo, da so v krizi, za tiste, o katerih se govori, da bodo po novem letu morda brez službe. Kam nas je pripeljalo naše potrošniško razmišljanje, pretirano nakupovanje in zadolževanje? V krizo . , sami smo jo ustvarili in jo še naprej vsak dan ustvarjamo - tudi s tem, ko se toliko razpravlja o tem, se le-ta veča. Veča pa se tudi strah, ki se potihoma nalaga v telesa, prihaja do stresov, depresij . Prejšnji teden sem v časopisu brala, da pričakujejo porast samomorov. Da, ker jih pričakujejo in mediji sejejo strah, se bodo resnično uresničile njihove napovedi. Zato ne potrebujemo vedeževalcev. Vsak dan glejte TV in poslušajte po radiu - najboljši napovedovalci tega, kar se bo zgodilo, so.
Kdo vse ustvarja?
Mi vsi smo v preteklosti delali temelje za svetovno krizo, z vsem našim razmišljanjem, nepremišljenim in sebičnim ravnanjem, tako do sebe, okolice in celotne zemlje.
Kaj bomo danes ukrenili, o čem danes razmišljamo? Kaj ni že skrajni čas, da nekaj spremenimo? Danes lahko pričnemo delati drugačne temelje za našo bodočnost. Danes lahko nekaj prihranimo pri osvetljevanju, danes lahko nekaj ukrenemo, da ne bomo zapadli v krizo. danes lahko pričnemo razmišljati drugače.
Kreacija našega življenja je naše bivanje. Začnimo kreirati svoj smisel življenja, svoj stil življenja, ki nas bo pripeljal v napredek, ki nam bo dal nekaj več kot to, kar napovedujejo mediji. Kdo lahko trdi, da bo zame kriza, če bom svojo kreacijo, svoje življenje usmerjala tako, da bo vse bolje in bolje . Kar bomo počeli danes, se bo odražalo v naših prihodnjih dnevih, mesecih, letih.
Kako kreativni bomo v sedanjem času, tako bomo živeli naprej. Kaj bomo danes posejali, bomo čez nekaj mesecev poželi. Če se bomo prepustili usodi in verjeli v krizo - pri tem pa nič ukrenili v vezi s tem, da bi izboljšali sebe in svoje mišljenje, nas bo res zajela. In morda bo mnogo ljudi, ki jih bo kriza pripeljala do dna, tako da bodo pričeli razmišljati o samomorih.
moškega, ki pa mi ljubezni ne vrača. Ali je kaj upanja, da se bo to spremenilo? Ali bom našla partnerja in imela otroke?
Odgovor: Vsak človek ima pravico, da je ljubljen in spoštovan. Seveda so vas v šoli učili vsemogoče predmete in vendarle ni bilo ne duha in sluha o čustvenem življenju. Moje mnenje je, da imate zelo slabo podobo o sebi in da vedno iščete neke načine, kako bi zapolnili praznino, ki je pri tem nastala. Toda tudi nogavice moramo zakrpati, ko je nastala luknja.
Partnerja najti morda ni tako težko, kot je najti sorodno dušo, ki vam daje neko moč in podporo za življenje. Lik ženske in moškega tvori čudovito figuro popolnosti. Vendarle se skupaj zdravita, pilita in zorita. Če vam moški, ki ga imate trenutno v mislih, ne daje dovolj ljubezni oz. jo tako ali drugače zavrača, je čas za alarm. Pri sebi boste morali razmisliti, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar je blizu
vam. Naredite neko analizo in ugotovili boste, da ste ljubljeno bitje in da se vsa moč skriva v vas. Včasih je do lastne sreče potrebno tako malo. Otroci, po katerih sprašujete, so božji dar in verjemite, da vam bodo dani. Vedno je vredno zadeve pogledati iz različnih zornih kotov in se na podlagi tega odločiti, kaj vam je blizu. Pogovori so pomemben vidik in še toliko bolj je nujno, da svoji ljubljeni osebi prisluhnete. Dovolj mladi ste še, da imate še celo svoje življenje pred seboj in ne vidim razloga, zakaj bi morali že sedaj obupavati. Zavedajte se, da je simbolika življenja nekaj najbolj svetega in morate ji slediti po majhnih korakih. Točke usode se bodo zasukale tako, da pride tudi dan, ko se boste smejali. Pred tem naredite prostor v svojem srcu in duši. Veliko modrosti vam želim!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
V primeru, da tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in odgovor bomo poiskali skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda boste sami tisti, ki se odloči. Pismu ne pozabite priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Svetovanje za vas, za vse nas...
Kreativnost - pot iz krize
Danes je aktualno polemizirati o krizi in kaj nam bo prinesla. Večina se je boji. Zakaj? Kaj je takšnega, da bi nas moralo biti strah? Če pogledamo malo okrog sebe, vidimo povsod okrašena drevesa, izložbe, okna. Zvečer je v vseh mestih in po različnih domovih svetlo kot le kaj. Milijone luči je prižganih celo noč. In to naj bi bila kriza? Luči nam kažejo pot v lepše življenje, ali pa samo zakrivajo temo, da je ne bi videli? Kdaj se bomo začeli bolj racionalno obnašati do svojih energetskih virov in do vsega naravnega bogastva?
Kje je smisel življenja? Za ljudi, ki imajo velike vsote v delnicah - je bil glavni smisel dobiček in lahek zaslužek. Tega so se navadili in brez tega ne znajo živeti. Kdor ni kreativen, se ne zna prilagajati vsakodnevnim situacijam, bo prav gotovo zapadel v krizo - saj tudi vse okrog njega govori temu v prid.
Marsikdo pa bo znal iz krize potegniti pozitivne poteze in bo za njega prestavljala kriza velik napredek. Vsaka stvar nas nekaj nauči. In kar nas ne ubije, nas samo ojača. Tako bo tudi čez nekaj let, ko bodo te zadeve za nami - se bomo smejali in ne bo nam jasno, zakaj je bilo potrebno toliko pisanja in govoričenja okrog vsega, saj se je to v zgodovini dogajalo že večkrat, pa smo vse preživeli - potem bomo tudi iz te borbe odšli kot zmagovalci.
Kreacija našega bivanja je naša notranja pravica, ki si jo lahko privoščimo - vsak dan, kljub zadevam, ki se dogajajo okrog nas. Tisto, kar smo zgradili v sebi, je v nas. Močni temelji naše notranjosti nam bodo pomagali v vseh trenutkih, ko bo morda marsikdo okrog nas že obupal nad stanjem, ki ga napovedujejo. Se bomo predali črnim napovedim ali bomo zase naredili nekaj več in si dovolili razmišljati drugače, narediti kakšno pozitivno potezo za naše življenje? Kreativnost v vseh pogledih lahko prihrani mno-
go denarja, lahko nam izboljša naše razpoloženje in pripelje v naše življenje tisto, kar si želimo. Kako razmišljamo - takšne rezultate dobimo! Kaj ko bi si izdelali svoj napovednik in ne bi poslušali tistih, ki nam napovedujejo temno usodo?
Si dovolite zase napovedati, da bo leto 2009 najlepše za vas?
Si dovolite kreirati takšno življenje, kot ste ga samo sanjali ali pa niti niste upali sanjati o njem? Vsak ima svobodno voljo, da počne, kar mu odgovarja in kar v tistem trenutku razmišlja, da je najbolje za njega. Zakaj se potem pritožujemo, da nam nekatere stvari v našem življenju niso všeč? Če pa smo jih sami
ustvarili - sami smo dovolili, da so nas pretresle ali razveselile določene zadeve, ki so se dogajale v naši okolici - npr. v službi ali v osebnem življenju.
Nismo nebogljeni otroci, na katere drugi vplivajo, čeprav se večkrat obnašamo tako. Lažje je objokovati svojo usodo in se smiliti sam sebi, kot nekaj ukreniti v vezi s tem, da stvari izboljšamo. Iz tega našega smiljenja - nemoči prihaja do osebnih stisk in depresij.
Kaj lahko danes ukrenem, da postanem resnični KREATOR SVOJEGA ŽIVLJENJA?
Milena De Viktory, osebno in poslovno svetovanje, 051413 354
Duševno zdravje
Prazniki
Prazniki so večna dilema, kako jih preživeti čim bolj kvalitetno in s čim manj posledicami za zdravje in denarnico. Gospodarska in finančna recesija že jemljeta davek. Naj bodo časi rožnati in manj rožnati, vedno bodo na udaru tisti, ki jih življenje tako ali drugače vedno tepe. Kaj jim povedati v teh dneh?
Ne vem, kaj naj rečem, saj je recesija vedno usmerjena tako, da jo občuti večina prebivalstva, nikoli pa tisti, ki so jo s svojim ravnanjem povzročili. Res je med prazniki najbolj na udaru recesija na ekonomskem in gospodarskem področju, saj jo vsi najbolj občutimo, ker ne moremo kupiti tega ali onega, kar nam potrošništvo vsiljuje, toda čudi me, da recesija na področju moralnih, etičnih in duhovnih vrednot, ki traja v Sloveniji že skorajda več kot pol stoletja, nikoli ni povzročila v medijih take odmevnosti, kot jo finančna recesija danes.Vem, da je tolaženje ljudi z raznimi iracionalnimi obljubami neproduktivno, saj živijo sedaj in tukaj, toda brez osveščanja v duhovni sferi tudi ne bo šlo, drobtinice z mize oblastnikov in bogatih, brez brezpogojne solidarnosti, samo pečejo in žgejo ter povzročajo celo upravičen revolt, ki se ga kasneje ne da več kontrolirati, saj celo današnje izkušnje (Grčija) kažejo na to. Menim, da jim kaj vzpodbudnega v teh dneh lahko povedo le oblastniki s svojimi dejanji, ko lahko takoj uzakonijo tisto, kar ublaži posledice recesije pri večini prebivalstva in naredi trdne osnove za konjunkturo na Slovenskem že s pomladjo naslednje leto.
Seveda pa so prazniki lepi, če smo družine skupaj, če se med seboj spoštujemo in si zaupamo, se imamo radi in si pomagamo, pa čeprav je na praznični mizi le kak navedek poln upanja in skromen narezek, ob majhni skromno okrašeni smrečici ali jelkici seveda.
Mag. Bojan Šinko
Slo POP novice
Skupina Makeup2 bo po singlu in spotu za skladbo Ni popolnega svoj prenovljen koncertni repertoar predstavila na prednovo-letni zabavi za prijatelje in vse ostale, ki si želijo dobro uro prave rock zabave. Koncert bo danes ob 21. uri v ljubljanskem klubu Roxly. Prvič bodo uradno nastopili tudi z gosti, med katerimi velja še posebej izpostaviti zasedbo Anavrin oziroma njihovega pevca Dadota, ki bo posebej za to priložnost skupaj z Evo odpel nekaj pesmi.
:k-k-k
Priljubljene zasedbe, ki so v preteklem letu ponovno opozorile nase s svojim glasbenim delom, bodo združile moči na letošnjem tradicionalnem koncertu v Velenju. Poslastica za vse ljubitelje dobre glasbe se bo zgodilajutri zvečer. Veljapa omeniti, da gre za dogodek, ki vsako leto napolni rocka željno velenjsko Rdečo dvorano do zadnjega kotička. Potem ko je lani pred vrati ostalo več kot tisoč ljudi, je tudi letos zanimanje veliko, saj bodo Šank Rock ob tej priložnosti poleg ponatisa koncertnega DVD-ja pripravili pravcato reprizo izjemnega lanskoletnega nastopa, ki je obeležil 25 let njihovega delovanja, JINX pa so se odločili, da je to njihov zadnji nastop v Sloveniji pred daljšim glasbenim premorom, med katerim bodo pripravili novi album. Za dobro vzdušje bosta poskrbeli še skupini PIPS CHIPS & VIDEOCLIPS ter ELECTRIX.
■k-k-k
Obetavna rock zasedba Germinal, ki je pravkar izdala prvenec Kaos v rdeči, seje po izjemnem predstavitvenem koncertu na mariborskem Štuku, ki je pokal po šivih, končno predstavila še ljubljanskemu občinstvu. Na nedavnem koncertu v klubu Rox-ly so Germinal predstavili skladbe z nove plošče, med katerimi ni manjkalo zanimivih tujih priredb, ki so še dodatno razgibale navdušene obiskovalce koncerta. Člani zasedbe so se ponovno izkazali s suverenim obvladovanjem inštrumentarija, sodobnim kitarskim zvokom ter s prepričljivim frontmanom Janijem Mule-jem na čelu, ki je z vokalom mojstrsko zaokrožil zvočno sliko zasedbe.	Pripravila: MZ
D
BTl 1 O
r>
-A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. MANCA ŠPIK: LE DA JE OB TEBI 9. marKOIOIELJ: ZDAJ MOJ SVET 8. DAN Di-JUTRANJA 7. ANAVRIN: GOLA 6. ADI SMOLAR: BREZ DLAKE NA JEZIKU 5. BOHEM: MANIFEST LJUBEZNI 4. GAL: KAJ VSE BI DAL 3. ALYA: ABSOLUTELY MOJ 2. ICE: KJE SI ZDAJ 1. NEISHA: OBČUTEK
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasbeni kotiček
Prihaja skupina Mit
Glasbena skupina Mit je rock skupina petih članov, ki jih zbližuje prav njihova raznolikost. Vsak od njih je poseben, samosvoj delček celote, usmerjene v težnjo k popolnosti. Naj bo to glasba, ki se posluša ob najboljših priložnostih, dejavnosti v prostem času ali celo splošen pogled na svet.
Septembra letos so se udejanjile želje po vzklitju preprostega, melodičnega in energijsko nastereoidnega rocka, pomešanega s strastjo. 23. oktobra letos se je Mit v Orto baru okitil s svojim prvim singlom, s pomenljivim naslovom Neskočnen dan, v isti sapi pa predstavil tudi istoimenski videospot. Odziv je bil zadovoljiv, sploh za
prvi koncert, ki mu je sledil še pravi krajši predstavitveni tour.
Njihov adut je vsekakor energičen in nepredvidljiv vokalist Uroš Petrovski, ki ga točno v pravem trenutku kar izstreli z enega konca odra na drugega. Da si to lahko privošči, dobiva močno podporo obeh kitaristov. To sta Miha Oman in Matevž Pavčnik, ki znata med igranjem biti groba, melodična in neusmiljena. Da pa skupina igra tako, kot mora, je tu ritmični tandem: basist Aaron Cernatič in bobnar Miha Plesničar, ki vestno skrbita, da bend s svojo energijo upraviči svoje ime. Skupina ustvarja avtorsko glasbo z izrazitim poudarkom na dobrih besedilih.
Izdajo albuma skupina Mit pričakuje za pomlad 2009 in se že pospešeno pripravlja na snemanje.
MZ
Filmski kotiček
Dan, ko bo obstala Zemlja
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Vsebina: Na Zemljo prileti na ducate velikanskih krogel, ki so v resnici vesoljske ladje. Vodi jih skrivnostno bitje po imenu Klaatu, ki prevzame obliko človeškega telesa. Namen misije je obvestiti človeštvo, da se niso najbolje izkazali, zato jih bodo vesoljci zradirali z obličja Zemlje, kajti le tako je možno rešiti naš umirajoči planet. Ljudje so golazen, ki uničujejo vse, zato jih je treba uničiti. Toda Kla-atu med svojim kratkim postankom med ljudmi prične razumeti njihove procese mišljenja in duhovnost, zato se v njem kmalu pojavijo dvomi v pravilnost odločitve o popolnem uničenju ...
Gre za predelavo istoimenskega ZF-filma iz leta 1951, ki je namesto akcije, eksplozij in suspenza raje postregel s premišljenim uvidom v stanje človeštva. Vesoljec, ki je bil popolnoma enak ljudem, je opazoval našo družbo in stanje duha v njem ter ob tem
postajal vedno bolj žalosten. Zemljo po večjem konfliktu z vojsko zapusti z dobronamernimi nasveti. Film je imel pridih motiva literarnega Frankensteina oz. Človeka slona (izobčenec, ki je v resnici višje razvito duhovno bitje), prepletenega z motivom sodnega dne, ko se človeštvu sodi zaradi dekadentnega obnašanja. V nasprotju z večino ZF-filmov tega časa je ta film še danes gledljiv in zanimiv, kajti sporočilo, ki ga prinaša, je brezčasno. Ni čudno, da se na spletni lestvici Imdb nahaja med 250 najboljših filmov vseh časov.
Letos je na veliko platno prišla predelava, ki jo je režiser
Scott Derrickson želel posneti že vse od leta 1993. Tudi nova različica premore družbeno refleksijo, ki pa je preveč vidna in vsiljena, za nameček pa še dokaj naivna in takorekoč moralizirajoča, predvsem pa proti koncu polna nerazumljivih scenarističnih odločitev. Zanimivo, da so se avtorji vseeno odločili vpeljati lik robota Gorta, ki je danes v originalu videti skrajno naivno in smešno, čeprav je njegova izjava »Klaatu Barada Nikto« postala pop fenomen, ki se citira na vsakem koraku. Kljub retro dizajnu jim je sodobnega Gorta uspelo prikazati neprimerno bolje kot original, kar pa je žal edina stvar boljša od izvirnika.
Keanu Reeves je s svojo leseno in brezizrazno igro kot nalašč za vlogo vesoljca, ki svojega človeškega telesa in nasploh ljudi ne razume, le proti koncu, ko se zgodi veliko spoznanje na obeh straneh, bi lahko premogel kaj več čustev kot le mehanično drdranje o tem, da si človeštvo vseeno zasluži še eno priložnost. Zgodba se svoji epskosti navkljub zoži na intimno družinsko tragedijo o mačehi samohranilki, za katero je prava sreča, da jo je odigrala Jennifer Connelly, saj ta skoraj edina v filmu premore prikazati potreben čustveni patos.
Film je po tehnični plati seveda neprimerno boljši, a po vsebinski slabši od svojega izvirnika, katerega le lovi za rep in ga ne nadgradi, zato je bolj ali manj nepotreben.
Matej Frece
The Day The Earth
Igrajo: Keanu Reeves, Jennifer Connelly, John Cleese
Režija: Scott Derrickson Scenarij: David Scarpa po scenariju Edmunda H. Northa
Žanr: znanstvena fantastika Dolžina: 104 minut Leto: 2008 Država: ZDA
GRAFIČNA TEHNIKA
ZVIJAČA, UKANA, TRIK
PLITVA ZAREZA
ADAM TRASK
AM. SKRIVNA TERORIST. ORGANIZACIJA
MODEL TALBOTA
PRVA JUGOSL. F. IGRALKA
OTISČANEC NA KOŽI, ŽULJ
MOČILEC V POSTELJO
BLATO (STAR.)
NASA JADRALKA
i00 m2, i00
m2, i00 m2
ROMANA EIBL
BAHREINSKI OTOK
ALENKA KEJŽAR
NASELJE PRI GORNJEM MILANOVCU
AVSTRIJSKI PISATELJ (FAUSTIN)
AM. ALPSKA SMUČARKA
(HEIDI)
RIMSKO BAJESLOVNO PODZEMLJE
GLASOVANJE
SKUPEK CELIC
FILM MARTINA SCORSESEJA
PES
(ANGL.)
CIKLAMA, KORČEK
CESKI PISATELJ (VACLAV)
ORANJE
PAS
PRI KIMONU
IKRAVEC, OOLIT
KAREL OSTIR
IZRAELSKI KRALJ
VINSKI VONJ
VASLE
PESNICA MUSER
TEKOČINA V ŽILAH
HRVASKA ŽENSKA POP SKUPINA
AFRIŠKO DRAŽILNO NASLADILO
RAJKO RANFL
RIBISKI KAVELJČEK
Ugankarski slovačrek: APRAKSIN = ruski admiral (Fedor, 1661 - 1728); BERKAKIT = rudarsko mesto v Rusiji; ČTVRTEK = češki pisatelj (Vaclay, 1911 - 1976); KLAT = blato (nar.); RENER = slovenski alpski smučar (Jernej, 1978-); SITRA = Bahreinski otok in luka v Perzijskem zalivu; TAENARIS = rod metuljev v indoavstralski regiji; TAKOVO = srbsko naselje pri Gornjem Milanovcu.
'¡qo '>|jo '^sjieu '¡U3 'J9>||90A
'eu|y ei| '>j!uj>j! 'ejus 'eje|os 'eu.13 '|9jq e>jU9|v 'VIM '>|S1JA10 '>j!i9Jnu9 'iv 'yy '9A}||oa '>j93|ej 's>|nq 'OAO>jei 'ejeA9jd 'qeiiv '§op 'e^uneA^e 'an 'smisp 'eisei 'j9U9y 'ueie 'eise|\| :ouAejopoA :e>tuezjj>| a) Aa^say
CID vabi!
KLUBSKI PROGRAMI
Od 15. decembra je na ogled razstava UTRINKI 2008. Na ogled smo postavili izbor vsega, kar se je v tem letu dogajalo v CID Ptuj in naokrog, kjer smo izvajali svoje programe, pa tudi pomagali društvom in organizacijam pri izvedbi projektov za otroke in mlade. Razstavo je pripravila ekipa CID skupaj s prostovoljko iz Francije, Aurelie Aguettaz.
Petek, 19. decembra, ob 20. uri: koncert: Decembrska produkcija mladih glasbenikov. Nastopili bodo mladi kitaristi, ki obiskujejo tečaj kitare pri Samu Šalamonu, basisti, ki svoje znanje pridobivajo pri Luku Gaiserju, bobnarji, ki jih poučuje Aleš Zorec, in mladi glasbeniki, ki igrajo v glasbenih zasedbah pod mentorstvom Marka Korošca.
SKUPNOSTNI PROGRAMI
Veseli december
Organizatorji: Društvo prijateljev mladine Ptuj v sodelovanju s CID Ptuj in Mestnim gledališčem Ptuj.
V sobota, 13. decembra, ob 17. uri na Mestnem trgu: prihod dedka
Mraza s spremstvom.
PREDSTAVE:
petek, 19. decembra, ob 16.30 in 18.00 v MG Ptuj: lutkovna predstava Kroki praznuje
sobota, 20. decembra, ob 16.30 in 18.00: lutkovna predstava Mišje zgodbe
nedelja, 21. decembra, ob 16.30 in 18.00: lutkovna predstava Tobija
torek, 23. decembra, ob 17. uri v Mestnem parku pri Dravi: poslovilno rajanje z dedkom Mrazom in njegovim spremstvom Predprodaja vstopnic: Mestno gledališče Ptuj od 8. decembra dalje vsak delavnik od 9. do 13. ure, ob sredah do 17. ure in pol ure pred vsako predstavo v gledališču. Veseli december je za otroke brezplačen, pri čemer potrebujejo tudi otroci vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani. Vstopnina na predstave za odrasle je 3 EUR. NEFORMALNO UČENJE
Še vedno je mogoče sodelovati v naslednjih tečajih in delavnicah: tečaj bas kitare - mentor Herman Gaiser tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalenc literarna skupina - mentorica Kristina Kočan novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič elektro delavnica - mentor Daniel Krapša tečaj znakovnega jezika gluhih- mentorica Marija Koser, tolmač-ka znakovnega jezika. 40-urni tečaj je namenjen vsem, ki se želijo usposobiti za znakovno komunikacijo s slušno prizadetimi. Tečaj bo potekal ob torkih od 16.30 do 18. ure. Ob koncu opravljajo slušatelji izpit, ki jim omogoča nadaljnje izobraževanje na tem področju. Cena tečaja je 100 EUR. Tečaj se bo začel v četrtek, 8. januarja, ob 16.30. Prijave so še možne do popolne zasedenosti razpoložljivih mest, vendar najkasneje do začetka tečaja. ODPIRALNI ČAS CID PTUJ Od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure. ODPIRALNI ČAS V ČASU BOŽIČNO NOVOLETNIH PRAZNIKOV! CID Ptuj bo v sredo, 24. decembra, odprt do 15. ure. V prazničnih dneh bo CID zaprt, odprt pa bo od 29. do 31. decembra od 9. do 13. ure.
RADIOPTUJ
89,8°98,2°ICH3MHZ
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 20. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Goldi).
NEDELJA, 21. december:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
PONEDELJEK, 22. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05).
10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Sport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
TOREK, 23 december:
5.00 štajerska budilka, do
9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Murski val).
SREDA, 24. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija
in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 25. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
PETEK, 26. december:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Ko se vrata sreče zaprejo, se odpre okno novega spoznanja. Znašli se boste na razpotju usode In se odločili pravilno. Vaše besede bodo zelo napredne in čas je, da ozavestite drugačna znanja. Privlačila vas bo svoboda in najdete lahko neko ravnovesje. Počasi se daleč pride.
Sn BIK
Ljudje, ki vam bodo hodili nasproti, vam bodo v veliko pomoč In oporo. Največja sreča vas bo čakala na delovnem mestu, čeprav bo veliko obveznosti. Prejeli boste pohvalo in priznanje. Naklonjenost vam nudi osebna nasprotnega spola, ki vam daje upanje.
DVOJČKA
Naredili boste določene zaključke in se pravilno odločili, kaj vam je pomembno in naredite lahko tudi korak ali dva naprej. Umirjene misli vam bodo pomagale v ljubezni, kajti na gramofonu življenja bo odmevala tista melodija, ki vas bo osebno osrečila.
RAK
Biseri sreče vam bodo naklonjeni v ljubezni. Istočasno je resnica ta, da vam bodo ljudje, ki vas obdajajo, učitelji. Najti morate v sebi nek most med tem, da ločite zrno od plev. Čas bo namenjen tudi sprostitvi in da se odpravite po nakupe. Letos boste imeli pri tem srečno roko.
LEV
ij Vrokah boste imeli škarje In platno ter tako našli pri sebi navdih, da zasijete z vsem tistim znanjem, ki je skrito tujim očem in se lesketa v vaši duši. Nalagali si boste ogromno obveznosti in dnevi bodo tako minili s svetlobno hitrostjo. Preberite si prijetno knjigo.
DEVICA
V tem tednu se boste nekoliko sprostili in harmonično pogledali naprej v razpotja življenja. Na delovnem mestu boste zelo odločni in ne boste popustili. Pričakovati je nekaj izvirnosti in doživeli boste prijetna presenečanja. Partnerjeva roka bo v pomoč.
TEHTNICA
Pomembno bo, da v vsej naglici uvidite lepote življenja. Omenjeno bo lahko neka umetnost, ki vam bo podarila upanje in tako na platno usode vnašate močne in harmonične barve. Dnevi bodo nekoliko bolj nenavadni in stvari se odvijajo mnogo hitreje. Počasi se tudi daleč pride.
ŠKORPIJON
Vaše življenju bo kot tanka nit prijetne tkanine in znali boste to srečo izkoristiti sebi v prid. Toplo ognjišče doma vam podari neko ljubezen in pokaže pravo pot. Ljudje, ki so vam blizu, vam bodo kot sol in aroma vašega življenja. Finančno stanje bo podobno gugalnici.
STRELEC
Pred vami je energičen čas in našli boste nove izzive in pričakovanja. Na delovnem mestu bo potrebno vajeti usode vzeti v svoje roke. Pretirana hitrost in energičnost se vam ne bosta izplačali, kajti v življenju so in bodo pomembni tudi detajli.
KOZOROG
Zlati prah usode vas bo posul v ljubezni in energija časa vam bo pokazala pravo pot. Delili boste lahko tisto ljubezen, ki je skrita globoko v vašem srcu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko bolj hitri in drzni. Odpirajo se vam nova področja. Vendarle si vzemite tudi čas zase.
VODNAR
Napredovali boste v ljubezni in prinašali sporočilo o brezpogojni vdanosti. Vsekakor se bo v tem tednu izkazala vaša dobrotljivost. Najdete lahko veliko možnosti na osebni in duhovni rasti. Zavedli se boste, da iz majhnega raste veliko. Varovati se bo potrebno pretirana trme.
RIBI
Predajali se boste neki posebni harmoniji in lepota časa bo obujala zavezo prijateljstva. Mnogo časa preživite v tujini in najdete v sebi moč in oporo za vse tisto, kar vas veseli in vam je v življenju blizu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko manjši, a počasi se daleč pride.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Dornava • Božičkova zabava v Zavodu
Podarjeno predpraznično veselje
Tudi letos so v Zavodu za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava pripravili božičkovo zabavo za svoje varovance. Prejšnja leta so jim zaposleni zapeli božične in druge pesmi, za kar so morali kar pridno vaditi, letos pa so se odločili, da bodo prireditev popestrili malo drugače.
Božičkova zabava je bila v ponedeljek, 15. decembra. Najprej so si ogledali igro Sneguljčica, v kateri so nastopali strokovni delavci, nato je na obisk prišel Božiček. Nestrpno pa so čakali na nastop pevke Natalije Verboten, ki je bila pripravljena svoje pesmi zapeti brezplačno. In kot Natalija zna, je dodobra ogrela njihove pete in srca in jim tako polepšala predpraznične dneve. Zabava je bila več kot odlična! Sicer pa se v Zavodu v okviru veselega decembra vsako leto že pred adventno nedeljo pripravljajo na praznike. Zaposleni skupaj z njihovimi varovanci izdelujejo adventne venčke, voščilnice in druge okraske ter jih potem tudi prodajo na prodajno-razstavni stojnici. Denar od prodaje izdelkov ponavadi namenijo za kakšno zabavo ali pizza party, ko se vsi zberejo in poveselijo. No, pic pa jim včeraj, ko so spet priredili zabavo, ni bilo potrebno plačati, saj jih je podarila Vila Monde, ker so njihovi stalni gostje.
medsebojne odnose, na to, da bi bili pripravljeni prisluhniti najprej samemu sebi in nato ljudem okoli nas. Razklani v sebi se ljudje pehamo za dobičkom, si želimo materialnega ugodja in pozabljamo na eno večjih vrednot: MIR. Če mir sprejmemo, se odpremo za ljubezen, za bližnje.
Namen akcije LMB ni samo polepšati praznike vsem, ki pridejo v stik z njo, ampak z njenim izkupičkom tudi pomagati ljudem v stiski. Vsako leto izberemo nevladno organizacijo oziroma skupnost ljudi, ki je v danem trenutku najbolj potrebna pomoči. Letos smo v skladu z geslom Nekaj ti manjka izbrali več naslovnikov, ki jim želimo pomagati z zelo konkretnimi darovi, ki si jih sami ne morejo privoščiti.
Organizatorji želimo, da bi na božični večer Luč miru iz Betle-hema gorela v vseh družinah in jim prinašala mir.
V imenu stega Sončna pesem:
Mirjam Danilovič
Izdale drugo zgoščenko in kaseto
Ljudske pevke DU Ptujska Gora smo imele 7. decembra predstavitev druge zgoščenke ter petletnico skupnega delovanja pevk. Projekt smo izvedle s pomočjo donatorjev, ki se jim iskreno zahvaljujemo.
Angela Medved, Cvetka Lešnik, Cilika Krivec in Angela Unuk. V tej zasedbi prepeva skupina že pet let, zato smo zraven izdaje druge zgoščenke proslavile še petletnico skupnega delovanja. Nastopamo, kamor nas povabijo, v domači občini ter izven nje. Prepevamo stare ljudske pesmi v upanju, da se ohranijo za mlajše rodove. Ker nas pesem veseli, jo bomo ohranjale, dokler nam bo zdravje dopuščalo.
Prireditev je povezovala Barbara Rodošek.
Foto: UR
Ptuj • Prihaja Luč miru
Nekaj ti manjka!
Luč miru iz Betlehema (LMB) je tradicionalna decembrska akcija, ki nosi v sebi sporočilo miru, medsebojne povezanosti, strpnosti in sodelovanja med ljudmi. Ta plamen iz svetega mesta Betlehem prihaja letos med nas že osemnajsto leto zapored.
i '" VJŠ
W
a
i

Foto: Črtomir Goznik
Luč miru nas bo obiskala že osemnajstič.
V slovenske domove ga vsako leto ponesemo člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS), Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS), Slovenske zamejske skavtske organizacije (SZSO), Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) in društva Mladinski ceh. Predstavniki vseh sodelujočih organizacij bodo 13. decembra na Dunaju skupaj s skavti iz vse Evrope na ekumenskem bogoslužju prejeli plamen. V naslednjih dneh se bodo zvrstile prireditve po vsej Sloveniji. Ptujski skavti bomo plamen najprej sprejeli v domači župniji sv. Ožbalta, nato ga bomo ponesli še v druge župnije, osrednja prireditev, na kateri bodo sprejeli luč tudi župan in predstavniki ptujskih organizacij, pa bo v v petek, 19. 12., ob 16.30 v nakupovalnem centru Qlandia (1. nadstropje).
Letošnje geslo je Nekaj ti manjka. Poudariti želi dejstvo, da v času, ko imamo dovolj vsega, prehitro pozabimo na to, kar je najbolj bistveno. Na
Ptujska Gora • Pet let ljudskih pevk

Ljudske pevke DU Ptujska Gora
Ta dan so nam s pesmijo popestrili mnogi ljudski pevci in pevke : KD Sela, KD Grajena, društvo Trstenke Podlehnik, Podgorski vaški pevci, Taščice KD Rače, KUD Maksa Furjana Zavrč, skupina Trta, Ljudski pevci KPD Stoperce, Prešmetani faloti, Ljudski pevci FD Rožmarin Dolena, ED Ložnica Gmajna-ri. Posebna hvala za lepo petje Ane Krneža in igranje na harmoniko Tajde Kozoderc.
Našo skupino vodi Adela Pulko, prepevajo pa še: Marica Dajnko, Pavlika Lampret,
Foto: arhiv
Od tod in tam
Žetale • Podari igračo in nasmeh
Foto: B. Mlakar
Na OŠ Žetale smo se odločili, da bomo sodelovali v humanitarni zbiralni akciji "Podari igračo in nasmeh", ki sta jo pod častnim pokroviteljstvom gospe Barbare Miklič Türk organizirala Petrol, d. d., in Rdeči križ Slovenije. Vloga humanitarne zbiralne akcije je bila dvojna: pri otrocih, ki darujejo, spodbujati razvoj navade aktivnega sočutja do manj privilegiranih v družbi; pri otrocih, ki prejemajo, pa spodbujati zaupanje v možnost pozitivnih sprememb. Pod vodstvom učiteljice Bojane Mlakar smo tako zbrali preko 350 igrač. Vsak učenec seje z veseljem odrekel vsaj eni igrači, s katero bo narisal nasmeh na marsikateri obraz, saj bodo zbrane igrače razdeljene otrokom z neenakimi možnostmi v Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji in Črni gori.
Saša Peršoh
Podlehnik • Praznovanje s starši
Foto: ZG
December je vsako leto enako mrzličen, poln čudovitega dela - pošiljanja voščilnic, pripravljanje daril, peka peciva in obiskovanje prijateljev.
Učenci 5. razreda OŠ Podlehnik so se odločili, da napolnijo okolje z ljubeznijo in toplino. Praznični december so obarvali tako, da so izdelovali voščilnice, nato pa okrasili še razred, saj so v goste povabili starše. Pripravili so jim bogat program. Zaigrali so na instrumente, zaplesali, recitirali in zaigrali lutkovno igrico. Sledila je delavnica, v kateri so skupaj s starši izdelali več izdelkov. Iz storžev so naredili čudovite aranžmaje, ki bodo dolgo zdržali v toplih prostorih. Naredili pa so še božička. Sledilo je prijetno presenečenje, saj jih je obiskal Božiček. Nato so se posladkali z dobrotami, ki so jih pripravili starši, se pomerili v športnih aktivnostih in tako zaključili prijetno popoldne v šoli.
Zdenka Golub
Podlehnik • Miklavževanje 2008
Foto: ZG
Tudi letos se je Miklavž skupine za ohranjanje šeg in navad Turističnega društva Podlehnik na predvečer sv. Miklavža podal na pot v spremstvu parkljev in angelčkov. Obiskal je otroke v nakupovalnem središču v Qlandii, po domovih v podlehniški občini, pa tudi v župniji sv. Antona v Stopercah. Otroke je radodarno obdaril, vsi pa so se mu zahvalili z lepimi molitvicami in dobrimi obljubami.
Zdenka Golub
Novoletna zgodba
Adijo, silvester!
Kraj: Ptuj. Datum: 31. december 2008. Ura: 15.30. Vreme: hladno, 2 stopinji Celzija, brez snega. Ozračje v mestu: ulice precej prazne, otroški vrišč v daljavi, pok osamljene petarde, ki se je očitno sprožila prehitro, nekaj utrujenih novoletnih trakov, ki visijo nad izložbami in ulicami.
V enem od blokov, v enem od stanovanj tega bloka pa ...
»Taka šminka pa neje paše k toti obleki ...« je kremžila obraz ona.
»Ke te vem ...« se je popraskal on po glavi. Pri tem si je zapel še zadnji gumb na srajci, tistega tik pod adamovim jabolkom.
»Ke si se te tak zaprego, ko da je vuni Sibirija?« se je čudila ona in pri tem naredila približno takšen obraz, kot ga ima piščanec, preden ga obglavijo.
»Ja, če ne pa mi rečeš, da mi dlake silijo vun .«
»Pa kake dlake, bizgec,« ga je zgrabila za srajco in mu odpela kar dva vrhnja gumba zaporedoma, »ke te res nič ne bereš modnih revij? To je ze moderno. Pa še kak moderno! Treba je pokazat dlake. Treba je pokazat, da si moški, madona!«
Odpela mu je še štiri gumbe, da mu je na dan skočil tudi popek.
In sta nekaj časa stala, tako v tišini. Dihala sta, kot da je ves zrak v sobi obdavčen. Gledala sta se prestrašeno. Drug drugega. In vse težje sta dihala. In njuna popka sta se drug drugemu smejala. Ona je imela namreč mladostniško majčko, ki je omogočala popku življenje na svobodi, njegov popek pa je nesrečno visel na debeli kepi kože, ki mu je padala čez rob hlač.
Pa sta strmela drug v drugega. Ona je postajala vse bolj bleda, on pa vse bolj rdeč.
»Ke tebi je tudi tak, da bi se najrajši .« je začela ona.
»Da bi se najrajši sleko, ja .« je še komaj rekel z zadnjo trohico zraka.
»Ke tudi tak teško dihaš kak jas, lube? Ha?« je vprašala ona.
»Jezos, veš kak! Nemrem več met gor totih hlač. Se so mi šle kome fkup.«
»Ja, se vem, kak je to. Jas trola pa s toto majčko, ki me bo skup zmučkala. Pa popek vun!«
»Preobleko se bom . v ono drugo, ki je bol .«
»Jas tudi. Se nemrem dihat. Pa kurc gleda Mašo pa Tino pa Karmen! Tote suhice. Jas mam pač malo več tu okoli .« se je pogledala okrog pasu.
Potem sta šla vsak v svojo sobo. On je odprl omaro. Ona tudi. Medtem je ona pogledala na stensko uro. Čas: 15.44. Medtem je tudi on pogledal na drugo stensko uro. Čas: 18.44. In se je ona oblekla v vijolični kostim, h kateremu je sodil tudi zaprašen klobuk, ki ga je potegnila z dna omare. Z njim je tolkla po steni, da se je skadil kakšen slab kilogram prahu. Pa ga je popravljala. In gladila. Klobuk se je namreč držal precej postrani, na sredini pa je bil zmečkan kot slabo prežvečen žvečilni gumi.
On si je oblekel rumene hlače, belo srajco in rumen suknjič. Obleko, ki si jo opazil z razdalje več kilometrov in bi jo lahko uporabljali za svetlobno signalizacijo na kakšnem več-
|i "i Z ¡ fo»
I ■

jem letališču, mu je podaril oče. Še pred leti. Ni pa zanemarljivo dodati, da je njegov oče zbolel za glavkomom in da je trajno oslepel. Le v kateri fazi je bila bolezen takrat, ko je sinu kupil to rumeno pošast z dvema prekratkima rokavoma?
In končno sta se dobila. V dnevni sobi. Ona vsa vijolična, kot bi jo po poti do sobe napadla armada travniških vijolic, on do ušes rumen, kot da je njegova obleka v zadnjem stadiju ciroze.
»Jezos Kristos, kaki te si? Pa sn ti ja rekla, da te s toto obleko živega videt nemrem! De, ono si obleči .«
»Kero ono? Črno, misliš? Te pa ni bolše, ke mam tako, malo bol žive barve?«
»Pa nemreš taki nekam iti, ke si nor! Sleči to, pa si ono obleči. Kak boma te šla taka fkup? Jas
cela vijolčna, ti pa do vuh žuti .«
»Ja, ko trobentica pa vijolica, ne?!«
»De, neje se zezi, no! Dobro veš, da bojo tam fse šlank tajnice s firme. Pa direktor s svojo našopirjeno ženo pa pomočnica s kakim perjem okoli glave pa .«
»No ... Te pa mija tak tudi ta pašema!« je dodal posmehljivo. Pri tem je pogledal na svojo ročno uro. Čas: 14.44.
»Gle, kak sn jas lepa! Samo ne vem, kera šminka bi mi pasala tu polek? Ke misliš? Pa ke te deda sprašujem!! Idi se
Foto: Martin Ozmec
preoblečt, jas pa si bom tacajt mejk ap porihtala!«
In on je šel. Petič ta večer. Nič ni bilo dovolj dobro. V teh hlačah je bil predebel, v onih presuh, pri tretjih mu je rekla, da nima nič riti, pri četrtih jo je motila barva.
In ona? Še slabše. Cel dan se že vrti pred ogledalom. In spreminja mnenje o sebi. Ta hip je debela kot sod, drugič je ni nič skupaj. Pa si je oblekla črno obleko, kot da je na sveže ovdovela, pa je tisto slekla, pa si je oblekla tako čipkasto in zeleno in potem kostim z barvo jagode. Nato pa so postale problematične šminke.
On je med oblačenjem črne obleke spet pogledal na uro, ne da bi se v resnici oziral nanjo. Čas: 13.44. In ravno ko je svojo kosmato nogo vtaknil v hlačnico, je zunaj počilo. Slišal se je strašen trušč. Sobo so preplavile gibajoče luči in barve.
»Ognjemet? Ognjemet?!« sta zavpila oba v en glas in se približala oknu v sobi. Ona je, čeprav je gledala ognjemet, kriknila, ko je zagledala svoj odsev v šipi.
»Lubi bog, ke mi te nisi reko?! Kak sn se namazala . Tak je, če pa si me znerviro pa so se mi roke pajtlale, pol pa sn se fse mimo ...«
On jo je prijel za ramena in jo pošteno stresel: »Ke bi ftihn-la?! Ne vidiš, da je fsega konec? Ognjemet je! Punoči je! Novo leto je! Midva pa ko dve poštri-
hani opici stojima tu, namesto da bi bla tam, na zabavi .«
»Samo kak, če pa je ura . Ura je bla prej ...« je hotela dokončati.
A ura ni kazala ničesar. Tudi tista v kuhinji ne in ona v spalnici in ta na njegovi roki in tista na njeni. Na nobeni ni bilo kazalcev, v vseh so šle baterije.
»Ure so pokvarjene. Fse! Kak je te to možno?!«
»Od sile, ke sma se tak dugo rihtala! Pa sn ti reko, da je že neko čudno temno vuni! Zaj pa . Adijo, silvester!«
Nervozen je sedel na kavč v dnevni sobi. Ona je razočarano prisedla. In sta molčala. Stene v sobi je razsvetljevala simfonija barv mestnega ognjemeta. Odmevalo je vriskanje ljudi v daljavi. Petarde so pokale kot nore. Še vedno sta bila tiho. In tako sta sedela vse do jutra. Negibno. Kot kipa. In nista spregovorila niti ene same besede. Še novega leta si nista voščila.
Kraj: Ptuj. Datum: 1. januar 2009. Ura: 06.30. Vreme: hladno, minus 2 stopinji Celzija, brez snega. Ozračje v mestu: na ulicah le še nekaj posameznikov, v daljavi pok osamljene petarde, ki se je očitno sprožila nekaj ur prepozno, po tleh raztrgani trakovi, ki so ponoči en za drugim popadali s streh in izložb. Razen enega, ki več ne visi, pa tudi pasti noče .
David Bedrač
Šolski šport • Nogomet
Slavile Destrničanke in Videmčani
Udeleženke finala medobčinskega prvenstva v nogometu
Medobčinsko prvenstvo
V novembru in decembru so se v našem šolskem okolišu odvijala medobčinska šolska tekmovanja za starejše učence in učenke (letnik 1994 in mlajše) v nogometu. Največ prijav je bilo prav v tej športni disciplini, kjer se je v kategoriji starejših učencev prijavilo štirinajst ekip in osem v kategoriji starejših učenk. Najboljši in medobčinski prvaki v nogometu so postali učenci OŠ Videm, sledi pa ji OŠ Destrnik-Tr-novska vas ter OŠ Markovci. Vsi našteti nadaljujejo tekmovanje na področnem nivoju. Najboljše nogometašice na medobčinskem tekmovanju so
Zmagovalci medobčinskega prvenstva v nogometu: OS Videm.
Karate
Mladi Ptuj so se
člani Karate-do v četrtek, 4. 12.
kluba 2008,
postale učenke OŠ Destrnik-Trnovska vas, drugo mesto
udeležili Miklavževe tekme, ki jo je organiziral KK Velenje. Na prijatelj-
pa je osvojila OŠ Ljudski vrt. Boštjan Zemljarič
ski tekmi so se tekmovalci pomerili v katah in dosegli naslednje rezultate: Krištof in Oscar Križanec, Žan Kokol ter Ela Valenko so zasedli 1. mesta, Tinka Valenko in Žan Cvetko sta osvojila 2. mesti, Ema Trafela ter Tomaž in Andraž Šuta so zasedli 3. mesta.
Ptujski karateisti so bili uspešni tudi 6. 12. 2008 na tekmi 2. kroga šolske karate lige v Lenartu. Ela Valenko in Špela Pernek sta osvojili tretji mesti v katah, Rebeka Kovačec pa se je odlično odrezala v športnih borbah, saj je v finalu z dobro tehniko in taktiko prepričljivo ugnala nasprotnico in zmagala.
jk
Šolski šport • Rokomet
Ljudski vrt tokrat pred Mladiko
Foto: arhiv Oš Ljudski vrt
Zmagovalna ekipa področnega tekmovanja v rokometu: OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena
V	četrtek, 11. 12. 2008, je v ŠD Ormož potekalo dobro izpeljano področno prvenstvo OŠ v rokometu za starejše dečke, letnik 1994 in mlajše. Na tekmovanju so sodelovale prvo- in drugouvrščene OŠ z medobčinskega tekmovanja Ptuj (1. OŠ Mladika, 2. OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena) in z medobčinskega tekmovanja Ormož (1. OŠ Ormož, 2. OŠ Velika Nedelja).
V	prvem srečanju sta se med seboj pomerili OŠ Velika Nedelja in OŠ Mladika. Zmagala je slednja in se s tem uvrstila v nadaljnji krog tekmovanja. V drugem srečanju sta se pomerili OŠ Ormož in OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena. Tudi v tem srečanju so zmagali slednji. V srečanju za tretje mesto med OŠ Velika Nedelja in OŠ Ormož je bila boljša OŠ Velika Nedelja in se tako oddolžila OŠ Ormož za poraz na medobčinskem tekmovanju. V finalnem srečanju za prvo mesto sta se med seboj pomerili ekipi OŠ Mladika in OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena. Ponovila se je enaka slika kot v srečanju za tretje mesto. V izredno izenačeni in borbeni tekmi je zmagala OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena.
Sledila je podelitev pokalov. Učenci so pričakovali, da bodo za nagrado dobili medalje, vendar organizator, Zavod za šport
Andrej Cafuta in Rebeka Kovačec
petovia^vto
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL LETNIK		CENA	KM	BARVA
RE MEGANE 1.B/16V COUPE	2003	G.500	82.312	ZLATA
OPEL CORSA 1.3CDTI 3 VRATA	200G	5.990	91.613	BELA
PEUGEOT 206 1.4 HDIX-LINE	2005	5.990	96.744	BELA
FIAT GRANDE PUNT01.3 MJTDYNAM.	200G	7.400	106.200	MODRA
FORD F0CUS1.6 TDCI TREND	2005	8.100	157.417	BELA
FORD FIESTA 1.4 Ml STEEL	2004	4.990	163.210	SREBRNA
REKANGO01.5 DCIFURGON	2003	5.900	127.272	RDEČA
RE MEGANE 1.G 16V DYN.PLUS (ZVOZILI)	2007	11.000 15.000-20.000		SREDRNA
SEAT IBIZA1.4/16V STELLA	2003	4.990	150.754	BELA
RE LAGUNA 1.8/16V LIMUZINA	1999	2.000	178.000	SREBRNA
VW GOLF V 1.9TDI/105 CONFORT.LINE	200G	13.500	85.932	ČRNA
VWT0URAN 1.9 TDI/105KM TREND-LINE	2006	11.300	96.535	GRAFIT
RE MEGANE 1.9 DCI PRIVILEGE LUX	2005	9.700	115.044	ČRNA
REVELSATIS 3.5 VG INITIALE	2003	10.990	135.348	ČRNA
1 LETO GARANCIJE NA VSA VOZILA!!!				
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662. avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
CITROEN C31,41	2002	5.480,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
CHEVROLETTACUMA 1,616V SX	2005	6.980,00	KUMA	KOV. SIV. MODRA
FORD FOCUS C-MAX 1,6 TD CI TREND	2005	9.570,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
KIA CARNIVAL 2,9 CRDIZX	2002	7.880,00	KUMA	KOV. B0RD. RDEČA
OPEL ASTRA COSM01.7 CD T1UMUZ.	2006	11.200,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
OPEL VECTRA 2,0 DTI 16V KARAV.	2001	5.700,00	AVT.KUMA	MODRA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI CABRIO SAN. TR0PEZ.	2007	17.680,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI DYNAMICQUE	2006	10.270,00	AVT.KUMA	KOV. T. SIVA
RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI	2003	9.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	1998	5.980,00	KUMATR0N.	BELA
SKODA OCTAVIA 1.9TDI UMUZ. ELEG.	2004	8.980,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
TOYOTA YARIS1.4D	2007	12.300,00	KUMA	KOV. SIVA
VW POL01.9 SDI KARAV.	2001	4.400,00	KUMA	SREBRN
VW GOLF IV 1,9 TDI UMUZ.	2001	6.990,00	KUMA	KOV. ČRNA
VWSHARAN 1,9 TDIT1PTR0NIC CRUISE	2002	10.300,00	AVT.KUMA	KOV. MOD. ZELEN
Ptuj, tega žal ni predvidel. Mogoče bi bilo o tem v bodoče potrebno razmisliti.
V četrtfinale državnega tekmovanja sta se tako uvrstili OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena kot tudi OŠ Mladika. To je le še dokaz več, da se na Ptuju z mladimi rokometaši res dobro dela. Obema šolama želimo v nadaljnjem tekmovanju veliko športne sreče.
Končni vrstni red področnega prvenstva v rokometu za starejše učence:
1.	OŠ Ljudski vrt s podružnico Grajena
2.	OŠ Mladika
3.	OŠ Velika Nedelja
4.	OŠ Ormož
Mentor: I. Ivančič
NOVO NA PTUJU
Minoritski trg 4 (nasproti sodišča)
POROČNI SALON HARMONIJA
IZPOSOJA IN PRODAJA
POROČNE OBLEKE (ženske in moške) BIRMANSKE OBLEKE (dekliške in fentovske) OBHAJILNE OBLEKE (dekliške in fantovske) KRSTNE OBLEKE
POSEBNA PONUDBA:
SVEČANE OBUKE, ŽENSKE IN MOŠKE ZA RAZNE PRILOŽNOSTI - MATURANTSKI PLES, -ELEGANTNE KREACIJE ZA ŽENSKE!!! SMOKING ZA MOŠKE!!! FRAK ZA MOŠKE!!!
UGODNE CENE!!!
Delovni čas: pon.-pet. 9.00-18.00 ure sobota 8.00-12.00 ure Tel.: 041 317 361,031 764 432
Na zalogi preko 40 vozil.
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA,
ODVOZ IN PREPIS NA NAŽE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA», OPREMA BARVA			
AUDI A6 3,0 TDI QUATTRO	2004 20.990,00	KOV. ČRNA	KLIMA
AUDI ALLAOAO 23,0 TDIQ	2007 55.900,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
BMW SERIJA 3 TOURING: 318 D	2003 11.590,00	SRERRNA	AVT. KLIMA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003 9.490,00	KOV. SREBRNA	KLIMA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001 11.790,00	KOV. MODRA	DVOJNA KLIMA
DODGE NITRO 2,8 TO AUT.	2007 23.490,00	ČRNA	KLIMA
LANCIA Y 1,416	2001 2.990,00	MODRA	KLIMA
MITSUBISHI PAJERD 3,2 DID	2003 15.990,00	KOV. SREBRNA	AVT. KLIMA
OPEL ASTRA KARAV. 2.0	2001 5.290,00	BELA	KLIMA
RENAULTMEGANE SCENIC 1,9 DCI	2000 4.990,00	SIVA	AVT. KLIMA
VW GOLF III VARIANT 1,8 CL	1996 1.590,00	VIJOLIČNA	KLIMA
VW PASSAT 19 TDI	2001 7.990,00	KOV. MODRA	KLIMA
VW PASSAT 1,9 TDI HIG.	2005 18.490,00	KOV. ČRNA	AVT. KUMA
VW POL01.4 TDI	2006 9.900,00	KOV. ČRNA	AVT. KUMA
Mali oglasi
STORITVE
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.Vsem želi vesele božične praznike ter srečno novo leto.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
PO ZELO UGODNIH CENAH odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/D, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.-
EKSPRES POPRAVILA OBLAČIL. Milena De Viktory, s. p., Mariborska cesta 15, Ptuj. Telefon 051 413 354.
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
KMETIJSTVO
TRAKTOR IMT 539, traktorski viličar in planirno desko prodam. Tel. 031 459 075.
PRODAJAMO bele piščance domače reje, Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Tel. 713 60 33.
PRODAM mlado kravo, brejo 7 mesecev. Tel. 041 485 174.
PRODAM bikca simentalca, težkega 200 kg, in kupim obračalnik Spider 350 - pajek. Tel. 041 645 875.
PRODAM bikca simentalca, starega 3 mesece. Tel. 041 659 897.
PRODAM teličko, staro 10 dni, A-kontrole. Tel. 041 299 383.
PRODAM kravo, brejo 8 mescev, s 3. teletom, bikca, 170 kg, in teličko, 200 kg. Vse živali so simentalske pasme. Tel. 041 297 279.
PRODAM svinje domače reje, težke cca. 130 kg. Tel. 031 389 078.
PO SIMBOLIČNI ceni prodam štiri pritlikave koze in telico za zakol. Tel. 753 75 91.
PRODAM traktor Štajer 18, s kabino, lepo ohranjen, v račun vzamem brejo telico. Tel. 041 230 021.
MOTORNA VOZILA
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog, nudi Vulkanizerstvo Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
Novejša samostojna hiša v Trnovski vasi, zgrajena 1.2005, 126 m2,1378 m2 zemljišča. Vsa oprema ostane v hiši. Cena: 145.000 €. Priporočamo! 051/426-500
DELO
RAZNO
gmiiiiiMiiiMimUiB
C 02/22 Ô0110
SoliS d.a,o.
Razlago va 24, Maribor

PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91, možna dostava.
KUPIM večjo količino akacije. Plačilo ob prevzemu. Telefon 041 767 760.
PRODAM telico, brejo v devetem mesecu. Telefon 769 39 41.
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
Prireditvenik
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
SVINSKI IN HIPOTEKARNI |
M&n
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.nst. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Darinka Ranfl, dr.dent.med. na Tratah, na Ptuju
DOM-STANOVANJE
PRODAM stanovanje na Ptuju ter podstrešje za stanovanje. Cena za stanovanje je 970 €/m2. Nova streha in fasada. Tel. 040 341 120.
PRODAM stanovanje pri Svetem Tomažu, enoinpolsobno, v celoti adaptirano, takoj vseljivo. Telefon 031 576 322.
NEPREMIČNINE
HIŠO na Ptuju - Budina (150 m2 stan. površine in 5,2 arov parcele) prodam. Tel. 773 44 81, 772 93 91, zvečer.
GOSTINSKI LOKAL na Ptuju (možnost priprave hrane) damo v najem. Tel. 031 599 149 ali 051 816 876.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Pluj {ob Mariborski usti), tol.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leaslngl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
RADIOPTUJ
89,8 • 98,2 °I04;3
IŠČEMO resno žensko za pomoč v gospodinjstvu. Tel. 031 701 816.
GREM čistit stanovanje ali manjšo hišo ter grem likat na Ptuju oziroma v bližnji okolici. Gsm 031 815 487.
PRODAM klavirsko harmoniko Hohner atlantik de lux, 120-basno, ter klavirsko Hohner 96-basno in 72-basno. Telefon 041 733 973.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare pez figurice, lahko tudi poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE DO 7 LET, BREZ POLOGA IN KASKO ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASKO IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Znamka
Letnik Cena Oprema Barva
CITROEN XSARA PICASSO l.i HDI AUDI A41.9 TDI KARAVAN FORD MONDEO KARAVAN 2.0TDCI CITROEN XSARA PICASSO 2.0 HDI MERCEDES C200CDI LIMUZINA OPEL VECTRA 1,9 CDTI KARAVAN FORD FOCUS C-MAX PEUGEOT 3Ü7SW 1.6 KARAVAN RENAULT SCENIC 1.5 DCI RENAULT SCENIC 1.9 DCI RENAULT LAGUNA 1.6 LIMUZINA ŠKODA 0CTAVIA1.9 TDI VW POLO 1,2 VWTOURAN2.0TDI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN RENAULT TRAFIC1.9 DCI VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN TOYOTA AVENSIS WAGON 2.0 D CITROEN G 1,4 HDI PEUGEOT 3071.6 HDI BMW 525 D KARAVAN, AUDI A3 2.0 TDI BMW 320D LIMUZINA CITROEN C8 2.2 HDI VW GOLF 1.9 TDI VWT0USAN1.9 AUDI A6 3.0 TDI QGATR0 OPEL ZATIRA 1.9 TDCI AUDI A31.9 TDI VW POLO 1.2
2005
2003 2005 2001 2001
2005
2004 2002
2006
2004 2001 1998
2005 2004 2001
2006 2001 2006
...
2 HDI
DI^Jfm
1.9 TDI
2004
2005 2004 2000 2004 2004
2006 2000 2002
9.490 11.890 7.990 6.690 11.990 12.290 8.990 7.490 9.990 9.290 4.100 4.750 7.290 13.990 7.990 16.900 6.200 13.990 6.250 8.490 25.000 12.900 18.900 10.990 7.490 13.900 21.900 13.900 7.490 6.490
AVT. KLIMA VSA OPR. AVT. KLIMA ^E AVT, KLIMA AVT. KLIMA, AVT. KLIMA KLIMA, VSA OPREMA AVT, KLIMA NOVI MOD. AVT KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA KLIMA KLIMA
AVT. KLIMA HIGHLINE AVT. KLIMA KLIMA, 9 SEDEŽEV KLIMA
KLIMA, VSA OPREMA
KLIMA
KLIMA
VSA OPREMA, AVT. AVT, KLIMA AVT. KLIMA AVT. KLIMA 7 SEDEŽEV KLIMA ,5 VRAT KLIMA
KLIMA, AVT0MATIC AVT. KLIMA KLIMA
KLIMA, 5 VRAT
KOV. MODRA ČRNA KOV. ČRNA B0RD0 RDEČA ČRNA ČRNA
KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. ČRNA MODRA BELA
KOV. MODRA SREBRNA KOV. ZELENA BELA
KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA SREBRNA KOV. ČRNA KOV. SIVA KOV. SREBRNA MODRA SREBRNA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
Petek, 19. decembra
16.30
16.30 18.00 18.00
18.00
19.30
20.00
Ptuj, nakupovalni center Qlandia (1. nadstropje), tradicionalna decembrska akcija, ki nosi v sebi sporočilo miru, Luč miru iz Betlehema, Nekaj ti manjka? Nekaj ti manjka! Ptuj, Mestno gledališče, lutkovna predstava, Kroki praznuje Ptuj, Mestno gledališče, lutkovna predstava, Kroki praznuje Skorba, Dom krajanov, komedija Niti tat ne more pošteno krasti, v izvedbi gledališke skupine KD Skorba
Ptujska Gora, v Marijini cerkvi, Božično-novoletni koncert, nastopila bo tudi ptujska zasedba KUD Musica Maribor, SNG, balet, 3. abonmajski božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven
Ptuj, CID, koncert, decembrska produkcija mladih glasbenikov Ptuj, Romanski palacij na gradu, na ogled je razstava intarzij avtorja Voja Veličkovica Občinske značilnosti in grbi
Sobota, 20. december
9.00 Pristava pri Cirkulanah, pred ŠRC Šumica, pohod po Mustrovi poti
10.00 Maribor, SNG, drama, po ljudskih motivih dramatizirala Katarina
Klančnik Kocutar Kralj Matjaž, StaDvo, za izven 11.00 Slovenska Bistrica, Dom svobode, lutkovna predstava Alfi se zaljubi
16.00 Ptuj, Glasbena šola Karola Pahorja, Festinice, društvo Delavnica prireja matineje za otroke od petega leta starosti in njihovim staršem, nudijo druženje z glasbo ... 16.00 Kidričevo, v cerkvi, Božični koncert, nastopili bodo: Tamburaši iz Majšperka, cerkveni pevski zbor od Sv. Andraža nad Polzelo in Andraški oktet
16.30 Ptuj, Mestno gledališke, lutkovna predstava, Mišje zgodbe 18.00 Ptuj, Mestno gledališke, lutkovna predstava, Mišje zgodbe 18.00 Hajdina, v cerkvi, božični koncert z Eroiko 19.00 Kidričevo, velika dvorana restavracije Pan, jubilejni koncert pihalnega orkestra Talum Kidričevo ob 60-letnici njegovega delovanja, gostja večera bo Nuša Derenda 19.30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, Božično-novoletni koncert, za praznično vzdušje bosta poskrbela komorni orkester Musidora pod dirigentsko palico Žive Ploj Peršuh ter vokalni kvintet Završki fantje pod vodstvom umetniškega vodje Darka Škergeta 19.45 Maribor, SNG, balet, Božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za izven
Nedelja, 21. december
10.00 do 13.00 Ptuj, pedagoška soba na gradu, Muzejske praznične delavnice za otroke, izdelovali boste okraske iz das mase Podlehnik, dvorana, komedija Toneta Partljiča Krivica boli, v izvedbi dramske skupine KD Leskovec
Rogoznica, kulturna dvorana, Božični koncert, kjer bo nastopilo pet skupin: moški pevski zbor KD Rogoznica, ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja ... Ptuj, Mestno gledališče, lutkovna predstava, Tobija Ptuj, Mestno gledališče, lutkovna predstava, Tobija Skorba, Dom krajanov, komedija Niti tat ne more pošteno krasti, v izvedbi gledališke skupine KD Skorba
Razkrižje, Dom kulture, Božično-novoletni koncert skupine Halga-to band z gosti
15.00
15.00
16.30 18.00 18.00
19.00
Ponedeljek, 22. december
19.30 Maribor, Stolna cerkev, Božične pesmi sveta, za izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja Kicar poje in igra, Kicar 2008, 7. srečanje Ljudskih pevcev in godcev, nastopa iz glasbenih in pevskih skupin iz Slovenije organizator prireditve Ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja - sekcija Kulturno društvo Rogoznica.
Kino Ptuj
20. in 21. december, ob 17.30 Franček in zaklad želvjega jezera (sinhroni-zirano) - animirana komedija. Ob 19.00 Hišna zajčica - komedija. Ob 21.00 Art program: Irina Palm - drama.
REZULTATI ŽREBANJA
Velike nagradne križanke Slovenska postelja
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se ¡e glasilo: NUDIMO STROKOVNO SVETOVANJE) smo v
uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - vzglavnik Metuljček latex v vrednosti 40,50 € Alojz CuS, Vitomarci 11, 2255 Vitomarci
2. nagrada - vzglavnik Smrčavko v vrednosti 50,40 € Roman Gregur, Sodinci 44, 2273 Podgorci
1. nagrada - vzglavnik Dremavček latex v vrednosti 60,30 € Janez Spevan, Sladki vrh 8, 2214 Sladki vrh
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci prejmejo nagrade na naslovu Slovenska postelja, Jager center Melje, Ulica Kraljeviča Marka 19, Maribor.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		Cm%	Oprema	Barva
TOYOTA AURIS1,4 D4D TERRA	2007	14.950,00	PRVI LAST.	RDEČA
VOLKSWAGEN TOURAN 1,9 TDI TREND.	2006	14.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES BENZ A140	2000	6.700,00	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
RENAULT GRAND ESPACE 1,9 DCI	2004	9.990,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI GRANTOUR	2004	7.490,00	AVT. KLIMA	KOV. MIŠJE SIVA
RENAULT CLI01,2	2002	4.280,00	PRVA REG. 2003	RDEČA
ALFA R0ME0147 2,016V TS	2002	7.190,00	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI AUTHEN.	2002	6.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 607 2,216V AVT.	2000	6.700,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
SEAT CORDOBA 1,416V STELLA	2004	5.850,00	KLIMA	KOV. OLIVNO ZEL.
PEUGEOT 3061,41	1999	3.120,00	PRVA REG. 2000	KOV. B. RDEČA
VOLKSWAGEN COMFORTL. GOLF IV1,8 20V	1999	4.480,00	SERVO	KOV. OLIV. ZELENA
PEUGEOT PARTNER 1,616V	2003	7.490,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
TOYOTA C0R0LLA1,6 Vïïl	2003	8.970,00	PRVA REG 2004.	KOV. SREBRNA
CITROEN C8 2,2 HDI SX	2005	11.490,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
ŠKODA OCTAVIA 1,9 TDI ELEG.	2002	6.890,00	PRVA REG. 2003	BELA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	9.950,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
SEAT LEON 1,416V STELLA	2000	4.590,00	SERV. KNJIGA	RDEČA
CHEVROLET AVEO 1,416V	2006	6.890,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
AUDI A41,9 TDI LIMUZINA	1998	5.890,00	AVT. KLIMA	ČRNA
RENAULT MEGANE 1,5 DCI	2003	7.900,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI VARIANT	2004	9.900,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GE171,3	2005	6.720,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
AUDI TT 1,8 T ROADSTER	2002	15.200,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
DECEMberska AKCIJA
Video-Kiik
VARNOSTNI KOMPLET samo 428,00*€
VIDE0-KUK Meto Flskus s.p Zgornja Hajdina 44b,
2288 Hajdina
stara cena 571,00 €
Komplet vsebuje:
-	dve kameri YC-49H
-	snemalnik SEDVR-5004 • dva napajalnika
-	disk 160 GB
■ 02/7813002 i 041392320 i.- video-klik@siol.nei
V decembru nudimo tudi 10% popust na vse ostale izdelke
Akdja velja Od 01-12-2003 dO 30-12 200S 02. do odfifiadaie zalög *Ci na s vključenim DDv
TV
7<gis3fc!fjs SfefflpiiSffiî Isfös íjiffilfl
SPORED ODDAJ
PETEK 19.12.
8.00 Obilna Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 20.12.
8.00 Markovci - Miklavžev koncert 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Markovci 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica -odd.
15.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
17.00 Oddaje Iz preteklosti - Markovci
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Božični koncert 07 KUD Markovci
NEDELJA 21.12.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Štajerska frajtonarlca 2.del 10.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 11.00 Občina Videm -10 let ljudskih pevk 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 Oddaje iz preteklosti - Dornava 19.00 Oddaja ŠKL
PONEDELJEK 22.12.
8.00 Občina Videm - 10 let ljudskih pevk 9.15 Oddaje Iz preteklosti - Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Občina Videm - 10 let ljudskih pevk 20.00 Božični koncert 07 KUD Markovci
I	Z novimi okni in vrati lahko prihranite veliko drage energije za ogrevanje vašega doma
X j/ Za brezplačennasvet jn toplejše praznike pokličite Bekont. Za tople dni, Belcont skrbi-
v I
Bg o
T~J Er I
AKTAL d.o.o.
Industrijsko naselje 14,2325 Kidričevo Tel.: 02 799 04 30, fax: 02 799 04 31 E-mail: aktal.doo@siol.net, www.aktal.informacija.net
J-Vj Jiíhj V:JjiJ h'Jaiiijn
CJ/j'JA
a.
OKNA, VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
BELCONT d.o.o„ Hardek 34/g, 2270 Ormož, belcontdoo@siol.net, www.belcont.si, Tel.: 02 741 13 80, Fax: 02 741 13 81, Mob.: 041 316 505
IGOR IN ZLATI ZVOKI LAN GA MODRIJANI NATALIJA KOLŠEK MITJA KVINTET TANJA ŽAGAR Ans. VRT TURBO ANGELS Ans. NOVI SPOMINI
NATALIJA VERBOTEN Ans. CVET ELA
Ans. ROSA MANCA ŠPIK Ans. GAŠPARIČ DOMEN KUMER ZREŠKA POMLAD MAJA KAMPL ZAPELJIVKE KATRCA
In še kakšno PRESENEČENJE
.151.

Zima popušča! '
& I HI
A' -15% 53S|


Zmnski popusti ** priAJM!
Bofši pogled na svel!
Izkoristite zimske popuste na montažo in stavbno pohištvo iz našega ALU in PVC programa! www.ajm.si
(«X2EE>
*Akcija velja od 15,12,2008 do 28,02,2009, Popusti niso združjivi, akcije so izvzete, Velja za vsa naročila in vplačilavtem času, ne glede na opcijo ponudbe, za opravljeno montažo do konca marca 2009,
JON
OKNA - VRATA - SENČILA
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________StB_________
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
$AtejDARIL pre
v
Suzana Gregorin, Andrenci 72,2236 Cerkvenjak
Marjana Toplak, Mladinska 4,2325 Kidričevo
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
www.radio-tednik.si
MESTNA OBČINA PTUJ ŽUPAN
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
javno naznanilo
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina Pri Ptuju (Klepova ulica)
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju (Klepova ulica) (v nadaljnjem besedilu: osnutek OPPN), ki ga je pod številko 2008/0PPN-050 izdelala družba Urbis, d. o. o., Maribor.
2.
Sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S2/1 Krčevina pri Ptuju (Klepova ulica) (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/08) določa, da občina z javnim naznanilom na krajevno običajen način in v svetovne spletu obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka akta.
Osnutek OPPN obsega površino, ki jo tvorijo zemljišča s parcelnimi številkami *87/3, 299, 300/1, 300/2, 301, vse k. o. Krčevina pri Ptuju. Predvidena je izgradnja štirih eno ali dvostanovanjskih objektov na severnem robu območja in petih enodružinskih stanovanjskih objektov na južnem robu območja. Površina območja obdelave je cca. 0,96 ha. Površina celotnega območja P11-S2/1, povzeta iz planskih dokumentov, znaša 28,72 ha.
3.
Javna razgrnitev osnutka OPPN bo v času od ponedeljka, 29. 12. 2008, do vključno četrtka, 29. 1. 2009, v prostorih Mestne občine Ptuj, v sprejemni pisarni (vhod z vogala).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava osnutka OPPN izvedena v sredo, 14. 1. 2009, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu osnutku OPPN na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na raz-grnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo so objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka 350-10/2007 Datum 16. 12. 2008
Dr. Štefan ČELAN, župan mestne občine Ptuj
V SPOMIN
21. decembra mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi oče in dedek
Branko Šegula
IZ GRADIŠČ 12
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu, mu prižigate sveče ter prinašate cvetje.
Vsi njegovi
V SPOMIN Francu Valenku
IZ GORIŠNICE 90
Danes mineva leto žalosti, ko smo poskušali razumeti, da te ni več med nami. Hvala vsem, ki mu poklonite lepo misel, cvet ali svečko.
Njegovi
Tam, kjer si ti, vse mirno spi, le redko kdo ve, kako smo mi, ko tebe ni, a prišel bo dan, ko bomo skupaj spet srečni vsi.
V SPOMIN Dušanu Markežu
IZ PTUJA
Bila je nedelja, 21. december, pred 5 leti, ko si odšel od naju za vedno s tvojo Valerijo. Skupaj od naju sta odšla, a nazaj se nista vrnila, saj usoda je vaju tam za vedno združila, a nama ostala je beseda zadnja adijo, adijo.
Hvala prijateljem, ki se še ga spominjate, družini Peršoh za medsebojno razumevanje in pomoč ter Boštjanu Muratu za iskreno prijateljstvo.
Hvala!	„ ..
Mami in ati
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
SPOMIN
Aleš Pintarič
KVEDROVA 2, PTUJ
18. 12. 2007 - 18. 12. 2008
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Žalujoča mama in ata
Ko so ti pošle moči, zaprla trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
SPOMIN Marija Šalamun
8. 4. 1938 - 19. 12. 2007 KARIŽEVA 4, PTUJ
Mineva leto dni, odkar te več med nami ni, a v srcih naših še živiš, ni te več v hiši, glasu tvojega se več ne sliši, le pot nas vodi tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in nosite cvetje na njen grob.
Z ljubeznijo njeni najdražji
Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve,
kako boli, ko se zavemo, da te več ni.
V SPOMIN
Včeraj, 18. decembra, je minilo dve leti, odkar nas je zapustila naša draga
Nežika Belšak
Z JANŠKEGA VRHA 4
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njenem preranem grobu, ji prižigate svečke ter nosite cvetje in se spominjate trenutkov, ki ste jih preživeli z njo.
Vsi njeni
Tiho, tiho čas beži,
a vaju ni. Pogrešamo vaju.
SPOMIN
Milan	Davorin
Lubej	Lubej
1960 - 2004	1921 - 2006
Vsem, ki z lepo mislijo ohranjate spomin nanju - hvala.
Vsi njuni
Vi, ki ste me ljubili, ne glejte na življenje, ki sem ga končal, temveč na to, ki ga začenjam.
SPOMIN Ciril Murko
IZ MAJŠPERKA
19. decembra mineva leto dni, odkar si odšel na pot brez povratka.
Ostal pa je čas, spomin in bolečina. Hvala vsem, ki se ga spominjate.
Vsi tvoji
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
OSMRTNICA
Tiho je odšla od nas naša draga mama, babica, prababica in tašča
Marija Možina
(1919 - 2008)
rojena Golob
Od nje se bomo poslovili v petek, 19. decembra 2008, ob 13. uri na pokopališču Zavrč.
Žara bo na dan pogreba od 10. ure dalje v tamkajšnji mrliški vežici.
Vsi njeni
Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi sopotnice, mamice mame, sestre in tašče
Terezije Golob
IZ SLOMOV 7, POLENŠAK
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, darovali za sv. maše ter nam izrekli sožalje.
Hvala pevcem sv. Marije Polenske, pogrebnemu podjetju Mir, g. Holobarju za opravljeno sveto mašo in obred; govorniku in govornici za ganljive besede ter sosedom Šoštarič in Šuen.
Žalujoči: tvoji najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš. A čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
22. 12. 2007 - 22. 12. 2008
Mineva leto žalosti in praznine, odkar si nas zapustila, draga žena, mama, babica in tašča
Majda Žižek roj. Arnuš
Z DORNAVSKE C. 15, PTUJ
Hvala vsem, ki vam korak obstane ob njenem grobu in ji prižgete svečko ali namenite cvet. Vedno boš v naših srcih.
Tvoji najdražji
Kot ptiček spletel si svoje gnezdo, se življenja veselil, v poznem zimskem dnevu boj življenja izgubil. Kjer počivaš, ni skrbi in bolečin, na naših poteh pa nate, dragi oče, večen, neizbrisen je spomin.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Antona Korparja
IZ MEZGOVCEV 4 A
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so bili z nami v težkih trenutkih. Zahvala Onkološkemu inštitutu, dr. Bredi Škrbinc, prevozu Momed, Internemu oddelku Ptuj. Hvala župniku, pevcem in podjetju Mir, firmi Aktal, govorniku, Ani za odigrano melodijo.
Hvala vsem sosedom, prijateljem in znancem.
Žalujoči: žena Zinka, hčerka Tatjana in vnukinja Amadeja
Policija opozarja • Pri uporabi pirotehničnih sredstev previdno
Bodi zvezda, ne meči petard!
Praznični dnevi so pred vrati in uporaba pirotehničnih sredstev, predvsem petard in raket, bo spet vse pogostejša. Nekaterim, predvsem mladini, je to v veliko veselje, nekaterim, predvsem starejšim in bolnim, pa v veliko nadlogo. Policija pa opozarja, da je lahko nepravilna uporaba pirotehničnih sredstev tudi zelo nevarna.
V Policiji že več let intenzivno izvajajo aktivnosti, ki so usmerjene v preprečevanje negativnih posledic pri uporabi pirotehničnih izdelkov. Kljub številnim aktivnostim in splošni oceni o zmanjšanju zlorab uporabe pirotehničnih izdelkov ter manjšemu številu poškodovanih oseb, pa z doseženim stanjem še ne moremo biti zadovoljni.
Kot je pojasnil Franc Vir-tič, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor, so v decembru 2007 obravnavali dva dogodka, v katerih sta bili dve osebi lahko telesno poškodovani. V obeh primerih je šlo za uporabo pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde). Na območju Policijske uprave Maribor so obravnavali 29 poškodovanj premoženja zaradi nepravilne uporabe pirotehničnih izdelkov. Od tega je bilo poškodovanih 14 poštnih nabiralnikov, 3 osebni avtomobili, po 4 zabojniki za smeti, stekla na objektih ter še nekaj drugih objektov. Policisti so v poostrenih nadzorih, ki so jih izvedli v sodelovanju z inšpekcijskimi službami, uspeli zaseči kar 39.815 kosov pirotehničnih izdelkov.
Poleg tega so policisti de-
cembra lani zaradi nedovoljene uporabe pirotehničnih izdelkov obravnavali 29 kršitev, od katerih so izrekli 7 opozoril. Kljub temu da je preprodaja pirotehničnih izdelkov prepovedana, pa pri ponudbi pirotehničnih izdelkov prevladujejo osebe, ki za to nimajo dovoljenja. Zato vsem tistim, ki nameravajo kupiti pirotehnične izdelke, svetujemo, da jih kupijo izključno pri pooblaščenih prodajalcih.
Posebej velja poudariti, da je s spremembo zakonodaje na tem področju prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (petarde), prepovedana. Le v času med 26. decembrom in 2. januarjem je dovoljena uporaba tistih pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok in predstavljajo zelo majhno nevarnost ter zanemarljivo raven hrupa (bengalske vžigalice, pokajoči vložki za cigarete, konfeti - bombice, pokajoče žabice, male petarde itd.), vendar pa tudi v tem času ni dovoljena v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v
Foto: M. Ozmec
Se tako majhne petarde so lahko ob nepravilni uporabi nevarne tako ljudem kot živalim, povzročajo pa lahko tudi precejšnjo materialno škodo.
bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, kjer potekajo javni shodi ali javne prireditve. Prodaja navedenih izdelkov se lahko opravlja le med 19. in 31. decembrom.
Mladoletnikom do 16. leta starosti je za določene kategorije pirotehničnih izdelkov
dovoljena uporaba le, če so pod nadzorstvom staršev ali skrbnikov. Uporaba je dovoljena le v skladu z navodili proizvajalca, prepovedana pa je predelava pirotehničnih izdelkov zaradi povečanja učinka, uporaba v drugih predmetih ter njihova lastna izdelava ali izdelava zmesi. Če fizična oseba ne upošteva navedenih zakonskih določil, se ji lahko izreče globa v višini od 400 do 1200 evrov in stranska sankcija odvzema pirotehničnih izdelkov.
Kljub temu da aktivnosti za preprečevanje negativnih posledic uporabe pirotehničnih izdelkov v Policiji izvajajo že vrsto let, je iz navedenih podatkov o številu poškodovanih, številu poškodovanj premoženja, številu represivnih ukrepov in veliki količini zaseženih pirotehničnih izdelkov zlahka možno razbrati, da se veliko ljudi
še vedno ne zaveda možnih posledic uporabe pirotehničnih izdelkov, ki lahko doletijo tudi nas in naše bližnje. Zato naj še enkrat velja koristen nasvet - bodite pri uporabi pirotehničnih izdelkov zares skrajno previdni in držite se navodil proizvajalcev, da ne bo kaj narobe, morda celo hudo narobe. Še vedno velja tisti stari rek, po toči zvoniti je prepozno!
-OM
ZLATARSKA AMBULANTA ZA VAŠ NAKIT
(¿3ec/rao
Osojnikova cesta 9, Ptuj Tel.: 02 787 09 13
Foto: M. Ozmec
Zadnja leta je v prosti prodaji tudi vse več raket, pri katerih je potrebna še večja pazljivost in dosledno upoštevanje navodil proizvajalcev.
"VRATKO"
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/4800141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
Napoved vremena za Slovenijo
Dež in veter pred božičem koplje jamo rad mrličem.
Danes bo pretežno oblačno. V vzhodni Sloveniji bo dopoldne občasno še rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, ob morju 5, najvišje dnevne od 0 do 4, na Primorskem do 9 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo na Primorskem delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V vzhodni Sloveniji bodo predvsem v nedeljo popoldne kratkotrajne padavine. Zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla.
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ In IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Trgovina tehnično blago (Puhova 15) Tel.: 02 78 79 630 Faks: 02 78 79 615 Trgovina črna In barvasta metalurgija (Volkmerjeva 32a) Tel.: 02 74 81 038 lnfb@tehcenter.si www.tehcenter.si
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material In varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji In naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
Črna kronika
Sopotnik umrl
Na lokalni cesti Podgorci-Za-mušani v naselju Zamušani se je 12. decembra ob 4.20 zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. 52-letni voznik osebnega avtomobila iz Polencev je zaradi neprilagojene hitrosti na mokri cesti v ovinku zapeljal s ceste, kjer je trčil v zemeljski prepust dovozne ceste. 33-letni sopotnik s Polenšaka je kmalu po nesreči umrl. Voznik, pri katerem so policisti ugotovili prisotnost alkohola v Izdihanem zraku, se jev nesreči lažje poškodoval.
Trčil v avto, kije zavijal
19-letnl voznik osebnega avta VW polo je 17. decembra vozil po regionalni cesti Iz Bukovcev proti Markovcem In začel prehitevati pred seboj vozeči osebni avto VW golf, ki pa je tedaj že začel zavijati na levo. S svojim vozilo je trčil v golfa. Oba voznika sta bila lažje poškodovana, 10-letnl sopotnik v vozilu VW polo pa huje.
Trčila v ograjo, nato v audi
V	naselju Štukl seje 12. decembra ob 15.35 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila 71-letna voznica huje telesno poškodovana. Ta je vozila Iz smeri Grajene proti Ptuju. Pri tem je zapeljala desno Izven vozišča, kjer je trčila v zaščitno obcestno ograjo. Od tam jo je odbilo v levo, kjer je trčila v osebni avto Audi, ki ga je tedaj je iz smeri Ptuja pripeljal 24-letni voznik.
Zagoreli cvrtniki
V	ptujski restavraciji je prišlo do požara v kuhinji na fritezah, ki so bile ugasnjene. Odpovedalo naj bi stikalo in tako naj bi se olje pregrelo. Prvič so požar pogasili sami delavci v restavraciji. Ko pa je prišel dežurni električar, je hotel v kuhinji prižgati luči. Takrat je friteza ponovno zagorela, zato so poklicali gasilce, da so požar pogasili. Premoženjska škoda znaša okrog 8.000 evrov.
Vlomi, tatvine
Neznanec je 17. decembra vlomil v stanovanje v Ciril-Metodo-vem drevoredu na Ptuju in odtujil igralno konzolo Sony in denar. Lastnika je oškodoval za okoli
I.200	evrov.
Neznanec je 15. decembra vlomil v stanovanjsko hišo v Cir-kovcah pri Ptuju in odtujil za okoli
II.000	evrov denarja in zlatnine.
Zasegli petarde
Ptujski policisti so 15. decembra okoli 15.40 na Novem trgu na Ptuju 27-letnemu moškemu, doma iz Maribora, zasegli 21 zavojev petard Explod, 44 zavojev petard Pirat (4400 komadov) in en zavoj petard Kobra 33 (3 komadi).
Zasegli orožje
Policisti iz Lenarta so 15. decembra v Bišu pri Ptuju opravili hišno preiskavo pri 22-letniku. Našli in zasegli so imitacijo pištole znamke Walther, malokalibrsko puško znamke Lampagyar Budapest, 48 malokalibrskih nabojev in posušene delce neznane rastline zeleno rjave barve (neto teže približno 1500 g). Osumljenega bodo policisti kazensko ovadili mariborskemu tožilstvu.
Zasegli avtomobil
Na mejni prehod Gruškovje se je 13. decembra ob 2.40 pripeljal 50-letni voznik osebnega avta BMW, državljan Srbije in Hrvaške. Ker so policisti pri postopku ugotovili, da je bilo vozilo leta 2008 ukradeno v Španiji, so ga zasegli.