POPOTNIK
Tud tu cveto cvetličice,
Po njih šume čebelice ;
Pa naših rož je lepši cvet, Čebelic naših slajši med.
Skoz mesta hodim in vasi, Povsod diugač se govori;
Jez, ptujc, nikogar ne poznam. In vsred ljudi povsod sim sam.
Prijatli se objemajo,
Pojejo , si napivajo ;
Jez grem po poti tih inem njih , Vse prazno v persih je mojih.
Može se in se ženijo, Veseli so, in ukajo;
Pa meni raste rožmarin
V ljubi moji domovin'.
Dežela ljuba, kje ležiš,
Ki jezik moj mi govoriš? Kjer znanci moji še žive , Prijatli moji v grobih spe ?
Zdihujem, prašam vedno: kje? Prijatli, k vam želi serce!
Penite imeti si želim,
De k vam domu, ko ptič,   zletim.
Jan. Strell.