Q^cm ^/and f-{/u6uee,'* NO. 162 4meri$ka Domovim; 4«0., 2$^ j%i%m mwxiGjmmm ho m • 44]Jy AM6RICAN IN SPIRIT fOR€l©N IN LANGUAGE ONIY Serving Cliicago, Milwauiee, Waukegan,. Duluth^ Joliet, San FrancUco, Pittsburgh, New York,-Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 23, 1972 ŠTEV. LXXIV — VOL. LXXIV Argentina išče novo pot h ustaljenosti Gospodarski nered z divjajočo inflacijo, politično nezadovoljstvo, 1 e v i č arska gverila ustvarjajo v Argentini stanje, ki bi mu vojaki radi napravili konec z izročitvijo o b 1 a s ti civilistom. BUENOS AIRES, Arg. — Argentina je najnaprednejša od držav Latinske Amerike; njeno prebivalstvo je skoraj pretežno belo, gospodarstvo je sorazmerno razvito in napredno. V zadnjih letih je država zašla v no-franje težave, iz katerih se kar ne more izkopati. Gospodarstvo je zašlo v nered, ker ni nikogar, ki bi vodil deželo s trdo in odločno roko. V strahu ‘pred bodočnostjo zapuščajo bogataši svojo domovino in po-šhjajo svoj kapital v tujino. Po-vprečno zapusti deželo v zadnjem desetletju mesečno po Novi grobovi Theresa Narobe Sinoči je po dolgi in hudi bolezni umrla v St. Augustine Manor 79 let stara Theresa Narobe, roj. Kovač v Domžalah v Sloveniji, vdova po 1. 1961 umrlem možu Franku, mati sestre Mary Therese, klarisinje v Can-tonu, Ohio, in Franka. V Sloveniji je zapustila enega brata. Družina je živela na 15909 Pythias Avenue. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena jutri ob 2. popoldne. Mary Molle V Euclid General bolnišnici je umrla 64 let stara Mary Molle z 18606 Neff Road, roj. Kalister, vdova po 1. 1960 umrlem možu Georgeu, sestra Olge J. Lon-char, Franka, pok. Josepha, pok. Freda in pok. Rudolpha Kalister. Zaposlena je bila skozi 40 let pri Richman Bros. in je bila 4-000. Neki bivši predsednik članica KSKJ št. 162. Pogreb bo Centralne banke je dejal, da soj v petek ob 8.45 iz Želetovega v zadnjih treh letih spravili iz pogrebnega zavoda na E. 152 Argentine okoli 8 bilijonov do- St., v cerkev Marije Pomočnice larjev kapitala. Vse to se doga- ob 9-30. nato na A11 Souls poko- J0 iz strahu pred negotovo bo- Pališče. Na mrtvaški oder bo točnostjo, čile onstran Andov Je resno svarilo. Argentina ima 24 milijonov iudi, ki so nemirni in nezado-v°ijni, ker ne vedo, kaj jim bo Prinesla bodočnost. Pri takem položena nocoj ob 7. Britansko poslaništvo v Libiji napadeno TRIPOLI, Lib. — Demonstrant j e so napadli poslopje bri- ,anju rti nič čudno, da si delav-i tanskega poslaništva, strgali StVO Želi na-7Qt U; _______J.__ i- j - nazaj Perona, ki ga je( njega zastavo in jo pohodili, ko „eta 1955 vojska pognala iz de-^ele. Vojska bi rada vrnila deže- ustavno, civilno vlado in je c javila za prihodnjo pomlad, Protestanti Belfasta spet začeli korakati Preteklo soboto je korakalo skozi mesto kakilh 5,000 p r o t e stantov v vojaških oddelkih na zborovanje, ne da hi jih oblasti skušale o-virati. BELFAST, S. Ir. — Položaj na Severnem Irskem postaja preje bolj napet, kot pa da bi se razmer umirjale. Provisionali IRA nadaljujejo s svojimi napadi, protestanti pa postajajo nezadovoljni z vojaškimi oblastmi, ki so po njihovem premalo odločne. Tako se je prteklo soboto podalo na zborovanje v Belfastu kakih 5,000 pripadnikov vojaške protestantovske organizacije v polnih vojaških formacijah s častniki v uniformah na čelu. Pohod je bil miren in oblasti so ga pustile v miru. Le del področja, kjer so korakali v bližini katoliškega naselja, so ločili z vrsto tovornjakov, ki so bili postavljeni tako, da korakajoči niso mogli videti katoličanov v njihovem naselju, ti pa ne pro-testantovskih vojaških enot. Protestanti so se malo umirili, ko je britanska vojska nastopila proti “Svobodnemu Derry-ju” in drugim katoliškim naseljem, ki so bila obdana z barikadami, in je vse barikade podrla ter začela nastopati v teh naseljih proti pristašem IRA. Počasi so zopet začeli dvomiti v “odločnost” oblasti in se odločili, da bodo tudi sarrii nastopili. 25. rnarca, volitve. Gen. Lanusse, se je zvedelo, da utegne Velika Qlvani govornik na zborovanju Britanija vrniti v Maroko upor-1 protestantov je bil na častnika, ki sta pobegnila v Gibraltar po neuspelem napadu Sovjetski zgodovinar o razmerah v ZSSR MOSKVA, ZSSR. — Roy A. Medvedev, znani zgodovinar, ki je opisal in razčlenil Stalinovo dobo ZSSR in padel zato doma v nemilost, je sedaj pripravil za objavo novo delo, v katerem o-pisuje in razčlenjuje sedanje razmere v Sovjetski zvezi. V novem delu obravnava stremljenja in struje v Komunistični partiji ZSSR, pa tudi izven nje, se obreguje ob tajno policijo in omejevanje intelektualne svobode. Delo ima naslov ‘Demokracija in socializem” ter kroži v tipkani obliki med intelektualci v Moskvi. Prišlo naj bi bilo že tudi na Zahod. Roy A. Medvedev je padel v nemilost pri režimu, ko je svoje delo o Stalinu “Naj sodi zgodovina”, objavil na Zahodu. Ko so lani preiskali njegovo stanovanje, se je nekaj časa skrival, pa se kasneje vrnil domov. Doslej so ga pustil v miru. Njegovega brata Zhoresa Medvedeva, mednarodno znanega in upoštevanega biologa, so leta 1970 zaprli v umobolnico, ko je kritiziral razmere v Sovjetski zvezi. Roy Medvedev je nato organiziral svoje prijatelje med intelektualci, ki so končno pritisnili na režim, da je odnehal in Zhoresa izpustil. ------o----- Japonci mire poslovni svet na Tajvanu REPUBLIKANCI IMENOVALI NIX0NA, MOŽA VERE ¥ ID Republikanska konvencija je sinoči irrtenovala predsednika R. M. Nixona za republikanskega predsedniškega kandidata v novembru. Konsr. P. McCloskev je dobil 1 glas. Guv. Rockefeller je predložil Nixona kot “moža vere v Ameriko”. potrebujemo tega moža dejanj, tega moža uspehov, tega moža poguma, mi potrebujemo tega moža vere v Ameriko ...,” je hvalil Rockefeller Nixona. Pohvalil je njegovo vstrajnost pri reševanju vietnamske vojne, njegovo odločnost v vprašanjih Srednjega vzhoda, njegovi po-j tovanji v Peking in Moskvo, dejal, da nas je Nixon pripeljal na prag generacije miru, ko dela in načrtuje za stoletje miru v bodočnosti. N. A. Rockefeller ni v svojem govoru nič omenil demokrat-| skega predsedniškega kandidata, j kot so to storili govorniki pred j njim na konvenciji, njegov go-j vor je bil posvečen predsedniku I Nixonu, njegovim naporom in njegovim uspehom. Richard Nixon MIAMI BEACH, Ela. — Sino- Iz Clevelanda • in okolice Pozdrav iz Slovenije— Rojakinja Urška Ule pošilja svojim prijateljicam in znankam pozdrave iz Slovenije. Bila je na Brezjah, kjer je vse obnovljeno, kot piše. Šolski čuvaj— Na razpolago je služba šolskega čuvaja na prebodu Carl in Addison Rd. ter na E. 76 St. in St. Clair Avenue. Kdor se zanima, naj kliče 391-3333. Zadušnica— V petek ob 7.45 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Stanleyja R. Zagorca ob 1. obletnici njegove smrti. Bosi skozi park?— Lake Erie Junior Nature and Science Center, Huntington Playhouse and Baycrafters vabijo 9. in 10. septembra 1972 na prireditev “Bos skozi park” v Huntington Reservation Metropolitan parka v Bay Village, Ohio. Začetek ob 11. dopoldne, konec ob sončnem zahodu. Bo- Rockefellerju je sledilo 11 drugih, ki so v kratkih govorih'šat in Pester spored! Za vsa po- ga je vojska postavila za Predsednika republike, bi rad o-, as^v vrnil v civilne roke pod °-očenimi okoliščinami in po- °T, kar pa ni lahko. Težava je tudi nar redS^Usa v državi ustvarjati ne-jrambni minister naraščajoča skrajna levica, usa v državi ustvarjati organiziranjem gverile. *hsai( zanika sodna Poganjanja v ČSR BUNAJ, Avstr. — Vodnik ko-unistične ČSR Gustav Husak po 2 .^avo v Bude Pravo skušal ^U-*e rn domače kritike "lh r^prav proti nekdanjim UiiuP°rnikom A- Dubčeka in so n?i!\Vlade‘ javlja, da to ni-htičnu a.SOdna preganjanja P°-le i Pristašev Dubčka, ampak Hus^ ^ kr^^ve zakonov, ih n Sa ie °b svojem nastopu bo / ° Ponovno izjavil, da ne ^nianT1!1 Jn°benih sodinih Pre-ju i b toda v letošnjem polet- litiLuendar prišl0 do vrste po-rih ^ sodnih razprav, na kate-seb n bll° dojenih blizu 50 o- )t^£1SrtSmanekdaniega DU“' bar so*6 dni poteka štiri leta, od-te 2aJrjetske in satelitske če-da se ra CSB, ugotavlja svet, Sale- Pač pa na kralja Hasana pretekli teden. Kot je znano, je Libija podpirala lani upor proti Hasanu in je tudi tokrat simpatizirala z njim. Maroška vlada je med tem objavila, da je gen. Aufkir, ob-Maroka, pripravil napad na kralja Hasana II. v glavnem zato, ker je hotel biti regent za kraljevega 8 let starega sina, ki bi kot mladoleten sledil umorjenemu Hasanu II. vodnik Vanguard gibanja. Uganda bo izgnala tudi lastne državljane Azijce KAMPALA, Ug. — Predsednik Idi Amin je objavil, da morajo iz Ugande tudi vsi tisti A-zijci, ki so ob proglasitvi neod- TAIPEI, Taj. — Japonski poslanik Atshusbi Uy’ama je v zad-W. Craig, njBi dneh povabil k sebi vodilne industrijce in podjetnike ter jih zagotovil, da Japonska ne bo pretrgala gospodarskih zvez z njimi, četudi bo pretrgala politične vezi s Tajvanom, ko bo priznala Peking. Japonci so imeli lani s Tajva-i trd volivni boj. Predsednik Ninom 1.2 bilijona dolarjev trgo-Uon bo nocoj uradno sprejel visnosti Ugande sprejeli njeno 'vine, več kot s celinsko Kitajsko imenovanje, ko bo imenovan tu-državljanstvo. Tudi te dolži sa-jin pri tem utegne ostati še dol- di podpredsedniški kandidat kotiranja ugandskega gospodar- go. V Tokiu so prepričani, da Spiro T. Agnew. S tem bo kon-stva. Teh Azijcev naj bi bilo o-j Peking ne bo delal Japonski no- podprli Nixonovo imenovanje. Med njimi so bili tudi astronavt či je republikanska konvencija frank Borman, sen. J. L. Buck-imenovala predsednika Richar- fey> Mrs. Henry Maier, žena deda M. Nixona ponovno za pred- mokratskega župana iz Milwau-sedniškega kandidata. To je nje- beeja, W. Hickel z Aljaske, nek- 1 danji Nixonov notranji tajnik. Nekaj trenutkov po svojem imenovanju je predsednik Nix-on v stadionu nedaleč od svo-• jega doma ob Key Biscayane jasnila kličite 871-2900. govo tretje imenovanje. Prvič je bil imenovan leta 1960, pa je volitve izgubil, leta 1968 je uspel s prav malo razliko napram mokratu Humphrey ju, letos pa splošno sodijo, da bo njegova | nagavoril kakih 8-000 zmaga nad McGovernom velika, j ^ucii> k* so poslušali To prepričanje vlada tudi na re- SammyJa Davisa ^ publikanski konvenciji, ki že skoraj bolj slavi zmago, kot pa bi se pripravljala na obsežen in koli 23,000. Velika Britanija je benih težav pri ohranjanju go- začela pripravljati sprejem Azij- spodarskih vezi s Tajvanom. Da cev svojih državljanov. Kdo bo bi kaj takega mislili v Tajpeju, poskrbel za ostale, še ni jasno. na to Japonci niti ne mislijo. vencija opravila svoje delo. Guv. Nelson A. Rockefeller je predložil Nixona za predsedniškega kandidata v kratkem, pa hvale polnem govoru. “Mi Nastop hrvaških nacionalistov v Bosni vznemirja jugoslovanski režim Prist, e!eSmereCSB nisolzbolj- žitp °jnost veliko Je tam sovjetska še močnejša in re-Pr°ti vc b°^ naPet M oster kom sPominom in ostan- 0krazorn°rnUn^Zrna s človeškim iŽ??0WElte& v . ^ Z Povikt^13 ok^a^no in deževno tUra okolij Na'’Viš:ia tempera- CLEVELAND, O. — Sodelavec The New York Timesa R. H. Anderson je poslal iz Belgrada za svoj list daljše poročilo, ki ga je ta objavil preteklo nedeljo. V njem opisuje razpoloženje in posledice nastopa skupine hrvaških nacionalistov, ki je prišla v juniju preko Avstrije v Jugoslavijo, pa se nato v tovornjaku “Radenske”, ki ga je zasegla v bližini Maribora, popeljala v Bugojino v Bosni in tam začela oborožen upor proti komunističnemu režimu za neodvisno Hrvaško. Anderson pravi, da je ta nastop hrvaških emigrantov povzročil nemir in neugodje v režimskih krogih, ker se boje, da se bodo taki slučaji ponovili, ko je toliko tisočev izseljencev iz Jugoslavije raztresenih po vsem svetu. Režim je pretresen in zastražen zaradi lahkote, s katero so prodrli hrvaški “ustaši” v samo osrčje Jugoslavije in tam začeli boj, v katerem naj bi bilo poleg vseh “ustašev” padlo še tudi 13 pripadnikov jugoslovanskih varno stnih služb. Vlada je uvedla strožje varnostne ukrepe na mejah, ki so Lile dolgo prilično od- prte. Jugoslovanska vlada prav tako pritiska na tuje vlade, posebno na avstralsko, naj prepovedo protijugoslovanske teroristične dejavnosti emigrantskih skupin. Zadnji petek je Jugoslavija vložila uradni protest pri vladi Avstralije zaradi “porasta protijugoslovanske teroristične dejavnosti v ustaških terorističnih organizacijah”. Posebno muči jugoslovanske oblasti dejstvo, da so teroristi mladi ljudje, nova generacija, ki se še ni niti rodila v času dejanskega ustaštva v neodvisni državi Hrvaški v času druge svetovne vojne. Teh 19, ki so prišli v Jugoslavijo v juniju letos, so prišli večinoma iz daljne Avstralije, polni ognja za dosego neodvisne Hrvaške, ki jo poznajo le po pripovedovanju starejših. Mladi fantje, ki so prisilili voznika tovornjaka, da jih je peljal v Bosno, v nekdanje u-staško gnezdo v času druge svetovne vojne, so očitno pričakovali, da bodo pozdravljeni kot “osvoboditelji”, nekaj sličnega, kot je bila skupina Fidela Castra, ko se je leta 1956 izkrcala na Kubi, pa na- to v nekaj letih osvojila ves otok. Namesto tega, kot trdijo različna poročila iz uradnih in neuradnih virov, naj bi bili vaščani oborožene upornike zavračali od vasi, jim odrekali hrano in vodo in javljali o-blastem njihovo navzočnost, ko so bežali in se skušali skriti po prvem spopadu z varnostnimi organi in prostovoljci. Enega od njih naj bi bil podrl in povozil neki voznik traktorja. Še vedno ni točno znano, kako so bili pripadniki skupine “likvidirani”, vendar trdijo nekatere vesti, da jih je bilo nekaj ujetih in na mestu ustreljenih. Vsekakor naj bi nihče od skupine ne bil več živ. Avstralija je pritožbo Jugoslavije zavrnila kot neosnova-no, četudi je sam predsednik jugoslovanske vlade Djemal Bijedič v javnem govoru zatrjeval, da obstoje v Avstraliji taborišča, kjer se teroristi vežbajo in kjer imajo svoje orožje in drug material za sabotaže in druge zločinske dejavnosti. Med temi naj bi bile grožnje jugoslovanskim diplomatom in drugim predstavnikom. Vse to boli in tare jugoslovanske oblasti, ki imajo doma dovolj posla z gašenjem nacionalizma. Skoraj ne nime teden, da ne bi bila kod kaka nova sodna razprava proti ljudem obtoženim “narodne nestrpnosti”, ki se je morda pokazala v kaki pripombi, v petju “šovinističnih pesmi” ali v kaki stari knjigi, ki slavi moč stare hr vaške, ali srbske države. Porast nacionalističnega ekstremizma med Hrvati, Srbi in drugimi jugoslovanskimi narodnostmi v tujini je nekaj, nad čimer jugoslovanske oblasti nimajo možnosti pravega nadzora, še manj pa kake možnosti njegovega omejevanja. Naj večje skrbi in težave imajo s hrvaškim “ustaši” in s srbskimi “četniki”, ki so bili smrtni sovražniki in tekmeci Titovih partizanov za oblast v Jugoslaviji v revolucionarnih bojih med drugp svetovno vojno. Da bi obrnili javnost proti podobnim poskusom, kot je bil oni v letošnjem juniju, pripravljajo o njem v Sarajevu dva filma, poroča R. H. Anderson v omenjenem svojem članku. James Roosevelt hvali predsednika Nixona LOS ANGELES, Calif. — James Roosevelt, 64 let stari sin pokojnega predsednika ZDA F. D. Roosevelta, bivši demokratski kongresnik, je dejal, da bo prvič podprl republikanskega predsedniškega kandidata. James Roosevelt, poslovni in finančni svetovalec z uradom in domom v Beverly Hills, je bil naveden med podpredsedniki odbora “Demokratje za Nixona”. Dejal je, da po njegovem “sedaj ni čas, ko bi si naša vlada lahko privoščila tako radikalno spremembo v vodstvu, kot jo predlagajo”. -----o------ mladih koncert Jaz ne mislim, da ima kdo glasove mladine v žepu. Ta bo glasovala za to, v kar veruje. Ta bo neodvisna in mi imamo prav tako dobre izglede za njo Kot druga stran,” je govoril Nixon mladim Ta njegov nagovor je bil preko televizije prenašan na republikanski konvenciji. Nixon bo imel svoje sprejemni govor na konvenciji iiocoj potem, ko bo imenovan Spiro T. Agnew za podpredsedniškega kandidata. Konvencija je odklonila spremembo pravil, po kateri bi dobile večje države na pj-rnuuuji, republikanski konvenciji leta ■ V1 izsiljene odkupnine 1 milijo-19/6 več besede. Navdušeno je ^ na dolarjev za letalo Delta Air med tem sprejela in odobrna' Lines, naj bi bila vlado vzneje-voiivni program, ki so ga izde- j voljila v taki meri, da se vrši v laii in predložili konvenčnemu sredi razprava o tem, ali Alžirija sita “Črnih panterjev”? WASHINGTON, D.C. - Poučeni krogi trdijo, da je Alžirija sita “Črnih panterjev”, ki so po-ij(j_ begnili iz ZDA in dobili zatoči-prihodnji j šč® v Alžiriji. Zahteva po vrnit- odboru iz Bele hiše. Program odobrava Nixonove mirovne predloge, zavrača pomilostitev za vojne begunce, se zavzema za močno narodno obrambo in odklanja prevažanje šolarjev za dosego rasnega ravnotežja v šolah. Mladi nasprotniki Nixonove politike, posebno vojskovanja v Vietnamu so popoldne priredili demonstracije, pa prešli pri tem na Collins Avenue v nasilja, nakar je policija kakih 20U “zip-pijev” in “Študentov za demokratično družbo” prijela in odpeljala. Policijski načelnik Rocky Pomerance je dejal k temu: “Mi smo skušali vso reč ohraniti hladno, pa nismo imeli izbire!” Na Cejlonu samo 50 akrov COLOMBO, Cej. — Vlada je potrdila nov zakon o agrarni reformi, ki omejuje zemljiško posest posameznika na največ 50 akrov. Zakon ne velja za tuje lastnike čajnih in kavčukovih nasadov. naj “Črne panterje” poženejo iz dežele ali naj jih še dalje trpe iz “predanosti revolucionarnemu gibanju”. Med tem naj bi “Črni panterji” že sami razmišljali o umiku svoje “mednarodne sekcije” iz Alžirije, kjer ni več nekdanjega “prijateljskega okolja”. Tako na primer policija zadnji teden ni pustila časnikarjev in tujih gostov na proslavo “Dneva solidarnosti” v glavnem stanu “Črnih panterjev” v Alžirju. --------------o------ Kitajski zunanji minister bo obiskal Kanado HONG KONG. — Zunanji minister Kitajske Chi Peng-fei je sprejel povabilo kanadskega zunanjega ministra M. Sharpa, naj obišče Kanado. Kanadski zunanji minister je prišel v Peking pretekli teden odpret kanadsko trgovinsko razstavo. S kitajskim zunanjim ministrom sta imela več razgovorov o medsebojnih zadevah, pa tudi o mednarodnem političnem položaju, kot je objavila kitajska poročevalska služba. /1MER8SKA PQMOVjRjA V • »t 1C- » V— IIO Vil 3117 St Clair Avenue — 43.1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing' Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «^U^83 No. 162 Weds., AUG. 23, 1972 Vsakdo ima pravico do fantaziranja, tudi kandidat George McGovern! Demokratski predsedniški kandidat sen. George McGovern se je pretekli teden razgovarjal s skupino poročevalcev glavnih časopisov naše dežele in pri tem razlagal svoje poglede na svet in na mednarodno ter domačo politiko. Kandidat velja vsaj med delom naše javnosti za stvarnega in resnega človeka, ki ve, kaj hoče, ki je sposoben voditi našo deželo v boljšo in varnejšo bodočnost. Sen. McGoverna so njegovi podporniki in pristaši po vzdigovali visoko, hvalili njegovo “načrtno in smotrno” delo, dokler ni prišlo do polomije s podpredsedniškim kandidatom sen. Eagletonom. Slava o njegovi načrtnosti in smotrnosti je pri tem dobila hud udarec. V razgovoru s poročevalci omenjenih listov pretekli teden je postavil v dvom tudi svojo trezno in stvarno sodbo, kar zadeva mednarodno politiko, posebno še komunistično. Človek skoraj ne more verjeti, da predsedniški kandidat ZDA more imeti tako omejene pojme in sodbe o komunizmu in komunistih! Sen. McGovern je prerokoval svojim časnikarskim gostom, da bo 7. novembra zmagal in bo tako imel možnost umakniti vse ameriške čete iz Južnega Vietnama in temu odtegniti tudi vso ostalo podporo tekom 10 dni po svoji u-mestitvi za predsednika ZDA. Ko so ga časnikarji vprašali, kaj misli, da se bo zgodilo nato v Vietnamu, je McGovern odgovoril: “Jaz bi pričakoval, da bodo gen. Thieu in njegove kohorte naglo odšli iz Vietnama. Če jaz zmagam pri volitvah, bodo oni odšli in odšlo bo tudi veliko glavnih generalov in političnih osebnosti iz dežele. Po odhodu teh bo prišlo do nastanka skupine, ki bo voljna razpravljati s Hanoiem.” McGovern je dejal, da bo ’’provizorična revolucionarna vlada” — to so rdeči — verjetno neposredno po ameriškem umiku prevzela oblast, da pa bodo komunisti iskali razširitev svoje osnove, da bi si zagotovili ljudsko podporo. Taka, po komunistih vodena koalicija, bi bila morda celo voljna pristati na začasno vodstvo gen. Van Minha, ki se je kot “mirovni kandidat” umaknil lani iz volivnega boja potem, ko je Van Thieuja obdolžil pripravljanja volivnih goljufij. Rdečim se tudi ne bo mudilo zediniti oba Vietnama pred koncem tega desetletja. McGovern se prav nič ne boji, da bi komunisti potem, ko bodo prevzeli oblast v Južnem Vietnamu, vršili kaka nasilja. Po njegovem so komunisti pokazali, da ne pomore prebivalstva, ko zasedejo kako vas, “oni samo pridejo vanjo in prevzamejo oblast. Postavijo šole, gradijo ceste in uvedejo davke”. Ko so ga časnikarji spomnili na poročila o komunističnih pomorih v zasedeni pokrajini Binh Dinh v letošnjem aprilu, je McGovern dejal ,da so rdeči “morda u-strelili kakega vaškega načelnika, ki je sodeloval s Saigo-nom, ,toda to je treba primerjati s smrtjo 500,000 civilistov naših letalskih in topniških napadov”. “Jaz vem, da so oni storili veliko barbarskih in krutih stvari, toda oni so bili verjetno bolj skrbni pri svojih odnosih z vaščani kot mi,” je dejal McGovern. Ko bi se McGovern le malo pozanimal za to, kaj so komunisti počeli v ruski revoluciji, kaj v španski državljanski vojni, kaj v državljanski vojni v Jugoslaviji, na Kitajskem, kaj v Koreji in v Indokini, bi govoril drugače. Kako strašno napačno sodi McGovern komuniste in komunizem, o tem pričajo grobovi Slovenske narodne vojske po raznih krajih Slovenije. Angleži so slovenske vojake, ki so se borili za svojo domovino po svojem najboljšem prepričanju, poslali domov komunističnim oblastnikom v roke. Ti so jih mirno in hladno postrelili... 12,000 mladih slovenskih fantov in mož, katerih edini greh je bil, da so ljubili svojo domovino in svobodo ter se zato borili proti komunističnemu nasilju. To se je zgodilo sredi Evrope, v katoliški Sloveniji! V azijskem Južnem Vietnamu, kjer človeško življenje niso nikdar visoko cenili, pa bodo komunisti pohlevne ovčke, ki bodo svoje nasprotnike sprejeli z bratsko ljubeznijo! Pameten človek tega ne verjame in ne bo verjel, pa tudi ne doživel! Smatramo, da mora biti McGovern toliko trezen in stvaren, da bi to lahko doumel, če je o komunizmu in komunističnih revolucijah tako slabo poučen, je njegova dolžnost da se o jih pouči, ali pa naj se ne poteguje za vodstvo naše dežele, kajti taki ljudje tja ne spadajo, takim ljudem krmila ZDA ni mogoče zaupati in dati v roke N:hče ne more vzeti McGovernu pravice, da umakne 10 dni po svoji umestitvi za predsednika ZDA vse ameriške oborožne sile iz Južnega Vietnama, tudi ne pravice, da temu odpove vsako drugo pomoč ter ga prepusti njegovi! usodi, če ga bodo volivci ZDA res izvolili za predsednika! 1 ZDA, ko je vse to povedal in svoje načrte javno obrazložil! Lahko Južni Vietnam izroči rdečim, — če mu bodo a-meriški volivci to pravico dali —, toda ni prav in ne pošteno pred lastnim narodom prati roke z izjavami in napovedmi, da se bodo rdeči rajše “prilagodili razmeram, kot pa iskali maščevanje”! Doslej tega niso še nikjer na svetu storili, zakaj naj bi v Vietnamu? Tudi Angleži trdijo, da niso mogli vedeti, da bodo komunisti v Jugoslaviji vse izročene protikomunistične borce brezobzirno pomorili! McGovern bi moral biti toliko moža, da bi resnici pogledal v obraz in za svoja dejanja prevzel tudi polno odgovornost. Če tega noče ali ne more, potem ni ne sposoben in ne vreden, da je bil kdaj imenovan za kandidata za predsednika ZDA! j BESEDA IZ NARODA roke “Square D. Company”. Do Pevski zbor Triglav lanskega leta je vodil in upravljal dolžnosti predsednika energičen, zelo zmožen in vsega CLEVELAND, O. — Pevski zbor Triglav ie imel od maja. . v, i spoštovanja vreden Fred Koe-pocitmce, sedaj vabim vse elan-j ^ , . , , . per. Pod njegovim vodstvom je tovarna iz leta v leto postajala večja, in ima danes okrog 350 zaposlenih ljudi, med njimi lepo število naših rojakov. Predsednik Fred pa ni vodil samo računa o tovarni, temveč se je zanimal za težnje delavca, ga razumel in šel na roko, v kolikor je bilo to mogoče. stvo na sejo 7. septembra ob pol osmih zvečer v Slovenski nar. dom na 6818 Denison Avenue. Naša želja je, da pridobite in pripeljete s seboj nove pevce in pevke, da bo zbor še dolgo prepeval, kot je vedno to želel moj pokojni mož Jakob Jesenko. Bil je skozi vseh 25 let delaven pri zboru in ga vodil vsa leta kot predsednik. Pogrešali ga bomo! Večkrat se je zgodilo, da je pri zboru, posebno ga bova pa-moral kak foreman svojo pritož-pogrešala naša družina in jaz. | bo čez kakega delavca umakniti, Dolgo se nisem oglasila v li- ker je predsednik razumel de-stih zaradi bolezni in smrti. Re- lavca in mu dal popolno zado-šen je trpljenja in naj počiva - ščenje. Zato je bil predsednik r rno v ameriški zemlji, ki jo je'Fred Keeper od vseh zelo ce-vedno ljubil skozi vseh 50 let,! njen in spoštovan. V teh lepih kar je tu živel. Prisrčna hvalaj letih ni bilo niti govora o kaki zboru Triglav za vse izraze so-' delavski uniji. Toda takoj, ko je čut j a, vsem prisrčna hvala za o-j šel predsednik Fred v pokoj in biske in izraze sožalja od vse-! ko so prevzeli oblast novi ljudje, povsod. Posebna zahvala je bila je delavska unija zmagala z objavljena v Ameriški Domovi- majhno večino, prvikrat v tej ni. Zboru Triglav želim veliko u-speha. Naj dam še priznanje Slovenski pristavi, ki je res lepo ure-! Spoznal sem, da najodličnejši jena, da jo je veselje obiskati.' delavski veljaki in najrevnejši tovarni. Pred kratkim mi je prišlo na uho, da mora danes vsak uslužbenec biti član unije, kar je proti mojemu prepričanju. Hvala hčerki Ann in Johnu Lekanu, ki sta me tja peljala! Pozdravljeni! Anna Jesenko Slovo od mladosti in dela VI. MILWAUKEE, Wis. — Že- v zgodnji mladosti se začneš učiti vse, kar je potrebno, da se prebiješ skozi življenje. In če si se učil žilavo in dolgo, postaneš moder in prebrisan. Toda na točki, kjer misliš, da vse veš, šele spoznaš, da nič ne veš. In na taki točki sem preživljal prepuščen popolnoma sam sebi par tednov v lepem in živahnem kmetje imajo svoje “vile”. • ir 7- ' l'-': : ■ ; * Malo preje sem omenil, če je tovarnar oz. predsednik družbe dobronameren in dojemljiv za pripombe in težnje delavcev, taki so potem tudi vsi podrejeni foreman!, če vodstvo tovarne ni naklonjeno delavstvu, potem tudi niso preddelavci niti forema-ni. In če do tega položaja pride navaden delavec, in še ta nima širokega duševnega obzorja, je to zelo slabo za delavce v istem oddelku. Tako je sodelavec Ke-saret iz Bog ve kakšnih razlogov postal preddelavec in malo kasneje pomočnik foremana. Srečen, da je lahko oblekel belo srajco in vsak dan drugo krava- Spomini ob 80-iešnici p. Bernarda Ambrožiča IX. Delo med vojno EUCLID, O — še mi je v spominu, kako smo se takrat ameriški Slovenci smatrali za pomembne, ko sta Roosevelt in Churchill povabila na posvet iča. “ki pozna bal-’, da bi se odprla fronta na Balkanu? Znano nam je, da je ta dva državnika odvrnil, da se to ni zgodilo! Takrat smo še Adamiču zaupali. Nismo vedeli, da je Stalinovo orodje "v službi za komunizem. Po obisku je napisal knjigo “Dinner at the White House”. Za laži v njej ga je tožil Churchill, da bi moral njemu plačati 20 tisoč dolarjev globe in vse še ne razprodane iztise knjige popraviti. Odslej smo lahko — kdor je hotel vide-deti — vedeli, na katere karte Louis Adamič igra. Duhoviti p. Bernard je po odločitvi sodišča omenil: da je bila presneto draga tista “večerja v Beli hiši”. Ker je Adamič v Ambrožiču videl takšnega nasprotnika, ki je razkrinkal v Ameriški Domovini njegove laži, pozneje vse te članke strnil v celoto in v angleškem prevodu izdal brošuro: “ Shall^Sl5venia_be^So vieti^ed ?”, jeLAdamič grozil (ne spominjam se, ali je dal to natisniti v “Bu- življenja, ga je zadela usoda Trockega, da ga je dosegla tista “dolga roka”, ko je svaril pred njo p. Ambrožiča? Kdo ve? V enem pismu meni znanec (komunist) omenja: “Pst, da te A-damičeva usoda ne zadene.” Zdi se mi, da v Jugoslaviji mislijo, da je postal Stalinova žrtev. '' ^ " ■'“ZcIajT^ko gledamo preteklost, vdimo, kje so se delale napake. Kako smo vsi upali, da bo po končani vojni uveljavljena Atlantska listina, ki sta jo 14. avgusta 1941 Franklin Roosevelt in Winston Churchill razglasila. Zdi se mi, da smo do tistega dejanja po 31 letih bolj oddaljeni, kot smo bili takrat. V veliko razumevanje, kaj se je med vojno v Nemčiji vršilo, je napisano v Vladimirja Vauhnika knjigi “Nevidna fronta”. Jaz sem jo ponovno še in še pri-biral. Omenjeni je bil od leta 1938 naprej, dokler ni bila Jugoslavija od Nemčije napadena, v Berlinu jugoslovanski vojaški a-taše. Kaj je tam videl, zasledoval, doživel, pretrpel, je razodetje, ki je vredno, da se z njim vsakdo, kdor se za takratno stanje zanima, seznani. — Bil je vojaški strokovnjak, ki je v Ljublja- letinu”, ki ga je razpošiljal vsem ni imel skrito obveščevalno služ-udelžencem SANS, ali drugje.) | bo, ki je informirala zaveznike, Gotov pa sem, da je dobesedno! kje so Nemci šibki... Koliko je omenil, da “Stalin ima tako ve-1 njegova obveščevalna mreža A-liko roko, lahko da tudi Ambrožiča! meriki, Angliji, pa tudi Rusiji v Ameriko doseže’T~Naši1 “napreonT’ so bilTTako omamljeni od Stalinove veličine, da so si želeli Stalina v Belo hišo. Priznati moram, da redkih izjem je tudi nekaj med njimi bilo, ko niso propagandi nasedli. Ome-n j am, da urednik Prosvete fvan Molek je rajši pri tem listu (last SNPJ) pustil dobro plačano uredniško službo, kot pa bi takrat delal propagando za komunizem. Sledil mu je urednik Cankarjevega. Glasnika M_r. Ivan Jontez^ Omembe vredno bo, da slovenski izseljeniški koledar 1967 na str. 295 omenja: Cankarjev Glasnik — “Cankarjeva u- pomagala pri strtju osišča! Ko so ga izsledili, si je z begom v Švico rešil življenje. Ni se hotel vrniti domov v komunistično Jugoslavijo, emigriral je v Argentino in tam umrl. Njegovo truplo so prepeljali v Ormož na Štajersko, daT počiva v grobnici svojih staršev. Pripomnim, da del njegovih spominov je objavil celo ljubljanski “Nedeljski dnevnik”. Tu naj sledi odlomek, ki v knjigi omenja o zamujeni priložnosti invazije na Balkan: “To hi se brez dvoma tudi zgodilo, če bi se uresničilo, o čemer se je šušljalo: invazija na Bal- , , kan. Bil sem o zadevi vprašan, stanova v Clevelandu je pričela ^ i „ ™ • • • . , . F cial sem svoje mnenje m napra- vil načrte. Iz vsega strateškega izdajati v avgustu 1937 mesečnik za leposlovje in pouk. Cankarjev Glasnik je izhajal do feb- položaja je sledila nujnost, da se | kaj takega zgodi. Bili smo nekaj mestu Milwaukee. Ko sem tako posedal v parku J to’ dru§0 obleko’ čevlje’ skratka so mi rojevale po glavi sledeče ff61 Je v umazano kvarno, ob-misli: “Lenoba hodi tako poča-j kot :bi šel na ohcet Na si, da jo siromak hitro dohiti, in rbgi strani J6 sekiral in šika-cesta, na kateri leži denar, se niral PodreJene kot podrepna imenuje delo!” In ne obupaj muha- nikdar, čeprav v nebesih za- ^ t°varni je bilo par ameri-dremlje včasih pravica, kajti ve- kanskih delavcev in par naših di, če je še tako temno v sobi, lclakov) M so bili 10-krat boljši se nepričakovano prikaže lučka. doiav<-i °d Kesareta, pa niso bili ki te zopet pripelje na pravi ko- Fovišani> ker njih obrazi niso bi-lovoz življenja. k priljubljeni pri odločujočih v Tako sem nek večer sedel v t0Vami' Do zdaJ niti tovarna ni-parku, kjer se je zbralo precej ? Uni-’a nista Pokazab najmanj-1 novodošlih rojakov, ki so se med S6gf mtfresa do delavcev, ki soj seboj prepirali, ali je življenje v PlekGračih 60. leto, da bi dobili Ameriki boljše kot v starem raZUmljivega foremana> Prime-kraju. Eni so hvalili, drugi s ren Pr°St°r in primerno delo za grajali, toda nihče po zaslugi, j ? e^a’ Med temi rojaki je vodil glavno' Prepričan sem, da bo cas in nit debate bivši sodnik, zdaj za-1 razum merodajnih v tovarnah poslen v električni tovarni “Sor-! in unijak zacelil to krivično in gel”, ljubljanska srajca — šiš- bolečo rano in mudil starejšemu kar Janez Levičar. j delavstvu dostojno in sigurno delo v jeseni njegovega življe- bruar j a 1943. Urednik mu je bil' J ^ ^ "T . **T_ , J , časa vzhičeni, ko smo domneva- Etbm Kristan, od jeseni 1941 pa u da morajo vsak čas m toJ_ Ivan Jontez.” .v . nejsa navodila glede invazije Med prispevki je bil v reviji ’ Balkana. Toda neverjetno se je objavljen tudi znani članek zavlačevalo in še vso nadaljno Louisa Adamča “Partizani in! vojno niso nehali govoriti o Mihailovič11, v katerem je pisa-!njej. Kaj bi ta invazija pome- telj dokazoval, da je Mihailoviči nBa za potek vojne, si sploh ne je izostal kot ena največjih koncesij Stalinu in njegovi tretji internacionali. S tem ni bila samo zapečatena usoda Balkana, temveč usoda vse Evrope, da, vsega sveta, položena v roke komunizma. Tako je komunistična ideologija dobila premoč, namesto ■ da bi nastopilo ravnotežje sil, ki bi ga invazija zapadnih zaveznikov na Balkanu gotovo dosegla. Še mnogo generacij bo čutilo težke posledice, ki so in še bodo nastopile zaradi cinične opustitve te tako važne vojne o-peracije. Čudim se Churchillu kot staremu predrznežu, da ni na lastno pest poslal vsaj konec 1944 dve al tri divizije na Balkan. šel bi v zgodovino kot rešitelj miru in sveta.” (Vladimir Vauhnik, Nevidna fronta, str. 241-243.) (Dalje sledi) prelijejo v drug sod in ga naprej na strani Nemcev (Louis Adamič: Partizan in Mihailovič, Cankarjev Glasnik, leto 6, 1942-43, št. 4, str. 95-106). V njem je razčistil poglede, kaj se prav za prav v Jugoslaviji dogaja m z njim je začel ofenzivo na ameriške vladne kroge, da spremene svoje gledanje na Mihailovičevo delo v Jugoslaviji. Ne vem samo tega, ali je bilo to prevod moremo predstavljati. Milijoni ljudi od Aten preko Splita, Ljubljane, Zagreba in Belgrada do Prage in Varšave so komaj čakali, da se pojavijo vpadne čete zaveznikov na Balkanu. Posebno uspešen bi bil tak vpad ob času, ko so bile tam še italijanske čete, kajti tedaj bi bile zmešnjave še večje in okupatorja bi se ne znašla. Nemške čete, Njemu se imam zahvaliti, da mi je priporočil to tovarno, ki je imela zaposlenih okrog 60 u-službencev s pisarno vred. Delo v tej tovarni sem nastopil 26. maja 1952, kar pomeni, da je letos 26. maja 1972 preteklo 20 let zvestega službovanja v korist tovarne in Amerike. V teh letih je umrl gospodar J. Sorgel st., njegov sin jo je nja. Tudi tovarna, vsaka tovarna ima svoj glas. (Dalje sledi) L. G. Primerjava Iran ima okoli 633,000 kvadratnih milj površine in okoli 28 milijonov prebivalcev. Kana- da je šestkrat večja, pa ima kasneje prodal neki družbi in ta manj prebivalcev. Isto velja za družba je pred par leti prišla v Avstralijo. prve redakcije ali druge. Znano'ki uho tvorile nikake sklenjene je namreč, da so Adamiču iz prvotne redakcije članka črtali 2,000 besed. Ne vem, če je bil s tem zadnji iztis te revije natisnjen, da ured-j nik ni hotel biti v službi Adamičeve propagande; ko časovno odgovarja, da Cankarjev Glasnik ni več izhajal po tej objavi. Spominjam se, da je p. Bernard omenjeno Adamičevo dokazovanje nazval: Da mora Lojze imeti kakšno “skrivno razodetje”. Še bolj se je proslavil s svojo proslulo knjigo “The Eagle and the Roots”, ki je v njej toliko laži in potvorb, da se je čuditi, da je ta spis dal v natis. Kakor se je nekoč p. Bernard zanj zavzemal, je priznal: da v vsem življenju ni srečal tako neiskrenega človeka, kot je Louis Adamič. Pro prelomu Tita s Stalinom leta 1948, ne vemo, l^aj je sledilo. Vemo le to, da so 1. 1951 našli nesrečnega Lojza Adamiča fronte na Balkanu, bi bile razbite na različne in oddaljene postojanke. Ne ibi jim preostajaio nič drugega, kakor umakniti se na črto Sava-Drava-Donava. Ustvarila bi se nad 1000 km dolga nova fronta. Odkod bi nemško vrhovno poveljstvo pričaralo zanjo vojake, ko je zmanjkalo rezerv še za glavne fronte? Ker bi se prebivalstvo in uporniki vseh vrst pridružili kot en mož zaveznikom, bi brez dvoma ta invazija uspela. Vojna bi' se skrajšala in mirno lahko rečemo: milijoni človeških žrtev bi odpadli. Toda v Ameriki so temne sile z neverjetno energijo onemogočile tako zahtevo, ki so jo Angleži, da ne omenim naših zastopnikov, trajno ponavljali do konca vojne.” Ali ni bil Louis^Adamič tista ki je “temna sila agent, odsvetoval kuhajo. Masaje! so pri tenl °^a ravilu zelo previdni, saj vsa.»0 kapljica, ki pride na najina^u, odrgnino, povzroči smrt. pena tekočina se kuha več ^ Ko se ohladi, narede iz rije 11 kakšne klobase. Strup si bratovsko razde^e__’ saj jim bo rabil za kopja in s lice pri lovu na leve, leopar slone. A le redkokdaj je s lSceV da bi ponosno pleme ■^asa^0{:i uporabilo strupena koPja.,"u0j, človeku. Vneti so za odkri ^ v katerem lahko pokažejo s ^ pogum in možatost. Ta . na Masajci vsako leto odPraV1 jig, daljno pot v gozdove Tanzan^ na “strupeno žetev,” tako pred več tisoč leti. Valovi uranske mKli£e V zahodni Avstraliji s ,JCj količili parcele rudos od vsepovsod. mi' katerih zahodnih avstralskih Pokr ^ nah, kamor prihajajo iška rana z vseh koncev sveta. ^ ke družbe in posamezniki količili že več sto kvad^eSeci ri kra' Na čase zlate mrzlice SP nja sedanji položaj v ne iskalci U' kilometrov. Pred nekaj so odkrili uranovo rudo Pr ju Yeelirrie, dotlej le nia ?oraj ni živinorejski postaji 600 kilometrov severovz od Pertha. ___ Rooseveltu n Churchillu 'odprtje fronte na mrtvega s puško v roki. Ni sam! Balkanu??- več zmogel prenesti bremena: “Vpad zaveznikov na Balkan1 7,5 metra pod površjem. Še boU Uranska mrzlica se Je , j 320 razširila, ko so Pred te ^enje' kilometrov severno od 0 qXo nega kraja naleteli na a ^aj j in potem na uranovo rudo Strupena letev , Afrika okoli Kilimandžara: kako si Masajci pripravljajo strup za svoje lovske puščice v džungli Tanzanije. Masajci žive v podnožju “svete gore” Kilimandžara, odeti kot stari Rimljani v rdeče toge, v sandalah iz ličja in se potikajo po travnatih savanah za tropi črnih krav. Koliko jih je na' tanko, ne ve nihče, a najbrž jih je vsaj milijon. Rojevajo se, žive in umirajo enako kot njihovi pradedi pred več tisoč leti. Skoraj edina hrana jim je kravje mleko, pomešano s kravjo krvjo- Mladi Masajec plemena Moran je predvsem bojevnik. Bovl divjad in je povsem svoboden, brez kakršnihkoli piemen skih obveznosti. Vsako leto, prl bližno ob tem času, se skupin^ Moranov odpravijo na dolgo P° > na jug Tanzanije, v nenaselje no džunglo, kjer raste edinstve no drevo, katerega veje vsebu jejo močan strup. Morani ko^ za šalo prehodijo do tja po tlS kilometrov. Drevesa posekajo v krMka polena in jih nalože v pločevi^ nast sod. Pod njim zakurijo °^ genj in iz polen se cedi sok, o° sta smolnata črna tekočina, kl j bolj smrtonosna kot naJ , strupene afriške kače. Vrel s°. togmmmfflnntnmiwffltfflmtnnmtnttnmsnnttfflnntttttmmmmntnummw F. S. FINŽGAR: PREKVATA OVCA... Med Stolom in Belščico me Je zatekla strahotna ura. Gora vsa v gosti megli, nad meglo svinčenosiv oblak. Iz oblaka °gnjeni curki v goro, iz gore freski nazaj v oblak. Prav za-res, da se je gora tresla. Točo je tteslo vprek, da me je bila v °braz, me bila po rokah, da so Mie vse rdeče in se je tu in tam P°kazala kapljica krvi. Begal Setti po planini in iskal bajte °včarja Nejca. Prav dobro sem vedel zanjo. Drvel sem bržkone Petkrat mimo nje in spet nazaj. ^ megli in toči je nisem mogel dokler se nisem vanjo. Prihuljeno sem se 2agledati letel ^kobacal skozi vrata, komaj za obro ovco visoka, v S pograda se mi je zarežal fretinast obraz. Al-al-al te je napralo in na-fršpalo!” je jecljal Nejc, široko frnil in vtaknil v usta zalogaj T^lm, z zaseko namazanega. se ves čas, ko je hlastno žve-> Se mu je režal obraz v vese-tem smehu. Prav gotovo bi ga bil najrajši esel za ušesa, jaz, revež, pre-^°čen, premražen, od toče zbi-11 in od treskov in strel ves PrePlašen, Pon?C.SPet V Smeh: “Je-ie-ie nas zai la c;arlal0, poudarjalo — haha- štal...” , ' čaj no, pridenem na ogenj, a Se posušiš.” k0 a^°Ml ie suhljadi na ognjišče, p mvaj tri pedi široko, pobrskal ta°, 2erjavici in podpihal, da je . °j zaprasketalo z veselim amenom. “Sedaj se pogrej! — mi1/3* lačen? — Čakaj, lonček j. G a Pristavim. Zavreto mle-K0 Pogreje.” Se ° j® Nejc pripravljal kuho, im 86 °^resel toče, ki sem jo pi,e P°vsod: za vratom, po že-sem na klobuku. In čim bolj se sam sebi smilil, bolj se hje Ne;ic srnejal) dokler mi 2e hiV Smek n* Pregnal vse grozi S6m se ob °gnju spet raz-v,. - In ko ^ocega p0 ne viharja ne ropota toče Le kadar je prav trdo ■"-k1 ° *n 86 ^ejc prekrižal fren^ 2 n02em v roki— sem za križalu^ilnil in se tudi poči ^ i6 sedež na ozki klop- presed i*1 nepriPraven) sem se p0PiPHei k Neicu na Pograd. Mm v S6m k steni za hrb_ v kr Sa bajta je bila namreč rov^ vkoPana> obložena s su-Vlrn zidom sem se napil še mleka, mi ni bilo več j “Kar tule boš,” je razsodil 'Nejc, nataknil krive cokle, kovane z nasekanci, ogrnil čez pleča ovčjo kožo in se ravnal iz bajte: “Moram za družino, da mi je vihra ne vrže na Koroško. Počakaj, kuri in se grej!” Cokle so zapele in zaropotale po kamnih. Pogledal sem skozi vrata za njim, a že ga je skrila megla. Ni minila ura, ko se je vrnil. Otresel je klobuk, snel kožo s pleč in jo obesil zunaj bajte pod napušč, izlil iz cokel vodo in ves vesel prilezel skozi duri. “A-ha-ha, moj zvončar, to ti je gospodar! Tako mi je spravil trop v zavetje, da bi ga jaz bolje ne bil mogel. Jutri dobi celo pest soli in še peto kruha povrhu. Prekvata ovca, da le more imeti tako modrost. Boštjanov je; za božič ga misli zaklati. O, teh kolin se ne pritaknem, rajši klepljem sok na sam Sveti dan. No, križ božji, brez skrbi sem; sedaj si pa pristaviva večerjo. Fant, ali ješ kašo?” “Jem.” Nejc je prisul v lonec še pol pesti pšena. Skuhala sva, povečerjala, odmolila. Nejc je imel svoj roženkranc: “Ki je za nas z ano žlajfo udarjen bil; ki je za nas pet šlafernic dobil; ki je za nas žalostno svojo mater tro-In očenaš za očenašem: za duše, ki se po teh gorah vi-cajo; za vse, ki so po teh gorah naglo in neprevideno smrt storili .. . Po molitvi sem poiskal v torbi — oprtnikov takrat še nismo poznali — čutarico slivovke. “Ali bi jo, Nejc?” Segel je po čutarici, z rokavom si obrisal ščetinaste brke in nastavil. “Kakor bi bila iz masla kuhana, tako leče,” si je spet otrl ustnice in se zasmejal. “Nejc, še, še, če ti je všeč!” In jo je potegnil, dokler je ni izpraznil. Zunaj je bila že noč, noč,brez zvezd, le burja je žvižgala čez streho. Nejc se je razgovoril, celo jecljati je pozabil, dokler ni pozno legel na pograd in povabil še mene. Saj mi verjamete, da sem rajši obsedel kar pri ognjišču in premišljal Nejčevo povest. (Dalje prihodnjič) -------o------- — Razen 11 držav v ZDA končujejo vse druge finančno leto z junijem. Kamilica je najbolj znana in priljubljena zel v domačem zdravilstvu na vsem svetu Kamilico (Matracaria chamomilla) lahko mirno krstimo za zdravnika v malem, če drugega ne — to cvetico lahko uporabljamo brez najmanjše škode pri vsaki bolezni. Vsekakor pa je kamilica najbolj znana in priljubljena zel, vero v zdravilnost pa so potrdile zelo natančne raziskave na institutih. lesena. Sfada šal- Ko luknje le streha je bila sem gledal tik po-v zid, sem vpra- te Sj0’. kai Pa bi bilo, če bi iz k teh- n 6 Pon°M prilezla kača brez ^az M si ne upal du » r * spati na tem pogra- ^vča Kamilica začne cveteti od junija pa vse do avgusta, ponekod večkrat še do septembra. Najboljši cvetovi so tisti, ki zacvete na njivah — predvsem med žiti, seveda, če teh njiv ne gnojijo z umetnimi gnojili in ne zatirajo plevela s herbicidi ter ostalimi kemičnimi pripomočki. Takšna škropiva izrinjajo kamilico, če kljub vsemu ostane, je ne smemo nabirati v zdravilne namene. Kot pri vseh zeliščih je tudi pri kamilici pomembno, da jo pravilno nabiramo in shranimo kajti le tako moremo ohraniti kar največ zdravilnih snovi. Od kamilic trgamo le cvetne koške, včasih pa tudi zgornje mehke dele stebla, nežne listke in popke. Nabiramo jih le ob sončnih dneh, ko je v njih največ kamiličnega olja; sušimo-jih v senci ter precej redko razgrnjene. Dobro posušene kamilice hranimo samo v suhih prostorih. Zdravilnost kamiličnega čaja je mnogovrstna: najprej bi omenila zunanjo uporabo z obkladki. Takšne tople obkladke in kopeli ceni zdravilstvo pri vseh bolezenskih spremembah na koži: to so rane, vnetja, otekline, ek-cemi itd. Kamilico štejemo tudi za odlično zdravilo, ki pomaga nosečnicam in majhnim otrokom: čaj pomirja, zmanjšuje bolečine in pomaga pri slabosti. Zato priporočamo kamilico pri vseh pojavih živčnosti, razdražljivosti, nemira, nespečnosti in preutrujenosti. Tudi zdravljenja želodčnih in črevesnih bolezni si skoraj ne moremo predstavljati brez kamilic. Zdravilni učinki so precejšnji pri želodčnih krčih, vnetjih debelega in tankega črevesja, vnetju želodčne sluznice, napenjanju ter predvsem pri težavah z ledvicami, jetri in žolčnikom (če pride do krčev, lahko pitje čaja kombiniramo s srednje vročimi obkladki). Celo pri želodčnih in črevesnih krčih blaži bolezen pitje čaja po požirkih, pogosto pa je njegov učinek tudi zdravilen. Kamilica je odlična tudi takrat, ko jo pripravimo za kopel; dodatek čaja (pol kilograma kamilic malo prevremo v petih litrih vode, pokrijemo za deset minut) dolijemo kopeli. Takšna kopel poživlja in krepi, zmanjšuje bolečine ter krče. Prav tako so zdravilne sedežne kopeli, ki pomagajo pri bolečinah mehurja, vnetju nožnice ali maternice. M.L. “ZDRUŽENI STOJIMO” — To načelo vsekakor velja za tile drevesi v Maywoodu, N J. Sprostitev cen ni zadovoljila Zvezni izvršni svet je sredi junija sprostil del cen, ki so jih lani zamrznili, ko so cene zdivjale in si niso vedeli drugače pomagati. Sprostitev obsega po uradnih cenitvah samo 7% skupne vrednosti industrijske proizvodnje. Cene so sproščene v sledečih industrijskih panogah: nekovinske, kovinske in e-lektroindustrijske, kemične, lesne, tekstilne, usnjarske in obutvene industrije, industrije gume, papirja, živilske, grafične in tobačne industrije. Zdravko Ilič je v Delu pripomnil, da ob sprostitvi cen “ni vzroka za navdušenje, pa tudi ne za očitke ali za žolčne pripombe na račun stabilizacijskega 5.4% zvišanja cen ... Odlok o zamrznjenju cen je trajal predolgo ... in kot je znano, pri zamrznjenju nista možna ne tržno gospodarstvo ne samoupravljanje in še marsikaj drugega ne. Korak je bil potreben, a ne more ostati edini korak”. Vladi očitajo, da ni ukrenila ničesar, da bi pred sprostitvijo cen dosegla zravnanje pondube s povpraševanjem po blagu. Nad 4 milijone zaposlenih V vsej Jugoslaviji je bilo v letošnjem marcu skupno zaposlenih 4,025,600 oseb, na razpolago pa je bilo še blizu 65,000 delovnih mest. Istočasno je bilo prijavljenih 335,000 brezposelnih. Največ brezposelnih je bilo v ožji Srbiji, 9.7%, v Sloveniji pa najmanj — 2.4%. V Sloveniji je bilo istočasno na razpolago skoraj enako število delovnih mest, kot prijavljenih brezposelnih. Čisto drugačen bi bil položaj, če ne bi bilo v tujini zaposlenih okoli en milijon Jugoslovanov ali skoraj 20% celotne jugoslovanske delovne sile! Okrepilo se je delovanje srbskega nacionalizma Centralni komitet Zveze komunistov Srbije je ugotovil na svoji 40. seji, da se je okrepilo delovanje velikosrbskega nacio nalizma, informbiroj evskih in rankovičevskih sil. Na dan silijo tudi, kot je dejal predsednik Centralnega.^qrpiteta Marko Ni-kezic, tudi “anarholiberalne in buržuazne težnje”. Član sekretariata Zveze komunistov Beograda Rajko Daniio-vic je pravil, kako so rankovi-čevski in drugi elementi obnovljenega unitarizma prišli na dan z zasnovo ‘velike Srbije’ ali srbskega separatizma, ko so razpravljali o ustavnih dopolnilih. Zdaj so to opustili in obnovili tezi unitarizma, posebno mislijo pri tem na Kosovo in na tamkajšnji položaj albanske narodnosti ... Republiški sekretar na notranje zadeve Slavko Zečevič je k°r da V-86 mi zasnaejal, ka-P°Vahn 1 na svatovščinc «v®u> m razodel: kakor a3^ Sem iak°le južinal P°lep c a/les- S škatlo z zaseko hiodra*6-6' i° ne primaha uras iz le-te haj 2a 7 ie'te Mknje in kar hect» 86 °’ Prekvati prigraja-In ^ Mh je 7Qi ,sPet zasmejal, da se hakašlisi brobtina in se je ijal do solz. ha slPremikati Po lukniaK 111 86 Plašno se začel ozirati Ko se mu je h sem vprašal: “In shii S temle njem Po2: Je bil nožem sem čav-da mu je odletela sva bha zgovorjena.” ki ni ovčar t'1J2rtal a Nejc, kvat° ovco”6 kletvice ko “pre-Prijelo a11 86 ga ^ zaradi /etos L ’ da 50 ljudje rekli: Prekvata 6 ^ Belščici spet . Ban sea 0vca” Sicer Polo fagibal’ neurje se da _ Poleglo, a lilo je in lilo, nič mikalo iz 3ajte. disto OTROCI IMAJO RADI ŽIVALI— Fantič na levi se ukvarja s konjem, ki počiva, ko čaka na gospodarja v Coloradu, dekletce-na desni občuduje psa, ki pa se za njo ne meni,dosti. • govoril o rankovičevstvu in opominjal, da so tiste sile, ki so bile poražene na 4. plenumu pred šestimi leti na Brionih, še vedno žive in močne ter je zato treba na nje stalno paziti. Njim so blizu ‘neoinformbirojevci’ in druge ‘konservativne sile’, je pravil Zečevič. , Julijske Alpe — narodni park Osnutek predloga za naravovarstveno območje Julijskih Alp predvideva zavarovanje 76,'000 hektarjev ozemlja na območju občin Tolmin, Jesenice in Radovljica. Obsega glavne alpske doline, območje Bohinjskega jezera in zgornje Soške doline nad Bovcem. Amerikanci delajo načrte za turistično središče Bernardin Izdelavo načrtov, razpis gradnje in nadzor nad njo novega turističnega središča Bernardin, ki ga bo gradila ljubljanska E-mona ob posojilu Mednarodne banke za obnovo in razvoj, je prevzela konzultantska organizacija TAC iz Cambridgea v ZDA. Računajo, da bo kot stalni sodelavec pri izdelovanju načrtov domačin inž. Edo Mihevc, sodelovala pa bodo tudi neka francoska in britanska organizacija in švicarski hotelsko-gostinski institut. -----o------ uvedba metrskega sistema v ZDA še dalee WASHINGTON, D.C. — Ves svet se je oprijel metrskega sistema mer, ker je enostaven in preprost. Celo Velika Britanija, po kateri so ZDA prevzele svoj sistem mer, se je odločila uvesti decimalni sistem v merah in denarju. Posebna komisija trgovinskega tajništva je v dolgi študiji že lani prišla do zaključka, da morajo ZDA uvesti metrski sistem, če nočejo trpeti škode v mednarodni trgovini. Kongres se ukvarja s tem vprašanjem že leta in leta, pa ne more nikamor. Senat je pretekli petek končno odobril predlog, naj metrsk sistem uvede zvezna vlada v svojem poslovanju in v svojih ustanovah postopno tekom prihodnjih 10 let, privatnikom pa naj bo dano na prosto, da slede temu zgledu in kdaj. Predstavniški dom o predlogu še ni razpravljal in sodijo, da ne bo, ker je čas zasedanja kratek, ko se bo vsem članom Predstavniškega doma mudilo domov v volivni boj. Tako bo vse skupaj zopet obtičalo, kot je že tolikokrat v preteklih 150 letih, odkar je bil predlog o uvedbi metrskega sistema prvič v Kongresu stavljen. NEWSY KNIT—Pure cotton argyle knit in claret, mint, yellow, and off-white shapes a tailored shirtdress by Coty-Award Winner Ralston. The news-making fabric was .styled and knitted by Cotton Incorporated. Demokratskim kandidatom ni za McGovernove krajce WASHINGTON, D.C — U.S. News & World Report poroča v zadnji številki, da se demokratski kandidati za Kongres na zahodu dežele pripravljajo na volovim boj, ki bo čisto neodvisen od volivnega boja za predsednika in podpredsednika, ker ne vidijo, da bi jim “krajci McGo-vernovega fraka” mogli kaj koristiti. Boje se, da bi jim vsaka zveza z McGovernom bila preje škodljiva. Politični opazovalci trdijo, da se je to gibanje proč od McGo-verna začelo že takoj po demokratski konvenciji in sedaj narašča bolj in bolj. -----o------ Slaba zemlja OMAHA, Neb. — Zemlja na nekaterih pašnikih je preveč kisla ih zato na njej rastejo le slabše vrste trave. Izboljšajo jo s tem, da jo posipajo z apnencem, ki kislino veže nase. MALI OGLASI V najem Lepo 6-sobno stanovanje, vse sobe velike, se odda na 1081 E. 71 St. Vprašajte za Mrs. Mc-Crady, apt. št. 1 zadaj, ali kličite 843-8033. (174) Naprodaj v Euclidu Chardon Rd. okolica, 4 spalnice, IVz kopalnica, dvojna električna garaža, klimatska naprava, klet, rek. soba, šole, v nizkih 40h. Lastnik IV 6-2767. -(166) ------o----- Ležišče petroleja in plina v Indiani? WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki zvezne komisije za e-nergijo proučujejo poročila geologov, ki kažejo, da bi utegnilo biti pod Crane Naval Ammunition Depot v osrednji Indiani obsežno ležišče petroleja in naravnega plina. Ko potrebe po olju in naravnem plinu rastejo, zaloge obeh pa se manjšajo, ni nobenega dvoma, da bi bilo tako odkritje dobrodošlo, četudi bi njegovo izrabo morda odložili. ----o—------ Cartierjeva ladja se ob splovitvi prevrnila QUEBEC, Kan — Tu so zgradili po vzoru ladje, s katercr je priplul v Kanado v 16. stoletju raziskovalec Cartier, novo ladjo in jo pretekli teden spustili v morje. Ladja “La Grande Hermine” je lepo drsela iz ladjedelnice v Limoilou, pa se prevrnila, ko je pljusknila v vodo. Ugotovili so, da ni bila pravilno obremenjena. FOR SALE BY OWNER 7 room bungalow home with mother-in-law or income possibility, basement, double garage. St. Mary’s Church and Holmes Ave. Slov. Home area. Very neat. $12,900 or offer. 371-5343 * —(164) V najem šest sob zgoraj na E. 45 St. blizu Superior Ave. na novo dekori-rano. Odrasli. Kličite 391-9758. -(166) V najem Oddamo 5 sob zgoraj, blizu Lake Shore Blvd. zakoncem srednje starosti, nič otrok, nič živali. Kličito zjutraj IV 1-9338 (164) V najem Pet sob in kopalnica zgoraj, samo odraslim, nič živali, blizu cerkve Marije Vnebovzete. Kličite 451-4109 ali 761-5695. (164) Naprodaj V Grovewood okolici na lepem prostoru. 2-družinska hiša, 5-5. Čista in v prav dobrem stanju. Garaža za dva avta. Lep vrt. $23,950. kličite JOHN KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 m IVAN PREGELJ: Magister Anton ZGODOVINSKI ROMAN ftifirrstffrsri In čez čas je govoril: “Pojdi z Bogom! Hudo si grešil. Zato te je Bog udaril. Tostran! Zato te ne bo onstran. Umri pokojno, Pavle! In žalost za Krasom, naj bo za prvo žrtev Bogu, ki te je otel.” Bolnik je ginil. Magister je poklical Poljaka in mu velel, naj poklekne. Poljak je poslušal. Moža sta molila. Zunaj je tulil vihar s snegom. Živina v hlevu je sopla pokojno. Ko se je jutro svitalo, je Pavle izdihnil. Magister je iskal pri sebi, da bi denarja našel Pavletu za katoliški pogreb. Našel ni niti beliča. A tri ure proti severu je ležalo mesto Gdansko v snego-vih, tisoč ur hoda daleč od soln-ca, Krasa in vikarja Jožeto v Štanjelu . .. X. VRNITEV. Bilo je v poznih pomladnih dneh, teden po binkoštih. Po deželi je hodil na cesarsko željo kot vizitator komenski župnik in cesarski miloščinar Glušič v spremstvu deželnega glavarja Adama Dornberga in še prised-nikov biljanskega župnika Janeza Nušiča in ločniškega Miklavža Reje. Gospodje so skušali priti do živega zmedam, ki so jih bili povzročili luteranski propovedniki po deželi, in Glušič sam je bil nasvetoval cesarskim potrebno vizitacijo. Vikar Matej in Jože sta bila zato tudi šla v Komen. Izpričala sta se, da sta poštena in vzorna. Skupno sta se stara gospoda nato vrnila in Matej je zadržal Jožo pri sebi. Pri obedu, ki jima je teknil, lačnima od poti, sta se starčka porazgovorila prijateljsko, po svoje; navidezno neprijazno, kakor sta bila vajena občevati med seboj, da bi bil nepoučeni mislil, da sta sprta. Prijalo jima je tako in v družbi sta si bila celo namenoma še bridkejša. Tako tudi zdaj, ko sta bila popila vsak svojo merico vina in sta oba vedela, da vleče za jedilnim oknom v kuhinji njiju besede na uho ustrahovana Matejeva gospodinja. Dejal je Jože: “Prijatelj gori in doli! Kar je preveč, je preveč. Ali se ne slišiš, da me celo v besedi posnemaš in pačiš?” “Odkdaj neki?” je vprašal osorno Matej. “Od mladosti sem tako vajen, da zinem rad oblevno,” je ren-čaril gospod Jože. “Pa me oponašaš. Ne taji, da me ne! Ali se nisi spakoval po moje pred cesarskimi? ‘Procuramus, procu-ramus’... čigava pa je ta beseda? Glej, Matej, če bi klel, kar se, hvala Bogu, ne godi, ti bi mi še kletev iz ust pobral. Sploh pa se tudi sicer zgleduješ po meni. Pa je pisano, da se ne spakuj vol po besedi božji. Quod licet Jovi, non licet bovi.” “Sjakujem da se?” je vzkipel Kobljeglavski. “Na. primer s to puščavniško sobo in tisto lino tam, boš dejal?” “Puščavništvo je tvoja pamet,” je menil Jože, “ne misli pa, da je kaj posebno novega. Pa je prav za prav tudi norčavo. Ljudje se ti smejejo in poboljšal s tem nisi nikogar. Prav res, rajni prijatelj Luka je bil tudi tega mnenja.” “Le podpričuj Luko,” je odvrnil vikar Matej že močno nevljudno in podsmehljivo; “povedal ti bom, kaj pa kako je sodil o tebi.” “Molči,” je vzkliknil štanjel-ski gospod. “Davno že sem mu odpustil, da je včasih imel gobec mesto ust.” Tako sta se besedila gospoda še nekaj časa, dokler jima ni šlo obema na smeh. Ko sta se tako lepo izmirila, sta načela nov pogovor: spomnila sta se Koben-cljevih v Štanjelu, zlasti mladega Janeza, ki je bil tedaj dosegel že visoko cesarsko odlikovanje. Omenila sta zadnje šta-njelske šolarje, škofovega sorodnika Tkalčiča in Bogatca. Vikar Jože se je ves razvnel, ko je pravil, da sta stopila v red novih menihov. Potem pa je gospod Jože vzdihnil in obmolknil. “Ali spet o tistem svojem magistru premišljaš?” je vprašal vikar Matej. “Kar spomiti se ne smem nanj,” je potožil Jože. “Ne, ta Tone mi ni v veselje!” “Ali nimaš nobenih sporočil o njem?” “Že tri leta ne vem nič več o njem,” je tožil vikar Jože. Bridkost se mu je razraščala v nekako srditost. “Nerodni človek! Kajfež vrtoglavi! Ovca pohlevna! Saj vem, ubili so ga kje, morda celo tisti njegov zavidlji-vec Stradiot, ki ga je že nekoč sunil zares in je zadnje čase tudi izginil, kakor da je v vodo padel, Bogu hvala pa čast!” “Kuharica Mica,” je menil kobljeglavski gospod trpko, “zastonj je kupila plašč.” “Pusti Mico!” je dejal bridko vikar Jože. “Godrnja baba, a tako dolgčas ji ni, kakor je meni. čudi se ali pa ne. Bolj je verna. Upa in upa. Ko sem predvčerajnjem odšel z doma, je pa kar svojeglavo hotela, naj pri visoki svoji gosposki novo mašo v Štanjelu napovem. Veš, da sem zijal. Ali njeno morda? sem rekel. Pa je mirno verjela, da Tonetovo.” “Tega ji pač ne boš zameril!” “Razumem je ne,” je menil vikar Jože. “Anti ne bo znorela.” Utihnil je za trenutek in povedal nato mirno: “Pravi, da se ji je sanjalo že trikrat zapored, da se je kajfež vrnil.” “Kajfež”, se je nasmehnil Matej ob priimku Antonovem, ki ga ni bil tako vajen, kakor gospod Jože. (Dalje prihodnjič) H Imenik raznih društev 8 Slovenski domovi FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV Predsednik Stanley Pockar, podpredsednik Edward Kenik, tajnica Anna Mae Mannion, blagajnik Emil Martinsek, zapisnikarica Josephine Zakrajšek, dopis, tajnik Michael Dancull, nadzorniki Harry Blatnik, Mary Dolšak in Louis Sajovic. Seje so vSak drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Louis Fink, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine St wan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Albert Pestotnik; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen- brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Louis Jartz; nadzorni odbor: Rose Intihar, Anton Mrak, John Tucceri. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1- 1876; blagajnik Martin Komočar zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agnes Lav-šin, Antonija Meklan, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John Troha, tajnik Stanley Pockar -Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikarica Mary Kobal. Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds. John Hrovat, Richard Sterle Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds, Ray Bradač, Joe Petrič, Jr. Direktorji:: John Adams, Stephen Kasu-nic, Al Pestotnik, Jos. Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman — Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. SLOVENSKI DOM ■ 15810 Holmes Ave. Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik Anthony. Stanonik, 664 E. 160 St., tel.: 681-6898; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Joe Somrak, Mary Okicki; gospodarski odbor Stanley Spilar, Tony Godec, Adolph Kocin; odborniki: Anton Nemec, Anton Medved, Dan Pavšek, August Dragar. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu. SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Robert Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia vVolf. Nadzorni odbor: Jennie Marolt, Stanley Grk, Joe Brodnik, Joe Muzic. Gospodarji: Charles Starman, Frank Grk, Louis Petrič, Frank Videmsek, ostali direktorji John Prir.ce, Fred Marinko. Telefon: 481-5378. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Martinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor John Semich, Millie Lipnos, m Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Rezin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. GOSPODINJSKI KLUB NA JU TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, pno predsednica Angela Magovec. ta j. itelta Mahnič, blag. in zanis. M=>>-rancher, nadzornice: Anna Krese-vic, Angela Magovec in Joseohine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD na Prince Avenue. GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE Predsed. Mary Kobal, podpredsed. Josephine Henikman, zapisnikarica Marica Lokar, tajnica in blagajničarka Mary Ster, nadzornice Christine Kovach, Anna Kutcher in Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; tajnik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vidmar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 a 1 i 432-0142. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika: Franček Rupnik Rudi Lekšan; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Edward Podržaj, Rudi Lekšan, Lojze Lončar, gdč. Marija Lunder, Branko Pogačnik, Franček Rupnik, ga. Vida Rupnik, Ivan Rus, gdč. Mojca Slak, Tone Škerlj, Anton Švigelj. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež. Upokojenski klubi KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDU Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik John Gerl, II. podpredsednik Mary Božic, tajnik John Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Bozich, zapis. Frank česen. Nadzorni odbor: Mary Kobal, John Troha in Molly Legat. Poročevalci: Frank Česen, Louis Kaferle. Seje se vrše vsak prvi četrtek v mesecu ob 2. uri pop. v Slovenskem Društvenem Domu (AJC) Recher Ave. KLUB UPOKOJENCEV V NEWBURGHU Predsednik Anton Perusek, podpredsednik Louis Kastelic, tajnica in blagajničarka Antonia Stokar, i611 Chestnut Rd., Independence. Ohio, 524-7724, zapisnikarica Jen-lie Pugely; nadzorni odbor: Andy Rezin, Anton Gorenc, Mary Sham-rov. Za Federacijo: Anton Perušek, Andy Rezin, Mary Shamrov, Louis Kastelec, Antonia Stokar. Seje vsako 4. sredo v mesecu ob 2. uri popoldne, v naslednih Narodnih domovih: januarja, aprila, julija in oktobra na Prince Ave., februarja, maja, avgusta in novembra na 80. cesti, marca, junija, septembra in decembra na Maple Hts. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV ST. CLAIRSKO OKROŽJE Predsednik Louis Peterlin, podpreds. Frank Chemas tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: 361-4847, blagajnik Florian Mocil-nikar, zapisnikarica Ceciha Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp, Odbor: Mike Vidmar. Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji dvorani SND na St. Clair Avenue. KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsed. Joe Kolman, podpredsed. Gertrude Koshel, taj. in blag. Louis Dular, 17717 Grovewood Ave., tel. 481-0545, zapis. Mathew Penko, nadzor Joe Mrhar, Lean.der Makuc in Mary Avsec. Poročevalec Mathew Penko. Seje so vsak 2. torek v mesecu ob dveh popoldne v SDD na Waterloo Rd. KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Ave Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 466-6090; zapisnikar Joseph Malečkar; nadzorni odbor: Štefka Koncilja, Kristina Boldin, Frances Somrak. Seja in sprejemanje novih članov vsako drugo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave. FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Krist Stokel, 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Joseph Okorn, 1096 E. 68 St, 361-4847; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: Al Sajevec, Louis Dular, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen. AMERIŠKI-SLO VENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. Preds. Louis Arko, podpreds. Aug. Maver, tajnica - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish. nadzorni odbor: Josephine Platnar, Robert Gerbeck, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blaeujnik John J. Leskovec, nadzorniki: John. Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, za SD na Holmes Ave. Joseph Jerkič in Frank Bavec, za konferenco SND John Lokar. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v januarju, aprilu, juliju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba st. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. 'eta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje S300 smrtnine in $7 n,a teden bolniške podpore. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Duhovni vodja Rev. Toni Sršen, starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Zalka Zupan, 6211 Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voditeljski zbor: Milan, Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Marija Rihtar, Meta Rihtar. Telovadne ure vsak torek od 8. - 10. zvečer in vsak četrtek od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, 1. podpred. i Mark Vesel, 2. podpred. Frank Grk. taj. Tone Novak, blag. Joe Ferra, , 444 E. 152 St. 531-7131, zapis. Mary | Bozich, nadzor odbor: Joe Dovgan, j Ed Leskovec, John Habat, Joe Primc, poročevalci: Joe Ferra, Tone Novak, Mary Bozich, delavke pri bari: Albina Mršnik, Rose Ribar, kuharce: Rose Čebul, Rose Zaubi. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi ^ Kristavčnik, pomočnik gospodarja' Mike Kavaš, odborniki Frank Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi Pintar, John Kostajnšek, Avgust Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kuhavica Lojzka Feguš, pomočnica Elza Zgoznik, j ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborov DSPB; tajnik Jože Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, O. 44103; blagajnik Ciril Preželj, Toronto, Ont., Canada; tiskovni referent Otmar Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo-devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel 481-3768. SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik: Matt Novak, pod- predsednik: Lojze Lončar, blagaj-nica: Helen Žnidaršič, tajnica: Marija Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103, tel. 881-2641. Odborniki: Urši Osredkar, John Žnidaršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Preuseonik Msgr. F. M. Scnerin-ger, podpredsednik Rev. Guy S. Thoren, eksek, taj. in urednik Fr. Howard Brown, tajnik Mr. Bernard Lambert, blag. Rev. Thomas Ruppe. Letna članarina $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo za družine in organizacije $100.00. Vs' člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenj? škofa Baraga blaženim in svetni kom. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Julius Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petric; blagajnica Mrs. Mary Fanian Shodi so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv Lovrenca v Newburghu. ZELENA DOLINA Predsednik Karl Fais; tajnik Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391-4108; blagajnik Rudi Kristavnl.r gospodar Jože Zelenik: odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB Predsednik Renato Cromaz, podpredsednik Edward Pečnik, tajnik Anton Novak, zapis Max Traven, oskrbnik Aloiz Pugel. Seje so vsak drugi petek v mesecu pri Edyju Petricku, 26191 Euclid Ave. BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Hutar, tajnik Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, Ohio 44143, telefon 261-0386, blagajnik Olga Mauser, nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivee. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Predsednik: Matthew Tekavec, podpredsednik: Joseph Zelle, tajnica: Mary Celestina, 727 E. 157 St., Cleveland, O. 44110, tel.: 761-8906; blagajničarka: Anica Knez, odbornica za zbiranje znamk: Caroline Kucher, odbornice za oskrbo kuhinje: Mary Otoničar, Jožefa Tominec, Ivana Pretnar. Zbirateljica nagrad za misij onsk' piknik Agnes Leskovec. Za oskrbo pijače in urejevanje prostorov: Vinko Rozman, Leopold Pretnar, Frank Kuhelj. Nadzorni odbor: John Petrič, Štefan Marolt, Janez Ovsenik, Marica Lavriša, Ivanka Pograjec, Angela Železnik. NAZNANILO IN ZAHVALA Globoko potrti naznanjamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je 11. julija 1972 po krajši bolezni za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stri , tast in svak Anton Smole kovino-Jivar v pokoju Rojen je bil 28. septembra 1896 v Ljubljani, ^-rn0V0’R^l