STENSKA SLIKA V CERKVI SV. FOŠKE PRI PEROJU Branko Marušič, P ula Med Perojem in M andriolom se dviga in gospoduje nad pokrajino, v kateri se izm enjavajo oljčni gaji z vinogradi, njivam i in z vedno ze­ lenim grmičevjem, cerkev sv. Foške (sl. 64). Po tradiciji, ki so jo prebivalci Peroja, črnogorski kolonisti iz 17. stoletja, prevzeli od starega (roman­ skega) perojskega življa, je bila sedanja cerkev sv. Foške nekoč posve­ čena sv. Anastaziji. V okolici sv. Foške so številna predzgodovinska, antična in zgodnjesrednjeveška arheološka najdišča.1 Cerkev sama se v slovstvu le mimogrede omenja kot troladijska bazilika s starim pokopa­ liščem in freskam i2 ter kot antično in starokrščansko arheološko n aj­ dišče.3 To je malo, zelo malo, saj že bežen pogled pove, da je tu na enem mestu zbrano dragoceno gradivo, ki bo v mnogočem razjasnilo nekatera ključna vprašanja istrske starokrščanske in zgodnjesrednjeveške arheo­ logije in um etnostne zgodovine. Prepričan sem namreč, da bo izkopa­ vanje okoli cerkve dalo nove podatke o tipu in inventarju starokrščan­ skih oz. bizantinskih grobov, upam pa, da bo prišla na dan tudi staro­ krščanska in predrom anska kam nitna cerkvena oprema, glavne rezul­ tate pa bo. potem ko bodo že obdelani grobovi in skulptura, dala analiza arhitekture, ki spada, sodeč po dveh v mesecu avgustu leta 1956 najdenih starokrščanskih oltarnih ploščah s stopničasto okvirno profilacijo, med najstarejše ohranjene spomenike starokrščanske arhitekture v naši državi. A rhitektura te cerkve je pomembna zaradi v Istri priljubljene tlorisne zasnove: troladijska bazilika (sl. 64, 65, 66) trapezoidne oblike; v ravno začelje so vrisane tri pravokotne apside, ki so presvodcne s pol- kupolam i. Pravokotnik prehaja v polkupolo preko vogalnih tromp (sl.67). kar je rezultat spajanja dom ačih (mislim na oglejsko stavbarstvo 5. sto­ letja v Ogleju, Istri, D alm aciji in Noriku) in tujih (zlasti afriških in delno sirijskih) vplivov. Om enjena tlorisna zasnova se je obdržala v Istri vse do rom anskega stavbarstva (pokopališčna cerkev v Svetvinčetu in cerkev sv. Sofije v D vagradu) in vplivala preko istrskih m eja mogoče tudi na stavbarsko delavnost v Pribinovi Spodnji Panoniji. Toda o tem problemu, ki je zvezan s kompleksno obdelavo številnih drugih najdišč v Istri, mislim pisati na drugem mestu,4 rezultati dosedanjega dela pa ini že dopuščajo izraziti zgoraj navedene trditve. Glavni predmet naše razprave je stenska slika nad triumfalnim lokom srednje apside (sl. 66, 68), po svoji ikonografiji in stilu spada med spomenike, ki so nastali pod vplivom bizantinskega slikarstva, o čem ur je govoril in pisal tudi slavljenec v eni od svojih novejših raz­ prav.6 Slika, ki je dosti dobro ohranjena, zavzema površino ca. 9 in2; v desni četrtini (gledano od opazovalca) in v spodnji tretjini je delno še skrita pod beležem, delno pa je bila uničena. Z zgornje strani je uokvir­ jena z borduro, osnovni prizor pa kaže, da je bil razdeljen v tri vodo­ ravne pasove, od katerih sta zgornji in srednji skoraj v celoti ohranjena, spodnji pa je pod beležem, kolikor ni uničen. Sl. 64. Sv. Foška, zunanjščina Barve so nanešene neposredno na 7 cm debel sloj belega ometa, s k a­ terim je stena pokrita. B ordura je ločena od zgornjega pasu z rjavkastordečim trakom , ki je izpolnjen z belimi točkami. O krašena je s kom pliciranim pletenina- stiin vzorcem, ki je sestavljen iz koncentričnih krogov, od katerih so večji vozličasto povezani, izprepletenih z diagonalno potekajočim i trakovi, ki se na robu pasu odbijajo proti sredini krogov in se v loku pridružijo notranjem u krogu. O zadje je izmenoma rumeno in rjavkastordeče z rom- bičnim i vložki bele in črnkastorjave barve. Zgornji pas je v sredini izpolnjen z ovalno mandorlo, ki jo nosijo štirje strogo sim etrično postavljeni angeli. V m andorli sedi K ristus na prestolu z blazino in okrašenim z dragim kam enjem. Ovalno zašiljena blazina rjave barve je izpolnjena s kariranim vzorcem tem nejše barve, v vsakem rombu pa se n ah aja še po ena rdečkasta točkica. Prestol je po­ stavljen pred mandorlo, tako da je njen spodnji zaključek neviden. Kristus z desno roko blagoslavlja, v levi pa drži odprto knjigo, v kateri čitamo EGO SU(M) PAT(ER) O(MNIUM). Okoli glave kroži rjav nimb z belim križem, v vsakem kraku se nahaja po ena plava črka, kar daje besedo REX. Prva in tretja črka sta vodoravno prepolovljeni s plavo črto. Majuskulne črke v obeli napisih so delno kapitalne, delno uncijalne. Kristus je oblečen v belo tuniko, katero pokriva dolga svetlorjava suknja s črno-belim robom. Gube so naznačene s črnimi linijami. Temnorjavi plašč je ogrnjen preko ramena, trupa in desnega kolena ter okrašen s iVETLOVKTC r SV. M * OVIL i 4VA