sank). Priložena fotografija z Razorja Igorja Mod ¡ca zasluži vso pohvalo in naj mu bo to priporočilo, da še več takih fotografij pošlje Planinskemu vestnlku za objavo. Stanku Klinarju gre za dolg prispevek «Kost za glodanje« vsa pohvala s priporočilom, naj ne vrže puške v koruzo. Kje pa naj sicer iščemo sposobnejšega kritika?
Prispevek »Obisk pri kralju Matjažu« Igorja Maherja v isti številki je zanimivo pisanje o koroški zemlji, ki je zaradi oddaljenosti nam, številnim naseljencem osrednje Slovenije, le malo znana, zato je dobrodošel vsak prispevek o teh krajih. Ko teče beseda o naših nekdanjih skupnih obmejnih stražarjih v nekdanji federaciji, pa vendarle ne bi smele biti zapisane za besedami »ko pridemo do obmejne stražar-nice« besede »od koder so nas naši hrabri južni bratje branili pred gnilim kapitalizmom«. S tem opravičujem svoj dobronamerni prispevek.
Franc Suštaršič Zg. Plrniče
M pDimEtete. fctfitois
Hrvaška planinska književnost
Običajne so antologije ljubezenske poezije, poezije o morju, o nekem mestu ali predelu, zdaj pa je prvič pred nami knjiga, ki obravnava gore in vse tisto, kar z njimi povezan človek občuti. Dr. Željko Poljak, zdravnik, znani planinec, poleg tega še izjemen poznavalec zgodovine hrvaškega planinstva, že 34 let urednik Hrvaškega planinara in avtor številnih planinskih Člankov, vodnikov, potopisov in knjig, nas je ob 120. obletnici hrvaškega planinstva razveselil z novo knjigo, tretjo po vrsti s področja zgodovine hrvaškega planinstva. Prva je bila »Hrvatsko planinarstvo« (v sodelovanju z Vladimirjem Blaškovičem), objavljena leta 1975, naslednja »Slike iz povijesti hrvatskog planinarstva« iz leta 1987, zdaj pa je napisal nekaj čisto novega, kar je doslej tudi po svetu malo znano: antologijo hrvaških literarnih stvaritev, povezanih z gorami. Avtor je v antologijo uvrstil najuglednejše hrvaške pisce, ki so s katerim od svojih del povezani z gorami (P. Zoranič, A. Šenoa, S. S. Kranjčevič, A. B. Šimič, V. Nazor, A. Kovačič), nadalje pisce, ki so nekoliko manj znani, vendar so med svojimi delt napisali tudi kaj o gorah, na koncu pa je cela vrsta pla-nincev-piscev. širšemu krogu neznanih avtorjev, ki so svoj navdih našli prav v gorah in za-blesteli s katerim od svojih prispevkov Poljakova knjiga je sestavljena iz treh delov, ki
se skladno dopolnjujejo. Antologijski del zajema samo beletristiko in literarne predstavitve, kar je razvrščeno kronološko po rojstvu avtorjev. Vrsta piscev strokovnih in znanstvenih člankov, ki s kakovostjo ne zadovoljujejo kriterijem te knjige, pa so vendarle pomembni za hrvaško planinstvo, je zajetih le v Biografskem leksikonu na koncu knjige. Tretji del knjige so reprodukcije vrste izbranih del hrvaških slikarjev, ki so dobili navdih ob doživljanju gor3. Kot pravi avtor, so »slike uvrščene ne samo zato, da bi bile knjigi v okras, ampak da bi opozorile tudi na gomiško dejavnost naših likovnih ustvarjalcev, o kateri malo vemo, pa je pogojena s podobnimi estetskimi pobudami kot planinska književnost«.
Knjigo Željka Poljaka »Hrvatska planinarska književnost« je mogoče kupiti v Hrvaški planinski zvezi, Zagreb, Kozarčeva 22, tel. 00 385 41 271 752 od 8. do 14. ure. Stane 50 kun, poleg tega je treba plačati tudi stroške poštnine.
{Hrvatski planin ar}
Pot po Svečinskih goricah_
Slovenske gorice so bile menda najdlje »bela lisa« v planinskem pomenu Nobena od organiziranih poti se jih ni dotikala. Po krivici! To je čudovito mehak svet gričev in dolinic, zasajen z vinsko trto in sadovnjaki, na slemenih in v zatišnih legah se belijo hiše s prijaznimi, odprtimi ljudmi.
Koliko orlov je v Sloveniji?
V	letošnji poletni številki revije Lovec je izšel krajši prispevek «Status planinskega orla v Sloveniji«, v katerem med drugim piše:
Še vedno je aktualno vprašanje, koliko parov planinskih orlov sploh gnezdi v Sloveniji.
V	večini drugih držav so to vprašanje že pred leti razčistili z ustreznimi raziskavami, Slovenija (kjer so planinskega orla, mimogrede\ označili za ogroženo vrsto, ki ji grozi izumrtje) pa je še vedno država, kjer na to vprašanje navadno odgovarjamo le z ugibanji oziroma ocenami. To je bil tudi eden od razlogov, da smo se pred nekaj leti tudi pri nas lotili projekta "Status planinskega orla v Sloveniji«, ki ga vodi Viktor Lusko-vec iz Rožne 7 v Šenčurju pri Kranju.
»S to nalogo,« piše Luskovec, "borno poleg splošnega spoznavanja biologije planinskega orla poskuša// evidentirati sleherni par planinskih orlov. Obenem zbiramo vse podatke, ki so v kakršnikoli povezavi s planinskimi orii. Naloga bo predvidoma končana še letos, zato vas prosimo, da nam podatke pošljete čimprej.«
PLANINSKI VESTNIK
In nastala je pot, za sedaj še samo po najbolj zahodnem delu goric - po Sredinskih goricah, ki se naslanjajo že na Kozjak in segajo čez mejo na avstrijsko stran. Vodi po grebenih s čudovitim razgledom po vseh Slovenskih goricah, na Pohorje, Kozjak, tja Po Košenjaka in prek meje na prostrano Golico. In kar je še najlepše - v neposredni bližini Maribora je in tako dostopna širokemu krogu ljubiteljev narave.
Tri leta po otvoritvi poti je izšel podroben vodnik z opisom Zgornje Pesniške doline izpod peresa tudi avtorice poti Anice Horvat. V njem lahko beremo o geografski legi in značilnostih Svečlnsklh goric, kratek, a bogat zgodovinski oris, spoznamo arhitekturne in kulturne spomenike na tem območju, seznanimo se s pomembnejšimi kraji (na razdalji 12 km so štiri urbana naselja, štiri župnije - le redkoka-tera pokrajina se lahko ponaša s tako gosloto), zabeležene pa so tudi vse znane osebnosti iz teh krajev.
DrugI del vodnika obsega podroben opis pohodniške poti, njen nastanek, predloge za pohode in pravila poti, naslove najbolj znanih vinotočev In kmečkih turlzmov, zemljevid in prostor za žige.
Knjižica je čudovit pripomoček vsem tistim, ki imajo radi naravo (na ovitku je Tolstojeva misel: Sreča - to je biti za naravo, jo gledati in z njo govoriti), ki odhajajo na pot z zvedavostjo (opisi številnih kulturnozgodovinskih spomenikov -cerkva, kapel, znamenj) In za tiste, ki znajo uživati v prostranih razgledih. Obogatila bo liste, ki imajo odprte oči, vseznalega duha in poslušajoče srce.
Fotografski del je prispeval Srečko Pungart-nik, prijetno je knjižico oblikoval Boris Mate-jek, natisnila Dravska tiskarna, vodnik pa prodaja PD Maribor Matica. Izšel je v 1000 izvodih,
A. H.
Zbornik PD Maribor Matica
Aprila letos je ob 75-letnici PD Maribor Matica, o kateri je bilo že napisano v poletni številki PV, izšel tudi zbornik. Gradivo zanj je zbrala In uredila članica UO Anica Horvat. Na začetku beremo misli dolgoletnega predsednika društva (v letih 1950-1966) Friderika Degna. V prispevku Ob društvenem jubileju je Franc Vogelnik iztrgal iz pozabe prenekatero zanimivost o razvoju planinstva v Mariboru. Mladinski odsek je od njegovih začetkov 1956. leta do danes predstavila Anica Horvat. Zanimivi so podatki v okvirih: koliko predsednikov je že načelovalo društvu, koliko častnih članov 450 ima Matica, kje so potekali tabori MO, kdo so
bili njegovi načelniki In koliko častnih znakov društvenim delavcem je bilo že podeljenih. Smiljana škerjanc, dolgoletna društvena markacistka, je v tekstu Skrb za pota napravila prerez dela - markiranja od začetkov do danes. Matica skrbi za južno pot k Mariborski koči, pot čez Kozjak, pot po Sve črnski h goricah tri Mariborsko pot Ivana Šumljaka. O nastanku, pomenu in o življenju vsake posebej je pisala urednica. Prav tako je predstavila bralcem vse koče, domove in zavetišča, ki jih je kdaj oskrbovalo društvo.
Mirko Šoštarič je nadaljeval in zaključi! svoje prispevke iz Planin ob meji o izletniškem okolišu Maribora. V zborniku je predstavljen menda najbolj znan transverzalist v Sloveniji Milan Meden. Še društveni delavci so našteti, program akcij ob društvenem jubileju in seveda reklame.
Zbornik bogati deset prečudovitih risb s kredo Ervina Kralja, popestren pa je še s pesniškimi vložki pesnika Janka Glazerja.
72 strani zanimivega gradiva naj ne ostane v društvenih omarah.
A, H.
Učenci raziskujejo_
V občini Žalec že nekaj let pripravljajo akcijo Mladi raziskovalec. Posamezniki, skupine in razredi v šolah proučujejo in izdelujejo raziskovalne naloge in si izberejo kaj različna vprašanja.
Vsako leto je nekaj "turističnih nalog«. Učenci opozarjajo na turistične znamenitosti v domačem kraju In skušajo odgovoriti na vprašanje, kaj prikazati tujcu, kaj povedati o domačem kraju.
Že sami naslovi povedo, kaj so učenci doslej raziskovali. V Braslovčah so sestavili nalogo »Braslovče-evropska vas«, v Grižah «Turizem v našem kraju«, v Petrovčah «Turizem v Petrovčah«, v Preboldu «Športni turizem v Preboldu«, na Polzeli so v nalogi «Polzela, moj kraj« med drugim opozorili na Goro Oljko. Pri večini nalog so učenci v uvodu poskušali odgovoriti, kaj je turizem in zakaj turizem. Grižanl so odgovorili: «Prevladujoči razlog večine turistov je sprostitev,« Ali nI to tudi planinstvo? Tudi te naloge nam pokažejo, da sta turizem in planinstvo zelo povezana. Povezava je že zgodovinska; že Kocbek In tovariši so govorili o -turlstiki«, ko so govorili o planinstvu. Planinci hočejo doseči določen vrh, opraviti določeno pot - ali ni to tudi turizem? In če je to turizem, so naša pota, naši opremljeni vrhovi turistične točke.
Grižanl so opozorili na planinske postojanke kot na turistične točke. Opisali so planinsko postojanko Hom. Opisali so tradicionalne pri-