^r^ (^olpf Gorenjski časnik od«leta 1947 i k pftvj predhodniktednik gosenjec leta 1000 TOREK, 19. MAJA 2009 Leto LXII. §t. 30, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih ik ob petkih nakiada: 22.000 izvodov ^4^VU^C0 r E N Î s KIG las. s I vrtci po šivih Vpis otrok je povsod večji od zmogljivosti vrtcev. Oddelke selijo v šole. Kranj • Zaradi vse večjega do septembra uredili tudi v viJa sedem dodatnih oddei- Števila rojstev pa tudi zato, osnovni šoli Matije Čopa," je kov zanje» med drugim bo- ker je od lani vrtec za druge- razložila pomoàiica ravnate- sta po dva oddelka petletni^ ga otroka za starše brezpla- Ijice Kranjskih vrtcev Marija kov v Lescah in Radovljici čen, se gorenjsld vrtci sreću- Justm. jejo s hudo prostorsko stisko. V vrtcu Bled so v času red. gostovala v osnovnih šoiah. Tudi v jeseniških vrtcih je Tako bo samo v Kranjskih nega vpisa prejeli 118 prijav, bil vpis zelo velik, je povedala vrtcih po sedanjih podatkih a po besedah ravnateljice ravnateljica Zdenka Kovai. brez mesta ostalo kar 141 Dar}c Vemig starši otroke še Ker so upoštevali najvišji, otrok. Za 403 mesta, ki so vpisujejo. "Občina Gorje je bila na voljo novincem, so že odobrila ureditev dodatne- motni normativ za posame-zen oddelek, bodo iahko namreč prejeli 543 prijav, ga oddelka v osnovni šoli, sprejeli vse redno vpisane. "Veliko težav imamo pred- medtem ko na Bledu še ča- Tudi v Občini Kranjska Gora vsem pri vpisu v vrtca Janina kamo na odlodtev občinske- jim bo, kot kaže, uspelo zago-in Živ žav, kjer smo zapolni- ga sveta/' je pojasnila. Kar toviti mesta za vse svoje mal-li prav vse kotičke. Se v enoti 264 otrok želijo letos starši čke. Pred vrati Vrtca pri OŠ Ostržek, kjer sla bila v prete- na novo vpisati v vseh sedem Žirovnica pa jih bo, kot je po-klosti le po dva ali trije oddel- enot radovljiških vrtcev, pro- veda! ravnatelj Valentin Sold, )ih bo zdaj pet, prihodnje stih mest pa je bilo le 141. dja, jeseni ostalo dvanajst, od šolsko leto pa naj bi jih bilo Zato bo občina Radovljica v tega trije iz domače občine. celo Sest, Dve igralnid bomo novem šolskem letu zagoto- ► X. stran Ker so vrtci zapolnjenit bo precej staršev v prihodnjem šolskem letu moralo iskati za svoje otroke zasebno varstva / retp: cotazd k^vůc Zaupanje je ključ do uspeha Obrtna zbornica Slovenije je s priznanjem obrtnik leta 2009 nagradilo Matjaža Miklavča, lastnika Mesarije Štajnbirt iz Škofje Loke. Boštian Bcgatai Skofja Loka • Priznanja Matjaž Miklavč ni pričakoval, upri se je že predlogu za imenovanje, ker da v zadnjih letih za njim ni posebnih dosežkov. "Drži, veliko vlagamo v izobraževanje, lepo smo dogradili in obnovili mesarijo, pa tudi vse delo opravljamo skoraj izključno obrtniško, pa vseeno priznanja nisem pričakoval," o velikem priznanju pove Matjaž Miklavč, lastnik Mesarije Štajnbirt. Dodaja, da bi si vsi letošnji nominirana zaslužili nagrado, saj so vsi odlični obrtniki, a ie vesel, da so iz- Matjaž Miklavč, obrtnik leta 2009 po izboru Obrtne OKA, KI DRI 04/51 brali njega. zbornice Slovenija 1 ^«to: corjzd Ka^e^t "Vsa priznanja so dobrodošla, vsakega si vesel. Se več pa mi pomeni nagrada, ki so mi jo dali kolegi, ki jih ni mogoče zavajati, izkazati se je treba z znanjem in delom. Največja potrditev uspešnosti pa je zagotovo polna mesnica kupcev," pravi Miklavč, vesel, da obisk mesarije kljub finančno-gospodarski krizi ni upadel. Zaveda se, da imajo številni kupci težave, da se krajša tedenski deiovnik, nižajo se plače. "Šele čez leto bom lah- ko povedal, ali smo krizo dobro preživeli," pravi in se pohvali, da se v konicah vrsta kupcev vije tudi na dvorišče. ► 19-stran zjemno ugodna menjava evrov v hrvaške kune. wvťw.gbkr.s Gorenjska^ Banka \ Makedonski predsednik v Kranju Danica Zavi^l Žlebir rope in bližnjem makedonskem predsedovanju svetu Kranj • Včeraj se je na obisku od maja 2010. Na svojem v Sloveniji mudil novi make- drugem obisku v tujini {prvi, donski predsednik Gjorge odkar je 12. maja prevzel po- Ivanov. Dopoldne ga je v ložaj predsednika države, je Ljubljani sprejel predsednik bil v Bruslju) se je Gjorge države Danilo Ttirk, ki je z Ivanov srečal tudi s predsed- makedonskim kolegom go- nikom vlade Borutom Pa- voril o dvostranskem, pred- borjem in parlamenta Pav-vsem gospodarskem sodelo- lom Gantarjem, popoldne pa vanju, približevanju Make- je obiskal konzu5at Republike Makedonije v Kranju in se sestal s Častnim konzulom donije Evropski uniji in zvezi 'NATO, odnosih s sosednjimi državami in razmerah v Janezom Bohoričem. Sreča- širši regiji. Beseda je bila tudi nje je zaokrožil s slovenski- 0 predsedovanju Slovenije odboru ministrov Sveta Ev- mi gospodarstveniki in z Ma kedond, ki živijo v Sloveniji 39 AKTUALNO Na Dobrá spet stoji objekt Podjetnik Franci Strci naj bi po na» vedbah blejskega zavoda za gozdove pet let po ruSitvi nezakonito zgraje-negd ob/ekta na DobrČi postavil na is-lem mestu brez dovoljenj Se trdnejii objekt. Stroj da dodatno ni nič betonîral. le ograjo postavil. GORENJSKA Županov tek znova rekorden kot tisoč tristo tekačev in pohod* nikov se je v soboto podalo okoli Brda. Za večino je bil boij kot rezultat pomernben dober namen In prijetno druženje. Denar od Startnineinspon-zorjev bodo namenili za obnovo cen* tra za ozdravljene odvisnike. KRONIKA Največja vaja v predorih predoru Karavanke so v noči s Čelr* tka na petek izvedli državno va]o zd* SČIte in reševanja, doslej najobsež* nej§o v cestnih predorih v Sloveniji» na kateri je sodelovalo 423 udeležencev iz različnih služb, med njimi tudi no 2 avstrijske strani. 10 KAM Z ODPADKI Občine so premalo naredile Obstoječi odlagališči odpadkov Maia Me!akla in Kovor ati vsaj eno od njiju naj ostane, objekt obdelave odpadkov pa naj se postavi čim bliž* je kraju, kjer je koncentracija prebt* valstva največja, pravi minister za okolje in prostor Kari Erjavec. VREME * Danes bo ddno jasno s spmnen^vo oblačncs^o. Ctz dan boàokrajexw plohe V sredo in četrtek bo pmiadoivilo sončno imne. ^ 10/26 jutri: pretežno sončno cd O m t V 2 POLITIK da niča .zavrl (^g-glas.si GOREN)SKI GlAS torek, 10. maja 2009 Šrota zamenjal Žerjav Po sobotnem izrednem kongresu SLS to stranko vodi poslanec in nekdanji minister za promet Radovan Žerjav. Danica Zavrl Žlebir ca, ta predsednika nadzorne- ..............................................................................ga odbora Franca Rozmana. Krško • Bil je tudi edini kan- izvolili so tudi druge organe didat za predsednika, zanj pa stranke. Obravnavali in spreje glasovalo 179 delegatk in jemali so tudi več resolucij, delegatov. Stranka je v petih Nosilna resolucija nosi naletih volila že petega pred- slov Kakšen SLS si želimo, sednika, zadnje leto in pol jo obravnavali so tudi resolucijo je vodil Bojan Šrot, ki je mar- o finančni in gospodarski ca letos odstopil. Žerjav je krizi, kjer so v ospredje po- napovedal korenite spremembe v stranki, da bi zno- stavili problematiko "taj kunskih zgodb". Znova so opreva dobili tako volilno podpo- delili pogled na nacionalni ro, kot so jo že uživali v pre- interes v gospodarstvu, kulturi, zunanji politiki in drug- teklosti. Podpredsednik stranke je je. Ena od resolucij pa se postal )akob Presečnik, za ukvarja tudi s prizadevanji za predsednika glavnega odbo- doseganje pravične meje ra so izvolili Frandia Rokav* med Slovenijo in HrvaŠko. 1 VABILO Vabimp Vds na osrednjo regijsko prodvoIHno konvencijo LDS In predstavitev kandidatov za volKve v evropski parlament Kandidate In kandidatke bo predstav» nosilec liste JELKO KACIN. Pa zskliucKu konvencije bomo spregovorili o iJvdh tfenutno zelo vročih In aktualnih temah. Z evropskim poslancem J«lkom Kacinom se bomo pogovarjali o odnosih s Hrvaško In JsKanju rešitev za rajreinav obmejnih sporov. Razpravo bomo nadal|evall s predsednikom uprave NIB dr. Draikom Veaelirtovlčem In Qorazdom Trčkom, predsednikom uprave Gorenjske banke. Razpravljali bomo o tem. kako stabKlzlratj finančni sistem in pomagati slovenskemu gospodarstvu. PrIdružHe se nam Jutri, v sredo, 20. maja 2009, ob 10. url v Ûalerlli Dali v Kranju. 3 s g s arilo izžrebanemu naročniku časopisa Gorenjski Glas i Knjigo prejme CILKA ERZAR iz Cekelj. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Vstopnice za Prava dekleta Naročniku, ki bo pravilno odgovoril ria nagradno vprašanje: "Napišite Ime enega Igralca/ke v predstavi Prava dekletal" bomo podarili dve vstopnici za ogled komičnega muzikala Prava dekleta. Prvih 15 minut bo smejalne mišice ogrevala Še Martina Ipša v stand up nastopu. Odgovore s svojimi po-' datki pošljite najkasneje do četrtka, 21. maja, na Gorenjski glas, 8leiweisova cesta 4, Kranj, ali na kotiček (g) g*g!as.si. Predstavo si bo srečni nagrajenec lahko ogledal v soboto, 23. maja, ob 20. uri v Špas teatru v Kulturnem domu Men-.' geŠ, vstopnici pa prevzel pred predstavo. Štiri vstopnice za dobrodelni koncert Gorenjski glas naročnikom podarja štirikrat po eno vstopnico za koncert S srcem. Cena vstopnice sicer znaša 12 evrov, kupi« te pa jih lahko tudi na Gorenjskem glasu. Pošljite dopisnico s svojimi podatki najkasneje do ponedeljka, 25. maja, na Gorenj-ski glas, Bleiweisova cesta 4. Kranj afi na koticek@)g'gla5.si s pripisom "za dobrodelni koncert" in izžrebali bomo Štifi prejemnike, ki bodo po eno vstopnico prejeli po pošti. Koncert bo 31. maja ob 19. uri v dvorani Zlato polje. N agra jenec Koncert Feel the Phil Collins si je ogledal Mitja Avsec, Črnuče. Največji hiti Phila Collinsa so bili: Against all odds, Another day in paradise. Easy (over. One more night... D. K. Na petkovem kongresu stranke DeSUS so delegati za predsednika znova izvolili Karla Erjavca Danîca Zavri Žlebi k Ljubljana - Podprli so ga 104 od 175 delegatov, njegov na* sprotnik Franc Znidaršič pa je dobil 70 glasov. Erjavec je ob izvolitvi izrazil že]jo, da bi bik stranka še naprej enotna in da bosta z vodjo poslan« ske skupine DeSUS-a Francem Žnidaršičem skupaj naredila vse, da bo stranka še naprej rasla, saj "brez moćne podpore poslanske skupine ni močne stranke". Med ključnimi nalogami stranke je Erjavec omenil spopad z gospodarsko in s finančno krizo, ki naj bi je ne reševali s krčenjem že pridobljenih pravic. V stranki ne nameravajo odstopiti od zdajšnje Na kongresu so člani DeSUS-a potrdili tudi spremembo statuta in programa stranke, kamor sodi tudi ustanovitev novega delovnega telesa, komisije za ekonomska in socialna vprašanja. 2a programske spremembe so se odločili, ker je, kot menijo, DeSUS z vstopom v levosredinsko koalidjo s svojo socialno usmeritvijo dosti manj prepoznaven kot v prejšnjem mandatu desno-sredinske koalicije. Progam stranke je razdeljen na tri dele, pri čemer je v prvem navedena politična usmeritev stranke, drugi vsebuje splošna stališča do pomembnih družbenih vprašanj, v trenem delu z naslovom DeSUS za formule usklajevanja pokoj- V ^anki DeSUS so večjo podporo namenili Karlu Erjavcu pa so zapisane strankine za- nin s plačami. idesno) pred Francem Žnidaršičem, / Foto: T. r. veze za akcijo. Romanje in maša za žrtve povojnih pobojev Dakica Zavri Žlebir Crngrob - V nedeljo so se v Cmgrobu spet zbrali romar» ji, ki so se prišli poklonit žrtvam povojnih pobojev na tem območju. Med dvesto obiskovalci jih je bilo okoli 130 s Hrvaškega, kajti v petih grobiščih v Crngrobu (leta 2001 sta jih označili društvi . za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč) je veliko žrtev iz sosednje države. Dan poprej so bili v Pliberku, kjer so grobovi njihovih po vojni V Crngrobu je maševal Alojzij Snoj, v prvi vrsti Marko Štrovs pobitih rojakov. Nedeljsko In predsednik ško^eloške komisije Jože Peter Kranjc. spominsko mašo je vodil sta» rološld župnik in škofjeloštó dekan Alojzij Snoj, ki je opozoril na strahote revolucionarnega nasilja po vojni, kakršnega je odkrilo tudi grobišče pri Hudi )ami, kar je pretreslo vso evropsko javnost. Dejal je tudi, naj državni organi opravijo svojo dolž-5 nost in poskrbijo za dostojen spomin na pobite, ki se jim g je zgodila V nebo vpijoča s krivica". Slovesne maše se je udeležil tudi vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs. Dom starejših prednostni projelct Mattvž Pintar novo vodovoda po vsej občini. Šest odstotkov vprašanih meni, da bi morala občina prednostno zgraditi regional- prejemali izvode Gorenjske- novanja, je mnenje 13 odstot- no cesto Britof-Hotemaže, in Tolaat vam predstavljamo ga glasa. Mnenja gJede namembno- kov in prav toliko vprašanih zgolj odstotek meni, da bi morali razširiti Poslovno rezultate ankete, ki smo jo sti Blagneče hiše so med kra- bi jo namenilo za dejavnost kulturnih društev. Skoraj cono v Šenčurju. opravili na območju Šenčur- jani zelo različna. Dobra četr- polovica sodelujočih je pre- Zahvaljujemo se vsem, ki ja. Sodelujoče smo vprašali, tina meni, da bi jo morali na» pričana, da bi morala biti ste z nami sodelovali V Klic- za katere namene bi morala meniti za občinski muzej, gradnja doma starejših obča- nem studiu slepih se lahko občina nameniti Blagnečo petini se zdi najbolj primer- hišo sredi Šenčurja. Z nami na za mladinske dejavnosti nov prednostni projekt v občini Šenčur. Slaba četrtina pozanimate o ugodnostih in darilih, ki čakajo nove naroč- je sodelovalo 312 krajanov, in 19 odstotkom za knjižni- predlaga ureditev kolesar- nike Gorenjskega glasa. Po- i6o jih je sprejelo tudi našo ponudbo in so brezplačno CO. Da bi Blagnečo hišo morali nameniti za občinska sta- skih stez in dobra petina kličete nas lahko na Številko gradnjo kanalizacije ter ob- 517 00 00. Za kat«re nameiM N monla občina nameniti Bla^ećohlšo sredi ŠenČuria? Za knjižnico 19% Za občinski muzej 26% Za dejavnost kulturnih druStev 13% Za občinska stanovanja 13% Za mladinske dejavnosti 20% N«3i2 Kateri od naštetih projektov bi moral biti .prednostni projekt v občini Šenčur? Ureditev kolesarskih stez 14% širitev Poslovne cone v Šenčurju Gradnja doma starejših občanov 47% Cradnjâ kanalizacije in obnova vodovod a po —^ vsej občini 2}% Gradnja regionalne ceste Britof» Hotem aie Drueo 7 N-312 V i f i GORENJSKI GLAS torek, 19. maja 2009 KTU LNO info ^g^0^as.si 3 Gorenjski vrtci pokajo po šivih 4 1. stran se bodo inšpekcijske službe vrtcu še to poletje, z njim pa otrok v vrtce za prihodnje strinjale» bodo še letos uiedi- bodo pridobili tri nove oddel- šolsko leto 18. maja, nam je Dva žirovska vrtca, eden je 11 nove oddelke v šoli v )avor- ke, od tega vsaj dva za jasli V povedala ravnateljica Ana zasebni, bosta v novem šol- jah in v Lovskem domu v vrtcu Zalog imajo dva oddel- Jennan. Trenutno imajo 416 skem letu sprejela 57 novih Poljanah..Na ta naćin bi lah- ka (tudibrez jasli), nanovo je otrok v 23 oddelkih, kar po- malčkov. V začetku maja je ko sprejeli vse prijavljene bilo vpisanih ii otrok, odWo kriva zmogljivosti. Ker je vpi- občina s preureditvijo pros- otroke, starejše od treh let, za niti so jih morali 8, kar se do- sov več kot izpisov, načrtuje- torov nekdanje knjižnice od- varstvo mlajših pa bodo star- slej še ni godilo, je povedala jo jeseni dodaten oddelek vrt- prla nov oddelek jasli; koliko ši obveščeni do konca maja. pedagoška vodja vrtca Mu- ca. Več vpisanih otrok kot otrok bo letos ostalo brez var- Vseh otrok pa verjetno ne renčki Vlasta Košnik. V Cer- imajo prostih mest je tudi v stva, pa bodo na Občini Žiri bodo mogli sprejeti niti v kljah deluje tudi župnijski Vrtcu Medvode. Zavrnili so vedeli konec maja. Občina škofjelošldh vrtcih, je pove- Marijin vrtec s šestimi oddel- 118 vlog, od tega 55 tistih» ki Gorenja vas-Poljane je v zad- dala pomočnica ravnateljice ki. Sprejeli bodo 25 novih stanujejo v obdni Medvode, njih dveh letih odprla štiri Majda Pipan. Koliko jih bodo otrok, kar <8 pa so jih odklo- morali odkloniti» ta čas še ne vedo, ker prijave še usklaju- nili, ie povedala vodja vrtca Slavica Sněden V občinah so doslej za re- jejo z določili nedavno spre- V vse tri vrtce v občini šitev prostorske stiske vrtcev sprejeli kratkoročne ukrepe, marsikje pa bodo jetega pravilnika o sprejemu otrok v vrtce.' Preddvor je bilo lani vpisanih 1L4 otrok, letos pa jih je 144, za dva oddelka več kot lani. Število zavrnjenih iz leta v leto večje V Vrtec pri OS Železniki bodo jeseni sprejeli 63 otrok. od tega 39 v Železnike in 24 morali začeti razmišljati PrizidekvSenČurju, tudi o rešitvah na dolgi novogradnja v Cerkljah rok, torej gradnji novih Kot pravi ravnatelj zavoda v Selca, kjer bo predvidoma s OŠ M. Valjavca Marjan Pe- septembrom začel delovati neš, so sprejeli vse prijavlje- dodaten jaslični oddelek. "Na vrtcev. Za vrtec ŠenčiiT, kjer bodo ne, pri čemer so izkoristili čakalni listi je ostalo 43 jeseni dobili nov prizidek z tudi vse možnosti, ki dopuš- otrok. Število odklonjenih je dodatnimi štirimi oddelki, je čajo sprejemanje nad sicerš- sicer iz leta v leto večje. Od bilo skupaj s podružnicama njimi standardi. nove oddelke. V novo šolsko Visoko in Voklo oddanih 183 leto so starši prijavili 141 vlog za vpis, od tega so jih y Medvodah zavrnili otrok, vrtca ob osnovnih šo- 123 sprejeli. 60 pa odklonili. ^^ otrok lah pa jih lahko sprejmeta le Sprejeli so vse otroke iz obči- 57. Kar tri četrtine vseh je ro- ne Šenčur, Id izpolnjujejo lani se je povečalo približno za deset/ je razložil ravnatelj Franc Rant V katoliškem Antonovem vrtcu pa bodo 2 novim šolslám letom spreje- V vrtca v Naklem in Dup- li deset novih otrok, petnajst jenih v letu 2008, torej za pogoje, je poVedala vodja vrt- Ijah so na novo vpisali 68 so jih zavrnili. jasli, kjer je v oddelku lahko ca Darja MarinŠek. V Cer- otrok in tako povsem zasedli do 12 otrok. Občina bo zato kljah so odklonili šest otrok, zmogljivosti. Kot je povedala skuSala odpreti tri nove od- kar 30 pa jih je bilo prijavije- Jana Mihelič iz občinske Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Boštjan Bogataj, Ana Hartman. delke vrtca, v prihodnjih ietih nih za jasli, ki jih v Cerkljah načrtujejo tudi ureditev pri- sploh nimajo. Župan obljub- zidka vrtca v Gorenji vasi. Če Ija začetek gradnje prizidka k zavod Tržič je sklenil vpis uprave, so za\^nili le Šest Urâa Petemel, Mateja Rant, prosilcev. Vzgojno-vars^eni Stojan Saje, Simon Šubic, Danica Zwň ŽJebir Izredna odpoved dviga prah Profesor dr. Metod Černetič, ki je v preti za organizacijske vede> je izgubil službo. Matïia Rant Kranj • Na kranjski Fakulteti za organizacijske vede. ki so jo v preteklosti zaznamovale številne afere, je pred časom odmevala §e izredna odpoved delovnega razmerju profesorju Metodu Černetiču. Prav on je bO namreč v preteklosti najbolj glasen pri opozarjanju na nepravilnosti» ki naj bi se dogajale na omenjeni fakulteti. Mnogi so zato prepričani, da imajo razlogi za izredno odpoved precej trhlo podlago, saj naj bi se ga' Dr. Marko Ferjan želeli zgolj znebiti. Dekan dr. Marko Ferjan je ki jih po svoji subjektivni zatrdil, da opozarjanje na na- presoji ocenjuje kot nepravil- pake, ki naj bi se dogajale na nosti, profesorju ne daje no-&kulted, ni bilo ne razlog ne bene pravice za to, da ne Dr. Metod Černetlč lovnih obveznosti, kar je še v času dekana Roberta Leskova rja obravnaval celo senat fakultete. povod za odpoved Metodu Černetiču. "Kot dekan sem zval, naj nehajo stokati, da nimamo finančnih prilivov in da je zato treba varčevati. Opozorii sem jih, naj izterjajo denar od nekdanjih dveh dekanov dr. fožeta Florjanči-ča in dr. Roberta Leskovarja in njimih ekip. Ugotovitve republiške davčne uprave v letu 2004 in računskega sodišča v letu 2008 kažejo na izjemno netransparentno, egoistično in nelegitimno prUaščanje finančnih sredstev. Zato so bile vodilne ekipe kazensko ovadene, postopki Se trajajo. Pravni upravičenec za izterjavo nezakonito izplačanih sredstev je lahko le dekan Fakultete za organizacijske vede ali pa rektor Univerze v Maribo- Čemetič. opravi svojih obveznosti, Id Dr. Metod Čemetič pa je - ru," poudarja so določne s pogodbo o zapo- prepričan, da z laninec. Pozimi tudi v IjiSče je sicer na območju nasprotju z predpisi samo» gozdnih površin, na katerih voljno pluži dostopno cesto, v zvezi z rabo gozdnih povi- okolico svojega objdcta pa je šin opravlja nadzor gozdar- opremil s tablami, ]q obveš- ska inšpekcija, " so zapisali v čajo obiskovalce o njegovih odgovoru. Gorenjski Glas ODGOVORNA URFDNICA MsrijaVol^k NAM ESTNIKA ODGOVOR NEUREDNICÉ Cve« Zaplotnik. Danica Zavri Žleblr UREDNIŠTVO NOV}NAR|l - UREDNIKI: BoS^an Bogataj, Aferika Brun, Igor Suzana P. Kovačč. I Petemd, Mateja Rant. Stojan Saje. Vilma Star>CNni)c, Simon Šubic Cveto ZâpbtnIc, Danka Zavrl Žl^nŠte^nŽar^; stalni ^elavd: Maijana AhaSč. Ma}a Bertonceij, M atjaž Gregonč, Ana Hartman, Jože Ko$n)ek Milena Mildavdc^ Miha NagliČ, Jasna Paladin. Marjeta ^nikar, Ana Vol§ak 08U KOVNA ZASNOVA jemejStnlar, llovsrStritar d. o. 0. TÍHNIČNt UREDNIK Cr«ga Flajnik FOTOCRAFIjA Tina OoM, Corazd Kavfič LEKTORICA , Maôetâ Vozlič VOD)AOGlASN£GATRŽ£NJA Mateja Žvižaj c0fle(4|ski cia$ (issn o»2'6666) je registrirani blagovna in storitvena znamka poó il 9771ph uradu rs u intefelrtualno lastnino. usunovitelj in Í2dajaT«l|! corvnjski glas, d.e.e., kranj / direktokca: w»rija vole}»k / naslov; blecw^tsova cesu 4, 4000 kranj J lé: 04/20^ 49 infî^ (g) g»^*« ti; mjll ogiasi 1 n osmrtnice: tel/oa/201 43471 movni od ponedeljka do čemka neprekinjeno od s. do 19. ure. pet^ od 8. do 16. ure, sobot«, nedelje in prazniki zaprto. / gorenjski glas )« poftednik, izhaja ob toritih in petkih, v nakladi 22.000 irvodov / redne pnloge: moja gorenjska, letopi; cotenjs'u (enkrat letno] irv devet lokalnih prilog / tisk: orutv cirintnia gmbh & cokc, st. veic/glin (st. vid na cllni)» avstnja j naročnina: tel.: 04/30142 41 / cena izvoda: 1.35 cur, fetna na> roinina.mo^o sur: redni p^a&ilki imaio 10 k popusta, pofletni 20% popusta, )etr>k35% popusta; v ceneje vračunan dov pe stopnji %; nareiniria se upoftteva od tekoč* itesiu ko časopisa do pisnega ptkiiea, k) ve4|a dd za£etka naslednjega obra Tako se glasi poudarek na rezulotu« tem slogan Športnih tekmovanj, več je bolj pomembno druže namenjenih osebam s poseb- nje ter krepitev samozavesti nimi potrebami. Kar 199 in samopodobe otrok s po udeležencev: otrok in miado- sebnimi potrebami. "Otroa stnikov s posebnimi potreba- se ^er zelo radi udeležujejo mi, je minulo soboto pogum- udeležba tako njim kot nji no poskušalo biti najboljših hovim staršem pomeni veli na 16. letnih igrah spedalne ko. Zato ne preseneča, da se olimpijade Gorenjske, ki jih krog tekmovalcev širi in letos je organizirala Osnovna šola smo jih našteli rekordno šte- Poldeta Stražišarja Jesenice, vilo/'je poudarila SuJnikova. Tekmovalo je deset ekip go- Tekmovalci tekmujejo po renjske regije iz Kamnika, skupinah s sebi enakimi, Mengša, Kranja, Škofje tako da ima vsakdo možnost Loke, Radovljice in z Jesenic, zmagati. Medalje dobijo naj-Udeleženci so se pomerili v boljši, pa tudi vsi udeleženci atletiki (metu žilice, skoku v za pogumno sodelovanje, daljino in tekih), v elementih Nekaj udeležencev se bo namiznega tenisa, košarke udeležilo tudi državnih iger in nogometa. Kot je povedala junija v Mariboru. Medalje je podeljeval tudi hokejist Robert Kristan Žirovnica Tudi v recesiji nagrada za delovno uspešnost ŽirovniŠki občinski svetniki so na zadnji seji dali soglasje k določitvi višine nagrade za delovno uspešnost direktorju in strokovnemu vodji Osnovnega zdravstva Gorenjske. "Ker je recesija, predlagamo, da občinski svet tega ne potrdi," je pred glasovanjem svetnike pozval predsednik odbora za negospodarstvo in družbene dejavnosti Boštjan Noč. Kljub temu so s šestimi glasovi za \n petimi proti da(i soglasje, da se direktorju zavoda jožetu Veterniku za redno delovno uspešnost izplača 2114 evrov bruto nagrade, strokovnemu vodji janku Kersniku pa 2033 evrov bruto. A. H. V soboto je bil dan odprtih vrat v kranjski vojašnici, ki je privabi! množico obiskovalcev. ^VTAiiA p. KOVAČIČ Kranj - Ob dnevu Slovenske vojske so bila v soboto odprta vrata vojašnic V Kranju so obiskovalcem zaželeli dobrodošlico brigadir magister Andrej Osterman, poveljnik Vojašnice Kranj polkovnik Mihajl Bukovec in ministrica za obrambo Ljubica Jelu-Šič. "Veliko naših vojakov jc v mednarodnih misijah in o njih več vedo v tujini kot pa doma. Tudi zato je Dan odprtih vrat izjemna priložnost, da se pokažejo vsi tisti, ki skrbijo za obrambo in var« nost prebivalstva in je izjemna priložnost za tesnejšo povezavo med vojaki in civilisti. V zadnjem času je povečan interes mladih za vojaški Vojašnico Kranj je obiskala tudi ministrica za obrambo Ljubica jelušič. / ^om: rm* ocki poklic. Kdor pride k nam, gre od nas sposobnejši, " je dušeni nad'vožnjo z voja- ševalna služba Kranj. Obis- brat Jan Skalar je strnil vtise: povedala ministrica Ljubica škim oklepnim vozilom Va- kovald so se z lestvijo lahko "Meni je bila pa najbolj všeč Jelušič. luk in nad ustvarjalnimi de- povzpeli trideset metrov vi- vožnja s tankom, lahko sem Obiskovalci so si ogledali lavnicami. Več je bilo tudi di- soko, od koder je bil krasen streljal, pogledal sera v voja oborožitev in opremo logi- namičnih prikazov delova- pogled na okolico. stičnega bataljona, vojaške nja enot Slovenske vojske, zdravstvene enote, artilerij- na primer prikaz deaktivad« skega bataljona, bataljona za je neeksplodirane mine. Ig- jedrsko, radiološko, kemič- raljeOrkesterSlovenskevoj- Dneva odprtih vrat se je udeležila tudi družina Skalar iz StražišČa pri Kranju. "Po obrazu so me namazali z vo- ški avtobus." In kaj je menila babica Karla Skalar? "Zelo lepo pripravijo ta dan in vsako leto pridemo. Pohvaliti moram tudi okusen vojaški no in biološko obrambo, bri- ske, predstavila so se Gardna jaškimi barvami, lahko sem golaž." Simon Selak iz Gore- gade zračne obrambe in le- enota in vrhimsid športniki, pobožala policijskega psa, njevasi je imel v kranjski vo- talstva ter bataljona za zveze, ki so pripadniki Slovenske peljala sem se s tankom, jašnid pred dvanajstimi leti Dvakrat so vojašnico prelete- vojske. V dogajanje sta se ak* všeč mi je bil otroški tekvan- orožne vaje in po toliko letih la letala Slovenske vojske, Še tivno vključili tudi Polidjska do," je povedala šestletna je prišel pogledat, kako je v posebej najmlajši so bili nav- uprava Kranj in Gasilsko re- Kora Skalar, njen devetletni vojašnid danes. Kranjska Gora Tek miru tudi skozi Kranjsko Goro Na nekdanjem mejnem prehodu v Ratečah sta si v nedeljo popoldne plamenico miru Iz rok v roke predala kranjsko» gorski podžupan Anton Požar in podžupan občine Trbiž. Podžupana sta se tako pridružila teku svetovne harmonije, mednarodnega gibanja, ki po vsem svetu prenaša sporočilo miru In prijateljstva. Kakih dvajset tekačev je na Gorenjsko v nedeljo priteklo prek Vršiča, Slovenijo pa so zapustili v Ratečah in pot nadaljevali po Italiji in Avstriji. M. A. GG I IZLETI torek, 26. maja Glasov dan zdravja v Termah Snovik Gorenjski glas vam predstavlja izlete v Terme Snovik. ki bodo ponujali več kot le kopanje • v njih bo združena skrb za zdravje, rekreacija, nagradne igre in i zobraževa nje. Pridružite se nam na prvem izletu, ki bo v torek, 26. maja. Avtobus vas bo Čakal na avtobusni postaji Jesenice ob 8.30. Ob 8.50 bo na avtobusni postaji v Radovljici, ob 9.20 na avtobusni postaji pred hotelom Creina v Kranju ob 930 pa še na Primskovem, na avtobusni postaji pred Mercatorjevim centrom. V Terme Snovik bomo prispeli okoli 10. ure. Odšli bomo v bazenski komoleks, «J « Gorenjski Glas t: SNOVIK Cena izîeta: 27 £UR Cena vključuje: prevoz, kopanje, kosilo, vodeno vadbo v vodi, predavanje. Organizator izleta je turistična agencija Odisej. zajema notranji m zunanji bazen s termalno in zdravilno vodo, bogato $ kalcijem in magnezijem, posebej primerno za težave $ kožo, kn^rmi, nsfpr>poro7a in prebavili Temperatura vode v notranjem bazenu je 32 stopinj Celzija, vzunanjem pa okoli 27 stopinj Celzija. Ob 11. uri se boste po želji lahko udeležili polurne vodene telovadbe v vodi. Od 12. ure naprej si bomo privoščili kosilo, po kosilu pa nadaljevali s plavanjem in namakanjem v prijetni vodi do 1330. Vmes boste lahko sodelovali tudi v nagradni igri ob ba?ena Ob 14. uri se bomo zbrali 5e na zanimivem predavanju o zdravilnih rastlinah, ki bo trajalo do 16. ure. Sledila bo le še vožnja proti domu. Obljubljamo vam prijetno druženje, rekreacijo, pa se naučili se boste kaj novega. Pridružite se nami Dvanajsti pohod / deseti tek Stoian s aie Mh in Slavko |erše pri mo- ..............................................................................ških. Ha osentkilometrski Zgornje Duplje • V nedeljo progi so bili najhitrejši Matej popoldne so spet oživele Drinovec (do 40 let), Jože poti, ki vodijo v Udin borit h Kirm (nad 40 let) in Saša Krivi jelld. Istoimensko kul- Červ pri ženskah. Najbolj- tumo-turistično društvo je šim sta podelila medalje Ivan povabilo obiskovalce na 12. Me^č in Vkio Jagodic. ]uže rokovnjaško "fmfranje". in Saša sta si za najhitrejši Hkrati so Člani TVD Partizan tek prislužiJa še dežo z zase- Duplje pripravili 10. rokov- ko in klobaso (na slild). Tudi njaški tek, ki se ga je udeleži- drugi obiskovalci niso ostali lo prek štirideset tekačev. Na lačni, saj sta Pavel Umnik in trildlometrski progi so zrna- Franc Ravnikar skuhala rigali Anita Klemenčič pri de- čet, gospodinje iz vasi pa so klicah, Žiga Ovsenek pri deč- mpekle pedvo. 4 V f sporoča ba A n Ob 8.00 rtam^o nkos c^é 299,- « ^ <1 ♦ I Tekalna steza • ^-kratni blaži nisistem • merjenje srčnega utripa preko ročnih senzorjev na držalih ali preko vgrajenega oddajnika • računalntkzaspremljanje vadbe EASY-Control • 4 hitre tipke za nastavitev hitrosti (3,6,9 i nl2 km/h) • maks. obremenitev. 130 kg • mere postavljene naprave: ca. 176x91x134 cm • mere zložene naprave: ca. 176 x 91x26 cm • masa: ca. 69 kg c^é 15^4" prenosni računalnik MEDION' AKOYA' Slim S5610 Močan prenosni računalnik z izjemno zmogljivo baterijo Hofer »pfvtna k*mr(i ft ft t J? Sobno kolo • 8-5top enjska ročna nastavitev obremenitve (maks. 240 W) • tih notranji macnetni zavorni sistem • tih pogon s klinastim jermenom • vztrajni k ca. 8 kg • nastavljiva Viši na sedeža in krmila • ergonomsko oblikovano krniilo z mehkima gumijastima ročajema • merjenje srčnega utripa prek ročnih senzoqev MEGA na krmilu ali preko sprejemnika za mehinike srčnega utripa • računalni^.vsadbfr- •• ^ítól^OTína L s ste vi I n imi funlćcijami • mere postavljene naprave: ca.tl7x54x?47cm • masa:ca.30kg it«vHne prtkippne mcďncrstíi vključno t obs^nlm p^kètom pn>gramdi£ opreme In toxbíco a prenosnik WnkMVM HrmBvfvdun C«mftrD2 10 Q0 STABILNO JEKLENO OGRODIE namesto 3-LETNA CARMCIU C AR ANC 11A ZABAVA OB ŽARU ZA CELOTNO ORUŽINO gron prix 19" LCD-televizor z vgrajenim DVD-predvajalnikom • i9"LCD-TFr-zaslon(ca-A8cm) • ca. 16.2 mio, barv • fonnatsifke:16:l0 • dinamično kontrastno razmerje: ca. 4000:1 • odzivni čas: 5 ms • svetilno5t:300cd/m^ • DVD-predvajalniksstranskovhodno režo, ki predvaja različne formate • multimedijski USB-pri kij uče k in čitalnik spominskih kartic SO • progressive scan • teletekst • sleep timer • digital comb filter • večjezično vodenje menija preko zaslona (OSD) • različne zvočne prednastavitve imeren tudi za siensko montažo evil ni priW|ui v fuuerâ»! AKK^f'O Hofer trgovina d.o.o. www.hofer^i 6 GORENJSKA-/^rií«^^ GORENJSKI GLAS torek» 19. maja 2009 RADOVgiCA Invalidi v radovljiški graščini Občina Radovljica je v petek zd članice in člane radovljiškega društva invalido\*organizirala ogled obnovljenih prostorov v Graščini, pokritega vzhodnega atrija z osebnim dvigalom, ki invalidom omogoča dostop v nadstropja Graščine, baročne dvorane in čebelarskega muzeja. Ob tej priložnosti je predsednica DrjŠtva invalidov Radovljica-Bled Vida Rozman poudarila, da pridobitve, ki koristijo invalidom, koristijo celotni družbi. Pomembne pa so predvsem tiste prilagoditve okolja, ki invalidom omogočajo čim bolj samostojno življenje. M. A. j t I j i Prireditveni prostor pod Šotorom ob Hotelu Bor Petek. 2a. maia 200Q Od 21.00 ure dalje zabava za mlade s priljubljeno skupino KINGSTON. Sqbqta. maia 2009 od LJ.JO • 17.30 JCroďn dan v Preddvoru in FoUhmi fistívd oh 18.00 un Slottsno odprle izgradnje nove infrasktrutiure nasdja Hrib ob 20.00 uri Žabami večer z VESELIMI GORINJCl NEDeUA.^1. MAIA2QOQ ob J 7.00 uri Predabor za rwjsiarQU it 40. Festh^al domače zabavne ^asbe Pti^ 2009 VSTOP za ogled vseh dogodkov )E prost. Dodatne in^rmacije: Media butik, d. o, o.. media.butik^sid.net, wviav.media-butik.91051/697*736 (Saža), 05>/697-757 (Boitjan) ali 041/351-234 (Brane). pokrovitelji Gorenjski Glas * áit sponzorm pftifieditve 'jiřSlovettíJc t \ fï l/i 11 WWW.CORENJSKICUS.S ALPE 0 ('{ : (// r j'fi 4 , h:« rr .-a: t --hrf > > . 1 Lf > ' un . IM Avsfrijo Stov« n ŽE IZŠLA! • ( . ^ f i * > . ^Oř rj Lj-.M ' icj . 49,90 CUR monografija /\v v ^ 44.91 EUR ^ M • / ^ . ^ .1 / T or « znova rekorden Prek tisoč tristo tekačev in pohodnikov se je v soboto podalo na progo okoli Brda, za večino pa je bil bolj kot rezultat pomemben dober namen tn prijetno druženje. Vilma Stanovnik Brdo pri Kranju - Vremenska napoved za minulo soboto ni bila nič kaj spodbudna, kljub temu pa je množico rekreativ« ccv, ki 30 prižli na letos Žc 9. županov tek na Brdo pri Kranju, pričakalo čudovito po-mJadansko vreme. Tako tudi ni 6idno, da se jih je na koncu za tek oziroma Dohod na krajši in daljši progi skupaj prijavilo pr^ tisoč tristo. Med vsemi je bil v cilju krajše proge prvi Anže Roblek, ki je dvo-kilometrsko razdaljo pretekel v rekordnih sedmih minutah in 26 sekundah. Kmalu je Na 9. županov tek se je podalo prek tisoč tristo tekačev in pohodnikov vseh starosti. bilo v cilju tudi pno dekle: Anja Lipovâek, ki je s progo navdušeni nad prelepim dne- očitno vedno več tistih, ki se nar. Ker imamo 29. maja ust opravila v osmih minutah in vom m pnreditvijo. radi gibajo v naravi, je tudi no obravnavo za pridobitev 54 sekundah. Komaj pa so se "Zadnji, lanđd rekord je vedno več tistih, ki so priprav- gradbene^ dovoljenja, upam tekaâ in pohodniki na krajši ^^^ udeležencev in za- Ijeni neksj narediti za sodo- da se bodo dela priček 15. ju razdalji malce ohladili, pa so stavili stno si cilj, da ga letos veka," jc bil navdušen pred- nijam," je dodal Fckonja bili v dlju tudi že tekači daljše presežemo vsaj za en^. Do sednik uprave Fundadje Vin- Tudi krar.jskj župan Dami preizkušnje. Med njimi je bil sedaj nam je to namreč uspe- cenca Drakslerja Beno Peko jan Peme, ki se je teka udele najhitrejši izkušen: Boštjan lo vsako leto» letos pa smo bili nja, saj bo zbrani denar od žil z družino, na koncu ni Hrovat, ki je postavil tudi nov malce skeptični, saj je danes v startnine in sponzorjev pripo- skrival zadovoljstva nad Še rekord 8,5-fcilometrske pr^e, okolici celo vrsto prireditev, mogel k obnovi re^jskega re- eno uspeb prireditvijo: "Za- za katero je porabil 31 minut Vendar pa smo bili navduše- integracijskega centra za dovoljen sem predvsem zato. in 17 sekund. Dobrih deset ni ženadšteviiom piedprijav, ozdravljene odvisnike v Pri- ker je vsako leto veČ tekačev minut za njim \e bila v dlju ki smo jih dobili okoli 860. stavi. "Naš dlj je, da Jetos^ in pohodnitey. Prireditev se daljše proge tudi prva žensVa: Danes je številka narasla^ na c obnovo zberemo 75-tisoč ev- je prijda, saj:,je dogodek res Manca šmid, nato pa so v cilj P^^^ ^^ tristo, in to je res rov, kar nam Še ni uspelo, lep in ima hkrati za tudi do- prihajali še drugi, ki so bDi spodbudno. Poleg tega, da je zato bomo naprej zbirali de- ber namen." Ob jubileju prek dvajset prireditev Ob 130-letnici organiziranega gasilstva v Kranju so se kranjski gasiici odločili za delovno praznovanje, vrhunec prireditev pa bo svečana akademija v začetku septembra. Vilma Stanovnik vajo veliko dodatnega znanja ....................................... in specializacijo, zato bi pri- Kranj - Kot je na tiskovni čakovaJi tudi povečanje števj- let organiziranega dela. "Mineva tudi petdeset let od ustanovitve poklicne pravljamo 19. in 20. junija na Primskovem, skupaj 26 prireditev pa se bo zaključi- konferenci ob letošnjem ju- la operativnih gasilcev, ven- enote in oba jubileja smo lo oktobra," našteva povelj-bileju kranjskih gasilcev po- dar se to ni zgodilo. Ostali sklenili praznovati delovno. nik Javne gasilske službe MOK Matej Kejžar, poveljnik gasilske zveze MO vedal Vojko Artač, direktor smo na minimumu, ki sicer Prireditve so se aprila že za- Gasilsko reševalne službe Še vedno omogoča kakovost- Čele, minuli konec ledna je Kranj, je delo gasilcev danes no izvajanje nalog, vendar bilo tekmovanje Gasilske Kranj TomaŽ Vilfan pa ob postalo večplastno. Ne gasi j o ob večjem tveganju/' ob ju« zveze MO Kranj. Konec množici prireditev opozarja zgolj požarov, ampak rešuje- bileju tudi pravi Vojko Artač. maja pripravljamo tekmo- rudi na nove pridobitve jo ob promemih nesrečah, Da je gasilstvo bilo in bo vanje enot zaščite, reŠeva- pri prevozu poškodovanih pomembno, opozarja izku- nja in pomoči v triatlonu, (prevzem novega vozila PGD Primskovo in PGD vozil, v primeru nesreč z ne- šen kranjski gasilec in začele sose tudi gasilske so- Žabnica), pa tudi na vrhu-varnimi snovmi, prav tako predsednik organizacijske- bote v središču Kranja, v za- nec praznovanj, kL bo 4. rešujejo iz globin in vode ter seveda ob naravnJi nesre- ga odbora praznovanja Vili četku junija bomo prazno- septembra, ko bo ob i3o«let-Tomat, saj tudi v Sloveniji vali 80 let PGD Breg ob nid gasilstva v Kranju pote- čah. "Vsa ta reševanja zahte- gasilstvo letos praznuje 140 Savi, vajo in srečanje pri- kak slovesna akademija. Namesto gasilskega doma nadgradnja orodišča Au A HARTMAN Sto pomanjkljivosti. Kot gradnja obstoječega gasil- tovoljno industrijsko gasiî- ..............................................................................kaže, pa njihova prizadeva- skega orodišča v enonad- sko društvo Alples. Upam, Železniki - V Prostovoljnem nja ne bodo obrodila sadov, stropno stavba "Rešitev si- da bodo občinski svetniki gasilskem društvu Železni- saj trenutno na območju cer ni idealna, saj bi nov ga- na naslednji seji našemu ki (PGD) so si že nekaj časa mesta Železniki nI primer- silski dem lahko ponudil predlogu prisluhnili in da prizade\'ali za gradnjo nove- nega zemljišča za nov gasil- več kakovosti. Čim prej se investicijo nadgradnje oro- ga gasilskega doma, saj ima ski dom, je konec aprila na bomo skušali sestati s pred- dišča iz posebne proračun« po njihovem gasilsko oro-, zadnji seji ugotovil gradbe- stavniki podjetja Alples po- ske postavke v letu 2010 dišče v preurejeni nekdanji ni odbor. Njegovi člani so hištvo, da preverimo, ali je tudi izpeljemo," pravi pred- avtomehanični delavnici v se tako strinjali, da je naj- možen še odkup prostora, sednik PGD Železniki industrijski coni Alples vr- bolj racionalna rešitev nad- ki ga trenutno zaseda Pros- Damjan Mohorič. À GORENJSKI GLAS torek, 10. maja 2009 GORENJSKA 7 Novo vozilo obnovljeni dom Danica Zavkl Žlsbir Virmaie, Sv. Duh - Pomagati sočloveku v stiski in obva- ske zgodovine v teh dveh Poljak. Virmaški gasilci so krajih, je iz gasilske kronike, dobri gospodarji: več let so ki je izšla ob jubileju, spre- varčevali, vložili veliko prgs- govoril Matija Tomšid Zvr- tovoljnega dela in z gasilski- rovati njegovo premoŽenje stilo se je še več govornikov, mí veselicami zaslužili do* je bil namen ustanovitve • domači kulturniki so pripra- volj denarja, da so si lani Prostovoljnega gasilskega viii bogat kulturni program, upali 2 obnovo novih prosto- društva Virmaše-Sv. Duh ju- zbrano množico unifonni- rov dvigniti ostrešje in nad lija 1919. Danes, ko so se ranih gasilcev, dn^ih vaŠČa- gasilskim orodiščem zgradi* razvili v módemo, strokov- nov in številnih gostov pa je ti še večnamensko dvorano. no in dobro organizirano zabaval tudi imitator Marjan Poleg tega in no^ga vozila gasilsko društvo, je namen Šareč. Več zaslužnih gasil- je pridobitev tudi ureditev še vedno isti, je v uvodnem cev je ob tej priložnosti pre- lastništva parcele, na kateri nagovoru ob praznovanju jelo priznanja, vrhunec slo- stoji starejši del gasilskega 90-ietnice poudaril predsed- vesnosti pa je bil prevzem doma. Ob pomoči občine oik društva Igor Juričaii. O novega gasilskega voziia in Škofja Loka so parcelo odlcu- minxdih desetletjih in o do- obnovljenega gasilskega pili od lastnikov Zidančko- sežkih, ki so zaznamovali doma. Pridobitvi je blagoslo- vih in lastništvo prepisali na posamezna obdobja gasil- vil domači župnik Roman PCD Virmaše-Sv. Duh. Na slovesnosti ob prevzemu novega vozila In obnovitvi gasilskega doma / foi»;c«qzd kjv^« Odprli največje otroško igrišče v občini Jasna Paladin stev. "Projekt je stal skoraj la Mi)a BokaJ iz centra za ....................................... šestdeset tisoč evrov, saj razvoj Litija, ki je bil tudi Moste pri Komendi - Zeleni- smo morali površino utr- nosilec projektov. Igrišče ca pred osnovno šolo v Mo- diti, urediti odvodnjavanje so slavnostno odprli ob le- stah pri Komendi se je v zad- ter namestiti vsa igrala» tošnjem občinskem praz- njih dveh letih spremenila ki dosegajo res visoke stan- niku, hkrati z zanimivim v veliko otroško igrišče, ki je darde. Igrala smo sofinand- dogajanjem, ki so ga minu- bilo urejeno tudi s pomočjo rali iz projekta Trkamo na nepo vratnih e vro pskih s red- vrata dediščine," je poveda- lo soboto pred šolo pripravila komendska društva. K P V fakulteta za komercialne in poslovne vede Nûhzhû vvaso prihodruKt -.J »»r Visokošolski itudijski programi: L in II. stopnja KOMERCIALA POSLOVNA INFORMATIKA www.ffkpv.si tiooftA iîgyii^ 080 20 26) informativni dan: 21.5.2009 ob 17.uri Redni in izredni študij: CEUE iz fe dni š t u di/: KRANJ ' UOBUANA • MARJBOR • MURSKA SOBOTA • NOVA GORICA •• crv* V ewxi přcywe reri^ wwi* I*»'31^ uwftye 3 3 ^KáfcDie* isûrCLnrteM fe) ûflzMotf KRATKE NOVICE Komenda Komunali prva koncesija Trgovina bo odprta Čez leto dni Trgovina v središču Komen. ; ^^do. Kmalu še druge. Komunali Tržič, ki je odslej gospodarska družba, je občina podelila koncesijo za preskrbo s pitno de, na katero Komendčani težko čákdjo že veČ let, bo - po zagotovilih župana Tomaža Droica odprta ob pri» hodnjem občinskem prazniku. Stoîaîj Saje Tržič-Občimld svet v Trži prednosti tako podjetju kot Občini Tržič, ki je edini . lastnik, je pojasnil župan Vsa dovoljenja za | ^ jç gen maica sprejel Borut Sajovic. Omogoča ? odlok, ki je omogočil preob- namreč sočasno gradnjo likovanje Javnega podjetja primarnega in sekundar-Komunala Tržič. Podjetje nega komunalnega omrež-se je 14. aprila že registrira- ja, kar je ekonomsko naj- je že imamo, prav tako za rušitev hlevov in stavbe na Glavarjevi 96. V teh dneh čakamo le le na gradbeno | gospodarska družba. bolj upravičeno, Komunala dovoljenje za dve večstano- i seznanila svetnike na Tržič bo kot gospodarska vanjski stavb., trgovino m : aprilski seji Jasna Kavčič iz družba najela pet miUjonov poslovne prostore. Priprave na gradnjo se bodo začele urada za urejanje prosloia Lastništvo komunalne in že prihodnji mesec, je po- i frastrukture bodo prenesU čina pa gradi primarne vedal župan m dodal, da je : ^^ ^^čino Tržič, ki bo po strošek občine samo grad- : belila Komunali Tržič kon niakanahzacije, kar bodo fi- : cesije za izvajanje vseh go nancirali iz komunalnega : ^p^darskih javnih služb prispevka. J. P. evrov posojila za obnove sekundarnega omrežja, ob Najprej so se lotili sprejema splošnega odloka vode s pomočjo evropskega denarja. Podžupan Jure Meglič je spomnil, da se je tudi občina sklenila zadolžiti za 3,7 milijona evrov. Kranj Razstava članov Družtva Sožitje Kranj o teh Zato bodo §e dolgo odpla- službah, sprememb odloka čevaH posojila in bo malo o preskrbi s pitno vodo in denarja za druge naložbe, podelitve koncesije za pre- Nekateri svetniki so izrazili skrbo s pitno vodo. V letu skrb, da se bo zadolževanje V sredo ob 17. uri bodo : dni bodo podelili koncesije poznalo tudi na dvigu cen odprli razstavo Ulica pri- • za odvajanje in čiščenje od- komunalnih storitev. Po jaznih ljudi članov Društva : padnih voda. ravnanje z od- ugotovitvi, da so načrtova- Sožitje Kranj v prostorih : padki. pogrebno službo in ne naložbe nujne in da poti Zdravstvenega doma Kranj, i urejanje zelenih površin. nazaj ni, so po hitrem po- Razstava bo na ogled približno mesec dni. S. K. Preoblikovanje Komuna- stopku potrdili vse tri predle Tržič prinaša določene lagane odloke. P k. PRAZNOVANJE 7. ROJSTNEGA DNE, PETEK, 22. iN SOBOTO, 23. MAJA 2009 PETEK, 22. 5. 2009 OD 11.00 00 13.00 URE • NASTOP HARMONIKARJEV OD 15.00 DO 17.00 URE • NASTOP DALMATINSKE KLAPE RAZREZ TORTE OD 17.00 DO 19.00 URE • NASTOP HIŠNEGA ANSAMBLA AVSENIK SOBOTAt 23. 5. 2009 VSAK NAKUP ZA 50 EUR ALI VEĆ NAGRADIMO Z BREZPLAČNO PORCIJO PEČENEGA VOLA. OD 10.00 DO 13.00 URE 08 12.00 URI OD 16.00 DO 18.00 URE NASTOP SKUPINE CUKl IN RIBIČA PEPETA SLAVNOSTNI RAZREZ TORTE VELIKANKE NASTOP PODOKNIĆARJA IN ANSAMBLA LETEČI MUZIKANTI DEGUSTACIJE, PROMOCIJE iN OSTALA PRESENEČENJA. V PETEK IN SOBOTO SE BODO OTROCI iGRALi NA NAPIHLJIVEM GRADU. V PETEK iN SOBOTO - DVOJNE PIKE. i 0 Q 1 J 8 •••• •S ** SSS*«» •♦••ti W*** M**ll it vilma.sUinovKik@g^s.si GORENJSKI GLAS torek, 19. majâ 2009 UUBgANA Med deseterico tudi trije gorenjski atleti Deset najboljših sbvenskih atletov in atletinj s predsednikom Petrom Kukavico pred prostori AZ5 v Ljubljani Prejšnji teden je deset najboljših slovenskih atletov in njihovih trenerjev s predsednikom Atletske zveze Slovenije Petrom Kukovico podpisalo pogodbe o članstvu v vrhunski selekciji, s Čimer imajo poseben status in finančno pomoč. ^ed deseterico so metalec kladiva Primož Kozmus, tekmovalka v troskoku Marija Sestak, škofjeloški Šprinter Matic Osovnikdr, skakalka v daljino Nina Kolarič, kranjski skakalec v višino Rožie Prezelj, Bo^jan Bud, ki teče na 3000 metrov zzaprekami, metalka kopja Martina Ratej, Sprinterka na 200 rnetrov Sabina Veltt metalec krogle Miran Vodovnik in Škof- jeločanka Brigita Langerholc (800 metrov). Brigita ima med atleti poseben status, saj je morala zaradi nosečnosti prekiniti priprave na novo sezono in se bo o nadalievanju kariere odločila po porodu. V. S. Kranj Najštevilnejši Glasovi kolesarji V soboto je potekal šesti kolesarski maraton Kranj, memorial Mirka Krakerja. Oi^anizatorja maratona, ki je del ak« cije Slovenija kolesari, sta bila KK Sava Kranj in Zavod za turizem Kranj. Tekmovanje je potekalo na novi trasi s startom in ciljem pred Mercator centrom na Primskovem. 7 kilometra dolga trasa je kolesarje vodila skozi štiri občine: Kranj, Šenčur, Cerklje in Preddvor. Letošnja trasa je bila torej nekoliko daljša, a lažja kot na dosedanjih maratonih, ko so morali kolesarji vse do jezerskega. Prijavilo se je 180 kolesaijev, vseh udeležencev maratona pa je bilo okrog 250- Prireditev ni bila tekmovalne narave, so pa podelili nekaj priznanj in za najštevilnejšo ekipo je pokal dobil Gorenjski glas. Vodja Glasove kolesarske ekipe Miroslav Braco Cvjetičanin je na maraton pripeljal kar devetnajst kolesarjev. M. B. Več športnih novic in rezultati na ; www. gorenj ski glas.s i/novice/spo rt/ iSi 8. Tek Suša 7,5 km. višinska razlika +/-100 m Tek za Gorenjski pokal mladine Sobota, 23. maja. ob 16. uri. Zali Log Into: Janez Habjaa 041/57068Ô. ha bjan .ja nez®gmai I .co m www. kl ub-trmasŤi h .sr Pod koši pri štiridesetih Sabina Felc, s štiridesetimi leti najstarejša košarkarica v ekipi HIT Kranjska Gora, se še ni odločila, ali bo nadaljevala košarkarsko kariero ali ne. Mata bř rto n ci lj Radovljica - Za letošnji naslov dilavnih košarkarskih prvakinj so se pomerile košarkarice HIT-a Kranjske Gore in Merkurja Celja. S} : 1 v zmagah so bile boljše Šlajeike. Najsûrejâa igralka v ânalu je bila S^naa Fek;ki igra na mestu branilke. Košarkarica, Id je januarja dopolnila štirideset let, s sinom živi v Radovljid, Za Kranjsko Goro igra zadnje tri sezone, torej vse od ustanovitve ekipe, pred tem je igrala za Škofjo Loko in za jesenke, kjer je tudi začela svojo koiarkarsko pot, še prej pa trinajst let za Ježico. Letc^njega prvenstva zaradi poškodbe Mena ni zaključila, kot si je želela. Sabina Felc zadnje tri sezone igra za ekipo HIT Kranjska Cora. Letošnjo je zaključila s poškodbo kolena. / ^ot» Comd Ka.ere Kaj je odločilo letošnji finale? "Priznati je treba, da so bile potrebna pa bo verjetno tudi vprašnje. Seveda se mi leta prvakinje, zadnji je izpred -- _____li^ r%__»J^i^ ^__ ____Î^ _ *____j^i. ______ • j_______ operadja. Bom videla pomenilo za nadaljevanj île kariere " Celjfnke boljše. Kar se tiie naše ekipe, ps smo imele smolo s poškodbami, poleg tega tudi ne ravno sreče s tujimi igralkami, ki bi morale Razmišljate o koncu kariere> šarkarice, ki so pro^ionalke, šarki sem žc res doigo in lah- poznajo, a to skušam nadok- dveh sezon, m deset naslovov naditi z izkušnjami. Nisem pokalne prvakinje. Od leta pa tako hitra kot sem bila 1991 do leta 2001 sem bila pri dvajsetih. Poleg tega ko- članica reprezentance. V ko- pokazati več. Glede na to je "Vsako leto razmišljam o trenirajo dvakrat dnevno, jaz ko bi rekla, da žensla košarka naša gladka uvrstitev v finale koncu kariere, tudi sedaj, a trikrat tedensko. V Radovljid pri nas v glavnem stagnira, dober rezultat Ob tem bi p> odločitve o tem še nisem imam namreč masažni salon Kakánega truda za njen razvoj hvalila predsednika kluba, sprejela. Najprej moram za- in to je moja služba. Po pokli- ni niti s strani zveze, Ko sem organizacijo, razmere za delo celiti poškodbo kolena, po- cu pa sem profesorica šport» igrala za Ježico, je bilo Čisto v Kranjski Goriso odlične. tem pa se bom odločila. " ne vzgoje. drugače, drugače predvsem zato, ker smo igrale v evroligi Ste na^star^ša igralka v eldpj. V košarki ste že visto let Vaš in nam je bila slovenska liga "Zame sezona ni bila najdete motiv igrati z de- pc^ed na razvoj slovenske malo za zraven, sa| se dru^ Kaj pa ocena vaše sezone? uspešna, saj sem se poškodo- kleti, katerim bi lahko bili cek» ženske košarke? slovenski klubi z nami niso vala. Imam strgane kolenske mama? "Za mano je že okrog 25 se- mogli enakovredno kosati Se- vezi. tako da imam v torek Rada igram košarko. To je zon igranja v članski ligi. daj smo ekipe bolj izenačene. (danes, op. p) artroskopijo, preprost odgovor na vaše Imam deset naslovov državne kar pa je bolj zanimivo." Ob Blejskem jezeru slavili domačo zmago Kolesarski klub Perftech Bled praznuje 40 let delovanja in del praznovanja je bila sobotna že 38. kolesarska dirka Ob Blejskem jezeru, ki ji je ob rekordni udeležbi z zmago med starejšimi mladinci piko na i dal domači kolesar Mark Džamastagič. Dirka je bila za dečke uvodna za pokal Gorenjskega glasa. Maja Bertoncilt kal Gorenjskega glasa. Pri ....................................... dečkih C je zmagal Benja- Bled - "Letos praznujemo 40 min MuhiČ, pri dečkih B fon let uradnega delovanja klu« Božič, pri dečkih A pa David ba. Del praznovanja je tradi- Per (vsi KKAdria Mobil). Iz- donalna kolesarska dirka Ob med kolesarjev gorenjskih Blejskem je^ru za mlade ko- klubov je bil med dečki A lesarje, ki se je je letos udele- Gašper Katrašnik (KK Sava žilo rekordno število kolesar- Kranj) drugi. V kategoriji jev, kar 222, iz vseh najbcJj- ših slovenskih Wubov in tudi mlajših mladincev je po dol gem solo pobegu slavil Mar iz Srbije in Hrvaške," je pove- ko Pavlič (KK TBP Lenart), dal Marjan ř&iaflič, predsed« na stopničke pa se je s tret- nik KK Perftech Bled. jim mestom uspelo uvrstiti Dirka Ob Blejskem jezeru Mateju Mohoriču (KK Sava je krožna in izredno zahtev- Kranj). Za domače veselje je na. V vsakem krogu so na» v kategoriji starejših mladin- mreč kolesarji morali pre- cev poskrbel Mark Džama- Ob Blejskem jezeru je dirkalo več kot dvesto mladih magati zahteven vzpon od Velike Zake do železniške stagič (KK Perftech Bled), ki kolesarjev, tudi iz Srbije in Hrvaške. Takole so najtežji je v ciljnem sprintu prema- vzpon premagovali mlajši mladinci. postaje, ki je poskrbel za pie- gal fana Polanta (KK Sava cejšnjo selekcijo. Dirka je Kranj), še en Savčan, Nejc uspešno sezono, v kateri je med etap na dirki Svetovne- štela za pokal Slovenije in v Bešter, pa je bil četrti. Dža- zmagal na 55. Coppa Montes ga pokala za mladince na kategoriji dečkov tudi za po- mastagič tako nadaljuje v Italiji in bil tretji v eni iz- Češkem. GORENISKI GLAS torek, 19. maja 2009 vilma. stanovn ife ® g-giii^. si 9 Osolnik z novim zmagovalcem Tek na Osolnik, uvodno tekmo slovenskega pokaía v gorskih tekih, je prvič dobil Simon Alič. Na startu je bilo nekaj manj kot dvesto tekačev. Mai a BřRTONCELÍ CodeŠiČ • V nedeljo je v or nizadji ŠD Kondor Godešič potekal 18. tek in pohod na Osolnik, otvoritvena tekma slovenskega pokala v gorskih tekih, ki je štela tudi za državno prvenstvo za veterane. Letos je bi]a telona.znova na tradidonalni progi, od cerkve na Godešiču do vrha Osol nika (4,7 km), torej brez dodatnega kroga za da* ne. Na ciJju se je kot vsako leto zbralo veliko gledalcev. Na pohod se jih je uradno prijavilo okrog sto. Med tekmovalci pa na Godešič tokrat ni biio najboljših dveh z lanskega Osolni-ka: rekorderja Mitja Koso- velja (24:08 leta 2007). ki je v soboto več kot prepričji-vo zmagal na maratonu v Na startu dolge proge na Godešiču je bilo 138 jih je teklo nekaj manj kot dvesto. / ^ot«: Fcto aob^jf Radencih, na 42 km, in po- Ce bi bilo treba, bi lahko te- lamun, tretji pa še šest se mladinec Škodova ne ga Sebastjana Zamika. Glavni favorit za kel hitreje. Kljub temu je to kund zadaj Peter Oblak iz moj drugi najboljši čas Gorenje vasi, ki se že prvo Ambm^ii ženskah zmago je bil tako Simon vzpona na Osolnik. Lani leto v članski kategoriji uvr- rekorderke Mateje Kosovel j Alič, ki je bil prvi na vrhu sem bil za nekaj sekund hi^ Osolnika sicer že tani, a je trejši. Nasploh je bilo lani šča med najboljše tudi v absolutni konkurenci. "Sem \et2 druga zmago nato izgubil v po- težje, boij sem se trudil," je kar zadovoljen. Od lanskega je bila s časom 31:52 Valerija daljšku. Letos je zmagal s v cilju pojasnjeval 38-letni leta sem čas izboljšal za mi- Mrak iz Gorenje vasi, ki je časom 25 minut in 34 se- kund. To je moja prva SîmoQ Alič, gorski tekaČ in kolesar iz Vinharij nad Pol- nuto. To je šele uvodna pokalna tekma. Letos imam tekmi povedala: ' 1 minuto skbŠe od uradna zmaga na Osolnik. janami, kd prihaja iz družine kar visoke cilje. Kar se tiče ga rekorda, čeprav se mi je jre zelo hitro. C imam bolečine Kmalu po začetku vzpona s petimi otroki, s športom Aliča, pa je na takšnih tekih zdelo, da sem pospešil tempo in ušel pa se ukvarja le on. Drugi v zame še nedosegljiv. Bo pa teka trojk konkurenci, prednost pa cilju, 40 sekund za Aličem, morda v prihodnjih letih/' je kolku, kar se je poznalo. Lu- potem obdržal do vrha. S je bil dolgoletni rekorder dejal tekač ŠD Tabor Žiri. dja je bila od mene boljša v tempom nisem pretiraval. proge, Mariborčan Igor Ša- Prvi trojici sta sledila Gašper drugem delu proge." v Ze pet let vsak dan na Ratitovcu Zofka Tolar s Križne Gore neprekinjeno že od 2. maja 2004 vsak dan hodi na Ratitovec. Ana Hartman 'Ratitovec Železniki • Med najbolj aktivnimi udeleženci priljubljene rekreativne akdje Prijatelj Ra- titovca je Zofka Tolar, ki se v knjigo na vrhu Ratitovca neprekinjeno vpisuje že i8}0 dni. "Zame je to postala vsakodnevna navada. PrppfY«to v mi Tdi, da moram zjutiaj nekaj narediti Na Rati^Dvec se tako ponavadi podam že ob pol šestih zjutraj« do csmih sem že nazaj/' pove jć-letna upokojenka s Križne Gore in doda, da ji volje nikakor Še nekaj Časa ne bo zmanjkalo. Dnevne vzpone na priljubljeno pohodniško točko, ki jo najraje osvaja po poti Na Razor, bi ji lahko preprečila le poškodba, bolezenNa vprašanje, ali je to že nekakšna svojenost, v smehu odvrne le: "Verjemores." Od Ratitovca je ne odvrnejo niti slabo vreme niti zimske razmere. "Včasih moraš biti kar malo trmast Letos je bilo na Ratitovcu okoli dva metra in pol snega. Včasih smo gazi- Zofka Tolar pravi, da ji volje za vsakodnevne vzpone na 11. drugič 'krpljalV. Zgodi se. Ratitovec nikakor še ne bo zmanjkalo. da tako sneži, da na poti nazaj ne najdeš več sledi vzpona. Za pot do vrha sem največ porabila 6. februarja» in sicer dve uri in pol. V zimsldh razmerah večinoma uporabljam pot Na Razor, kjer so sicer nevarni plazovi, a pozimi druge prehojene poti ni," je pojasnila Zofka. Ta teden bo minilo štirideset let, odkar je prvič stopila na Ratitovec. V akdjo Prijatelj Ratitovca, ki fO prireja Planinsko društvo za Seiško dolino Železniki, je vključena že prek deset let, v tem času pa se ji je nabrak) okoli 3150 vzponov. "Ta hrib mi je najlepši. Na poti pogledam petelinčka, včasih srečam zaj-đca, danes sem videla jelena ... Ne bi mo^a reâ, da mi je še kje tíco všeč, pa imam denimo Lubnik pred nosom/' pove Zofka, ki se zaradi dnevnih vzponov na Ratitovec že pet let ni odpravila na daljši dopust. A kot pravi, zaradi tega ni prav nič prila^jšana, saj je morje sploh ne veseli, veliko raje se poda v hribe. Panoramski kolesarji Pisal sem že, da smo letos na ti, da mora biti skupina zaradi naših kolesarskih vadbah, tu- enotnosti in kompaktnosti ved- rah, treningi, izletih ali kakor- no strnjena in lepo organizira-koli to že imenujemo, uvedli nO' na na cesti, vztrajati moramo vost. Razdelili smo se na tri sku- pri določeni hitrosti. Od ka^'ega pine. Pnň razlog tega d^anja je pastirja pa je najbolj odvisno, ta, da seje števiio Članov dcoko- ali ho ta skupina rc^paàla že vito poveàdo v primerjavi z 2an- kilometer po startu ali pa bo sirskim letom. Stokrat sem pono- njeno in v gogem redu prispela vil in še enkrat bom, da je noài srečno in varno do álja. Torej, varnost na nevarnih cestah naj- upam, da nam bo uspelo že na pomembnejša. Šele ko zagotovi- startu ugotoviti, ali bomo zmo- mo vse varnostne ukrepe, je na gii skupaj startati in končati vrsti zabava, koristno porabljen vadbo. To ugotoviti ni lahko. Do prosti čas, rekreacija, trening oli zdaj nam je kar dobro uspevalo, kakorkoli temu rečemo. zato opozanam, da sami preso- Skupina A je ciljna skupina dite, ali ste se sposobni peljati po Glasovih kolesarjev. Letos smo ravnini tam do trideset kilome- jo začeli ljubkovalno imenovati trov na uro. Za klance naj vas Panoramska skupina oz. J^u- ne skrbi. Vedno se počakamo na meni řisfe. V prošnji številki vrhu. Ne odrinemo, ko nas dohi- Glasa sem razlagal, zakaj tako ti zadnji in potem ta nima nič ime. Ta skupina mije tudi n^'- od oddiha. Ko se vsi spočijemo, bo^'pri srcu, vendar imam v vo- nekaj spijemo, mogoče prigriz- denju strahotrw konkurenco; nemo, potlg nadaljujemo. kot kaže, bom prišel naiveČ en- Prdšnjo sredo so se nam spet krat na mesec na položaj goni- pridružili novi obrazi, Novin-ča oziroma ka^'^ pastirja, kot cev smo zmeraj veseli, sploh pa tistih, s katerim se nismo že dol- ga pnjazno imenujemo. Tako kot v vsaki veâi kolesar- go srečali na kolesu. Nekateri še skijati mora biti tudi v fg dolo- cincate, ali bi ali ne bi. Če velja čen osnovni red. Čeprav hiíroít za korajžo kaj spiti, potem se v tq skupini ne igra pomembne morate za kolesarsko rajžo vloge, se moramo zavedati, samo prikazati vsako sredo da moru hiti v^no primarna pred Gorenjskim ^asom točno skupini. To pomeni, da smo se ob petih popoldne. Tudi če ne zbrali sami taki, ki se po rav- boste zdržali tempa, naj vas ne nem lahko peljejo med petind' bo strah. Pnnč mogoče ne bo Šlo vajsđ in trideset kilometrov na ali pa bo Slo težko, že naslednjič uro. Seveda potem hitrost neko- pa bo precg laže. Kolesarska se- liko ali pač občutno pade na zona seje šele začela in do po- klančkih in klancih. Tudi pri zne jeseni bomo že tako uskla- spustih taka ^pina uporablja jen orkester, da bomo morali zavore pogpstge od drugih kole- dva piknika organizirati, pre- saijev. Skratka, hočem poveda- den gremo na zimovanje. Doro Borataj v akciji! Trikrat smo imeli isto traso, zda) )e čas, da jo zame* njamo (če boste za). Skupina B ia C jutri startata izpred Glasa in gresta skozi Kokrico, Mlako» Trstenik, Goriče, Golnik, Senično, Križe, Bistrico, Kovor, Pod- brezje, Podnart, Kropo. Jamnik, Podblico, Besnico, Kranj do Picerije Goreoc. Skupina A: Gias, Kokrica, mimo Slavka Žagarja na Bobovek, Preddvor, Olševek, Češn{evek, Dvorje, Pšata, Poženik, Pšenična Polica, Cerklje, Češnjevek, Adergas, Šenčur, Britof, Brdo, Kranj, Picerija Gorenc. IO K I o I ik simon. sub ic si GORENISKl GIAS torek, 19, maja 2009 prtovč Omahnil s plezalne stene Pri urejanju plezdltšča v grapi Plenšak pri vasi Prtovč nad Železniki se je v soboto popoldne smrtno ponesrečil 28-letni Simon jeram iz Dašnice. Iz Policijske uprave Kranj so sporočili, da je skupina plezalcev v plezališču Plenšak urejala in izdelovala nove plezalne smeri. Ob prihodu pod ple7aliŠČe je 28'letnik sam po pešpoti odŠel na vrh, kjer je pričel izdelovati varovaliSče. Pri tem je storil napako, in ker ni bil ustrezno varovan, je padel 45 metrov globoko. Kljub takojšnji pomoči soplezalcev je zaradi hudih ran umrl na kraju nesreče. Posredovali so gorski reševalci iz Škofje Loke in dežurna posadka z vojaškim helikopterjem, ki so truplo prepeljali v dolino. Tuja krivda je izključena. S. i. Tržič Odkrili tatova slik iz župnišča Tržrški policisti so s pomočjo občanov odkrili osumljenca tatvine umetniških slik. ki so iz župnišča v Tržiču izginile med pn/omajskimi prazniki. Tatvine sta utemeljeno osumljena domačina, stara 44 in 32 let. Poročali smo že, da so neznani storilci ukradli sliki svetega Roka (popotnika, na sli-ki s klobukom) in svetega Antona Padovansk^a, obe velikosti meter krat meter, v pozlačenem okvirju s cerkvenimi ornamenti. Obe sta delo slikarja Matija Bradeška, narejeni v tehniki olje na platno. Tretja izginula slika prikazuje jezusa na Oljski gori, velika je okoli 120 krat 60 centimetrov in je delo neznanega avtorja. Policisti so med preiskai^o našli dve sliki, ki so jih vrnili župniji, za tretjo pa še poizvedujejo. S. Š. žfiovnic^ Lani največ tatvin v Mostah in Doslovčah Policijska postaja Jesenice je lani na območju občine Žirovnica obravnavala 55 kaznivih dejanj, od tega je bilo dve tretjini premoženjskih, je na zadnji seji žirovniŠkim občinskim svetnikom pojasnil komandir Gregor Hudrič. Po številu kaznivih dejanj, predvsem tatvin, so izstopale Moste (n) in Do-slovče (10). Nekoliko se je povečalo Število velikih tatvin, in sicer predvsem zaradi vlomov v vozila na območju Završnice in v stanovanja. "Osumljenec vlomov v avte je že v priporu/' je dejal Hudrič in spomnil, da so jeseniški policisti januarja lani skupaj s sektorjem kriminalistične policije Kranj uspešno preiskali tudi tatvine bronastih kipov. Nekaj kaznivih dejanj so obravnavali v zvezi s preprodajo in uživanjem drog, kršitev javnega reda in miru pa je bilo štirideset, kar je po komandirjevih besedah razmeroma malo. Soočali so se tudi z vandalizmom in vožnjo v naravnem okolju. "Obravnavali smo 15 prometnih nesreč, kar ni veliko, so pa bile nekatere s hudimi posledicami, ena je terjala celo smrtno žrtev," je razložil Hudrič. Občino Žirovnica ocenjuje kot relativno mirno, še naprej pa bodo na tem območju preventivno prisotni tako kot doslej. Župan Leopold Pogačar je komandirja pozval, naj bodo policisti Še posebej pozorni na nepravilno parkiranje In neugledna zbirališča mjadih, nadzor pa naj povečajo tudi na področju varovanja narave. A. H. Dragi naročniki. Želite avtokarto? i - if- Zaupajte nam, haj vam pomeni Gorenjski glas, in nam pišite. Razmišljanja z vašimi podatki nam pošljite na Gorenjski glas, 8Uiw«hova cesU 4, Kranj ali na koticelKffig-glas.si. Vsalt prispel odgovor bomo nagradili. Po po^ boste prejeli avtokarto Slovenije. N realni roki za izvedbo projektov? "V skladu 2 Operativnim programom odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgrad-Ijivih odpadkov, ki ga je marca 200S sprejela Vlada Republike Slovenije, se je za objekt mehansko-biološke obdelave (MBO) odpadkov določila lokacija Exoterm v Mestni občini (MG) Kranj. V MO Kranj in njeni okolici nidi nastaja največji del gorenjskih odpadkov. Naložba v MBO bo stala okoli 20 milijonov ev- rov, Predvidena oddaja vloge za evropska sredstva je druga polovica letošnjega leta, predviden začetek obratovanja objekta MBO pa v letu 201J." Ali imate pri tem, kar ste pravkar povedali, konsenz županov obân, Id so povezane v konzorcij? "Lokacijo Exoterm v Mestni obdni Kranj za objekt MBO je soglasno, brez glasu proti, potrdil konzordj CERO, ki ga sestavljajo župani vseh gorenjskih občin. Pričakujem, da bomo vsi premogli dovolj smelosti in zaupanja, da bomo to svojo soglasno odločitev pripeljali do uresničitve in s tem rešili problem ravnanja z odpadki na Gorenjskem." z odpadki, smo prišli do pod» lage za izvedbo vseh postopkov za pridobitev evropskih sredstev in postavitve objekta MBO. V tem trenutku nas čaka še izvedba dogovorjenega, ki poteka v skladu s terminskim planom. Vsakršno odstopanje od začrtane poti bi pomenilo resne težave, Janez Štular, župan občine Naldo: "Seznanjen sem, da zasebno podjetje ponuja Komunali Kranj tudifinančne, pri Mgotavlja^ odvzem odpadkov, ki jih zaenkrat odlaga v Tene-nju učinkovitega ravnanja z tišah, za 80 evTOv na tono. Ta trenutek nimamo na izbilo boljše tóitve. Vodstvo konzorcija CERO je krivo, da se zadeva ne rešuje dovolj hitro. Ne sklicuje niti sestankov gorenjskih županov, nekateri pa razmišljajo po svoje. Gorenjska bi morala sama razrešiti problematiko ravnanja z odpadki, da bi si zagotovila čimbolj zmerne cene za storitve zbiranja, sortiranja in odlaganja odpadkov." S. S. Damijan Perne / Foro: Tina Doki odpadki na Gorenjskem." Kam bo Komunala Kranj od« važala odpadke po 15. juliju 2009 iz občin Kranj. Šenčur, Jezersko, Preddvor, Naklo in Cerklje > "Po operativnem programu odstranjevanja odpadkov je kot "matična" deponija Ko-munaJe Kranj predvidena deponija Kovor v Tržiču. Postavitev rajskih objektov (MBO memben delež denarja iz ev-r^kih kohezijskih sredstev? v Kranju, deponiji Kovor in nico na Gorenjskem ni do- Mala Mežakla) pomeni soli« volj denarja» niti politične od- damost znotraj Gorenjske re- se projekt ne bo izvedel, ločitve v tej smeri ni, niti se za to ne pripravlja nikakršna dokumentacija. " seveda tvegamo izgubo ev» ropskih sredstev. Gorenjska pa bi s tem izgubila nadzor nad ravnanjem z lastnimi od- Na vseh dosedanjih lokadjah padld, tudi nadzor ndd ceno z načrti gradnje regijskega centra niste prepričali okoli* šldh ljudi. Nasprotno. Kritika gre seveda tudi na nekdanji občinski strukturi, ki očitno deva tudi sežigalnico? Do nista imeli vizije ravnanja z ravnanja z odpadki." Ali projekt regijskega centra za ravnanje z c^padki predvi- gije, da kot celota skupaj rešujemo problem odpadkov." Za občane teh občin odvoz odpadkov na bolj oddaljeno deponijo zagotovo pomeni višji znesek na položnicah. Cena bo višja, za koliko? "Stroški ravnanja z odpadki se bodo letos povišali v vsakem primeru. Povišanje gre tega so na primer prebivaki odpadki ali pa je nista pravil- na račun višjih okoljskih stan- Naklega, Struževa in okoli- ških vasi skeptični, ker naj bi po podatkih, s kalerimi raz* polagajo, sežigalnica škodljivo vplivala na zdravje ljudi. "Sežigalnica ni predvidena nikjer na Gorenjskem, niti no predstavili ljudem. A vendarle, vi ste v tem trenutku tisti, ki morate rešiti situacijo. "CERO Gorenjske obstaja od leta 1996» a se do leta 2008 ni zedinil o izvedljivi rešitvi. Z odločitvijo MO Kranj, na območju Exoterma ne. Se- CERA, Ministrstva za okolje žig določenega dela gorenj- in prostor ter Vlade Republi- dardov, ki smo jih sprejeli z vstopom v EU. Zavedati se moramo, da odpadkov v prihodnje ne bo Mogoče samo odlagati, pač pa jih bo prej potrebno predelati. Predelava pa jc draga, zato sc bodo povišale tudi cene ravnanja z odpadki. O konkretnih podražitvah bo odločal občinski mestni Če projekta ne boste izvedli v skih odpadkov je predviden ke Slovenije, ki je potrdila rokih, ali boste izgubili po« zunaj Gorenjske. Za sežigal- operativni program ravnanja svet na majski seji.' Župan obtíne |esenice Tomaž Tom Mencinger: "Datum 15. julij» Id ga je določUa država, se nezadržno približuje in bojim se, da bo 16. julija veli-ko gorenjskih občin imelo težave... Na Jesenicah imamo to prednost, da imamo svojo, urejeno deponijo Mala Mežalda. Poskrbeti bo treba še za sortiranje odpadkov, potrebujemo pa tudi točen dogovor, kje na Gorenjskem bo sta] obrat za mehansko biološko obdelavo odpadkov." U. P. Ena najbolje urejenih deponij Po 15. juliju naj bi na Malo Mežaklo dovažali odpadke iz občin UE Jesenice, Radovljica in Sko^a Loka. Urša Peternel fesenice < Na deponijo Mala Mežakla trenutno dovažajo odpadke iz občin Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Radovljica in Bohinj, je povedal Aleksander Kupljenik, direktor javnega komunalnega podjetja |eko-ln Jesenice. Podjetje Jeko In je najem« nik deponije, medtem ko so Radovljica in Školča Loka. Kot je povedal Aleksander Kup- Deponija Mala Ijenik, so pisne namere, da Mežakla je trenutno ? '^.''Jft^J'lf: zapolnjena manj kot ti odpadke, prejeli iz občin Skofia Loka, Železniki, Gore- 4O-odstotno. Prostora nja vas • Poljane, Žiri, Radcv. je Še za vsaj tndeset Ijica in Bohinj in tem občinam so tudi že poslali pogodbe. Po pogodbi cena za odlaganje tone odpadkov za omenjene občine znaša 85 evrov, do štirideset let. lastnice deponije tri občine temu pa je treba prišteti še regije. Če bodo lastniki deponije to potrdili, lahko prevzamemo tudi del odpadkov iz takso za obremenjevanje oko- Kranja," je povedal Kuplje- Ija, ki znaša nekaj manj kot nik. Vendar pa naj bi šlo le Mala Mežakla je ena najbolje 17 evrov. Kot je povedal Kup- za manjši del že sortiranih zgornje Gorenjske • Jesenice, Kranjska Gora in Žirovnica. urejenih deponij v državi, Ijenik, pa zanimanje za dovoz za obratovanje pa ima vsa potrebna dovoljenja. V operativnem programu države naj bi po juliju ktos postala center prvega reda in na njej naj bi odla^ odpadke iz občin iz upravnih enot Jesenice, odpadkov izražajo tudi druge odpadkov. Tudi sicer bo v pn-hodnje sortiranje odpadkov četrtino. Najkasneje v dveh do treh letih pa naj bi zaživel tudi obrat za mehansko biološko predelavo odpadkov (lokacija še ni določena, obstaja pa možnost, da bi ga uredili prav na Mali Mežakli). S tem naj bi se letna količina odloženih odpadkov s sedanjih trideset tisoč ton zmanjšala le še na pet tisoč ton. Po izračunih naj bi bilo torej na Mali Mežakli prostora še za vsa) trideset do štirideset let "Vsekakor je nujno zmanjševanje količine odloženih odpadkov, zato je treba čim prej urediti sortimico in obrat za mehan- občine, ne le z Gorenjske. Od nujno, na Mali Mežakli se sko biološko predelavo od- gorenjskih občin je interes kazala občina Kranj. "Kot CERO dihajno en zrak na Gorenjskem, zato iščemo rešitve že pripravljajo na ureditev sortimice, ki naj bi bila urejena najkasneje v letu dni. Na ta način bodo količino odlo- problema odpadkov na ravni žcnih odpadkov zmanjšali za padkov," je poudaril Kupljenik. Kot je doda], se je treba zavedati, da je deponij ski prostor v teh časih dobesedno "zlata vreden". Na deponijo Mala Mežakla naj bi letos pripeljali okrc^ 30 tisoč ton odpadkov. / Foto: ANkjk BuLovpr H Kam z odpadki» torek. 19. maja 2009 Pogovor Cene lahko višje tudi do trikrat "Ne glede na to» da bomo s 15. julijem zaprli odlagališče odpadkov v Tenetišah, zagotavljam občanom, da bomo po 16» juliju 2009 še vedno nemoteno odvažali odpadke," pravi Ivan Hočevar» direktor Komunale Kranj. Suzana P. Kovačič Kako bo potekala sanacija odlagališča odpadkov v Te- netišah? '"Na obmoiju odlagališča bo ostal zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov, kamor bodo občani lahko še vedno Župan Mestne občine Kranj je po t i. Poravnavi iz postopka mediadje ustanovil mešano Komisijo za nadzor zapi* ranja odlagališča Tenetiše, Id je sestavljena iz predstavnikov MO Kranj, Komunale Kranj, predstavnika občin Šenčur, Naklo, Preddvor, ti. Pripravljamo predlog za povišanje cen, zelo okvirno lahko rečem, da bodo višje z3 2,5- do j-krat. Do potrditve predloga nove cene je dolga pot. Cene osnovnih komunalnih storitev so okoijsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Osnova za zbiranje in odvoz odpadkov je Število oseb v gospodinjstvi!. Osnova za deponiranje Novost so ekološke vrečke. ki ste jih poslali vsem go* spodinjstvom v občini Cerklje. Bodo temu ^edu sledile hidi druge občine? ''V vseh občinah imamo dvajset vrečk, kar naj bi bilo dovolj do konca leta. Odvoz ekološke vrečke namreč izvajamo vsak drugi petek. O tem se pogovarjamo tudi v drugih občinah s ciljem, tX9 vr- m okoijsko dajatev pa veli- skladno z zakonodajo zago- da ljudem še bolj približamo žene Zakonu o kontroli cen. kost zabojnika in število me Najprej moramo pridobiti pripeljali vse vrste odpadkov: Cerklje in Jezersko ter pred- soglasje lokalne skupnosti. nevarne, kosovne in druge stavniki krajanov Tenetiš. Pridobiti moramo tudi pozi- odpadke, ki se jih ne sme od- Stroške vseh aktivnosti po- tivno strokovno mnenje Mi- lagati v običaj ne zaboj nike za mešane komunalne odpad- stopnega zapuanja je v tem trenutku težko oceniti, okxi- ke. Po zaprtju bo moraia Ko- rno naj bi to znašalo 2,06 munala Kranj kot upravljavec milijona evrov. Nekaj de- odlagališča še najmanj deset narja bo prispevala Komu- let spremljati razmere in sta- nala Kranj iz amortizacije, nje na odlagališču. V ta na- za preostali del bo treba de- men je že v izdelavi projekt nar še poiskati." zapiranja odlagališča, v kate- rem bodo podane rešitve iz* Lcdiic vode, posodoblttrv od- plinjanja, fazno zapiranje ak-tivnega odlagalnega polja s folijo in rekultivadjo^ izvedba dodatnih vrdn za opazovanje podzemnih vod ter posodobitev zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov. Cene odvoza in odlaganja odpadkov budo pu 15. juliju nistrstva za okolje in prostor, nato pa predhodno soglasje k cenam s strani Ministrstva za gospodarstvo. Sele potem gre zadeva v obravnavo na Vlado RS, ki da predhodno soglasje k povišanju cen. Cene se lahko uveljavijo po enem mesecu od sprejetja sklepa Vlade." letos, ko se bo odlagališče Bralci pogosto sprašujejo, Tenetiše zaprlo» zagotovo viSje. Za koliko^ "Stroški priprave odpadkov, prevoza in odlaganja se bodo zelo povečali, zato se zakaj je manj odvozov smeti na teden, cene pa zato niso nižje. Lahko pojasnite to? sečnih odvozov, Ker je trenutno cena odlaganja rela* tivno nizka, zmanjšanje števila odvozov na mesec nima velikega učinka. Trenutno se je občanom Kranja zaradi uvedbe odvoza enkrat na teden znesek na položnici zmanjšal za manj kot dva evra. To velja v primeru, ko ima gospodinjstvo 240-litr* ski zabojnik. Pri izo-litrskem zabojniku je učinek manjši. Večja razlika v izdatkih se bo pokazala pu 15. juliju 2.00*^, ko se bo cena deponiranja odpadkov zelo povečala. Občani Kranja bodo, ker odpadke namesto dvakrat na teden tovljeno ločeno zbiranje odpadkov na naân, da imamo na 5000 prebivalcev en zbirni center za ločeno zbiranje ločeno zbiranje odpadkov. Največji zalogaj bodo veČ- stanovanjski objekti. Naslednji korak loievanja emba- odpadkov. V teh dneh se od- laže in drugih odpadkov za pira tudi zbimi center v Naklem. Drugi nivo so ekološki otoki po normativu na 500 prebivalcev en otok. V vseh občinah, z izjemo Naklega, ta normativ presegamo. A tudi v Naklem bomo v kratkem uredili nove ekološke otoke. Odločili smo se še za en korak več za zbiranje odpadkov na izvoru: to jé ločevanje odpadkov s prozorno, t i. ekološko vrečko po sistemu od vrat do vrat Najprej se je na idejo t. i. ekološke vrečke odzva- "Gospodinjstva plačujejo odvažamo enkrat na teden, la občina Cerklje: vsako go- zbiranje in odvoz odpadkov, na položnid imeli približno lIO io cene morale spremeni» deponiranje odpadkov ter za 10 evrov manjši znesek." spodinjstvo [e brezplačno že prejelo paket, v katerem je nadaljnjo predelavo pa bo sortimica, ki je v načrtih." Od prvega januarja 2010 bomo morali ločevati tudi biološke odpadke. Ste pripravljeni na to? "Res je. Do konca letošnjega leta moramo doseči, da v odloženih odpadkih ne bo več kot 28 odstotkov biološko razgradljivih odpadkov. V preteklem letu smo že posloišali animirati ljudi s kompostniki, ki smo jih oddajali za minimalno plačilo. Moram reči, da se je kar obneslo." i A Mali koraki, dober začetek - kako naprej. Mediji nas vsak dan obsipavajo 0 pojmi, kot so onesnaževanje okofja, toplogredni plini, varčevanje z energijo, sprememba ozračja zaradi človekovih posegov v okolje, onesnažena podtalnica in se bi lahko naštevali. Hkrati pa nas opozarjajo na vse več ekoloških katastrof, ki se dogajajo tudi pri nas v Sloveniji. Ena izmed odmev* nejèih probtematíK so odpadki, ki pri ljudeh vzbujajo odpor zaradi smradu in videza okolice, saj to vpirva na njihovo bivalno okolje in kakovost njitiovega življenja, kljub dejstvu, da vsak izmed nas ustvari Posledično se sprašujemo, kako lahko mi sami prispevamo k zmanjševanju odpadkov. Odgovor je lahko preprost: • Tako, da zmanjšamo količino odpadkov, namenjenih za odlaganje na izvoru, se pravi da vsak posameznik doma ustrezno ločuje odpadke. Tako> da poskrbimo za čim večji delež recikliranja odpadkov, kar pa na lokalni ravni pomeni, da komunalno podjetje zagotovi, da ločeno zbrani odpadki občanov končajo v sorti mih centrih. KOMUNALA RADOVUlCA. d.o.o Ljubljanska cesta 27 4240 RADOVLJICA tel.: 04/537 01 11. fax: 04/537 01 12 www. komuna la-rad ov Ij ic a. sf Eko otok mo količino nekoristnih odpadkov, ki so namenjeni končnemu odlaganju in ki posledično zasedajo naša prenatrpana odlagališča. na zbirnem centru Radovljica smo v letu 2008 ^rali in ločeno oddali 450 ton kosovnih odpadkov, lesa ter odpadne električna in elektrorv padki, ki predstavljajo približno 40 odstotkov odloženih odpadkov v komunalnih odpadkih in se se nikjer, razen v Škofíi Loki. ne zbirajo ske opreme. Na leto tako zberemo ločeno zaradi problema nadaljnje kar precejšnjo količino letno. Po To (ahko zagotovimo z vzpostavitvi- V občini Radovljica smo sistem (o- drugi strani pa radi ljudje te iste moteče odpadke brez zadržkov odvržejo v naravo. Vprašanje je, kal narediti z odpadki, da bo njihov vpliv na onesnaževanje okolja čim manjši. Količina odpadkov, ki nastaja okrog nas, je pogojena z našo kupno močjo, standardom, nav^ dami in ozaveščenostjo. jo in doslednim izvajanjem ločenega zbiranja odpadkov. Ločeno zbiranje odpadkov pomeni zbiranje posameznih frakcij: plastične embalaže, Kovinske embalaže, papirja, stekla, odpadne elektronske opreme, nevamih odpadkov, bioloških odpadkov in lesa oziroma lesne embalaže. Zizločaniem po čenega zbiranja začeli uvajati že v letih 1995 in 1996 s postavitvijo prvih ekoloških otokov za zbiranje papirja in stekla ter postopoma dopolnjevali sistem z zabojniki za ločeno zbiranje plastike in kovin. Danes je oddaja ločenih frakcij možna na 136 lokadjah v ottčtni. V letu 2008 smo s tem sistemom na prebivalca 56 kg ločenih frakcij, kr se nadalje recikliralo. Kako naprej V skladu z Operativnim progra-mom odstranjevanja odpadkov v Sloveniji s ciljem zmanjševanja količin bforazgradIjMh odpadkov občina Radovljica sodi v prispevno obdelave. Pomešani z drugimi komunalnimi odpadki povzročajo velike količine toplogrednih plinov, nastajanje nevamih organskih kislin ter smradu na odlagališčih. Eden (zmed ciljev Operativnega progr^a odstranjevanja odpadkov v Sloveniji, ki pa ga še nismo dosegli. je torej zmanjševanje količine bioloških odpadkov v zahtevanem sameznih frakcij (z komunalnih od- zbrali 5801 ločenih frakcij. padkov tako maksimalno zmanjša- območje Odlagališča MeJa t^eža- obsegu. Delno smo Izkôanje biok^- Na Zbirnem centru Radovljica, ki je kla, kamor se že sedaj odlagajo komunalni odpadki iz območja ob- Zbirni center Radovljica je odprt: • ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 14. ure, • sreda od 8. do 18. ure • sobota od 8. do 12. ure. bil zgrajen v letu 2005, je možna čine. Po 15. juliju 2009 je odlaga* brezplačna oddaja kosovnih od- lišče Mala Mežakla opredeljeno padkov, odpadne elektronske in kot regijsko odlagališče 1. reda, v sl^h odpadkov začeli spodbujati z akcijo kompostiranje na domačem vrtu, v kateri smo 1.200 gospodinjstvom razdelili kompostnike za kom- iranje na domačem vrtu. električne opreme in posebnih in koncept katerega je vključenih Akcijo bomo (etos ponovili. Projekt nevamih odpadkov za gospodinf okrog 108 tisoč prebivalcev ob- Dežurni vodovodni monter GSM: 031/210-023. PokopdMsko-pogrebna služba GSM: 041/655-987 stva. Da bi uresn^lli cilj čim boljšega ločevanja kosovnih odpadkov, smo v letu 2007 uvedli zbiranje močja gornje Gorenjske regije z območje UE Skofja Loka. zbiranja in ocM>za biolcêtàh odpad- kcpv pa se bo v skladu z zakonodajo na območju občine Radovljica začel Izvajati samo v zgoščenih in stm>e- kosovnlh odpadkov po sistemu Poseben problem tako pri nas kot nih naseljih v Radovljici, Lescah, individualnega naročanja od vrat na ostalem delu Gorenjske pred- Begunjah in Kropi. Poseod drugod do vrat. Na ta način in z zbiranjem stavljajo biološki ali organski od- bo otivezno lastno kompostiranje. Kam z odpadki, torek, ic. maja 2009 15 Pogovor ? pisma Ivan Hočevar FotoîTima Dokl V letu 2007 smo začeli s poskusnim kompostiranjem bioloških odpadkov. S strani Ministntva za okolje in prostor smo pridobili okoli evar- javnih površin Komunale Kranj. Veste, ni problem, da česa ne bi zmogli narediti, problem je, kdo bo pokril vse te stroške, tudi za odvoz bio- set let so načrtno kupovali vsak kvadratni meter zemljišča, ki je bil na razpolago, zato danes nimajo problemov z ljudmi. Ustvarili so si pogoje za tc: imeii so lastno zemljišče. lokalnemu prebivalstvu pa so uresničili marsikateri projekt za boljšo kakovost življega izvora Lz vrtov in javnih ze- centra za ravnanje z odpadki nja. V Kranju pa so bile raz- lenih površin. Kompostirajo uspešno rešili v Savinjski lične obljube, od tega, da se biološko razgradljivi od- dolini in zakaj temu na Go- bodo dobili '*zlate'* pločnike, stveno dovoljenje za malo loških odpadkov v nadaljnjo kompostamo. Mala kompo- predelavo. " slama je namenjena kompostiranju odpadkov rastlinske* Zalcaj so projekt regijskega padki, zbrani v zbirnih centrih za ločeno zbiranje odpadkov, ter zeleni vrtni odpad iz javnih površin» ki nastane pri izvajanju dejavnosti urejanja renjskem nismo kos? "Za razliko od kranjske obči- ne v celjsld občini že trideset let gojijo poseben odnos z okoliškimi prebivalci. Tride- do tega. da se bo odlagališče v TenetiŠah zaprlo. Ni bilo konsistentne politike, usmerjene v en cQj, zato je nazadnje prišlo do toliko različnih resnic." PREjELI SMO Ustava vsem Slovenum žago- so vodilni naredili že takrat. Ali je to res mogoče ko so Nakljanum a^aît- no bazo. Povejte nam, ali smo mi, ki tu živimo, brez državljanskih pravic, da o splošnih Človekovih sploh ne govorimo. Zakaj nas zavajate, da bi bila na Polid samo sortimica odpadkov v Exotermu. Le kako bi ta stavba vsak dan sprejela za cel stadion smeti, kolikor jih napovedujete. Hiše na robu okrogelske dobrave pa bile skoraj del smetišča. bo res vso dejavnost prevzela kranjska Komunala, ali bo res eden od občinskih mož postal direktor? Ali res vsega tega javnost ne sme izvedeti? Morda num nc bi bilo treba vsega tega spraševati, Če bi novinar* jem pustili do informacij. Ali se bomo morali poslužiti úti^ metod, kot so se jih Tenetiša- ni? Zakaj skušate smeti pripe^ Treba je preštudirati strokov- Ijati v tako poseljeno območje, blizu mesta In vasi, če pa so strokovnjaki že potrdili obstoj dilo, da bi kdo od njih govoril da so se kranjski občinski primernejših, manj poseljenih z nami, ki tu živimo. Kranj' možje odločili za to lokacijo, lokacij. skim podžupanom pa smo na saj so jo strokovnjaki feto 399S sestaráu, ki smo ga mi predla- opustili. Civilna iniciativa za- Prebivalci Struževega, Police, Okro^ega in Naklega smo že veliko pisali o nameravani selitvi centra za odpadke iz Te- netiš na Polico. Lani so trije "gospodje oblastniki" kar brez nas, ki tu živimo, enostavno podpisali dogovor o umestitvi regijskega centra za ravnanje z odpadki na to novo lokacijo, leži na meji med kranjsko in nakelsko katastrsko občino, kjer so omenjene vasi, Struže- vo pa je del kranjske občine. Tako pravico in odločanje o našem okolju in življenju pa so si sedaj prilastili Še gorenjski župani. Na sestankih CERA wi, razen dveh, dvigajo roke za Polico, čeprav se h ni zso- tavlja pravico do zdravega živ-Ijenjskega okolja. Zakaj novinarji TU morejo prisostvovati njihovim sestankom. Odgovorni celo izjavljajo, da sklepi CERA ne smejo priti v javnost, ker se bo civilna iniciativa takoj dvignila. Zakaj nas ne vabijo na sestanke in kaj skrivajo pred nami? Tako imamo občutek, daje ĆERO celo nad ministrstvom in nad Ustavo, kot da so oni zakonodajalci. Kje je pravica do do' stopa injbrmacij javnega značaja? Na Polici ne bi bilo ogroženih le nekaj hij, ampak kar itiri vayí z okoli 700 prebivalci. Upamo ^i trditi, du bi "dobrote" centra občutili tudi prebivalci severozahodnega dela Kranja, vse do hotela Cre- ina, Gimnazije, trgovskega centra Lidl in Gorenje Save. no študijo iz leta Ï99S, iz katere vse to izhaja. Čudi nas. gall, našteli vse vzroke, zakaj smo proti centru za odpadke, t. J. najveà'emu onesnaževalcu stepa vseh podpisnikov, ki smo jih zbrali ob spornem podpisu dogovora in poslali na Za ci Na Kio-Sniuž EVO Vinko Ušesičnik in Mara Črkilec okolja. O tem smo že veliko pi- vse institucije, ki bi nam lahko sali v Gorenjskem glasu. Kdo pa ne bi dvignil roke zato, da se znebi vseh smeti. Tor^ gorenjski župani na zaprtih se- pomagale pri r^itvi problema. Aii diktature Še niso minili, ali bodo tudi dan&s zaprli nas, ki se v imenu občanov WWW.CORENISKICLAS.SI jah odločajo o našem okolju in Naklega in Struževega borimo življenju. Ali sploh vedo, da za čisto življenjsko okolje, kot Smeti odlagajo v raznobarvne zabojnike O gospodarjenju z odpadki v občini Škofja Loka župan Igor Draksler Občina škofja Loka je med prvimi uvadla íočano zbírd-nje odpadkov. Kako uspešno poteka? Kako (hitro) so se na ta režim privadili občani? "Projekt ločenega zbiranja odpadkov na izvoru bo za območje Škofje Loke zaokrožil deseto obletnico, l-ahko $e pohvalimo, da smo bili med prvimi na Gorenjskem in v Sloveniji. Resda, da v začetku ni šlo brez težav, a če se ozremo nazaj, je uspeh povsem konkreten, viden in merljiv. "Življenjsko dobo" deponije v Dragi smo tako lahko ustrezno podaljšali in ustrezno uredili do zadnjega zakonskega roka, ko bi jo morali zapreti ne glede na razpoložljiv pros- naša občina nosilka projek* sklada (24,6 milijona evrov) PE (ter razbremenilna cev iz ta. Vloga za investicije na bo 64,65 odstotka evropskih «ZBDV in ČN 0,14 km) ter po- področju oskrbe s pitr^o kohezijskih sredstev, 25.35 sodobitev in nadgradnjo vodo se sicer trenutno do- odstotka sredstev državnega CČN Škofja Loka na 45.600 polnjuje v skladu z navodili proračuna in 10 odstotkov populacijskih enot." Ministrstva za okolje In pros- zagotovljeno iz občinskih vi- Vaše odlagališče odpadkov v Dragi se bo letos zaprlo in tor. Vlogo za investicije v ka- rov. nalizacijo in Čistilne naprave pa je že bila pregledana na Kaj vse obsega investicij- pozneje saniralo. Kako bo- ministrstvu za okolje in je se- ski program Odvajanje in ste potem reševali odlaga- daj v pregledu na Službi via- čiščenje odpadne vode v nje odpadkov v občini? de RS za lokalno samoupra- porečju Sore, ki je predmet "Zadnja tona ostanka odpad- vo in regionalno politiko. Ob kohezijske kandidature? kov bo na odlagališče v Dra- sodetovanju vseh udeleženih "Omenjeni investicijski pro- gi odložena konec junija le- občin In pomoči koordinato* gram obsega investicije na tos. Takrat bo v zaključni fazi rice Razvojne agencije Sora področju izgradnje in izbo I j- tudi sanacija samega o d la- iz Škofje Loke, ki je igrala ak* Šave kanalizacijskih siste- gališča. Ločene frakcije od- tivno vlogo pri usklajevanju mov in posodobitev in razsi- padkov, ki se bodo zbrale v aktivnosti izvajanja projekta, ritev čistilnih napravv poreč- zbirnem centru, bo izvajalec pričakujemo, da bomo še v ju Sore občin Škofja Loka. javne službe (tako kot sedaj) prvi polovici teta prišli do po- Železniki, Gorenja vas - Pof- oddajal prevzemnikom. Ob- zitivne odločbe o evropskih jane In Žiri. Kar se tiče ihve- Čina Škofja Loka aktivno šo- tor. Poleg tega je bil to velik "Evropo", katere eno temelj- VaSa občina je za komunal- kohezijskih sredstvih. Ta nam stici j na območju naše obči* deluje v konzorciju C ERO in prispevek k ekološkemu so- nih vodil je tudi trajnostni raz- ne investicije kandidirala za bo zagotovila pomembna ne, gre konkretno za nasled- si že vseskozi aktivno in kon- naravnemu razvoju in okoljski voj. Vendar se ne smemo evropska kohezijska sred- sredstva za izvedbo vseh ir^ nje investicije v kanalizacijo struktivno prizadeva za oblt- odgovornosti. Večina naših ustaviti: vemo, da imamo pri stva. Za kolikšen denar gce vesticij na področju kanaliza- vključno z vsemi potrebnimi kovanje enotnega, sodobne- občanov je novi program hi- gospodarnem ravnanju z od- in kako daleč ste prispeli v ci je in čiščenja odpadnih objekti: Izboljšavo zbirnega ga regijskega centra za ob- tro sprejela. Sedaj odraščajo padki še nekaj rezerv. V pri- postopku kandidature? voda, ki bodo povečale kako- mestnega kanala (0.92 km), delavo odpadkov In regijsko že generacije, ki se sploh ne hodnje nameravamo zgraditi '^Za evropska kohezijska vost življenja občanov vseh izboljšavo zbirnega kanala odlagališče ostanka odpad- spomntjo več časov, ko so še en sodoben zbirni center sredstva kandidiramo skupaj štirih občin. V skladu z vlogo Trata (1,57 km), gradnjo ka- kov. Ti objekti bodo regijske- krajevne skupnosti skrbele In za različne frakcije odpadkov, z drugimi škofjeloškimi obči- smo pripravili tudi investicij- nallzacije Puštal (2.24 km), ga značaja in zagotovo ne plačevale odvoz nabito pol- obstoječega v Dragi pa bomo nami. Gre namreč za sku- ski program za projekt Odva- gradnjo kanalizacije v nase- bodo umeščeni na območju nih in zarjavelih velikih kon- najverjetneje nadgradili v pen projekt občin Škofja janje In čiščenje odpadne Ijih Stara Loka. VIrlog. Bin- občine Škofja Loka, zato tejnerjev. iz katerih je štrlela moderno sortirnico odpad- Loka. Železniki, Gorenja vas vode v porečju Sore. Na pod- kelj. Trnje in Vešter (2.27 bomo ostanek odpadkov vsemogoča šara. Lahko zatr- kov. S tem se bo strošek - Poljane in Žiri z naslovom lagl tega je investicijska vred- km), gradnjo kanalizacije v končno obdelali in odlagali dimo. da smo v Škofjl Loki s transporta ostanka odpadkov "Ureditev porečja Sore"'. Za- nost Investicij celotnega pro* naseljih Godešič - Reteče - zunaj naše občine. Po spre-^ sprejetjem take odločitve In 2 in odlaganje tega ostanka še jema oskrbo z vodo ter od- jekta, torej na območju vseh Gorenja vas (5.64 km), grad- jetem Operativnem progra-i uvedbo raznobarvnih zaboj- nekoliko zmanjšal, rezultati vajanje in čiščenje odpad- občin, ocenjena na dobrih njo 6 razbremeniloikov. 3 nikov, v katere urejeno odla- pa bodo znova opazni tako nih voda na Škofjeloškem in 29 milijonov evrov. Od upra- razbremenilnih, 2 zadrževal- gamo ločene frakcije, tudi mi- pri ceni, predvsem pa v čistej- glede na večinski delež inve- vičenih stroSkov za sofinanci- nih bazenov ter 7 črpališč, selno stopili v 21. stoletje in v sem okolju." mu ravnanja 2 odpadki bo to 1 regijsko odlagališče II. redaj na Mali Mežakli v občini Je-j sticij v skupnem projektu je ranje Iz EL) Kohezijskega gradnjo ČN Reteče za 2.400 seníce. n i6 Kam z odpadki, torek, 19. maja 2009 Kam odlagamo, anketa Borut Sajovic, župan občine Tržič: "Na zgodovi* no reševanja problematike gorenjskih odpadkov se ne bi oziral. Predlog načrta, ki predvideva sortiranje in mehansko-biološko obdelavo odpadkov v Mestni občini Kranj, odlaganje ostanka odpadkov pa na Mali Mežakli in v Kovorju, se mi zdi sprejemljiv. Priprave na ta projekt potekajo. Ali bomo po 15. juliju v Kovorju vzeli del odpadkov iz Kranja, pa kako bo z novo dovozno cesto do deponije, moramo še razmisliti. Če bo treba, bomo pripravili lokalni referendum. Nujno pa bo ločevati odpadke doma, saj bomo morali od 1. januarja 2010 ločevati biološke odpadke." S. S. Franc Čebulj, župan občine Cerklje: "Kot župan enako razmišljam kot občan, da bi morali gorenjski župani, predvsem pa nosild projekta CERO projekt vzeti za svojega, kar bi pomenilo, da bi bil ta že davno nazaj realiziran. Župani majhnih občin smo slepo verjeli besedam "velikih". Sedanja zgodba gre v smer, da nekateri še vedno mislijo, da odgovornost za to nosi Vlada oziroma pristojno ministrstvo, skratka, da bo prišel nek rešitelj od vrha." S. R. - g lanko Sebastijian Stušek, župan občine Radovljica: "Žal mi je, da se vse skupaj prepočasi premika, za kar je kriva pretirana birokratizacija postopkov. Še bolj mi je žal da smo Radovljičani iz teh procesov izpadli. Občina ima v ta namen že opredeljenih 10 hektarov zemljišč, še štirje hektari so v postopku opredeljevanja, a ne verjamem, da lahko v tem mandatu projekt izpeljemo. Ne vem tudi, če je v Kranju dovolj politične volje za to - konzorcij CERO se je, odkar ga sam ne vodim več, sestal le dvakrat. Vsekakor upam, da jim bo uspelo," je povedal radovljiški župan Janko S. Stušek. M. A. moral o držati V Komisiji za nadzor zapiranja odlagališča Tenetiše so tudi predstavniki krajanov, ki ne dovolijo odstopanj iz dogovora mediacije. Ne bodo dovolili gradnje večje kompostarne oziroma kakršnegakoli novega objekta in ne bodo pristali na podaljšanje obratovanja sortirnice na odlagališču. Suzana P. Kovačič Kranj - Po Poravnavi iz postopka mediadje 28. februarja 2008 so na Mestni občini (MO) Kranj ustanovili Komisijo za nadzor zapiranja odlagališča Tenetiše (Komisija). V Komisiji so predstavnik MO Kranj Jure Kristan, predstavnik Komunale Kranj Primož Bajželj, predstavnik občin Šenčur, Naklo, Preddvor, Cerklje in Jezersko Aleš Puhar ter predstavniki krajanov Marjan Jetele, Tatjana Vidic in Mari« na Kavčič. "Nadzorujemo način in potek zapiranja obstoječih p>oIj na odlagališču ter odpravo morebitnih škodljivih posledic že zaprtih poij na okolje. Sodeluje mo pri vzorčenjih in monitoringu odpadnih voda, zraka, podzemnih voda in imamo pravico zahtevati prever» janje rezultatov vzorčenj pri neodvisnih izvajalcih. Ravno v tem trenutlai je v analizi vzorec podzemnih voda," je povedal predsednik Komisije Marjan Jerele. Komisijo so na strokovnem ogledu odlagališča predstavniki komunale seznanOi s projektom zapiranja odlagališča nenevarnih odpadkov ji^ega bloka polja B. "Naša glavna pripomba je bila, naj se polje ne širi proti naselju Mlaka, ampak naj se zakljuâ prej» saj obstoječi gabariti polja D s predvidenim volumnom zadostujejo za obratovanje odlagališča do zapiranja," je povedal predsednik Komisije Marjan Jerele. Komisija se je doslej sestala petkrat, nazadnje 24. marca letos, ko jim je direktor Komunale Kranj Ivan Hočevar v potrditev predlagal nekaj predvidenih aktivnosti komunale, kot navaja Jerele: "Komunala želi do izgradnje nove sortiinice, iiaikas* navo iz postopka mediacije. Predlog z novim dovozom materiala odpadnega enormnih količinah ne Marjan jerele uporabljati obstoječi obrat ne Zemljine za končni prekri vni sloj na zaprtem delu odlagališča. Komunala do nadaljnjega želi uporabljati tudi tehtnico v sklopu odlagališča." Komisija je dala predloge v presojo zainteresiranim krajanom Mlake in Tenetiš, Marjan Jerele je povzel zaključke: "Predstavniki krajanov se z nobenim od predlogov Komunale ne strinjamo, saj so predlogi v pripravo komposta ali umet- nasprotju z veljavno Porav- sortirnice v sklopu odlagališča Tenetiše. Predvidena je izgradnja platoja v skupni površini }ooo kvadratnih metrov za reciklažo gradbenega odpada in odpadnega zemeljskega materiala, s katerim bi zapolnjevali posamezne dele odlagališča. Predvidena je tudi izgradnja platoja v skupni površini 1000 kvadratnih metrov za upošteva veljavne poravnave iz postopka mediacije. Tega materiala je predvidoma dovolj že na sartiem odlagališču, nivo polja B, ki je že zdaj previsok, pa naj se ustrezno preoblikuje. Dovažanje kakršnihkoli odpadkov razen nujno potrebnega funkcionalnega materiala je nesprejemljivo. Ne razumemo namena tehtanja, saj se to po veljavnih predpisih opravlja samo na odlagališčih, kjer odpadke še sprejemajo. Naš predlog je, naj se ponovno revidira Projekt zapiranja in rekultivacija odlagališča nenevarnih komunalnih odpadkov TenetiSe. s čimer bo optimirana končna velikost polja B, kar hkrati pomeni, da bodo lahko ustrezno nižji tudi stroški končne ureditve. Obljubili pa so nam. da bo odlagališče s 16. julijem zaprto/' je povedal Marjan Jerele. Komisija se bo ponovno sestala v naslednjih dneh. - Ena od glavnih pripomb Komisije je bila, naj se polje B ne Širi proti naselju Mlaka, ampak ne je pa do januarja 20Í0 naj se zaključi prej. Cerkljah prvi uvedli ekološke vrečke V občini Cerklje so gospodinjstvom že razdelili ekološke vrečke, v katere odlagamo raziiâio embalažo. Simon Šubic se v Cerkljah odločili kot prvi na štirinajst dni. "Za poseben celo o- odvozu odpadkov na 2 majem so v občini Cerklje uvedli ločeno zbiranje različne plastične in koviiiske embalaže, v t Î. ekoloških vrečkah gospodinjstva odšle i odlagajo odpadke, kot so pločevinke, konzerve, plastenke, jogurtoví lončki in tetrapak embaJaža. Papir in steklo je §e vedno potrebno odlagati na ekoloških otokih, kjer je §e naprej možno tudi odlaganje plastenk in pločevink. Za uvedbo ekoloških vrečk so od šestih občin, kjer za ravnanje z odpadki skrbi Komunala Kranj. Za tak korak so se po besedah župana Franca Čebu* Ija odločili na podaei rezulta- odvoz plastične in kovinske embalaže smo se odloČili, ker se na ekoloških otokih največ zbere prav teh odpadkov. Nov vsake tri tedne, kar pa bo izvedljivo samo ob doslednem ločevanju odpadkov v gospodinjstvih. Tem je Komunala način odvoza bo vplival tudi na Kranj za letos razdelila po ceno, saj je prej povprečno gospodinjstvo za odpadke pbča- tov lanske ankete med občani, ki so se strinjali s predlogom občine, da odvoz komunalnili odpadkov organizirajo na štirinajst dni. Med pripravami na uvedbo novega načina ravnanja z odpadki pa sta se občina in komunalno podjetje dogovorila še za uv^bo ekoloških vrečk, Id jih prav tako odvažajo Cerkljanski župan razmišlja dvajset brezplačnih stolitr-skih ekoloških vreč. "Po na- lo 8,69 evra na mesec, po no- ših predvidevanjih jih bo do vem pa 6,79 evra. Taka cena bo àiaJa do 15. julija, do zaprtja deponije Tenetiše. Koliko bomo za odvoz in odlaganje odf^dkov plačevali potem, ne ve nihče," je pojasnil Čebulj, konca leta zadosti, sicer pa se lahko dokupijo po simbolični ceni 25 centov," je pojasnil Primož Bajželj, vodja poslovne enote Komunala v kranjskem komunalnem podjetju. tf Kam z odpadki, torek, 19. maja 2009 17 fotoreportaža Gnilo jabolko za slab tek, polomljen kavč za bolečo hrbtenico Kljub temu da so bile v številnih krajih Gorenjske pred kratkim čistilne akcije, je ponekod že spet tako nasmeteno, kot da pridne roke ne bi nikoli čistile. Težko je razumeti, da je nekaterim kljub urejenim zbirnim centrom, ekološkim otokom, ekološkim vrečkam kaj malo mar za čisto in urejeno okolje. Na pokopališčih na) bi bilo urejeno ločeno zbiranje sveć, bioloških in drugih odpadkov. Ali Stanovalci Planine v kranjski občini se pritožujejo, da ljudje kosovne odpadke večinoma na pokopališču v Šenčurju to ni urejeno, ali pa se ljudje tega ne držijo. pripeljejo od drugod ponoči, ko jih nihče ne vidi, čeprav je v bližini zbirni center Zarica. Odpadne avtomobilske gume se lahko brezplačno oddajo pri vulkanizerju (vulkanizerji na Do konca letošnjega leta v odloženih odpadkih ne sme bKi več kot 2S odstotkov biološko področju Gorenjske morajo imeti sklenjeno p<^odbo s koncesionarjem za ravnanje z izrabljenimi avtomobilskimi gumami) ali pa pripeljejo v zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov [brezplačno največ pet). razgradljivih odpadkov. Podatek za Slovenijo za leto 2008: še vedno je bilo 41 odstotkov odloženih odpadkov biorazgradljivih. Zaostanek je tudi v izgradnji objektov za obdelavo biorazgradljivih odpadkov. Posnetek je iz roba gozda na Kokrici pri Kranju. Velik onesnaževalec so nelegalno odloženi gradbeni odpadki, med nevarnimi odpadki pa azbestna salonitka, pravijo gozdarji iz blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, ki so popisali črna odlagališča odpadkov v gozdnem prostoru na Zgornjem Gorenjskem. V krožišču v bližini Tromeje, lokacije, ki je enkrat že bila predlagana za regijski center za ravnanje z odpadki, je v gozdu veliko smeti. Še največ je bilo pred dnevi odvrženih plastenk, pločevink In plastičnih vrečk. Suzana P. Kovačič. foto: Tina Dokl i8 Kam z odpadki, torek, 19. maja 2009 Zanimivosti KRAN) Obleke iz odpadnih materialov v Osnovni §oîi Simona Jenka Kranj in njenih podružničnih šolah Primskovo, Coriče in Trstenik so imeli nedolgo nazaj eko projekt, v katerem $0 starejši učenci in učerke izdelovali modna oblačHa iz odpadnega materidla. Izbor zanimivih izdelkov, ki so jih učenci ustvarili s podporo učiteljev, je našel svoje mesto na šolski razstavi. S. K. Išadjdrstv« 4 Franci SU m pfMb elavd Nok'o, posodobljef^o izdojo z rtif/m/ sortam' skoraj vseh sadjQ m 2 ncvostmt no področju ncravt prijaznega i^fTt}^ sadnih rastlin. 415 strani, trda vezava Cena: 33 ^ poštnina ZA NAROČNIKE CORENjSKECA GLASA POSEBEN POPUST! Zeleryavtii vrt je vir veselja in zdrove, domo pndehne zek-nja\/e. Knjiga doKOZi^je, do lohko uspeîno vananmo brez 300 strani, irdê vezava Cena: 28 € * poštnina Zelenjavni vrt Naročniki k ni popustom Idhko kupite na CC. Bleivvetsova cesta 4 v Kranju (vsak dan od 8. do 19, ure, v petek do 16, ure), |0 naroČite po tel St. 04/201 42 41 all na nafOcnme@g-gias.si Za vas beležimo čas Gorenjski Glas « Zbrali največ pločevink odpadnih aluminijastih pločevink tem zelo uspešna. Posebej so se izkazali letošnji četrtošolci. S uzak a P. Kovač I č Kranj • Podružnična šola Besnita se od leta z^o'/ pridružuje projektu zbiranja odpadnih aluminijastih pločevink, nosilec ekološkega projekta je Interseroh, družba za ravnanje z odpadno embalažo. "Učenci so bih hitío motivirani za zbiranje, dobili smo tudi podporo staršev. Maskoti projekta, gospod Alu Minko in gospa Alu Minka učence spodbujata k zbiranju odpadnih aluminijastih pločevink. Z oddajo pločevink dobimo tudi nekaj denarja. Id ga namenimo v šolski sklad in uresničimo kakšno skrito željo, na primer kupili smo že televizijo in projektor. Učenci delajo tudi plakate na to temo, pišejo zgodbe, pesmice in likovno ustvarja» jo." je povedala Maja Nosao, vodja Podružnične šole Bes-niča. Lani so bili za količino zbranih pločevink celo po- Četrtošolka Klavdija Jelov-hvaljeni. Na 1. mednarod- Čan je prava rekorderka, saj nem tekmovanju v zbiranju je v lanskem šolskem letu ĆetrtoSolcl PŠ Besnica z razredničarko Barbaro Mesec Štular so najbolj uspešen razred na šoli po količini zbranih pločevink. zbrala približno 500 pločevink. Povedala je: "Letos jiJi 5. mesto. To predstavlja sem jih še več. Samo v odpadnim pločevink so v lanskem šolskem letu osvo- sem tudi miselni vzorec na temo pločevinka." Četrto-šolca Tilen Lotrič in Eva Tratnik sta napisala zgodbico o tem, kako ste se poročila Alu'Minko in Alu saj je v projekt vpeta kar cela šola. "Na šoii imamo štiri zabojnike za zbiranje pločevink/' je povedala učiteljica Barbara Mesec Štu» lar. za šolo velik uspeh, kajti sodelovalo je kar 42 sioven« skih šol in tudi vrtci. Tudi letos smo prijavljeni na tek* m o vanje. enem dnevu sem jih v šolo Minka, Katja Konc in Ur- In če morda niste vedeli, prinesla kar 518. Živim na- ška Tep\iš pa sta o teh dveh energija, ki jo prihranimo z mreč ob ribogojnici in jih zato tudi malce hitreje na-berem kot sošolci. Naredila junakih napisali pesmico. In še veliko je teh izvirnih izdelkov učenk in učencev. recikliranjem pločevinke. napaja prenosni računalnik enajst ur. trgovino vre čko roki Proizvodnja papirnatih vrečk je za okolje še bolj obremenjujoča kot proizvodnja plastičnih. Okolju prijazno bomo ravnali, če bomo z isto vrečko opravili več nakupov. Marjana Ahačič "Zanoiivo, da v zadnjih letih na spomladanskih čistilnih akcijah naberemo vse več pollitrskih plastenk," je po koncu ene od Številnih aprilskih čistilnih akcij povedal eden od udeležencev. "Kot n ar a vovar s tve niká, zaradi iz- jemo dolge dobe razgrajeva- Številne evropske drŽave so že uvedle posebne nja^ posebej o^ožajo oko ^^ ^a zmanjševanje števila plastičnih vrečk. lie. Zaproizvodnioenesame , , . « ,, , , , plastenke za ustekleničeno ^^ko z uvedbo posebnega davka na vodo porabimo 5 litrov pitne plastične vrečke že pred leti njihovo uporabo vode, ki konča med odplaka- zmanjšala za kar 90 odstotkov, mi, ter pol litra nafte. Z recikliranjem ene same plasten- - kaže, se ljudje odpravijo na ke bi prihranili toliko energi- skoraj 1000 milijard, to je če jo uporabimo vsaj štiri- od<^ v naravo, s seboj vza- je, kolikor jo za šest ur svete- več kot milijon na minuto, krat. Opozarjajo namreč na mejo plastenko s pijačo in jo, nja porabi 6o-vatna žarnica. ko jo izpraznijo, odvržejo v Podobno je s priljubljenimi najbliži jarek ali grmovje ..." plastičnimi vrečkami, ki jih Plastični odpadki, opozarjajo vsako leto po svetu porabimo Velika večina jih konča v na- dejstvo, da bi omejevanje ravi, le nekaj odstotkov jih na smetiščih, recikliramo pa jih še manj. Ob tem, odvržene v okolje, zadušijo številne morske živali in pticc, ki jih zamenjajo za hrano. A plastične vrečke niso edine na listi velikih vsakodnevnih onesnaževalcev • same po sebi uporabe ene vrste vrečk - plastičnih. na primer, lahko sprožila pretirano uporabo drugih. Krivd za onesnaženo okolje zato niso izdelki iz plastike, še najmanj v javnosti v zadnjem času pogosto slabo zapisane plastične vrečke. Kri- namreč okolje obremenjuje- vi s(m}o uporabniki, ki še jo štirilaat manj kot na pri- vedno brez pomisleka ob mer papirnata vrečka, ki se vsakem nakupu spiejmejo zaradi velike porabe energijç ponujeno malo plastično in vode ter emisij pri proiz- vrečko ali si privoščijo tistih vodnji praviloma u^ča med zanemarljivih nekaj centov okolju najmanj primerne. Kot najboljšo okoljsko opdjo za več^o. Takšno, ki bi jo ob prihodu domov verjetno K varovanju okolja bi veliko pripomogli, če bi vsako plastenko ali plastično vrečko uporabili večkrat tako naravovarstveDiki upo- brez večjega napora lahko rabnikom predlagajo plastič- shranili in jo uporabili tudi no polietilensko vrečko za za naslednji nakup. In za večkratno uporabo, seveda, vsaj še tri prihodnje. GORENjSKI GLAS torek, 19. maja 2009 EKONOMIJ / FIN i sUfan .za rgi ^g-giûs. si 19 brez dividend Uprava Merkur Group lansko poslovanje ocenjuje za uspešno, kljub temu pa lastniki ostajajo brez dividend. BohiAN Bogataj Naklo - V Merkurju so )ani ustvarili za 241 milijonov ev- rov kosmatega dobička» kar je 17 odstotkov več kot leto prej, stroški so nižji za tri odstotne točke. Iz poslovanja so pridelali }4 milijonov evrov ali 29 odstotkov» čisti dobiček je zaradi manjše prodaje firunčnih naložb in tečajnih razlik znašal 22 milijonov evrov, Kljub temu dividend za lastnike ne bo. "Čeprav poslovni rezultati lanskega leta izplačilo dividend povsem upravičujejo, smo v vodstvu ocenili, da jih v času zaostrenih razmer na prilagodOi tudi stroške," nam razloži Kordež. Načrti kljub vsemu ostajajo enaki, saj bodo letos odprli pet novih centrov, v Skopju je že nov Merkur, v Beogradu Big Bang, zato Merkur ostaja eden največjih letošnjih slovenskih investitoijev. "Gorenjcem najbližji investiciji sta centra v Vižmarjih in Škofji Loki, ki ju bomo odprli jeseni. Center v Škofji Loki je podoben jeseniškemu, kjer je vsa naša ponudba zbrana na enem mestu," pravi Bine Kordež. V Škofji Loki bo objekt na 6500 kvadrat- daja: "Odplačevanje poteka v jetjem, ki je odvisna od obse- nih metrih 5 34 zaposlenimi skladu z načrti in ne vpliva na ga proizvodnje in gradnje, oziroma 15 več kot trenutno v Bine Kordež / f'otc: Carazó Kav« trgu in ob številnih ukrepih poslovanje Merkur Group."' medtem ko so pri malopro- dveh starejših trgovinah v za obvladovanje stroSkov vde- lani so v Merkurju pri* daji le manjša odstopanja. Škofii Inki (te že prodajajo). eno ne bomo izplačali," po- hodke od proda je povečali za "Dokler se proizvodnja in Investicija je vredna prek se-jasrijuje predsednik uprave desetino, na 1,267 «milijarde gradnja ne bosta vrnili na dem milijonov evrov, poleg Bine Kordež in na naše vpra- evrov. V prvih petih letoš- lansko raven, tudi naša pro- Merkurjeve ponudbe pa bo- šanje, kako je z odpiačeva- njih mesecih opažajo velike njem prevzemnih posojil, do- spremembe pri prodaji pod- daja ne more dosegati lanske. Temu ustrezno smo sta tu tudi Tuš in poslovalnica Gorenjske banke. Negotova usoda smučišča Letošnja sezona na Starem Vrhu je bila boljša kot prejšnja, vendar Izkupiček zaradi velikih finančnih obveznosti ne zagotavlja nove sezone. Boštjan Booatat Gorenja vas - Gorenjevaško- sega predvidenega po pro» gramu. "Tudi letošnje poslovno podžupan in predstavnik občine v nadzornem svetu. nil Bogo Žun (Občina Škofja Loka naj za letos predvidene d okapitalizadj e ne bi imela zagotovljene v proračunu). "Črnega scenarija ne bi smelo biti," je prepričan {a* nez Pelipenko, saj je smučišče kraje pod Starim vrhom utrdijo, temelji za smučanje pa so danes boljši kot 15 let Demšar meni, da so poga- nazaj. Direktor Demšar je poljanski občinski svetniki leto bo finančno zahtevno, janja tudi naloga nadzorni- svetnike opozoril, da bo tudi v primeru stečaja občini ostalo na Starem Vrhu veliko so na zadnji seji obravnavali Dolgove {za investicijo v šest- kov in tudi, da sta sedaj spo-poročilo o poslovanju STC sedežnlco) smo reprogrami- rno investicijo pred naku- Stari Vrh, saj je občina sku- rali, obveznosti vseeno osta- pom odobrila oba obdnska premoženja: "Kaj boste z paj s sosednjo Skof^o Loko jajo velike. Pripravljen ima- sveta, torej lastniki. "Vendar njim?" "Že laiii smo niorali večinski lastnik. 'Tudi lani je mo tako optimistični kot pe- na račun elaborata, ki se je prositi loškega župana» da je bilo manj prihodkov od planiranih, dvakrat zapored simistični scenarij," je še po- sedaj izkazal za pravljico," izpolnil obljube iz pogodbe, vedal Demšar. "Podjetje ima mu ni ostal dolžan Hrovat, Naša občina bo izpolnila za- smo p>oslovali negativno/ je za sedemsto tisoč evrov dol- direktor pa je odgovoril, da dane obveznosti, obnašali se pojasnil direktor Matej Dem- ga, dokapitalizacijska vložka ga je pripnvila občina. "Mi bomo kot dobri lastniki," je 5ar Zadnja sezona je bila občin ga ne rešujeta. Zato je ne bomo krivi, če bo šlo povedal župan Milan Cadež, boljša, obratovali so več dni, prihodnja sezona odvisna od smučišče vstečaj. Nov vložek Hrovat pa dodal, da niti do- zabeležili za desetino večji vašega pogajanja s Hypom," bomo potrdili le, če ga bodo kapitalizacija ne zagotavlja obisk, ki pa še vedno ne do- je povedal janež Hrovat, tudi drugi lastniki," je pojas- nadaljevanja poslovanja. Zaupanje je ključ do uspeha imeli, sodelavcev je premalo. Najprej bi jih morali vzgojiti in naučiti mojega načina razmišljanja, za 4 r. stran jesti, zato jih ne moremo pe- jih je treba pravilno izbrati, novo mesnico pa ne bi rad Ijati žejne čez vodo. Tako kot pomembno pa je tudi dim- delil obstoječega kolektiva. Nagrajenec poudarja, daje mi zaupamo rejcem, tudi ljenje. V to sem se dolgo po- Tudi sam ne bi zmogel vse- razlog za uspešno delo v Me- kupci zaupajo nam, veriga glabljal, saj sem želel ustva- ga dela, saj se veČ kot deset sarji Štajnbirt osebni pristop zaupanja pa je ključ do uspe- riti razmere črne kuhinje," ur na dan ne splača delati," do kupca: "Poznamo skoraj vsakogar in mu dobro po« ha," pove Matjaž Miklavč. Prisega na tradicionalen razloži mesarski mojster, ki zdravo razmiálja Miklavč in je obrt odpd leta 1996. Le za dodaja, da sicer rad dela, a strežemo. Tudi napake dela- okus. Za primer pove, da vsi meso, pripravljeno za peko veliko pozornosti namenja mo, vendar jih skušamo ta- poznamo dober okus juhe, na žaru, ki je v zadnjih ted- tudi prostemu času. Enako koj popraviti. Veseli smo kri- ki so jc kuhale babice. Meso nih znova zelo aktualno, tudi izobraževanju. V Me- tik, saj smo potem lahko le za prav takšno juho želi po- uporablja mešanico začimb, sariji Štajnbirt je deset zapo- še boljši." Seveda brez do- nuditi tudi on. Prodaja izključno doma, saj slenih, skupaj z lastnikom brega mesa ne bi šlo. Prido- Podobno je s suhomesna- mesa in izdelkov iz mesa. za so trije mesarski mojstri. bivajo ga izključno pri kme- timi izdelki, ki jih pripravlja katere ve, da so odlični, ne "Prodajalec mora kupcu tih s Škofjeloškega pogorja, na tradicionalen način in le želi ponujati v drugih proda- znati razložiti, kaj kupuje, ki se ne ukvarjajo z intcnziv- z začimbami: soljo, poprom, jalnah po veleprodajnih (to- zato je izobraževanje zelo no pridelavo. "Gradimo na zaupanju, zato pridobimo le česnom, brinovimi jagodami in lovorovim listom. rej nižjih) cenah. pomembno. Kupci nam to s O širitvi, odpiranju nove svojim obiskom vedno zno-kvalitetno meso. Ljudje po- "Suhe klobase in salame so mesnice na drugi lokaciji ne va povedo," zaključi obrtruk maju okus in vedo, kaj želijo niiejene le.z začimbaini, ki razmišlja. "Preveč dela bi leta 2009. Davčna uprava se je zmotila Pri 7036 informativnih izračunih dohodnine za samostojne podjetnike nr upoštevala olajšave za vzdrževane družinske č ane. Cvrro Zaplotn 1 k del dohodnine, 4302 zave- ....................................... zanca pa morata zaradi napa* Ljubljana - Davčna uprava je ke dohodnino neupravičeno v petek od zunanjega izvajal- doplačati. Zavezanci bodo na« ca prejela podrobno analizo pako davčne uprave "popravi- napake. Kot kažejo podatki, li" z ugovorom zoper infor- je od IÎ.971 informativnih izračunov dohodnine za samo- mativni izračun, v katerem bodo uveljavljali olajšavo za stojne podjetnike, ki so uve- vzdrževane družinske člane. Ijavljali olajšavo za vzdrževa- Ugovor morajo vložiti do 12. ne družinske dane, 4935 pra- junija; to lahko storijo osebno vilnih, to je v skladu s pridob- na pristojni davčni urad, po Ijenimi kontrolnimi podatki pošti ali po elektronski poti in z oddanimi vlogami za prek sistema eDavki. upoštevanje olajšave, preosta- V davčni upravi se zave- lih 7036 izračunov pa napač- zancem opravičujejo za na» nih, ker olajšava ni bila upoš- pako. hkrati pa jim obljublja- tevana. Med 703Ć zavezanci jo, da jim bodo odmeme od- r napačnimi izračuni je 1Z55 loČbe izdali v jiajkiajšeiii takšnih, ki bi ob upoštevanju možnem času po prejetju olajšave morali dobiti nazaj ugovora. KRATKE NOVICE UuegANA Omejitve pri posojilih za menedžerske odkupe Vlada je na četrtkovi seji potrdila predlagane sprerrembe zakona o javnih financah in jrh poslala v obravnavo državnemu zboru. S spremembami zakona naj bi zmanjšali tveganje pri upravljanju denarja in bankam^ ki koristijo različne oblike državne pomoči, prepovedali sklepanje posojilnih poslov, ki so namenjeni t. i. menedžerskim odkupom lastni-ških deležev v podjetjih. Prepoved velja tako za nova posojila kot za obnavljanje obstoječih posojil pa tudi za kakršnokoli spreminjanje kreditnih pogojev v korist posojilojemalcev, kot so uvedba ali podaljšanje moratorija na odplačilo glavnic ali obresti, sprememba ročnosti posojil» sprememba načina odplačila glavnic ali obresti In podobno. C. Z. Kranj V Krki predlagajo 1,05 evra dividende Novomeška Krka je ob koncu lanskega leta Imela 151,3 milijona evrov bilančnega dobička, od tega na) bi ga po predlo-gu uprave In nadzornega sveta 57,9 milijona evrov namenili za rezerve, enak znesek naj bi ga prenesli v letošnje leto, 35,5 milijona evrov pa bi ga razdelili za dividende. Če bodo na skupščini 2. julija soglašali s tem predlogom» bodo delničarji v 60 dneh prejeli 1,05 evra bruto dividende na delnico, pri tem pa bodo upoštevali stanje v delniški knjigi na dan 7. julija. C. Z. Medvode Izgubo naj bi pokrili z dobičkom preteklih let Delničarji družbe Coričane, tovarna papirja Medvode, se bodo na skupščini 16. junija seznanili s poročilom o lan* skem poslovanju, sklepali pa bodo tudi o pokrivanju lanske izgube in o uporabi bilančnega dobička. Lansko čisto izgubo v znesku nekaj veČ kot milijon evrov naj bi pokrili iz dobička preteklih let, bilančni dobiček v višini 4,5 milijona evrov pa naj bi ostal nerazporejen. C. Z. Vsi komaj čakamo počitnice! Kredit ni problem: • đdb) od plačevanji'od >3 do bOTnesecev • fíVsna obrestna inera • so * niijt stioiki odobritve jrob.^^W VI * wwv^ inohonk 1 si ] I'KOIIANKA /JIi.i^'é Jfàà t iff 44fs) r à y 4 i é 4 1 20 KMETIJSTVO cveto.zaplotnik GORENJSKI GLAS torek, 19. maja 2009 Štirje izdelki # V • najvišjo oceno Andreja jagodic, Angelca Hlebanja in Darinka Korošec so na ocenjevanju za razstavo Dobrote slovenskih kmetij prejele za mlečne izdelke najvišje možno število točk. CvFTO Zaplotnik je najvišje možno število, in s ............................................................................tem tudi zlato priznanje Kranj • V Minontskem sa* Andreja Jagodic s Police pn mostanu na Ptuju se bo v Naklem za sadni jogurt • bo petek začela štiridnevna dr- rovnica in za laktični sir, An tavna razstava Dobrote slo- gelca Hlebanja iz Loga pri venskih kmetij, na kateri Kranjski Gori za domačo buUu puddill tudi priznanja skuto, Darinka Korošec z najboljšim za Irušne, mesne Gorjuš pa za sladko skuto, in mlečne izdelke, vina, suho Poleg njih bodo zlato prizna-sadje, sokove, olja, kise, sad- nje prejeli še Hlka Bc^taj iz na vina, marmelade, konzer- Gorenje vasi za sir Pretovč, virano zelenjavo, kompote in za kislo kravje mleko in za žganja. Gorenjske kmetije so se tudi letos izkazale na oce- sir Tilen, Milan Brence iz Gorenje vasi za sir Kosec, njevanju prehran s kih izdel- Franci Pod jed z Olševka za kov in bodo prejele kopico sadni jogurt • jagoda in za priznanj. Imena veČine na» navadni jogurt ter Andreja grajencev smo že objavili, to- Bizant iz Žlebov pri Medvo- krat jim dodajamo še dobit- dah za surovo maslo. Mojca nike priznanj za mlečne iz« Hlebanja iz Srednjega Vrha delke. Tri Gorenjke so za iz- bo dobila srebrno priznanje delke prejele dvajset točk, to za skuto. Andreja )agodic s Police pri Naklem bo prejela zlato priznanje za sadni jogurt - borovnico in laktični sir. /^oto:Cor«rd ksv^íc PREOOSgE Na Brdu bo Dan lipicanca Združenje rejcev lipicanca Slovenije bo v sodelovanju z Javnim gospodarskim zavodom Brdo pripravilo v nedeljo na hj-podromu na Brdu tradicionalno prireditev Dan lipicanca, s katero se bodo spomnili obletnice, ko )e nadvojvoda Karel leta 1380 kupil posestvo Lipica skupaj s kobilarno kraških konj. Kot napoveduje podpredsednik združenja Rajko Fab- bro, bo v nedeljo na Brdu pravi Hpicanski praznik z atraktivnimi nastopi, S svojimi konji se bodo predstavili člani zdru« Ženja, poleg njih pa tudi konjeniki postaje konjeniške policije, Kobilarna Lipica z visoko Šolo jahanja, protokolarne vprege z Brda in kot gostje tudi predstavniki ostalih priznanih konjerejskih organizacij s pasmo haflinger, slovenski hladnokrvni konj in posavec. Konjeniški del prireditve bo predvidoma trajal od dveh do pol šestih, potlej bo Še koncert Andreja ŠIfrerja. C. Z. krani Za kmete razpis zaprli že po štirih dneh Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 8. maja objavilo javni razpis o dodeljevanju podpor za gradnjo in posodobitev gozdnih cest in vlak ter za nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, vendar ga je za kmete in druge posamične lastnike gozdov po štirih dneh zaprlo, saj je že do srede prejelo 532 vlog za dodelitev 14,S milijona evrov denarja. Po razpisu je za podpore na razpolago 9,2 milijona evrov, od tega 5,5 milijona evrov za kmete, ostalo pa za podjetja in druge pravne osebe. C Z. V se "Število jelenjadi še ni povsem usklajeno z okoljem, vendar je stanje boljše kot pred leti," pravi gozdarski in lovski strokovnjak Miran Hafner, avtor nove knjige o jelenjadi. CvFro Zaplotnik Kranj - Lovska zveza Slovenije je v okvini Zlatorogove knjižnice izdala knjigo Jelenjad, ki jo je napisal Miran Hafner iz Jtražiáča pri Kranju, sicer vodja odseka za divjad in lovstvo v kranjski območni enoti Zavoda za goz« dove Slovenije in gospodar Lovske družine Jošt • Kranj. Kako to, da ste se v knjigi lotili prav jelenjadi? "Razlogov za to je več. Prvič: navadni jelen je ena naj» večjih živalskih vrst v Sloveniji, za lovce pa tudi ena najbolj zanimivih lovnih vrst^ Drugič: kot gozdarja me za* nima odnos med jelenjadjo in gozdom kot njenim glavnim življenjskim prostorom, In tretji razlog: ko sem iskal strokovno literaturo o jelenjadi, sem ugotavljal, da je "Njen življenjski prostor se v zadnjem desetletju ni razširil, res pa je, da je bila pred dvajsetimi leti na Jelovi« d z obrobjem manj prisotna, kot je zdaj. Na Gorenjskem imamo tri večje kolonije - v zahodnih Karavankah, na Jelovici z obrobjem ter v vzhodnih Karavankah in Kamniško Savinjskih Alpah. Koliko jo je, niti ne ugotavlja« mo. za odstrel je pomembno le to, ali je številčnost usklajena z naravnim okoijem. Temu prilagajamo tudi letni odstrel, ta je bil v obdobju 2004-2008 najmanjši 562 in največji 744 na leto, letošnji načrt je odstrel 630 jele* nj adi." Je številnost jelenjadi že usklajena z naravnim okoljem? "Popolne, idealne usklajenost še ni, za to bo treba na- razdrobljena po raziičnih vi- Za širšo javnost je v knjigi slovenski ionet pa ni smel lo- rediti še nekaj korakov, ven- Miran Hafner s knjigo Jelenjad 1 ^«t» T>r« om rih in da pri nas nimamo knjige, kjer bi bilo na enem morda zanimivo poglavje o medsebojnih odnosih v mestu zbrano vse najpo- času parjenja (ruka)... membnejše o jelenjadi s poudarkom na razmerah v Slo- viti in je trpel le škodo, ki mu dar pa je stanje boljše, kot je jo je jelenjad povzročala. V bilo pred leti. Kakšnih v nebo revoluciji, v brezvladju, so vpijočih problemov ni, lokaJ- "Dogajanja y ruku so še kmetje dobili orožje, začeli no pa se predvsem v hujših posebej vznemirljiva zaradi so se množični pogromi, po- zimah pojavlja tudi močnej« veniji. V knjigi predstavljam oglašanja in zvočnosti (aku- nekod so pri tem sodelovale ša objedenost mladja gozd- nega drevja in tudi škode na deblih." značilnosti in življenje jeie- stike) rukajočih jelenov, nji- cele vasi, jelenjad je plačala njadi, zgodovino jelenjadi na hovega vedenja ter spopadov ceno dolgoletnega omejeva- Slovenskem, družino jele- med samd. Boji so dokaj ne» nja lova, njena številčnost se nov, populacijsko biologijo, vami, pogoste so poškodbe je občutno zmanjšala, marši- Kolikšne so te škode? medvrsme odnose in uprav- glave in drugih delov telesa, kje je bila praktično iztreblje- "Če sodimo samo po pri- Ijanje z jelenjadjo." tudi rogovja.' Knjiga je izšla za slovenske razmere v zelo visoki nakladi • 22 tisoč izvodov ... na. Na prelomu 19. v 20. sto- javljeni in poplačani škodi, letje so [0 večji veleposestniki potem jo je malo. Škodo v Kot lahko preberemo v po- spetzačeli naseljevati, na Go- gozdu je težje opaziti kot na glavju o zgodovini jelenjadi, renjskem predvsem na ob- kmetijskih zemljiščih, veliko so jo tudi na Gorenjskem močje Kokre in Jelendola, lastnikov pa je tudi ne uve- "To je slovenska poseb- že iztrebili in jo potlej po- odkoder se je predvsem po Ijavija. Občutne gospodarske nost. Vsak lovec za plačilo novno naselili... drugi svetovni vojni začela ši- škode, ki jo jelenjad povzroča letne članarine prejme tudi "Jelenjad je bila do révolu- riti tudi drugam." z lupljenjem debel mlajših dreves, nastajajo predvsem v glasilo Lovec in skoraj vsako donamega leta 1848 razSir- leto tudi eno knjigo iz Zlato- jena po precejšnjem delu Kako je na Gorenjskem raz- hudih zimah, ko je v višje le- rogove knjižnice, ki je del Slovenije, lov je bil dotlej do- širjena danes? Se število po- žečih območjih veliko snega njihovega dopolnilnega izo- voljen le veleposestnikom, večuje, življenjski prostor in se jelenjad skoncentrira v braževania." ve činom a tujcem, preprost Širi? nižjih legah." Najboljša ponudba dozori prej. LET fiARANCIC mi S u i i i a & « S I I p. il Ddcia Logan HCV Pack PLUS 9.000 €* n i h ftfi i Oprema Pack PUJSima: 1.4 litnki b«ncíDskí motor, klimo, ASS. voznikov dirbđ^ električni aomlk sprednjih »tekel. megfenVe m centralno dd Ijinsko 2ak lepdnje. Z Dacia financiranjem dobite namesio r. Tako rekoč pred vsako polico s hrano sem se ustavila in v šele, ko sem slane opečene oziroma proti bruhanju. Po kruhke, namazane s surovim zaužiti tableti pa mije posta- maslom in z robidovo mar- io tako zelo slabo, da sem zdaj je znano, kako jih prenese pet, mislih pocedila nekaj kapljic melado (ja, ja, do sem in nič ze polna wsía komaj prinesla bociti ) toliko popravila, da šest in celo več, st mi niři ne sline. V nakupovalno košari» dlje ni včeraj scgia moja kuli- do straniščne Školjke. J a. Tako lahko s terapijo nadaljujem, sanja Kar me, se razume, veseli. reČem trema co pa sem zmetala: dva skut- narična estetika), poplaknila zelo hudo je bilo. Pika na "i" na ^ali vsaj skuti podobna) s sofcorrv iz biološko pridelana je bila tableta, ki ima izrazito Lahko sa^o vzkliknem: ale- rečem, da ni bil peti deserta, enega z jagodnim, zelenjave m sadja. močan okus, je pa res, da me tuja za kemoterapijo, za zna Črtrtesa drugega z malinovím dodat- Hrano sem pospravila tja. je po včerajšnjem nespamet- nost in za vse drugo, kar mi zame ne. Z izjemo lastne kom, majhne okrogle rezine kamor takšna hrana spada, in nem in nepremišljenem ba pň zdravljenju pomaga m mi nespameti popcčenega kruha, prepojene- zaspala. sanju s hrano današnje praz- je v neprtcenljivo oporo. Pň Takole je bilo. Praksa je po- ga z maščobo in z nekim ze- No, danes zjutraj sem imela njenje želodca čez usta čakalo slednjem mislim v prvi vrsřř kazala, da postanem po ke* lenim neprepoznavnim do- posledice včerajšnjega gur- s tableto ali brez nje. na dr. Petra Papugo in na način zdravljenja. lačrta kot volk (in datkom, robidovo marmela- manskega večera. Dokler sem temu primerno požrešna), do, surovo maslo in (za po- ležala,je še nekako Slo. Začelo Uf, še zdaj, ko to pišem, se mi obrača želodec. vključno z akupunkturo, pre- Ker mije to pot Andrej doma pravek slabe vesti) sok iz bio- seje, ko sem vstala iz postelje. (Se nadaljuje.) f 4 4 4 t VABILO K ODDAJI PONUDB ZA NAKUP NEPREMIČNIN Trgovina »BLAGOVNICA«, Kapucinski trg 12, ŠkoQa Loka Skupno neto izmera uporabnih površin je 550 m^ Poslovni prostori se nahajajo v dveh etažah poslovne stavbe s pripadajočim zemljisCem na pare. št. 31/2 k. o. Sko^a Loka v skupni površini 754 m^ Izhodiščna cena je 610.000,00 EUR Trgovina »PLEVNA«, Stara cesta 23, Ško^a Loka Skupno neto i zrn era uporabnih površin je 630 m^ Poslovni prostori se nahajajo v treh etažah poslovne stavbe s pripadajcčin^ zemljiščem naparc.it. 140/1,140/6 k, o. SkoflaLokavskupni površini 1.165 m^ Izhodiščna cena je 440.000^00 EUR Pogoji prodaje: Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, ceno ter plačilne pogoje. Upoštevane bodo ponudbe, iz katerih so nedvoumno razvidni pogoji ponudbe, opcija ponudbe, ki mora biti minimalno SO dni od dneva določenega kot zadnji dan za oddajo ponudb, ter višina ponujene odkupne cene, pri čemer mora biti ponujena cena enaka najmanj izhodiščni ceni. Ponudnik mora kot jamstvo za resnost ponudbe na TRR prodajalca Št. 07000-0000002321 pri Gorenjski banki, d. d., Kranj vplačati varščino v višini 5 % izhodiščne cene, zobveznim pripisom >)Ponudbe za odkup nepremičnin« in navesti nepremičnino, za katero daje ponudbo. Dokazilo o plačilu varščine mora biti priloženo k ponudbi. Izbranemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, v primeru njegovega odstopa jo prodajalec zadrži. Neizbranim ponudnikom bo varščina vrnjena v desetih delovnih dneh od dokončnega izbora kupca s strani prodajalca. Varščina se ne obrestuje. Davek na promet nepremičnin oz. davek na dodano vrednost in druge dajatve ter stroške prenosa lastništva nosi kupec. Ponudnik se izkaže z registrskimi listinami, ki n)so starejše od 30 dni, fizične osebe se izkažejo s potrdilom o državljanstvu in kopijo davčne številke. Nepremičnine so naprodaj po načelu i^videno-kupljeno«. Lastnik nI obvezen skleniti kupoprodajne pogodbe z nobenim od ponudnikov. Drugi pogoji bodo dogovorjeni s pogodbo. Pisne ponudbe pošljite priporočeno do vključno 5.6.2009 na: MERKUR, d. d.. Cesta na Okroglo 7,4202 Naklo, Služba za upravljanj« 2 nepremičninami in OS. pod oznako »Nakup nepremičnin« z navedbo nepremičnine, na katero se ponudba nanaša. Ogled nepremičnin je mogoč po predhodnem dogovoru. Kontaktna oseba: Stefan Stefe, tel.: 04 25 87122. Merkur, dd.. Cesta na Okroglo 7,4202 Naklo MERKUR Prisluhnite nam - potapšali vam bomo dan. ISTICNI TELE TELE 91,0 MHz uiuiiu.potepuh.com ! Sabina in Jože Hudobivnik predstavljata Pohfodehu koncert t o o C o C £ Folklorno Natalija Frajtonarica burasl Slane Vidmar Tulipani • Adi Smolař - BrendI Milan Pečovnilc - PIdži • Aqostoll 0 1 o u KRANJ Dvorana ZLATO POLJE V TehniikI ipiski center» Kidrtčeva cesta 59, Kranj a £ 1 t 1 Goreniski Glas ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE - PROSTA DELONA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž) pomožni gostinskj osuvec do 26.05.2009; POSLOVNI SISTEM MePCATOR. d.d., OBRAT 2A PRIPRAVO JEDI. C. NA OKROGLO 3, NAKLO DELAVEC brez pokuca řWTAKAR; do 23.05.2009; AMASS Y. d.o.o., QOLNJK 33. GOmK POMOČ V PROIZVODřUI - DELAVEC SRE2 POKUCA; do 02.06.2009; PLEVNIK, d.o.c., PODSMREKA 24. 1356 DOBROVA POMOŽNI DEUVEC TOĆAJKA, POMOĆ V STREŽBI; do 26.05.2009; KOCUANĆlC SUZANA S.P.. UARKOVáČINA 1 C. 6242 MATERIJA osnovnošolska izobfv^zba AVTOM EHANfK: dO 00.06.2009; AV-TOTRADE, d.o.o., SINJA GORICA 11, 1360 VRHNIKA KUHAR; do 19.05.2009: AVTOTRA-DE. d.0.0,. SINJA GORICA 11. 1360 VRHNIKA POMOĆ V STREŽBI; do 23.05.2009; ELIZABETA KURALT S.p.. TRBOJE 39. KRANJ POMOŽNI ŽIVILSKI DELAVEC; do 23.05.2009; SIMON KODEUĆ S.P., STARA C. 47, 9240 UUTOMER KMETUEC d3 24.05.2009; SAVA, KMETiiSKO GOZDARSKA ZADRUGA ZO.O., ROŽNA DOUNA 50, LESCE NATAKAfl - DELO POTEKA V BEGUNJAH; dO 27.05,2009; SKUPINA KARIERA. d.o.o., DUNAJSKA C. 21, UU3LJANA V^DEŽEVALKA: do 14.06.2009; TAMAflLtA HROVATGALIĆ S.P, HOR-JULSKA C. 38, 1356 DOBROVA POMOŽNA ŠIVlUA do 30.05.2009; MILENA BEOIĆ S.P., MÉSTNI-TO9.UUBLÍANA VOZNIK CCSTKIH MOTORNIH VOZIL do 30.05.2009; MARJAN STOJKCVIĆ S.P., NOVA VAS PRI LESCAH 27, RADOVLJICA NtŽJA POKUCflA IZOBRAZBA <00 2 LED VARNOSTNIK • DELO V KRANJU, ŠKOFJI LOKI jeSENlCAH, dO 07.06.2009: SKUPINA KARIERA, d.o.o.. DUNMSKA C. 21. UUBLJANA MASER do 04.06.2009; KALAPCiEV SUBAN OLGAS.P., OBALA 77, 6320 PORTOROŽ žmlec dO 19.05.2009; MLEKARSTVO POO-JED, d.o.o.. OLSEVEK 50. PREDDVOR slascicar do 07.06.2009; RESTAVRACUA ARBORETUM. d.o.o., VOLČJI POTOK 43 G, 1235 RADOMUE do 23.05.2009; ANKA 2li.4AS.P.,ALi»-SKA C. 37 B. L£SCE MESAR do 23.05.2009; SIMON KODEUČ S.P., STARA C. 47. 9240 ULTTOMER kuućavnićar dO 02.06.2009; PLEVNIK. d.o.o., PODSMREKA 24,1356 DOBROVA obukovalec kovin dO 20.05.2009; PIU^STER-1, d.o.o., ŽIROVNICA 107, ŽIROVMCA orodjar dO 19.05.2009; ANDF^EJ GRAŠIĆ S.P., STARA IX>M 29, SK. LOKA STAVBNI KLEPAR do 20.05.2009; ABJ, d.o.o., POUE, C. XXXIV 10, 1260 UUBUANA - POLJE VAAiLfC dO 02.06.2009; PLEVNIK, d.o.o., PODSMREKA 24,1356 DOBROVA AVTO MEHANIK do 20.05.2009; AVTO WONY. d.0.0., ALPSKA C. 43, LESCE do 20.05.2009; K! INTERIM, d.o.o., KOTNÍKOVÁ UL 32. UUBUANA OBRATOVNl ELEKTBIKAR do 02.06.2009; PLEVNIK, d.o.o., POOSMREKA 24,1356 DOBROVA AVTO ELEKTRIKAH do 06.06.2009, AVTOTRADE, U.o.u., SINJA GORICA 11, 1360 VRHNIKA MONTAŽER do 20.05,2009; MIRABELA, d.o.o., ZAGREBŠKA O. 20, 2000 MARIBOR FRIZER dO 07,06,2009; BOŠTJAN ŠINKOVEC S.P.. C. TALCEV 6 A. ÔK. LOKA do 21-05.2009; BOŠTJAN KEPiC S.P., TRG SVOBODE 25, THŽIĆ do 07.06.2009; MfTJA, d.o.o., C. V MESTTgi LOG B4, UUBLLANA do 23.05.2009; PRAVI RAJ, d.o.o., BLATNA BREZOVICA 37, 1360 VRHNIKA do 04.06.2009; STUDIO MJ. d.o.o., LÍTUSKA C. 45. UUBUWA STROJNIK GRADBENE MEHANIZA- CUE dO 19.05.2009; GRAD, OGP, d.d., GRAJSKA C. 44, SLED DIMNJKAR do 11.06,2009; REGIUS, d.o.o., ZAGREBŠKA C. 20. 2000 MARIBOR SKLADIŠČNIK OO 30.05.2009; SVlLANfT SVILA • IP, d.o.o., KOVINARSKA C. 4,1241 NIK PRODMALEC do 11,06.2009; ALFAPET, d.o.o., LE-TAUŠKA C, 29. UUBUANA do 20.05.2009; KIKTDOIUEN UND NON-FOOD. d.o.o., RUSKA UL 6. 2000 MARIBOR do 25.05.2009; UON STYL£. d.o.o,, STELETOVA C. 8,1241 KAMNIK do 23.05.2009; PANAP, d.o.o.. RAJ- ŠPOVAUL 16. 2250 FTUJ dO 20.05.2009; VENERA SHOP, d.o.o., ZG. JEZERSKO 82, ZG. JEZERSKO KUHAR do 23.05.2009; BIOTEHNIŠKI CENTER NAKLO, STRAHINJ 99, NAKLO dO 23.05.2009; ALOJZ JANC S.P., UL. CANKARJEVEGA BATAUONA 6, JESENICE do 23,05.2009; ALOJZ KOVIĆ S.P., POLJANSKA C. 68. GORENJA VAS do 23.05 2009; MANPOWER, O.O.O., GREGORČIČEVA UL t9, 5000 NOVA GORICA do 20.05.2009; MARCHE GOSTINSTVO. D.O.O., PEVOKLO, GASILSKA C. 53, ŠENČUR do 26.05.2009; POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d„ OBRAT ZA PRIPRA-VO JEDI NAi^I DOM JESENICE, C. MARŠALA TfTA 78, JESENICE DIPL FIZIOTERAPEVT (VS) do 27.05,2009; BOLNIŠNICA GOLNIK, GOLNfK 36, GOLNIK <3o 23.05.2009; VARSTVENO DELOVNI CENTER KRANJ, KIDRIČEVA C. 51, KRANJ dipl delovni terapevt (vs) dO 20.05.2009; ZAVOD JELŠA. C. ŽELEZARJEV S, JESENICE da medfcine speciaust splo& ne medn:ine dO 04.06.2009; ozg, ZD BLED, ZDRAVSTVENI DOM BOHINJ, MLADINSKA C. 1. BLED dr. medicine speciaust anesteziologije z reanimatologi-jo dO 20.05.2009; UNÍV. KLINIČNI CENTER UUBUANA, ZALOŠKA C, 2, UUBLJANA UNIVERZriFTNA IZOBRAZBA STROKOVNI SODELAVEC NA TERE- NU; <30 22,05,2009; TOM- ŠE S.P,, TACENSKA C. 123, UUBLJANA LOGOPED: do 14.06.2009; OZG, ZDRAVST/ENI DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LCKA Prosta dcđovna mesta ob)avllamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje, Zaradi pomanjkanja prostora niso objavllana vsa. Prav tako zarad I preglednosti objav Izpuiiamo pogoja, ki Jih postavljajo deCodaJalcl (dato za doloćsn čas, zahtevane dalovne izkušnja, podebno znan)e I n morebit- na druga zahteve). Vs^ navedeni In manjkajoči podatki so dostopni: • na oglas n in daska h oomocnm s^itžb In iradov za delo zavoda; - na cfomaSI strani Zavoda RS za zaposlovanja: http://www.ea3.gQV4(; - prt defotfajatclh Bralce opozaijamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. ň S z a 9 k > á iS o Í/5 a> o O CD 2 O) o o CM E A g • 4 lA lA lA 2 2 2 88 m lo 88 22222 222 SÙ O <ň C O » « 5 5 K eJ cn O LU K/) < Z o o o i 'i » f4 J ^ 4 C4 ffl O a ^ N Û O Û. H <3 i? VI z o o o LJ s UJ Ui M « I a S CL Cň es o-w p o M s S N S K> * M 0 o cc o s Û UJ o iri KJ O ? o O o K 2 2 2 3 ^ O o O O g o s s s s s O) s 22222222 555 S a —^CJOVlOOKO i œ Od Û. a •S & •O Oi « « 5 S S GORENJSKI GLAS torek, 10. maja 2009 23 O) cg CD I O n I >u 3 Š g 2 a £ s S 2 S i/l s CO I m O S. g •D I Î i I SS s S rt o o M -3 « ■S s "8 u I S 4 4 4 4 v CP o s 8 3 If cn v 3 O 8 3 I ro o 3 S M M « ? Ci) TJ - 8 3 S 3 ro 3 ^SS ë w fřS:^ ?8 o 3 a K o ! r« 5 3 il I«, l88l TJ TJ a a T M iO ^ ® iO (B 03 X X 03 S3 Î7 ro + lO 3 3 ë O o 3 K s s UD 3 9 "D B" o ♦ 5 g M. •'3 lie CO o 78 3 ' "I S K) Ti M« I ? 3 K rs 3 i t I 7 O 3 X ro o Ç S. 3 ? S S I ^ Ç7 3 a « o - ir M-- « 3 2 ž ^ I • sls .A A o ^ "O 8 w o-i a -"i 3 CO o 1 ro o I ^ fu I s t •• o ro Ol ' » li •• M 8 f T X O) o A n o 3 K M I a a. lo a ? lili O T* 5 % Z E C (A Z 2 5 s S S -o m O £ o C/) I C ? D i O o m 0) o S fO o o (D 24 GORENJSKI GLAS torek, lo. maja 2000 f»< 9 S* a I 3-« ê M A t S i U Ol 7 3 3 g ZQlS OS 91; c; 2 m e S. M « ft 9 9 2. ^ 9 ï ® a T? » S ® I S 1 l-'^ls U m 4 fi! o đ 3' h» P r a i řf fo f*-a Q S V) 3 g S m g s 5' E. g O o N ^ if O ť> s o il « 0) I Cû ro o m O O 33 m E m i CO I h 1 4 G0REN)SK1 GLAS torek, 10. maja 2000 GORENJSKA / PISMA 25 Odkrili kip sv Barbare Pred i6 leti so začeli podzemno pridobivati hotaveljski marmor. Od sobote rudarje ščiti njihova zavetnica. Boštjan Bogataj je tehnologija dela v podzem- ....................................... nem kamnolomu povsem Hotavlje • Ob odprtem dne- drugaina kot pred leti, zato vu podjetja Marmor Hotavlje je §tevi]o rudarjev kamnarjev so minuli vikend odkrili in povsem enako kot na začet-blagoslovili kip sv. Barbare, ku. "V vmesnem oMobju je zavetnice rudarjev. Hotavelj- bilo tudi dvajset kamnarjev, čana so v sklopu podjetja za- ki so v tednu opravili toliko čeli pridobivati pred dobrimi dela kot danes v enem dne- šestdesetimi leti, od leta vu," je razložil Silvo Pivk, 1993 podzemno. "Na začet- član uprave. ku smo dobili trdne temelje, Poleg kipa sv. Barbare, bla- ki nam z znanjem, inovativ- goslovil ga je župnik France nos^o in zadovoljnimi kupd Šuštar, so v podjetju ob 2. ev- siužijo za trdno prihodnost, ropskem dnevu mineralnih surovin pripravili tudi delavnici za osnovnošolce iz Ži- Za naše rudarje kamnarje pa bo odslej skrbela sv. Barba« ra," je povedal Gregor 2on- rov, Poljan in Gorenje vasi. tar, predsednik uprave Mar- Prva je potekala v kamnolo- mor Hotavlje. mu, kjer so šolarji s posebni Kip sv. Barbare sta odkrila župan Milan Ćadež in vodja "Vedno znova sem pono- mibarvamislikalinakamen, rudarjev)ožeJe5enko./p«to:oe.issot k I *M i^^lise vam predstavljata naša sodeJavca iz marketinga ^ Olna KavcK In Jure Tomi^. Gasilci z novo cisterno V nedeljo so gasilci iz Selc slovesno prevzeli novo gasilsko vozilo • cisterno. Ana Hartman bro zaveda pomena prosto- ....................................... voljnega gasilstva za varnost Selca - Gasila PGD belca so in zaââto ljudi in da gasilci za se po dol^žfletih prizadevanj s\oje delovanje potrebujejo razveselili sodobnega gasil- dobro opremo, Kljub recesiji, skega vozila - dsteme. "Pred ki se že ćuti v občinskem pro- tem je bii naš vozni park iz- računu, nameravajo dobre redno zastarel. Imeli smo 36 razmere za njihovo delovanje let staro dstemo, Id nas je kar xistvarjati tudi v prihodnje. nekajkratpustilanacediSaNa "Naj nov gasilski avto čim srečo je odpovedala le na va- manjkrat zaptisti dom zaradi jah," je povedal predsednik požarov, skupaj s posadko pa PGD Selca Matija Nastran. naj bo vedno v dobri kondid- Denar za novo dstemo so ji," je gasilcem zaželel župan, zbirali več let Se posebej aktiv- Ak$ Nastran, direktor Zavoda no pa so se temu posvetili po za mladinske dejavnosti predlanskem praznovanju iio-letnice društva, S priredit- Snop, ki je boter vozila, je poudaril, da so pet tisoč evrov za vami in prostovoljnimi pri- nakup dsteme prispevali, da spevki krajanov so zbrali 77 ti- bodo lahko gasila pomoč Iju-soč evrov, 156 tisoč evrov pa je dem v stiski izvajali čim bolje, za skoraj 233 tisoč evrov vred- Zbrane sta nagovorila še pred-no investidjo prispevala Obči- sednik Gasilske zveze Škofja na Železniki. Župan Mihael Loka Andrej Ambrožič in po-Prevc je poudaril, da je novo veljnik Občinske gasilske zve-vozilo velika pridobitev ne le ze Železniki Janez Gasser. za gasilce, temveč za vse obča- Novo vozilo je blagoslovil seine. Dejal je, da se občina do- šld župnik Damjían Pm^ V Selcih so ponosni na novo vozilo, ki je stalo blizu 233 tisoč evrov. V Dražgošah bodo ta konec tedna še zadnjič uprizorili igro na prostem Stari in mladi. Zadnji ponovitvi bosta v petek, 22.9 in soboto, 23. maja 2009, ob 20.30 na jasi za osnovno $0(0 v Dražgošah. Vstopnina: odrasli 8 evrov» osnovnošolska mladina 5 evrov. 1400 gledalcev že ve» zakaj se jim je na poti iz Dražgoš smejalo v srcu. i s i Ne berite sosedovega. Zagotovite si svoj izvod Posebna Gl Jutri, v sredo, 20. maja, bo ustvarjalna delavnica Plešoči klovn odi6. do 17.30, v četrtek, 21. maja bo ura prav« jic ob 17. uri. Slovenski Javornik • V knjižnici bo ustvarjalna delavnica danes» v torek. ig. maja, od 16. do 16.4s. Po slovenskih gorah Radovljica • V Knjižnici A. T. Linharta bo v okviru Torkovih večerov danes, 19. maja, Tomaž Kumer govoril o čudovitih gorskih poteh Slovenije. IZLETI V hribovje nad Celjem Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v soboto, 30. maja» v hribovje nad Celjem, Tehnično zahtevne hoje bo za okrog pol ure, skupne hoje pa za okrog 6 ur. Odhod z oseb- nimi avtomobili izpred hotela Creina bo v soboto, 30. maja, ob 6. uri. Prijave in dodatne informacije pri vodnikih ali v društveni pisarni: Sebastjan Potočnik» sms 031/408439 ali sebastjan.potočnik®gmail.com, marjanlna@^gmail.com društvena pisarna na Laborah (Iskra, Ljubljanska c. 24 < za* hodni, stranski vhod), ob sredah med 17. in i8. uro. Na Soriško planino in Koblo Kranj • Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v nedeljo, 24. maja, na izlet na Soriško planino in Koblo. Tehnično nezahtevne hoje bo za okrog 5 do 6 ur. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 6.30. Prijave in dodatne informacije pri vodnikih ali v društveni pisarni: 031/740-144 Nina sms prijave; e^naslov: n in a.fagane I (g) gmail.com; 031/41S-146 Milan; pisarna društva (nova lokacija), Iskratel, vhod na škofjeloški strani pri ambulanti, ob sredah med 17. in 18. uro. MojeDelo.com izberi prihodnost MOJE DËL0, spletni marketing, d.0.0., PodutiŽka 92, 1000 LJubljana, Slovenija, T; 01 51 35 700 VEC INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 NA: www.mojedelo.com, info@moiedelo.com tzhuieni natakar in re$ kuhar m/ž (HoW BeHevtie âmane^ dora) Od kafxMdta pôcakujemo vsaj 5 lel debvrih Skušenj na dek>mem mestu Kurbana in 3 leu za A«takana* SamostoirH:« pri delu, natanćr>08t, veatnost in poiMnost. ki> mtsiikatM^os}, veselje do dela v kunmji in z ljudmi, v primaru Dw^sXíh t*2av, pc^ m«garno pn razrešitvi • slancpvgrje* Hotel Selevue, d* o. o., šmarjetna gora 4000 Kranj, ph)ave zt>lramo do 06. 2009. Vec rta wvmw moiedefo.com. Natakar m/ž (Log nad âkûQo Loko^ GosAšce Prefnetovc vabi na prosto delovne mesto oâtaKâna z izkuiniam) v strežU hrane in pijače. Zaželeno te osnovno znartje ai>gleiksga jesika. timsKo delo, r)ikâtvrto$l in pdprsvlienoâ na delo z ljudmi Nudirrio mino zaposlita/, nedm ir stK mulstivno plačilo, delo v ureienem okolju. Simon Koračin s p.. Trata 60, 4224 ûOfiTrja Vac. pnj^i« zbramo do 03. 06. 2000 V&ô na wwiv.moíodolo.coi^. Ir^pektor m/2 (Jesenice, Gone, KrHnjska Gora, ŽírovT>'icá) Obdna Jesenice v soc^d^u 2 občinami soustanovitelijcami medobčinskega Inšpek-tOf?U In redarstvQ občin Jeseni, Gof)e, K/anjska Gora h Žjrovrica obia^^ ^avni rtatecaj za prosto uradniško Oekvno mesto knioeiâor m/ž v skupn» občViskI upravi. Izbrani kandidat bo dek> opra^ na območju otjon v nazMj inipeiđor lil, t rnosnos* ^r\âpred9^^íâvn32K'rlápektorlllnl.,ObonâJ6sefùce,CestaŽetezar^ 4270 Jesenice, prijave zbiramo do 14. 06. 2009. Več na www.moledelo.com. Sodelavec v elužbi kadrovske zadeve m/2 {âkofîa Loka) Odvaspnčala4ern;)Vli.ahVl. stoonioeobœeekonornskes^^ dobro poznavanje finančne. račurxMxjske in daične zakonodae ter ptačne poMika, çtana^fi dela z raôjnaln4(om Nuđmo v^ stimulafiwro platno, prijetno in stabSno dekMK) okc4je, cdlćne možnost) za stroko^ in osebe t razvoj SG^TehnaV, d d, Staj^cesla 2,4220 Ujka, pojavç zbiramo do 14.06, 2009. Več na vrtvw.mofedelo.com. Samostojni kuhar m/ž (Zgornje Pin*HČe - Me9uC<5e) ^»got* v kuNnji in z področja Kunarsivtt, k/otfvnodt. aomo^tojon. vesten in od^osoren odnos pn dekj, ><>mirHk3fr4i08t. vos^ do delav huTvv Inz ljudmi. Nijdmo:delCM^orazn^ za nedotočenčassposktis^ siimuiatMio plači- ^ z moznoel^ napredovanja, zanimao, az^ pdno Oekvno oko^e, možnost dodatnega osebnega in pokLcnega Izobraze/aris. Gostilna Mihovec, Petač Jernej s.p.. Zgornje Pimt^ 54, 1215 Med^e, priia\e zUramo do 14. 06. 2009. Več na www.mojedeto.Gcn. Sodelavec v $:užbl Ir^formatika m/2 (Škofia Loka) Pričakujemo: VI. stofx^io 5trĐfaD/*)e Izobrazbe racunajniâke, naravoslovne â^i druge ustrezne tehnične $merí, izkušnje iz vodenja projektov uvajanja, pniagelanja in tntegracij poskMiih aplikacij, zaželerK> je znanje s«aj enega programskega fezika 'm poznavanje vsebir^e poskM)(h apfikactj procesov. Nudírrx) dobro piačHo, nagrajevanje za uspešno in učankcvito opravljeno delo, stabQno del. okolje. SGP Tehnik. d. d., StdTd ueda Z. 4220 ŠkuOd Luka. prijdvv ^frdiiiu Uu 12. 06. 2009 V«0 rtd svww.mQedeio.com. Zobna aslsteiitkd m/2 (Šk^ Loka) Delo vključuje ssisfiranje in delo z ijudn^. Iščemo kandidate z zaključeno V., stopnjo izobrazbe i>8tTazT>e smeri; već kot 1 lero delovnih izkušenj; vestno osebo pred^ dslu; ûoDro izražene aposobrtosti dela z ljudmi. Nudimo: redno zaposTitev za nedoločen čas s šestmesečno poskusno dobo; redni detavnk: dovolj prostega časa. dobro plačilo. RAN, d. o. o., Stara cesta 10, 4220 âko^a Loka. prijave zbiramo do 12.06. 2009. Več na www.mojedelo,com. Kuhar \n kuhareki pomočnik m/2 (Nakk>) Veselje do dela v Kuhnji )e eden glavnih raz^ov, da u^t^e v svojem poklicu. Ph detu veđ*)0 Iščete izziv, kako določene jedi narediti ée boljše. Spretno zj%ate izbrati prave MStasHne, hkrati pa znate poprtjeb Tudi za razl^na dela v kininji fn pripfM odlična obroke, kj navdušilo tudi najbolj ahtevne okuse. Mercator, d. d,, Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana, prijave zUramo do 25. 05 S009. Več na www mojed^ com. Sodetevec v živilski proizvodnji m/2 (PredcMsr) V svoj koleMrv sprejmemo novegd sodelavca za delo v živibki proizvodnji in a lazvoz. Pričakujemo srednjo poklicno Izobrazbo smer žrvilec, delavnost, komunikativnost, vozniški izpft kaegorije 8. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čaa erega leia z možnostjo podaJjèanja in 2-mesečno pos^oisno dobe. Deto bo eooizmensko. Polni d^ovnl čas. Mlekarstvo Pcdjed, d. o. o„ Otâeu«k 50, 4205 Preddvor, prijare zbiramo do 10,06. 2009. Več na vvww.rn ter veselje In smisel za delo s strankami in v timu. Zaželene lastnosti so komunikatrmost, urejenost, fleksibifnosi in samoinc(atrwT>o$t. Deichmann, d. o. o.. Dunajska 22,1000 Ljubljana, prilave zbiramo do 07. 06. 2009. Več na wvav mojedelo.com. Nočni Rokovnjaški pohod Kamnik • Nočni Rokovnjaški poho(d, že 19. po vrsti» bo letos 23. majâ. Pohodníkí se bodo odpravili na pot ob 20.30 izpred Gostinskega podjetja Trojane na Trojanah. Pot bo dolga 45 km. Hoje po srednje težkem terenu (ponoči) z vmesnimi postanki je za 11 ur. Za podrobnosti lahko pokličete v Času uradnih ur na Planinsko društvo Kamnik 01/8391-345 ali svoje vprašanje posreduje po e-pošti: miran_jereb@t-2.net kjer sprejemajo prijave za večje skupine. Nemiije^Zabrekve^Mohor-Čepulje Kranj • Pohodniki kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 4. junija, na pohod na relaciji Nenilje-Zabrekve-Mohor-Čepul-je. Odhod posebnega avtobusa bo ob 8. uri izpred Creine. Hoje bo za 3 do 4 ure. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 1. junija. Kolesarski izlet Kranj - Iz kolesarske sekcije Društva upokojencev Kranj vabijo danes, v torek, 19. maja, na kolesarski izlet na relaciji Kranj-Naklo-Podbrezje-Ljubno-Kovor-Kranj. Vožnje bo za sedem do osem ur, proga je dolga 4$ kilometrov. Start bo ob 8. uri Izpred društva. Po poteh Vinske Core Kranj - Planinsko društvo Kranj in planinska sekcija Preddvor vabita na planinski izlet 'po poteh Vinske Gore', ki bo v soboto, 23. maja. Tura je nezahtevna in primerna za vse pohodnike, trajala pa bo približno 6 ur. Odhod avtobusa bo iz Preddvora ob 6. uri in iz Kranja pri Mercatorju na Prim- skovem ob 6.15. Prijave in dodatne informacije: janež Planine, tel. 040/260 930, do srede, 20. maja. Na Krasji vrh Gozd Martuljek • Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi na Primorsko - na Krasji vrh (1772 m) v nedeljo, 24. maja. Odhod z osebnimi vozili bo ob 5. uri izpred penziona špik, v Gozd Martuljku. Hoje bo za 6 ur. Prijave in informacije gsm: 051/336 635, ali na društveni telefon 031/532 963. Rok prijave je do vključno petka, 22. maja. Na umetno steno in na Dováko babo Gozd Martuljek - Planinsko društvo Gozd Martuljk vabi mlade in najmlajše člane na umetno plezalno steno v Gozd Martuljku. Zbor bo v petek, 22. maja, ob 17. uri. V soboto, 23. maja, pa se boste odpravili na Dovško babo (1891 m). Odhod ob 8. uri izpred penziona Špik v Gozd Martuljku. Celotne hoje bo 5 ur. Prijave sprejema Sara do petka, 22. maja, po tel.: 041 /554 014. V primeru slabega vremena aktivnosti odpadejo. Na Koroško Tržič - Regijski obor Ženske zveze pri NSi Gorenjska I vabi na tradicionalno romanje v Glinje na Koroško, ki bo v nedeljo, 24. maja. Avtobus bo odpeljal iz Križev izpred gostilne pr' Benk ob 8.45, Iz Tržiča pa ob 9. uri z avtobusne postaje pri Mercatorju. Romarji, ki bodo šli na Koroško peš, pa bodo krenili že dan prej. Prijave sprejema Marija Lavtar (telefon: 04/5957-032 ali 031/220-365). OBVESTILA Dan odprtih vrat in strokovno vodenje Bled - Triglavski narodni park v okviru Evropskega dneva parkov v petek, 23. maja, vabi na dan odprtih vrat v Info središču Triglavska roža na Bledu in razgled s Triglavske rože ob 9., 10., 11., 15., 16., 17. in ob 21. uri ter strokovno vodenje po šotnem barju Goreljek na Pokljuki ob 17. uri. Krvodajalska akcija Domžale - V Domžalskem domu bo krvodajalska akcija potekala v sredo in četrtek, 27. In 28. maja. Preureditev neizrabljenih objektov na podeželju Naklo - Center za trajnostni razvoj podeželja Kranj v sodelovanju z Biotehniškim centrom Naklo vabi na delavnico Pravilna in učinkovita preureditev neizrabljenih objektov na podeželju (dovoljenja, postopki, sofinanciranje). Delavnica bo v sredo, 27. maja, ob 15. uri na Biotehniškem centru Naklo. Prijave do ponedeljka, 26. maja, tel.: 04/257 88 28 ali na e-naslovu: lnfo@ctrp-kranj.si. Risbe kulturne dediščine Kranj • Projekt upodabljanja kulturne dediščine Gorenjskega muzeja z mentorji Ateljeja Puhart je namenjen vsem, ki se žeiijo izpopolnjevati v Študijski risbi in drugih tehnikah upodabljanja. Poteka vsak ponedeljek in torek od ^8.30 do 20.45 ter vsako soboto od 10. do 12.15, od 18. maja do 5. septembra. Informacije in prijave: Petra Puhar Kejžar, ateije Puhart, tel.: 031/671 690, e-pošta: petfa@puhart.com, dodatne informacije pa lahko dobite na naslovu svww.puhart.com. i h i i '4 GORENJSKI GLAS torek, 19. maja 2009 MALI OGLASI, ZAHVALE infb(g>g'tías.si 27 PREDAVANJA Osnovni postopki oživljanja Kranj • Koronarno društvo Gorenjske vabi jutri ob 18. uri vabi na predavanje v veliko dvorano Doma krajanov na Prtmskovem. Naslov predavanja je Osnovni postopki ožMjanja z uporabo zunanjega defibrilatona, predavateljica pa dr. Monika Grunfeld. RAZSTAVE Kiparska razstava Šenčur • Odprtje kiparske razstave avtorja Martina Ciglerja z naslovom Med delom in ustvarjalnim izražanjem bo s kratkim kulturnim programom danes ob 19. uri v Muzeju Občine Šenčur. Železna pot Bled • Odprtje razstave Železna pot s strokovnim predavanjem avtorice razstave Marije Ogrin in s projekcijo filma Železna pot režiserja in scenarista jadrana Sterleta bo v okviru Evropskega dneva parkov 2009 jutn ob 19. uri v Info središču Triglavska roža na Bledu. Skrivnostna Jordanija Bled • Fotoklub Triglavski narodni park in Hotel Astoria vabita v sredo ob 19. uri na odprtje fotografske razstave Skrivnostna Jordanija. Razstavlja Dušan Nemeček, član Fotoklu- ba TNP. TiDlmttCuM^ Gorenjska 96 MHz RAD O Z A R A D O V D N LOTO Rezultati 39. kroga • 17. maja 2009 1, 6,10,11,34, 36, Î7 in Lotko; 646321 Loto PlUS: s. 7. lO, 23,25,34,36 in 33 Predvideni sklad 40. kroga za Sedmico: 253.000 EUR Predvideni sklad 40. kroga za Lotka; 86.000 EUR Predvideni sklad 40. kroga za PLUS: 385.000 EUR Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: mali0Qla5l@g-glas.si K(KERN 4 nepremiCn ine Maistrov trg 12,4OOÛ Kr^nj Td. 04/ÎO2 13 S3» i02 ÎS $6 CSM 051 /320 700. Email: Male oglds? sprej^mdmo: za objavo v petek - v sredo do U.30 in za objavo v torek do petka do 14.001 Delovni das: od ponedeljka do četrtka neprekinjeno od 8. do 19. ure, petek od 8. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. DVOSOBNO Rtanrw;ir>jA v Í7mArí RD m2, v okolici Bohinjske Bistrice. O 041 '378-751 TRISOBNO stanovanje» okolica šer>- cuoâ. « 041/390-422, Stefan MAJAVEM NEPREMIČNINE stanovanja_ KUPIM MANJŠE stanovanje. Kranj z okolico, slovenská Oružina, šifra* STANOVANJ? ENO»NPOLSOBNO Stanovanje, neopremljeno. zd daiiie oixSob^e. v Kranju ali okolici, z balkonom, plačilo eno leio ^ naprej, o 040/3$ 1-257 Moaor« ÔDD&M SOBE, samskim osebam alidelavoem, za začasno brvanje, v Siraašču pri Kra* nju. cena 120 EUR/mes. tř 070/ 863-617 9009S24 GARSONJERO 20 m2. na Bfedu, opremljena, balkon, KJet, CK. KTV. 250 EUR StroiKj. tř 041/681-058 ENOSOBNO sUnc^anje na Planini 1. s 1,6.09, « 040/707-718, pO 15, un 0ÚOGC77 Sfítt2r\e^ uJjca j. 4000 Kranj www,nq)rCTnicnj ne gnd.si e^iuslov: lnro®gnd*si tel:4;&6 4 281 39 04. fix: +3S6 4 iSi 39 07 536 575 ri ■ fciMii^fMl ■ matMůít^ i.. I V poilovno stanovanjskem objektu na Nazorjevi ulici v Kranju« bivSi Oom )LA. pr«>dajamo novo, tako) vs kaializafofii • acT>orti?9t|i m v^m^ti. b^ut servit • avloopiita ter vsp za podvozje (řivore. đisiki) ^ % . pnevmalike m plaiisća ^^ T; 04 $5 76 052 wwwJ09žuny* RENAULT Clio 1.5 diesel, I. 04, 113.000 km klima. ABS, 6 vrat, prvi lastnik, oentraino, dalj. zaklepanje. Avto Luèina, d.0,0,. šk. Loka, O 04/50-22-000. 041 /630-754 dOODO^S PASSAT Vanani :omfon line 1.9 TDi, Karavan. 1. januar 09. 7,000 km polarno modre barve, 105 KM, cena: 20.000.00 EUR W 030/397-303 druga vozila PRODAM KAMP pnkolioo Adnje 440 z baiOahi- nom, stacionirano v Valkaneli, V 031/828-594 AVTO jOLLY prodoja, prep is, odkup vozilr Osm^ Durakovdustrij$ka cona Hraste (pri Agrom«ha niki), Odprto: od 8. • 18. ure, sobota od 9. • 14. ur«, td.; 04V774*3^6< Prodamo: Ajdi A 4 1.9 TDI, I. 2005, 15.999 EUR; Audi A S 3.0 TOI, Q, I, 2005.39.999 £UR; Audi A 6 2.5 TDI. I, 2000,7.599 Audi A 6 3.5 TDI, Q, I. 2000, 5.959 EUR; Alfa Romeo 166. 2.4 jTD, I 2002, 5 499 EUR; BMW S25D, I. 2004,15.499 íUk: Citroën C 5, 2.0 KOI, I, 2002. 5 399 EUR; Fiat Stifo 1.9 |TD, karavan, I. 200€, 6799 EU^; ford Mondeo, 2.0 TDCI, I. 2005, 7.999 EUR; Hyunday coupe. 1.6,16 V, L 200% 3.199 EUR; Mazda 6 sport ustom na zavarovanje, nranciío In testno voŽn)o. WW vto* joily .S i avtooeli in oprema PRODAM CERADO - ponovo za tovom ak TAM 7.5 t. nerabljeno. 9ivo-Dež barve. ugodno, 9 0$i/302 !-7l7 PODAUŠKE, prvi In zadnji ter prago- ve za Golf II. tř 041 /26&^50 TEHNIKA PRODAM SATELITSKO anteno, zelo ugodno, 9 040/931-721 MOWI ORADBENI MATERIAL gradbeni material PRODAM SUHE de^ke, plohe, coiarice. 9 041/754-135 eocon/ KUPIM RABUENO Štreno, valovtto 125. « (H/57-23-207 kurivo PRODAM DRVA metrska ali razždgana, motna dostava, tr 041/71Ô-019 900?72> BUKOVA drva m ^iram naroćla zâ bu* tarezakmećkopeć. V 04/51-88-197 DRVA, možnost ofacíla na obroke, me- ter$ka ali razzsgana, možnost ďostavs, tP 040/338-719 was'tr DRVA bukova in hrastcn/a, metrska all razzâgâna, možna tuđi doslava, tf 0003090 PRVOVRSTNA, suha. bukova drva. moinoat razraza in dostave, v 031/547-948 900mi STANOVANJSKA OPREMA pohi&tvo PRODAM POMIVALNO konto, novo, enojno in enojno in pol, ^no*. 60% ceieje, « 041 /676^00 MWMI TURIZEM ODDAM apartma]^ In soóe v Metajni na Pagu, hisa na samí plaži, primemo za družine z otroki/tř 00385-98/ 3230982 STARINE PAODAM 55 LET star mehanski, pisalni stroj v kovéku, cena 25 EUfl, 9 040/303-405 PODARIM STARINSKO spalnico iz masivnega lesa, tř 031/253-703 OBLAČILA OBUTEV PRODAM DEKLIŠKO obhajil no obleko za 35 EUR. «041/846-937 e00307? Mvaia ú mama, za rtijstvo, hxúa za &is. Ijuhezen, Árhi. Hua/a za bisere stkane v trpljenje, mama, nd večna ri luâm eori! ŽIVALI IN RASTLINE PRODAM ANGELSKE tni^nte, ve^an/ne, velike in vrtne banane, ugodno, tr 04/23-11-952.031/621-858 PODARIM KUZKC mešančke, kratkodlake, nizke rasli, čmo-rjave barve, 9 031/360-588 KMETIJSTVO kmetijski stroji PRODAM 18 T, hidravlični oepilnik za drva na traWorskl pogon, tř 04/20-41-322, 031/202-639 BOO»si KOSILNICO 6CS €30 WS, greben 140 cm, cena 2.050 EUR, 9 Mosora PUHALN1K za seno Tajfun In sonimik krompirja, poliski, zelo ugodno, 9 04/23-11-608 9003071 SEKULAR Zd žaganje Orv s koritom fn mizo. 9 04/20-48-578, 031/812-210 vzrejne živali PRODAM BIKCE simenlaice, slare do še$t tednov. tr 031/360^10 sen> ^noadminisiratMia dela v pisarni, z mož- nosijo redne zaposlitve. F^sre prcénje nat Magnavel, d.0.0,, Visoko 119, Visoko ali, ® alenka^rtera^'S* IÉČEM DELAVEN, vesten, iščem popoldansko delo, večleh^e izkušnje v mizarstvu, tesarstvu, polaganjj podov in deto 2 CNC stniji, 9 041/386-696 IŠČEM DELO pomoć stârejiim oee-bam ori negi, hranjenju, gospodinjstvu In čiščenju, imam pokbc neçovalke, 9 040/352-248 IŠČEM DELO urejanje zelenic in okrasnega grmičevja. 9 031/642-5S3 9o03ce/ s>»ftoj^i ► ihiik s iun 7AHVA1 A POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KREDITI D010 L£T ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS. TER UPOKOJENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in Icasingi, Možnost odplačila ns položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Robert s.pn Mlinska 22,2000 Maribor, 02/252-4$-26, 041 /75M60 STORITVE NUDIM ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranie omete, (a&ade. adaptacije, iia-kovan;e dvorišča, ograje, kamnite $Karpe in dimnike, Kvalitetno, hitro in poceni, SGP Beni d.o.o., Struževo 7, Krani, 9 041/561-^38 mo2»i ADAPTACIJE, KNOQfddeifi Od remena do stieTie. noot^ omete, teade. karrr^šKar-ce, ti Bď^aoni? dvéc, z rešim zà vêm nwiatom, SGP ^fygi dao.. Slni& vD3a,Krai,VCW1/222-741 ASFALTIRANJE. CKCfidĆ, dovoz QOi. pakr^, pDlag. robnkv, prM plosć. čd. tietonskih in kamnitih šRaro, Adrovc & Co, d.n.o., Jelovškova 10. KsmnB^, 9 01/83^4614,041/680-761 «o?772 ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. s. p„ Senicno 7. Kj^e. tel.. 59-55-170. 041/733-709: žalLJz)je. roto^. rolete, lamelne zavese, plise zavese, komamiki. mari 98-oktanski bencm za 4,4 centa, na 1,078 evra, dizelsko gorivo za 2,2 centa, na 1,012 evra, in kurilno olje za 2,2 centa, na 0.544 evra za liter. C. Z. Mladoporočenci v Radovljici sta se 16. maja poročila Peter Fischer in Marjanca Gantar, v Bohinju Matej Kupljenik in Katja Ivanuša, na Bledu pa Mitja Škerjanc in Tanja Kersnik, Marko Praprotnik in Brigita Žepič, Žiga Kmetič in Ulla Marija Hudina ter Stanislav Podgoršek in Cirila Dežman. Mladoporočencem čestitamo in jim podarjamo polletno naročnino na Gorenjski glas. * Novorojenčki Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 37 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo ?5 deklic in 11 dečkov, Najtežji deček je tehtal 4790 gramov, najlažji pa 2840 gramov. Na Jesenicah se je rodilo S dečkov in 3 deklice. Najtežji deček je tehtal 4130, najlažji pa 2000 gramov. 44 -k»'® RADIO KRANJ d.0.0. Strllarfeva u\. G. KRANJ (04) 2«1 (04) aei <04) 2022 (051) 303*50S MtcttAwoM FAX: (04) 281 (04> 281 mm/ msm rAdlohrafiMfnKlio^krtini««! www. ra d i o-kr a nJ • s i