Književnost in umetnost. Fr. Marolt, Vojvodina Eranjska. 17 zemljepisnih nariskor v barrotisku z besedilom in s pojasnilom znamenj. Cena: 10 E. V Ljubljani, 1908. Izdala in založila Ig. pl. Eleinmayr in Fed. Bamberg. Pri razstavi učil v šentjakobski šoli v Ljubljani sem imel priliko videti ljubljanskega mestnega učitelja Fr. Marolta tehnično spretnost v risanju. Ce se ne motim, je napravil takrat sliko Ijubljanskega mesta v srednjem veku. Tudi Vojvodina Eranjska, sestavljena v merilu 1:75.000, je izdelana jako lično in ni dvoma, da doseže uspeh kot učilo sa slovenskib Ijudskih in meščanskih šolab, I v prvem razredu srednjih šol, kjer se poučujejo temeljni pojtni zemljepisja, bi utegnila tuintam dobro služiti. Zato priporočam varihom zemljepisnih učil, naj skrbe, da si njih zavodi nabavijo te nariske vojvodine Eranjske. V splošnosti bi opozarjal na dya nedostatka, ki ata pri zemljepisnem pouku važoa. Želel bi, da bi bila pri gorah naznaeena višina. Ne smemo sieer trapiti učencev z brezmiselnimi števili. Glavni podatki najvišjih gora in holmcev doraače dežele in domač. kraja imajo pa brez ozira na domovinoznanstvo to važnost, da nas uče primerjati, s čimer si bistrimo svoja čutila in tako praktično izkoriščamo svoje znanje. Iz istega razloga je tudi dobro, da imajo glavni kraji označeno svojo nadmorsko visino. Od ysega početka je treba zbujati smisel za vzpetost zemeljskega površja, kar soodločuje pri anthropogeografiji: pri naseljenosti in opravilu prebivalcev. V podrobnosti omenjam n. pr. da se je vtihotapilo ime Nakles namesto Naklo. Namesto Unec bi rajši dejal in pisal Unica. Prof. Rutar nas je tako učil, češ, da so v slovenščini imena rek ženskega spola. Mialim, da je trdil prav. Oesta od Idrije proti Goriškem prestopi že pri Spodnji Idriji na desni breg Idrijce in ne šele na Goriškem. Dr. Drag. Lončar. Popotnik ima y 5. štev. to-le vsebino : 1. Avguštin Požegar: Telesni siločut in njegova bigiena. — 2. Alojzij Valenta in D. P.: Solska klop. — 3. Anton Špan : Ob potoku. — 4. J. B.: Zgledi iz uporabnega računstva. — 5. Enjiževno poročilo. — 6. Razgled: Listek. — Pedagoški paberki. — Eronika. Gangloro dramo nS i n" je uprizorilo preteklo nedeljo društvo BLjudski oder" v Trstu, in sicer v veliki dvorani BDelayskega doma". Ta je 4. uprizoritev te drame v Trstu. Dne 10. maja je isto dramo uprizorilo društvo ^Prešeren" y Št. Petru pri Gorici. BSina" so igrali doalej v Ljubljani, v Trstn, v Idriji, y Tolminu ia v Št. Petru. Gostovanje zagrebškega gledališča t Pragi. Sedaj je gotovo, da bo zagrebško narodno gledališče gostovalo o priliki jubilejake razatave v Pragi. Deželna vlada hrvaška je dobo gostovanja znižala od deset na osem dni ter odobrila izdatke. Hrvaški umetniki odpotujejo v Prago dne 6. avgusta t. I. ,,81epa ljubezen". Komaj je minulo mesec dni, kar je izšla knjiga B81epa ljubezen", in že se je razpečalo 2000 izvodov. T o j e za naše slovenske raztaerenaravnost velikanski uspeh. Navadno se razpeča kake silovenske knjige prvo leto po nekoliko sto izvodov, n. pr. Aškerčevih nBalad in romanc" se je razpečalo v 12 letib. 1.200 izvodov. Lahko rečemo, da takega uspeha še ni dosegla nobena slov. knjiga kakor Peskova BSlep8 ljubezen". V enem mesecu 2000 izvodov! Enjiga pa je tudi vredna, da jo vsakdo čita, da se razširi v vsako slovensko hišo. Dobi se za malenkostno ceno 1 E 10 h pri vsakem knjigotržcu, pri vsakem učitelju se lahko naroči, ker so ysi učitelji dobili nabiralne pole, in dobi se tudi pri pisatelju A. Pesku, nadučitelju v Narapljab pri Ptujski gori. — Tako je delo učiteljstva ! Zmaga slovanske pesml v Parizn. Poročali smo že v 1. letošnji številki, da napravi Pevecke Združeni (pevsko združenje) moravskih učiteljev izlet v Pariz, kjer namerava dati nekoliko javnih koncertov. Prvi nastop je bil 24. aprila v mestni biši, kjer je češke pevce sprejel župan z mestnim zborom in prefekt (nameatuik) pariški. Po slavnostnem sprejemu se je vršil v mestni dvorani koncert. Župan ia vsi kritiki so čestitali dirigentu na sijajnem uspehu, ysi pariški listi so prinesli o tem koueertu navdušena poročila. 25. aprila je bil velik javni koncert v Trocaderu. S tem si je alovanska pesem pridobila tudi y Parizu ono priznanje, ki ga zasluži. Naši moravski tovariši pa so zmagoslavno prodrli v veliki svet. Živio!