Razpr ave 
GOK 302 
Reševanje delovne ln zaposlitvene problematike Invalidnih delavcev 
v gozdarstvu 
Managing Oisability ln Forestry 
C""to uASIČ AI'Mj<e)a FAllJR - VIDETIČ" 
-~! 
Utllt, C , Farur • Vidotlč. A.. R~ delovne ln zapcoi-IJfoblemal •• ""•-h .,._, gazd.i<sl'lu 
Gozdf<Ui -tnic, lt $1199& V $1ovenšl!inolfp!Mti~OmV angloitl!>o, cli l t 7 
V tllt'.ku 10 orilaro ~ 11endl' -~ n njlllc>lt v)lliv "" aptomenjene motno•t• lnvolklov na 1111u dela. Na 
.,.,._ ~podol&ool.., ~oo.. R""'""'""" sta dol<umMto<arul obseg ., •••••vnoot111lovanjo problema !tk o 
_.,., -·~družl>ab"' "'-~ "'10"""' dru!l>o "'IMioW.. Podana 10 l)<oporo61a ln 
pre<tovl ta pnpra\'0 usidljar>oo.l ., oelc:Mioga P.ugoMbi _, . .,... hi>OOi•...,.,. ~ _.,... r;val'<lo-l v 
QOZCiaiiMI 
l<ljutno - -.",.......,.., goldarsiYO, .,.-.., .,vatidnosljO, ~., prooiOgi. SlovMga 
Abstnoc1! 
U.ilč. C . f lll.r · lilciMt. A. • ~ Doi.1bl 1) ., ~ Gol<lii...O_.", • No S.t998 It! Sto--Wil1l a....,.. 
mary ln Engll!h, lil 'l'!OL 7 
Trn s onk:le desotllies t~eoocial "'rodenoes"' Sloven'" lltld "_ omoac:t on "'" 1>0..-lot pe....,..."'""-
iiooln thflalx>ot marl<el On tile basisol social d&IJI """d••• hOm lUNI!)'$, meoxtant onddemandt'og naveaflllllt>lemS 
!!!laled to o~pe1scna101lh disal>ll * "' IO!MUVC01!'4>'nieaandsllelltrtd 11<11~ whlcn-..~·• iounde<l by !ho 
tom.ia-..=d.SuQllo!IDIS and"""""-""" ate"'"" lo< -""e • ,............., ~al I"OQiarn""' for 
sol.-1!10 tllee",pio_,tiii'ObiOmslof me---- ''"m h>re$try 
~oy words; dlsabiliiY,Ioteill)'. pfi($Q(!s w~~ d1u0 ,1 es, recomiNfi<Uit.ons anci"'PQQII.",., $.toolenla 
o ....... ""'~~ c u C'lll "'"". 
ma.g A F . \' dl m• r. sp"_r, 
,...,.",., <lela """""'" " lpor'.a ......,R_,.._. so...,...._, .. 
.,._.,.._"., L""'- ~1 LI-" 
b')AnA SLO 
1 uvoo 
IN rRQOUCTI()N 
Gospodars~& drutbe., za-10<1• st v 510Ven•• v obdob,u po telil , 992 10 
je v lotoh, la k~tero J~ Dl o1esor Sve no k detal, da J'" a:tnatu)e prel\od Od 
dogovornega k trlo1arnu zaposlovanju '" iY.J ~is lama neposredne k sl~111mu 
oosoedne '':>rnostl !~r turt>ulenlnosto (SVETLIK 1 ~92). srm':uj•jo v okwu 
i(aQO'/Oke prenov. tuO• • prcblom.l<II<O ptodukuvnega zoposlo·,anja Jnvolo-
dov Kolilcoqe l~ko ~ l~ f\i'.to ~rutboOOYO JO venda•lol povsem onea-
ko.onol Novo te teto ~ .. v poiJ)IeteU zgodo-l.ro (na pome< v oodootu 
samovP<avnega snc.atmr.a po lelll 1974] problemnv ~ovez;,noh : upo· 
stovan,em lowalidOY skorajda nisnto t»znalt. Na en• ~hM• te bilo to ~edoca 
poltbke OC)II'e zeDC>Sier>osh VSP.ga oreblvalsJVa ns drugt s1rani pa sou la 
1011Un,• v org~f'UK4ah zdrul'tt\e90 dela PQ90S10 '"~ala tako oa Wl 
bd· (oetovnll orwtl<• ralDOI'e,en> .tli na Xlas.~Čt1a 11Mlld$lo.a dela ., nai()Qe' 
('et na pome• wb~•.letefon•61. sn&t.ll<a ,~.,a !lela v >lcla<Hbh u0/-
!8\Illtna ~ela Ol•oiTill •aztotnapomob\a delaJ •~ pe no raZliČna r.l(t"'"a Oela 
'" ~.aooe f!le'a"' naloge 1<1 so bda posebeJ odp<ta za ooločeoe nwat•de on 
.., Jh ~ Ito 114 .. IIMIIId Ull<lkqll, ah "" dela n;~ katerih 1• namntr, 
~ oe4.l>u-« O!la-o<ev OZiroma lfl\-aldo>. leol c,; Doto po~ttlft()) 
(OROFE NIK 1n lOd 1985) <>neal< owna r..a te nm. tv Je to <landanes 
P•lvUp<av glal>alno problem Vuk a.an la~o beremo • ~ ato po-
•lu"mo oz.roma gteda"'I na '"~"'l''· kato se dr1allf: (tudo sto-. .. mta) 
'~ajo z 'lp<danp kotsonaraiUilje b<e2poselnosu. in kako z~>oanJšal· 
Jlvne •tro!<.l' IIJOI na POdr~ $OOalne oofllllte (~ar pon>em lUCI man, 
1 
Ur~ič, C .. Fatur- Videtič. A.: Reševanje delovne in zaposlitvene problematike invalidnih delavcev v gozdarstvu 
denarja za socialne transfere, na primer za storitve s področja socialnega 
varstva, aktivno politiko zaposlovanja, pokojninsko in invalidsko zavarovanje 
itd). Seveda so v skupini prebivalstva, ki jo take 'strukturne' spremembe 
najbOlj prizadenejo, v večini prisotni prav invalidi (poleg žensk, starejših 
delavcev ipd)' 
2 POLOŽAJ INVALIDOV NA TRGU DELA V SLOVENIJI IN 
'NACIONALNI' PROGRAM USPOSABLJANJA IN ZAPOSLO-
VANJA INVALIDOV 
2 EMPLOYMENT OF PERSON S WITH Dl SABI UTI ES IN SLOVENIA AND 
'NATIONAL' PROGRAM FOR VOCATIONAL TRAINING AND EMPLOY-
MENT OF PERSONS WITH DISABILITIES 
2 1 Oris stanja v Sloveniji 
21 The situation in Slovenia 
V Sloveniji predstavljajo invalidi približno 8% vsega prebivalstva. Za-
poslenih je, po podatkih iz leta 1996, približno 24.000 invalidov (kar pred~ 
stavlja med 4% in 5% vseh zaposlenih), od tega skoraj osem desetin v 
gospodarstvu. Delež invalidov po posameznih dejavnostih je zelo različen, 
daleč največji je ravno v gozdarstvu (skoraj 11 %), sledijo pa industrija in 
rudarstvo ter gradbeništvo (5,4% oziroma 4,7 %). Po podatkih Republiškega 
zavoda za zaposlovanje je bilo konec lela 1997 10.897 brezposelnih inva-
lidov, to je 8,5% vseh registrirano brezposelnih oseb. Medtem ko se je število 
vseh brezposelnih oseb (primerjava december 97/96) povečalo za 4,5 %, 
se je število brezposelnih invalidov povečalo kar za 25,7 %. Iz zaključkov 
raziskave o ekonomskem in socialnem položaju brezposelnih invalidov 
(URŠIČ et. al. 1996a) povzemamo, da so možnosti za zaposlitev invalidov 
slabe. kar potrjuje na primer podatek, da jih je več kot 1 leto brezposelnih 
skoraj devet desetin (med vsemi brezposelnimi je bilo takih nekaj manj kot 
60 %). 
Večina invalidov je zaposlenih pod splošnimi pogoji, približno 15% pa 
jih je v invalidskih podjetjih. Teh je bilo avgusta 1998 v Sloveniji 130. V njih 
je zaposlenih okoli 7.500 delavcev, med njimi je polovica invalidov (velika 
večina s statusom delovnega invalida) . 
2 'Nacionalni' program usposabljanja in zaposlovanja 
invalidov 
2 'National' program for vocational training and employment of per-
sans with disabilities 
Delovna skupina, ki jo je imenovalo Ministrstvo za delo, družino in soci-
alne zadeve, je konec lanskega leta pripravila Program usposabljanja in 
zaposlovanja invalidov v Sloveniji (Ministrstvo za delo 1998). V nadaljevanju 
bomo predstavili, seveda v zelo skrajšani obliki (gradivo ima brez prilog 
skoraj 70 strani), najpomembnejše poudarke iz predloga, ki sedaj Uesen 
1998) čaka obravnavo na Vladi R Slovenije. 
Temeljne razvojne usmeritve na področju usposabljanja in zaposlovanja 
invalidov so naslednje: 
-stopnja brezposelnosti med invalidi ne bo višja, kot je pričakovana stopnja 
brezposelnosti med aktivnim prebivalstvom; 
- invalidi so prisotni v strukturi aktivnega prebivalstva približno enako, kot 
so zastopani v celolnem prebivalstvu; 
GozdV 56 (1998) 9 397 
Uršič, C., Fatur- Videtič, A.: Reševanje delovne in zaposlitvene problematike invalidnih delavcev v gozdarstvu 
Slika 1 :Administrativno delo - ob-
lika zaposlovanja invalidnih de-
lavcev v gozdarstvu 
Figure 1_· Administration - em-
p/oyment opportunity for the disa-
bled in foreslty 
398 
- zagotovi se pogoje, s katerimi bomo povečali možnosti zaposlovanja, tako 
da se invalidom omogoči, da si sami lahko izberejo poklic oziroma zapo-
slitev. ki ustreza njihovim interesom in sposobnostim oziroma z možnostim· 
- delodajalec kot tudi invalid ne smeta trpeti finančnih neugodnosti zaradi 
sklenitve pogodbe o zaposlitvi! 
Ukrepe, ki naj bi udejanili zapisane temeljne razvojne usmeritve. je 
delovna skupina v programu razporedila v šest področij: 
-ocenjevanje invalidnosti (z vidika sposobnosti in zmožnosti za delo), 
- usposabljanje za delo in poklic, 
-zaposlovanje (pod splošnimi pogoji, v invalidskih podjetjih in nove oblike 
vključevanja invalidov v delo), 
- informiranje, statistika in raziskovanje, 
-izobraževanje oseb, ki sodelujejo v procesu usposabljanja in zaposlovanja 
invalidov. 
Predvideni ukrepi so že operativno razdelani v tezah zakona o uspo-
sabljanju in zaposlovanju invalidov_ 
3 INVALIDI V GOZDARSKIH DRUŽBAH 
3 PERSONS WITH DISABILITIES IN FORESTRY COMPANIES 
V Sloveniji je bilo po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje v 
gozdarstvu leta 1996 nekaj več kol2.500 zaposlenih, od tega približno 275 
oziroma 11 % invalidov (Ministrstvo za delo 1998). Da bi imeli popolnejšo 
sliko o lastnostih te skupine zaposlenih v gozdarstvu in na tej osnovi lahko 
predlagali določene posebne ukrepe za reševanje njihove delovne oziroma 
zaposlitvene problematike, smo za potrebe tega članka pripravili obsežen 
vprašalnik s 23 vprašanji odprtega in zaprtega tipa . Vprašanja so bila 
naslednja: koliko je vseh zaposlenih v družbi in še posebej koliko je invalidov; 
kakšne so njihove osebne lastnosti (spol, starost, i2obrazba, delovna doba 
in vzrok za njihovo invalidnost); kako se v družbi odzivajo na naraščanje 
invalidske problematike (ukrepi za zmanjšanje bolniškega staleža, razpo-
rejanje invalidov na primerna delovna mesta, ali je bila narejena analiza in 
zdravstvena ocena delovnih mest, na katerih delajo invalidi, ali družbe 
izvajajo kakšne posebne ukrepe za zmanjšanje bolniškega staleža med 
invalidi, kdo pomaga reševati invalidom njihove probleme); na koncu pa 
smo družbe vprašali tudi, ali vidijo rešitev v ustanovitvi invalidskega podjetja . 
Vprašalnik smo poslali 23 . julija letos 14 gozdarskim družbam (v nadal-
jevanju : GD) in 3 invalidskim podjetjem (v nadaljevanju: IP), ki so jih (so)usta-
novile te družbe- skupaj torej 17 družbam. Vrnjenih smo dobili 14 (82 %) 
vprašalnikov, od tega v celoti izpolnjenih 13. Tri vprašalnike ( 1 OO %vpra-
šalnikov) so nam vrnila IP, 11 (71 %) pa GD - eden je bil pomanjkljivo 
izpolnjen, zato za analizo (razen pri številu zaposlenih) neuporaben . Uvo-
doma želimo opozoriti, da smo vključili v analizo tudi odgovore, ki nam jih 
je poslalo IP Recinko iz Kočevja, ki po svoji organiziranosti (več ustano-
viteljev!). glavnih dejavnostih (tudi tekstil in kmetijstvo) in strukturi zaposlenih 
odstopa od drugih dveh IP, ki sta jih ustanovili Gozdno gospodarstvo (GG) 
Postojna in GG Slovenj Gradec- vendarle pa se nam zdi rayno to podjetje 
'model dobre prakse', ki bi ga bilo smotrno uporabiti še kje drugje. 
Gozd V 56 ( 1998) 9 
~šič, C .. Fatur- Videtič, A.: Reševanje delovne in zaposlitvene problematike invalidnih delavcev v gozdarstvu 
3.1 Analiza odgovorov 
3.1 Analysis of questionnaire 
SJayjlQ zaposlenih in število zap_oslenih invalidov ter kategorija 
iiJy..afu:Lnasli.; V 14 družbah. ki so nam vrnile vpraša Ini k. je skupaj zaposlenih 
1. 766 delavcev, od katerih je 83 % moških. Največje je podjetje. ki zaposluje 
248 delavcev. najmanjše pa le 9. IP zaposlujejo skupaj 330 delavcev, kar 
Je nekaj manj kot 20% vseh delavcev v gozdarstvu. Vsa gozdarska podjetja 
so skupaj naštela 348 invalidov (20 %od vseh delavcev), od tega jih je 
zaposlenih v IP 4 7%. Med invalidi prevladujejo delovni invalidi s 3. kategorijo 
invalidnosti -le teh je 88 %. 
Starost izobrazba in delovna doba·. V starostni strukturi - skupaj in 
posebej v IP- prevladujejo invalidi. starejši od 40 let. Teh je skupaj kar 82 
%(v IP 79 %), med njimi je starejših od 50 let 32% (v IP le 9 %). Podatki o 
izobrazbi nam povedo, da ima 71 % invalidov (ne)končano osnovno šolo 
oziroma osnovno šolo in tečaje (v IP 61 %). Invalidi imajo v veliki večini že 
veliko delovnih izkušenj, saj jih ima 82% več kot 20 let delovne dobe- med 
njimi 44% več kot 30 let (v IP je invalidov z več kot 20 let delovne dobe 76 
0/c. oziroma z več kot 30 let 25 %). 
Y'zrok jnvalidno.s!L V vseh družbah prevladujejo bolezni, v IP sledi visok 
delež invalidov s priznano poklicno boleznijo, v GD pa sledi delež invalidov 
zaradi poškodb pri delu, nato je skupina invalidov, ki so utrpeli poškodbo 
izven dela. Z uradnimi statistični mi podatki (Zavod za pokojninsko in inva-
lidsko zavarovanje Slovenije 1998), ki sicer niso specificirani za področje 
gozdarstva, se ujema le ugotovljeni vodilni delež bolezni kot vzrok invalid-
nosti. V ostalem so razlike velike glede na to, da so v letu 1997 invalidske 
komisije pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pri 
novih invalidih kot vzrok invalidnosti ugotovile: poškodbo izven dela v 5,75 
%primerov (podatek iz ankete je 10 %), poškodbo pri delu v 2,6% primerov 
(v IP recimo 7 %, GD pa 15 %) in poklicno bolezen le v 1,03% primerov (v 
IP 23%, ostali GD 4 %). 
TraiaJJje bolniškega staleža in ukrepi za njegovo zmanjša nj~ V letu 1997 
je bilo v 1 P odsotnih z dela 127 inva! ido v ali 69 %vseh, v GD pa 11 O invalidov 
oziroma 67%. V GD so prevladovali invalidi, ki so bili odsotni večkrat vsaj 
po 30 dni, v IP pa so bile najpogostejše večkratne kratke odsotnosti z dela. 
Praktično vse družbe so ocenile bolniški stalež kot problematičen! Zato smo 
postavili tudi vprašanje, katere ukrepe so v družbi že sprejeli za zmanjše-
vanje bolniškega staleža. V odgovorih GO prevladujejo možnosti v smislu 
večjega sodelovanja z osebnimi zdravniki, poostrenega nadzora delavca v 
času trajanja bolniškega staleža in poizkus obnovitve postopka ocene na 
invalidski komisiji. Le eno podjetje je navedlo možnost pogovorov z invalidi 
in njihovo prekvalifikacijo, dve pa sta navedli možnost reševanja tega 
problema z večjim prilaganjem dela invalidnim delavcem. Med lP je Je eno 
navedlo ukrepe in vidi možnost v prilagajanju dela invalidnim delavcem. 
Drugi ukrepi s področjg.zdravstvenega varstva za izboljšanje dela..iffi.ia: 
~Humanizacija in oblikovanje dela sodita med naloge aktivnega (pre-
ventivnega)zdravstvenega varstva vseh delavcev pri delu (MODIC 1983). 
Mednje sodi tudi analiza in zdravstvena ocena delovnega mesta. Iz odgo-
vorov povzemamo, da imajo za delovna mesta, na katerih delajo invalidi, 
tovrstno analizo narejeno v 4 ali 40% GD in le v enem od treh IP. Oblika 
aktivnega zdravstvenega varstva je tudi izvajanje preventivnih zdravstvenih 
pregledov delavcev. Od podjetij, ki so odgovorila na vprašalnik, jih izvajajo 
vsa tri lP in 8 (80 %) GO, v časovnem razponu od 6 mesecev do dveh let. 
Na vprašanje, kako skušajo še pomagati invalidnim delavcem, je največ 
GozdV 56 (1998) 9 399 
400 
Uršič, C., Fatur- Videtič, A.: Reševanje delovne in zaposlitvene problematike invalidnih delavcev v gozdarstvu 
GO (50%) navedlo, da zmanjšujejo obremenitve na delovnem mestu, 30 
%jih organizira svetovanje invalidnim delavcem, 20 %jih daje denarno 
pomoč za zdraviliško zdravljenje in 20 % ima organizirane druge oblike 
pomoči. IP so v odgovorih popolnoma heterogena in se v glavnem odločajo 
za eno obliko pomoči. Izbrani specialist medicine dela, prometa in športa 
lahko prispeva pomemben delež pri obvladovanju negativnih kazalcev 
zdravja. Anketni odgovori kažejo, da ima tako sodelovanje organizirano le 
5 ali 50% GD in le eno IP. Končno družbe zagotavljajo, skladno s panožno 
kolektivno pogodbo, invalidom tudi dodatne dneve dopusta. 3 GD imajo 
določen razpon (upoštevajoč kategorijo invalidnosti) od 2 do 5 dni, ostale 
GD in IP pa določajo število dodatnih dni dopusta za vse invalide enako. 
Anauz.a ostalih od~~L'LOLQ.'L:. Vse družbe (GD in IP) ocenjujejo, da so 
delovni rezultati invalidov v povprečju slabši od rezultatov 'zdravih' delavcev. 
Na vprašanje, ali so imeli v letu 1997 posebne težave pri razporejanju 
invalidov na primerna delovna mesta, so vsi odgovorili z pritrdilno, kot razlog 
pa ravno tako v skoraj vseh primerih navedli, da narava delovnega procesa 
ne ustreza oviranosti invalidov. Ravno tako so vse družbe v letu 1997 
izvajale ukrep 'čakanje na domu'. Tako je bilo skoraj četrtina invalidov 
določen čas 'doma'- mnogi tudi celo leto! Izstopa podatek enega izmed IP, 
da na ta način invalidi niso delali skupaj kar 1.300 delovnih dni. Na koncu 
smo družbe tudi vprašali, kdo spremlja invalidne delavce in jim pomaga 
reševati njihove probleme. V 1 IP skrbi za to področje zunanja strokovna 
institucija s svojim strokovnim timom delavcev s področja poklicne rehabi-
litacije (socialni delavec, psiholog, tehnolog), v 2 IP pa sta to poslovna 
sekretarja. Med GD prevladujejo različni vodstveni delavci (direktor. vodja 
obrata, ipd) s 60% ali varnostni inženir oziroma služba za varstvo pri delu 
(40 %), v 1 GO pa je to interdisciplinarna skupina strokovnjakov. Zadnje 
vprašanje se je glasilo: Ali vidite rešitev za delovno problematiko invalidnih 
de! avcev v ustanovitvi invalidskega podjetja- in zakaj? 80% GO je odgo-
vorilo pritrdilno, ravno tako vsa tri IP. Navedli so več razlogov: večja skrb 
za invalide, finančne olajšave za IP s strani države in zaradi tega lažje po-
slovanje ter oblikovanje ustreznejših delovnih mest. 
4 PRIPOROČILA IN PREDLOGI 
4 RECOMMENDATIONS AND SUGGESTIONS 
Upoštevajoč ugotovitve in spoznanja, do katerih smo prišli v analizi 
vprašalnikov, poslanim gozdarskim družbam v Sloveniji, kot tudi v drugih 
raziskavah, ki smo jih opravili v zadnjih treh letih na področju usposabljanja 
in zaposlovanja invalidov v Sloveniji (URŠ IČ et al. 1997, URŠ IČ et al. 1996a, 
URŠIČ el al. 1996b), oziroma upoštevajoč usmeritve iz predloga 'vladnega' 
programa usposabljanja in zaposlovanja invalidov, lahko na koncu zapišemo 
najprej naslednje: 
- delež invalidov, zaposlenih v dejavnosti gozdarstva, je bistveno višji od 
državnega povprečja; 
- osebne lastnosti invalidov z vidika reševanja njihove zaposlitvene pro-
blematike niso ugodne- njihova izobrazbena raven je nizka, ravno tako 
je izrazito neugodna starostna struktura te skupine zaposlenih; 
-vzrok invalidnosti invalidnih delavcev (visok delež poškqdb pri delu in 
poklicnih bolezni) je bistveno različen od 'uradnih' statističnih podatkov 
z.a celotno Slovenijo; 
-vse družbe ocenjujejo bolniški stalež invalidnih delavcev kot zelo proble-
matičen; 
GozdV 56 (1998) 9 
U ršič, C., Fatur- Videtič, A.: Reševanje delovne in zaposlitve ne problematike invalidnih delavcev v gozdarstvu 
_ družbe izvajajo različne posamezne oblike aktivnega zdravstvenega var-
stva, največ jih skuša zmanjšati obremenitve pri delu. IP je skupno le to, 
da vsa izvajajo preventivne zdravstvene preglede, vendar v različnih 
časovnih obdobjih; 
_ strokovnih delavcev, ki bi imeli ustrezno znanje za celovito svetovanje 
1nvalidom in delovnemu okolju, nimajo zaposlenih praktično nikjer. 
če upoštevamo še 'stereotipe', ki so po naših ugotovitvah prisotni prak-
tično pri vseh delodajalcih (URŠIČ in sod. 1997), ugotavljamo, da velja: 
-invalidi so obravnavani kot homogena skupina. vendar različna od ostalih 
zaposlenih. Ta domneva pre zre dejstvo, da se invalidi med seboj razlikujejo 
tako glede na vrsto invalidnosti kot tudi stopnjo oviranosti, ravno tako pa 
spregleda tudi to, da je vsak posameznik specifičen (glede na njegove 
sposobnosti in zmožnosti, interese) ter da lahko vsak zaposieni postane 
invalid; 
-večina invalidov po končani rehabilitaciji ne potrebuje nobene pomoči več, 
kar med drugim pomeni, da so enako produktivni kot njihovi ne-invalidni 
sodelavci in ne potrebujejo nobene nadaljnje podpore- torej naj ne bi bili 
obravnavani nič drugače kot drugi zaposleni; 
-probleme, povezane z delom in zaposlitvijo, se rešuje predvsem z reha-
bilitacijskimi ukrepi, ki se tičejo posameznika, in ne s spremembami de-
lovnega okolja; 
- odnos 'laissez-faire' delodajalca, ki misli na primer, da se mora invalid 
sam vključiti v delovno okolje oziroma mu bodo pri tem pomagali sodelavci 
na osnovi njihove dobre volje. 
Za preseganje sedanjih razmer lahko priporoči mo naslednje: 
- z vidika reševanja trenutnih problemov zaposlovanja invalidov, kot tudi z 
vidika vodenja dolgoročne politike, mora država čim prej sprejeti program 
usposabljanja in zaposlovanja invalidov v Sloveniji; 
- (ustrezno in učinkovito) reševanje problematike zaposlovanja invalidov v 
gozdarstvu zahteva. da to problematiko vključimo v projekte kadrovskega 
in programskega prestrukturiranja gozdarskih družb -v konkretnem pri-
meru je zaradi obsega in zahtevnosti reševanja potrebna pomoč in pod-
pora (finančna, kadrovska) s strani države in lokalnih skupnosti; 
- kljub temu, da področje gozdarstva poznamo le na osnovi analize vpra-
šalnika, pa vseeno priporočamo še naslednje: za učinkovitejšo vključitev 
1nvalidnih delavcev v delovni proces bi bilo vsekakor smiselno razširiti in 
uskladiti izvajane oblike aktivnega zdravstvenega varstva invalidnih de-
lavcev v vseh gozdarskih družbah (vključno z IP), ki naj bi združevala 
varovanje zdravja in varno delo, ergonomijo in organizacijo dela, promocijo 
zdravja, izvajali pa naj bi te programe za to ustrezno izobraženi in uspo-
sobljeni strokovni delavci! Nadalje priporočamo, da se, če je to možno, v 
povezavi z drugimi podjetji oziroma lokalno skupnos~o, razmisli o obliko-
vanju posebne družbe (IP ali v prihodnosti novih oblik, ki naj bi jih omogočal 
novi zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidov), ki bo zaradi svojega 
posebnega poslanstva in specifične državne podpore zagotavljala invali-
dom in drugim zaposlenim delo in zaslužek. Seveda na koncu ne smemo 
pozabiti. da če želimo izboljšati prakso v podjetjih potrebujemo znanja, 
informacije in veščine, in to tako vodilni delavci, kot tudi strokovni delavci, 
k1 se pri svojem delu srečujejo z invalidi! 
Go:z.dV 56 (1998) 9 
Slika 2: Enostavna ročna dela so 
primerna tudi za invalide (Vse 
foto: C. Uršič) 
Figure 2: Simpfe manual works 
are suitab!e a/so for person s with 
disabiiities (Ail photo by: C. Uršič) 
401 
t.t!.<.. c . F atol Vidett(. A RNev•t)! dtiOYI1t tli zaooahlv • .,. probltMII1•6 •nvalctnlh~l; "gw:o~ 
oo konr." teUmo pouda11to, dl bl holo ta cetovotot'O oceno ltanja • 
gczd&r$1<Jh druloan on prioravo preologo ukrepov (~rntkoi'Očnoh on do•go-
rotr~ht .ce r~evAnte protlerMitfte delovnih uw;~hdov ~tu mota vkflutAvau 
114 .J.•eoe "., suan- l"lll"Kev"'ll ~~,..np ~1·) povtbno r:rOelao 
I'OSObM or~gtam l't• OJegovt Ptrp<avt b• morali SO<lc\0\latt odgo\/Ofna fN· 
ni.S.H$Iva tn r'lreosravn·lo.l &oKfllnih skupno$tl, trtoko ... ·ne or~aniza.::•Je li'\ ~eveda 
gozdal$l<a pod,.Qa 
MANAGING OISABILITY IN FORESTRY 1 
:u=· u16 authcn -'~tne sltuatl<>l\ cl perSOM .. 1111 c!tsabilotles wo:ki<lg ln lo!esuy c:cmpanieS 
and lheil&red cn!Mprisas founded by the IO<mef, They conc;Jude thal ~ propo<tJ<m of Ine pe111ons with 
dlMbolky employed on foreslly is tnafl<edly higher Ihan lhe avorage for Slovenia, ll>e personal qu3Uties of 
petSOnSwr.h ~...., 1'01., 18w!urol a~., ll'leir~~ms.lhelreducadonallewl 
Is lOw, lhe age atrucilne la "''f\100~. tile csuse ol thelr dlsa~Jiy (bigh share ol Wll!X-related disabllily 1 
and profasslo~,.jdoseases} dlffers slgf\ltlcanltffromonlclal slatl$1K.81 data; iheir absenco due to heann prob-
lema Is very elevele<l. caU$lng many dJiicullles "''he Otganssabon ol WQ<1t for !he oompenles Conllldenng 
11>e lllulllOn in lhe t!eld ol tniM>g aod employment ol pamns wilh dis.abllly ln Slcv~ Illis .-slta:es 
Ih. J>!Oper;tllon of a spe<::YJ PIOQISIIUII6 fcw soMnQ ll!e l>tOl*rt"6 pe!SOn$ wUh chabilltes wOt1dng ln fOr• 
estry 
VIRI / REFERENCES 
Y•nl'flr~lvt''l.aoeto ,gg,a Pr09r.ln' u$00SooJrJitln~ ... ~>-3!"aw--.. ail'W ... ~ ·Os.nuc•• "ffO.tbl.car• liO. L...,hj~n 
Mt 
~.s.. ,963 p_.,'t'""t ... ~\.a )O~s.:MJt~Wtv~~" ~cu .... <tRS.'f1"D'•"':~~~ul•q::w>. :• 
ot-vladOvA"'JII!Ie.l'.pOJavoY• V MOO~S.ut Serr .. naf.S~. ~~~ ~~"~'"""~' Ua2A•., 
il'wahdno'.i!J (prfJ•iei"CC;ttl- l.,lvbl1.3flit. 1Jt11V~It ll'thli k.l n4tlt1 «••le• rozo l.lf'~ ...... tl't$&1'U: z• n'ted(.'Y'Q dftll. PIOfRetl 
~tpor..a hl' 
NEntK 1 t99' ""~.,Po.:~ o ~ 1 um~·- - ... .,._ .._.,. ~ 
ln•rustver!O .n l'h.J:.llf.;::!;:!ČIX1 "'*'li.č.e lt..A 1 
URS IC. C ,ln sod, IW? "e51)VII"1eprobiCI1\C'IY"'lVi:\hdll•htSow'IClfJVObu4tnJ..,.,. Of4aYPtOzvod'1ft ~Pf09fa1"'0\o 
.n tteta;e... ~~ t'tJvi. t.juO,ar.a. kl~lllt.~t Ae~··"-• &\)l.·e~4t ta t\:~blta(.IP" 11l• 
LORSI(: C ra :856a a.............,,.,_.~-h~ Ra.!....."..,.."...,. hiluP~• 
SV'fet~ff! u lil'i+Wiwlkfil LM"'4tt0ft , ' .. 
UFI~If:. C 10 6(Wt 1996b Z11p:»k>v1:1n~ ln\•al.oc ... v lf•VII d(l:.lh ~fr!j.h • RArfSU·;a 4~ hila• RfllpL.oo61U ~ 
U ltthaiJ•~ I~ (III'J, S~~. 
1•-..)Cl• ~"l'llllk.olotl""._.ai.O._o uv•ro..".• ~·· 199(\ M.Aoliaa&lain'W'lhdllah \c-m-.~.."_ ~997 lf*l!:.l.~ 
h