Poštnina pla&uta T gotovini. Leto IX., št, 35 ufidviJULVu. é-juwjanit, r> nafljeva ulica Ö. — relefon St. äl22, 3123, 8124, 3125, 8126. Lnseratnl oddelek: LJubljana, Selen» tmrgova uL — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica . fit 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-erartnerla. („jutro« xvn., 8t. aoo a) Ljubljana, ponedeljek g. avgusta 1936 Cena 2 Din Ponedeljska izdaja „življenje in svet" LIreaniStvo: LJubljana: Knafljeva ulica 6. Telefo» St. 8122, 8123, 3124, 3125 ti» 312S vsak ponedeljek zjutraj. — Na-roòa se posebej in velja po poŠt prejemana Din L-, po razna&al-dh dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefoa fit. 2440. Celje: StrOssmayerjeva ul. 1. Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pc ' tarifu. TATARESCU SESTAVIL NOVO VLADO Nova Tatarescova vlada, v kateri je zamenjal zunanjega ministra Titulesca dosedanji finančni minister Antonescu, je bila že snoči zaprisežena v Sinaji Bukarešta, 30. avgusta, d. Mandator ikrone Tatarescu je svojo novo vlad'o sestavil že snoči. Ciani nove vi a'V zbrali v njegovem stanovanju, kjer :o imeli dve uri dolgo posvetovale, oo 20.20 pa so vsi s posebnim vlakom odpotovali v Sinajo, kamor so prispeli opolnoči.' Kralj Karol jih je takoj sprejel v Bvojem dvorcu Pe'iesu ter jih zaprisegel. Vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik in minister za oboroževanje: Tatarescu, minister brez portfelja in podpredsednik vlade: Inculco, notranje zadeve: Dimitrije Juca, zunanje zadeve: Viktor Antonescu, finance: Cancicov, pravosodje: Mircea D,ju vara, trgovina: Valer Pop, gradbe in promet : Rihard Franasovici, delo: prof. Jon N ister, kmetijstvo in državna posestva : Vasilij Sassu, državna obramba: general Pavel Angelescu, narodno zdravje: dr. Costinescu, verstvo in umetnosti: Viktor lamandi. prosveta: dr. Angelescu, brez porfelja: Mihail Ne-gura in Jon Lapedatu, državni podtai-niki: Viktor Badulescu, Avrei Bentoiu, Vasilij Barca, Tiberij Mosoiu, Peter Beian, Dimitrij Alimanisteanu, Mihailo Berceanu in Jurij Garantii. Vladno krizo so predvsem povzročili zadnji incidenti desničarskih ekstremi-stov v Sinaji in Galacu, ki so zbudili v inerodajnih krogih precej vznemirjenja. V novi vladi so predvsem mlajši elementi liberalne stranke, ki se zavzemajo za strogo izpolnjevanje liberalnega programa. Najvažnejše je, da v novi vladi ni Teč dosedanjega zunanjega ministra Titulesca in da je prišel na njegovo mesto finančni minister Antonescu, ki je v diplomatskih krogih že znan, ker je bil nekaj časa poslanik v Parizu ter ie med svetovno vojno z uspehom izvršil več važnih misij. Letos je Antonescu kot finančni minister v Parizu podpisa^ važne gospodarske sporazume s Francijo. Pn pogajanjih za te sporazume je aktivno sodeloval njegov pomočnik Badulescu. Titnlescova izjava Niče, 30. avgusta. AA. Dosedanji rumunski zunanji minister Titulescu, Id se mudi tu na oddihu, je izjavil glede na novo rumunsko vlado: Zvedel sem, da je nova romunska vlada sestavljena iz vseh dosedanjih ministrov razen mene. To sem zvedel šele potem, ko je bila nova vlada že sestavljena, Nova vlada ne potrebuje več moje pomoči. To je v redu, toda rajši bi videl, da bi me bili o tem prej obvestili, ker nisem imel namena osebno obremenjevati vlade g. Tataresca. Pridržujem si pa svoie mnenje in tudi vso svojo bodočo politično akci jo zase. Zunanja politika ostane nelzpremenjena Bukarešta. 30. avgusta. AA. Da je Titulescu, ki je bil 14 let rumunski zunanji minister in je sodeloval v vseh vladah od oktobra 1. 1932 dalje, izpadel iz nove vladne kombinacije, je izzvalo pravo senzacijo. Nepričakovani razvoj vladne krize je dal političnim krogom povod za vse mogoče kombinacije. Po zadnjih informacijah ima Tatarescu za svojo novo vlado široka pooblastila za pobijanje vseh terorističnih po-kretov, bodisi desničarskih bodisi levičarskih. Sodijo, da je Tatarescu sklenil odkloniti sleherno nadaljnje sodelovanje v Titu-lescom zaradi tega, ker so njegove grožnje z ostavko zlasti ob priliki fašističnih nemirov ob koncu meseca junija znatno omajale avtoriteto dosedanjega režima. Pravijo, da je Tatarescu v sporazumu s šefom liberalne stranke Constantinom Bratianom brzojavil Titulescu, ki se sedaj mudi v Franciji, da je bil prisiljen sestaviti homogeno vlado, v kateri bo mogoče do kraja izvesti program liberalne stranke, in da se mu zahvaljuje za usluge, ki jih je storil državi, ter za sodelovanje v bivši vladi. Tatarescova Izjava V izjaivi, ki jo je snoči podal predsednik vlade Tatarescu novinarjem o rumunski zunanji politiki, je med drugim naglasil: Vlada bo nadaljevala zunanjo politiko, ki so jo doslej vodile dosedanje vlade in katere vodja, je bil v zadnjem času g. Titulescu, ki mu tudi tokrat Izražam priznanje za usluge, ld jih je storil državi in vladi. Ta politika, ki je bila doslej že tolikokrat definirana, ni niti politika, k! bi bila vezana na osebnosti, niti politika oportnnosti ali improvizacije. To ni politika posamezne osebe ali posamezne stranke, nego politika vsega rumunskega naroda, torej prava nacionalna politika, ki sta njena stalna cilja obramba države in ohranitev miru. Nadaljnji cilji naše zunanje politike so in ostanejo tudi v bodoče: zagotovitev čim ožjega in plodnejšega sodelovanja z našimi zavezniki v Mali antanti, v Balkanski zvezi, s Poljsko, Veliko Britanijo in posebno s Francijo, s katero smo neloč- ljivo vezani po interesih in idealih našega naroda, ohranitev prijateljskih od-nošajev z vsemi ostalimi državami, z Rusijo in drugimi našimi sosedi, njača-nje obstoječih obveznosti, prisrčno sodelovanje za utrditev Društva narodov in enako prisrčno sodelovanje pri vseh pobudah za ustvaritev nedeljive kolektivne varnosti. To so glavne osnove naše zunanje politike, ki jo bomo vodili neomajno. Nato je ministrski predsednik naglasil, da je ena glavnih nalog nove vlade oja-čenje rumunske vojske. Že na prvi seji vlade se bodo določili novi krediti za nabavo vojnega materijala v skupnem znesku 5 milijard lejev. Oborožitev države bo glavna skrb nove vlade. Odmev v rumunski javnosti Bukarešta, 30. avgusta. AA. Izločitev Titulesca iz vlade je naletela na ostro sodbo zlasti pri narodni kmetski stranki. Titulescu, pravi »Diminiaca«. je predstavljal politiko sodelovanja z Društvom narodov, s Francijo in Malo an-tanto. Njegova izločitev bo dala povod raznim govoricam. Enako sodi tudi »Universul«, ki vprašuje: Kakšen stvaren nesporazum je mogel nastati med Tituleseom in predsednikom vlade? Kaj se je resnega pripetilo, kar bi lahko vladi dalo moralno moč, da opraviči svojo novo sestavo brez Titulesca? Dolžnost vlade je pojasniti to tajnost! Izločitev Titulesca je zlasti z zunanje-političnega vidika oslabila vlado. Naši zavezniki bodo predvsem vprašali, zakaj je bil Titulescu izločen v času, ki je takn nemiren, zakaj baš pred konferenco Male antan-te, na katerem programu je proučitev zelo težkih vprašanj, ki se tičejo ohranitve miru in bodoče rumunske politike. Mihalake o novi vladi Predsednik narodne kmetske stranke Mihalake je izjavil novinarjem: Preči- tal sem komunike, ki ga je izdal predsednik ministrskega sveta v cbliki dekreta. Ta komunike precizira »namene rekonstrukcije vlade, da bi mogla vlada vladati v drugi etapi svojega delovanja.« Tatarescu je hotel nedvomno povedati, da bo vlada v drugi etapi zatrla anarhijo, ki jo je sama ohrabrila v svoji prvi etapi. Za nas ima rekonstrukcija drugačen smisel: poizkus, da se molče preide preko odgovornosti zaradi notranje anarhije. Izločitev Titulesca se ie že dolgo pripravljala. Imenovanje Inculca za ministra brez portfelja in podpredsednika vlade, čegar delovanje v notranjem ministrstvu proti požaru, ki preti naši država, je pač znano, — dokazuje to v zadostni meri. Vse to potrjuje obtožbe, ki sem jih izrekel že ponovno proti vladi. Nova formacija predstavlja režim, ki ima ta značaj: Liberalna stranka je na tem, da docela izgine, vlada pa bo obvisela v zraku«. Jraneosko mnenje Pariz, 30. avgusta, d. prememba v rumunski vladi je prvotno francoske kroge precej vznemirila. Predvsem obžalujejo, da je izpadel iz nove Tatarescove vlade Titulescu, ki je bil predstavnik lojalnega sodelovanja za očuvanje statusa quo v Evropi in veiik pobornik za ide-ie kolektivnih varnostnih pogodb in za Društvo narodov. Kljub vsemu se z zadoščenjem beleži izjava predsednika rumunske vlade Tatarescu, ki zagotavlja, da bo tudi nova rumunska vlada nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko, ki stremi po ohranitvi miru in ki temelji na prijateljstvu dosedanjih zaveznikov Ru-munije, predvsem Male antante in Balkanske zveze, kakor tudi Francije in Rusije. Francoski politični krogi tudi poudarjajo, da je novi rumunski zunanji minister AntonescG star prijatelj Francije in da je bil svoj čas že več let rumunski poslanik v Parizu. Boji v Španiji niso prinesli še nobene odločitve Madrid, 30. avgusta. AA. Notranje ministrstvo je izdalo komunike, ki pravi, da so bili nasprotniki včerai na vseh frontah odbiti. V Estramaduiri viadne čete napadajo neprestano upornike. V Asturiji in Andaluziji se boji nadaljujejo in je vladna vojaka dosegla uspehe. Na severni fronti se vladni miličniki odločno borijo proti upor nikom. Iz Irana poročajo, da je snoči krenila na bližnjo fronto zopet dolga vrsta tovornih avtomobilov z miličniki. Poveljnik vladnih čet je izjavil, da je vse v redu^ m da se položaj na froti ni izpremenil. y San Sebastianu je vladal včeraj mir. Na fronti pri Huesci so sprednji oddelki vladne vojske snoči zavzeli vas Afis, ki leži 16 km daleč od Huesce. Zavzetje te vasi je precejšnjega pomena, ker bo sedaj vladna vojska lahko obkolila mesto in prekinila njegove zveze z Jaeo. Sestrelili so tudi uporniško letalo, ki je krožilo nad nad zavzeto vasjo. Polkovnik Sandino, strokovni svetnik katalonske vlade v vojaških zadevah, je ob-javfl komunike, da so vladna letala bombardirala uporniško kolono, ki je skušala priti na pomoč upornikom v Huesci. Kolona se je morala vrniti. Več njenih tovornih avtomobilov pa je bilo uničenih. Mir pri Irunu Hendaye, SO. avgusta. A A- Na fronti pri Irunu je ponoči vladal mir. Davi so se nasprotniki le malo obstreljevali. Ob 9.30 so »e nad Irunom pojavila uporniška letala in vrgla na mesto 4 bombe. Nato so se oddaljila proti San Marcijalu. San Sebastian v temi San Sebastian, 30. avgusta, b. Po poročilu tukajšnje radio postaje je vodovod k napravam pri mestni elektrarni popolnoma zaprt, tako da oddaja elektrarna elektriko mestu le v zmanjšanem obsegu. Radio postaja poziva prebivalstvo, naj 6e v porabi elekitri-ke čim bolj omeji, ker obstoja nevarnost, da ostane San Sebastian v temi. Vodna naprave so zaprli uporniki. Iz uporniškega tabora Burgos, 30. avgusta. A A. Poveljstvo nacionalne juTite je izdalo komunike po katerem uporniki zmagujejo na frontah v Asturi,i in Aragondji. V bližini Ovarzu-r.d so uporniki zavzeli nove postojanke, ki so od Iruna oddaljene samo še 1 km. Xa fronti pred San Sebastianom je megla včeraj onemogočila sleherno borbo. Pri Terue-lu so uporniki odbili napad vladnih čet. ki so jih poslalii iz Valencije na fronto. Bitka se je vršila pri Campilli. Ubitih je bilo 70 vladmih miličnikov, med njimi tudi poveljnik čete vladnih prostovoljcev Panchovil-la. Uporniki so izgubili majorja Carloso Belforta so ga spremljali prefekt gornje - renske pokrajine Leroy poveljnik 14- divizije in odposlanec načelnika generalnega štaba generala Game-lina. Četa vojakov mu je na belfortski postaji izkazala vojaške časti. Tu ga je pozdravil tudi mestni .župan. K sprejemu se je zbralo tudi več generalov. General Rydz Smiglv je ob 9.50 odpotoval dalje v Pariz, i Pariz, 30. avgusta- d. Francoski listi prisrčno pozdravljajo prihod vrhovnega šefa poljske vojske generala Rydz Smigb'ja v Parizu ter poudarjajo, da bodo razgovori, ki jih bo iinel z odločilnimi faktorji francoske vlade, vojaškega, političnega in gospodarskega značaia. Nevtralnost napram Španiji zagotovljena Tudi Rusija prepovedala izvoz orožja v Španijo Optimistično razpoloženje v Parizu Pariz, 30. avgusta, d. V francoskih zunanje političnih krogih je prevladovalo glede posledic španske državljanske vojne povsem optimistično razpoloženje. Splošno ugotavljajo, da je akcija francoske vlade za skupen nastop evropskih velesil glede nevtralnosti napram španskim dogodkom povsem uspela. Sedaj je tudi Rusija strogo prepovedala izvoz vsakršnega orožja v Španijo. Vzpostavljena je enotna fronta Anglije, Francije, Italije, Nemčije, Rus je ir. španske sosede Portugalske ter je s tem, kakor trdijo v francoskih uradnih krogih, zagotovlejn mir, v kolikor je odvisen od dogodkov v Španiji. Ruska p?ej?oved izvoza orožja Moskva. 30. avgusta. AA. Po izmenjavi not med francosko in rusko vlado je ruski komisariat za zunanjo trgovino izdal odredbo. po kateri ie od 28. avgusta dalje prepovedan izvoz vsakovrstnega orožja, letal in vojnega materiala, pa tudi montira-nih in demonti ranih vojnih letal v Španijo in niene kolonije ter ozemlja, ki so pod njenim protektoratom. Prepoved velja tudi za tranzitne pošiljatve. Poljski pristanek na francoske predloge Varšava, 30. avgusta. AA. Kakor znano, se vršijo med francosko in poljsko vlado enako kakor z drugimi državami pogajanja o nevtralnosti napram Španiji Tudi poljska vlada je sedai odgovorila pritrdilno na znane francoske predloge. Italija za strogo izvajanje nevtralnosti Rini, 30. avgusta. AA- Kakor se kaže, se italijanska vlada ne bo protivila ustanovitvi posebne mednarodne komisije, ki bi imela naiogo skrbeti za strogo izvajanje sjKirazuma o nevtralnosti napram Španiji. Posredovanje diplomatov ob španski meji Pariz, 30. avgusta. AA. Iz Saint Jean de Luža poročajo da se je včeraj vršila tamkaj konferenca diplomatskih zastopnikov Argentine, Urugvaja, Italije in Nemčije v Madridu, katere so se udeležili tudi zastopniki španskih upornikov. Francoski, angleški in ameriški diplomati na konferenco niso hoteli priti, vendar pa so se informirali o njenem potoku. Vse kaže, da je bilo na konfercnci predlagano, naj se ustanovi posebna mednarodna komisija z enakimi funkcijami, kakršne jc imel mednarodni Rdeči križ za svetovne vojne, ki naj bi si prizadevala, da se omili državljanska vojna v Španiji. Konferenca se bo v torek ali v sredo nadaljevala. Hendaye, 30. avgusta. A.A. Kakor poroča agencija Reuter, so prispeli danes v Saint Jean de Luz po štirje zastopniki ljudske fronte in upornikov v Španiji, ki bodo sprejeli na znanje predloge zastopnikov tujih sil za omiljenje državljanske vojne v Španiji. Kakor znano, gre za ustanovitev posebne mednarodne komisije z arbitražno funkcijo, nastal pa je spor. kdo naj bi bil predsednik tega odbora. Občinske volitve v srezu Krško. 30. avgusta. Danes so bile naknadne občinske volitve v 7 občinah krškega sreza. Volitve so potekle mirno brez vsakega incidenta. Občinski odbor v Mokronogu je bil razpu-ščen, ker je svoječasno izvolil bivšega sre-skega načelnika dr. Čuša za častnega občana. Na Bučki, na Raki, v Studencu, Čatežu, Cerkljah so se vršile volitve zaradi ifcpremem.be občinskega teritorija. V Škoci-jamu je bila izvršena revizija občinskega gospodarstva nakar je bil občinski odbor razpuščen, razen tega je bila izvršena tudi iziprememba občinskega teritorija. Izid današnjih volitev v občinah je naslednji: Občina Studenec: volilnih npravičencev 379, volileev 260, volilna udeležba 69 odstotkov. Dobili so: 1. lista Stojs (JRZ) 240 glasov (18 odbornikov), 2. lista Znidaršič (opozicija) 20 glasov. Občina Škocijan: volil, upravičencev 713. volileev 654, vol. udeležba 64 odst. 1. lista Marinčič (JRZ) 544 gin sov (23 odbornikov), 2. lista. Barbarie (opozicija) 110 glasov (1 odbornik). Občina Bučka: 289 vol. upravičencev, volileev 219, vol. udeležba 76 odst. 1. lista Komljanec (JRZ) 153 glasov-, (16 odbornikov), 2. lista Kapler (opozicija) 66 glasov (2 odbornika). 01»čina Mokronog: volilnih Trpravičeneev 570, volileev 365, vol. udeležila 64. odst. Postavljena je bila samo ena lista Majema Aleksandra (JRZ), dočim se je opozicija abstinirala. Občina Raka: vol. upravičencev 733. volileev 397, vol. udeležba 54 odst. Opozicija je bila razcepljena in se je deloma obstini-rala. Dobili so: lista Cemič (JRZ) 251 glasov (16 odbornikov), 2. lista Šiško (opozici- ja) 78 glasov (1 odbornik), 3. lista Šribar (opozicija) 68 glasov (1 odbornik). Občina Čatež: vol. upravičencev 643, volileev 422. volilna udeležba 65 odst. 1. lista Zevnik Franc (JRZ) 183 glasov (3 odbornir ke), 2. lista Anton Kolar (opočdcija) 239 glasov (15 odbornikov). Občina Cerklje: volilnih upravičencev 575, volileev 385, volilna udeležba 69 odstotkov, L lista Ignoti j (JRZ) 307 glasov (17 odbornikov), 2. lista Jurečič (opozicija) 78 glasov .(1 odbornik). Odgodene volitve Sv. Križ ob Krki, 30. avgusta. V naši občini bi se morale danes vršiti občinske volitve toda v petek je kr. ban-ska uprava brzojavno sporočila, da so volitve zaradi lehnir-nib V četrtek zjutraj je prišel k nam tajnik banovinskega odbora JRZ kaplan Toma-zin. Hodil je iz vasi v vas in se informiral kakš«*» ie položaj. I i Agitacija s strani nasprotni- kov je bila zelo velika in v gotovi meri tudi zelo nedostojna. Posluževali so se vsega, vendar ji mnd nič pomagalo. Zlasti so se sklicevali na onih 20.000 Dm, ki so prispeli iz Ljubljane za popravo občinskih •potov m na vagon brezplačne koruze. Ljudje so govorili: Potrebni smo denarja in koruze, toda volili bomo Kodriča, p> domače Mlinarčka Razpoloženje naših ljudi za volitve je bilo sila dobro, da se lahko reče. bik) je toliko agitatorjev, kolikor pripadnikov opozicije. Toda za Mačka ni glasu. Pohvalno lahko omenimo, da se naša duhovščina ni prav nič mešala v volilno borbo. Želimo, da bi tako bilo tudi v bodoče, pa bo na vsej črti deležna ugleda z obeh strami. Električni tok ga je ubil Tragična smrt uslužbenca cestne železnice Ljubljana, 30. avgusta. Žrtev svojega poklica je postal nocoj g. Fran Vizjak, rojen 1892 na Verdu pri Vrhniki in tja pristojen, uslužben pa pri Maloželezniški družbi v Ljubljani. Ob 19.45 je na križišču cestne železnice v Zgornji Šiški med remizo in mitnico moral popravljati omrežje. Pri tem pa je prišel v stik z vodom visoke napetosti. Zadel ga je električni tok in se je zgrudil nezavesten. Takoj- so bili poklicani na pomoč reševalci, ki so ga hoteli jadrno prepeljati v bolni- co, toda že med prevozom je podlegel. Prepeljali so ga torej v Mestni dom, kamor je bila poklicana policijska komisija ki sta jo tvorila službujoči uradnik Kette in uradni zdravnik dr. Lužar. Ugotoviti sta mogla samo smrt. O tragični smrti moža je bila nemudno obveščena njegova žena, ki prebiva s hčerko na Celovški cesti 78. Globoko podrta žena je izrazila željo, da bi moža pripeljali domov, kar se je v teku noči tudi zgodilo. Trocki bo izgnan iz Norveške London, 30. avgusta, a. »Daily Exprew« objavlja vest iz Osla. da je norveška vlada sporočila Trockemu. da mora do 18. de cembra zapustiti Norveško. Norveški pravosodni minister je baje izjavil: Ce bi Truck i dobil vizum za odhod v drugo državo ter bi zapustil Norveško, bi bili srečni. »New« Chronic!e< piše, da povzroča vprašanje Leva Trockega velike težave norve- ški levičarski vladi. Verjetno je. da bo bivanje Trockega na Norveškem zelo vpliva-lo na volitve, ki bodo v jeseni. Kakor poročajo iz Osla. utemeljuje moskovska vlada svojo zahtevo po izgonu iz Norveške s sklepom DN po umoru jugoslovenskega kralja in francoskega zunanjega ministra Barthouja. da se morajo članice DN medsebojno podpirati v boju proti terorju. Trockemu se jo pri zadnjem procesu dokazalo sodelovanje pri zaroti in umoru Kirova ter zaroti proti Stalinu in drugim članooi sovjetske vlade. Kronika od sobote do ponedeljka Veselje se je to nedeljo preselilo iz Ljubljane v Šiško, kjer so drli komarja Priprave na velesejmu se bližajo koncu Ljubljana, 30. avgusta. Poslednja nedelja v mesecu, ko se poletje po malem že nagiba v zaton. Poslednja, toda zelo živahna, a pri tem mirna in dostojna, Najlepše pa je bilo seveda v Šiški na žegnanju. Neprimerno slovešneje so slavili god svojega patrona Jerneja in vse bolj po starih tradicijah, kakor lani. Topici sicer niso metali zaspancev iz postelj, toda ob pol 11. je že bila vsa Šiška pokorni prišli so še okoličani in tudi mnogi Ljub-ljanìani. da so se trume zgrinjale okrog častitljive, po Plečniku prenovljene šent-jernejske cerkve, s katere je v prekrasni 6ončni dan plapolala državna trobo'jnica. Stojnic je bilo naokrog, da si lahko nabral srčkov, odpustkov in spominov. Za svečanost pa je poskrbela šišenska Narodna čitalnica, ki je dosegla pri škofijskem ordi-narijatu, da je prišel duhovni gospod opravit cerkveno opravilo, pri katerem je ubrano pel zbor Narodne čitalnice. Popoldne so bili mnogi gostje povabljeni k prijateljskim šišenskim družinam na bobe, obenem pa so gosrje tudi pričeli zalivati komarja po slovečih šišenskih gostilnah. Glasilo se je petje, pela je harmonika. Se mnogo tistih, ki so se potrudili na daljši izlet, se je proti večeru na povratku 8 šmarne gore ali iz Št. Vida ustavilo v Šiški. da je bilo zvečer res tako. kakor da se je vse veselje iz Ljubljane preselilo šiško Mir pa se nikjer ni kalil in policija, kakor reševalna postaja sta spet enkrat lahko zasluženo praznovali. Na večer pa so se znova zgrnile množice k čevljarskemu mostu, občudovat vratolomne produkcije Harija Barkovskega. ki si je takoj v soboto zvečer s svojimi bravurami visoko na vrvi nad Ljubljanico pridobil mnogo simpatij, mnogo v7.klikanja in mnogo aplavza, toda žal mnogo manj denarcev. Slovo v Vajenskem domu V Vajenskem domu Obrtniškega društva v Lipičevi ulici se je snoči vršna prisrčna domača slovesnost v slovo 30 vajencem, ki sta jih banska uprava in mestna občina sklenila s 1. septembrom premestiti v Vajenski dom katoliške »Dobrodelnosti« v Kersnikovi ulici. V prijetno okrašeni obed-nici doma so se zbrali gojenci zavoda in člani uprave k skupni večerji, ki je potekla v prav vedrem razpoloženju in so se fantje razšli v iskrenem prijateljstvu in hvaležnosti do uprave, ki je s tolikšno vnemo in ljubeznijo skrbela zanje, da bi jim olajšala pot v življenje. Predsednik kuratorija g. Josip Rebek je imel kratek nagovor, v katerem 'e nanizal nekaj zanimivih spominov iz dobe, ko so nekateri obrtniki pred desetimi leti začeli z delom za sistematično vzgojo obrtniške mladine. Temu delu, ki ga je z veseljem vršilo Obrtniško društvo, gre največ zasluge, da so naši vajenci po vsem zadržanju v življenju danes na nivoju, ki bi ga lahko tudi izobraženi pa tudi akademski mladini postavili za vzor. Da je to prizadevanje uspelo, ni bilo treba strogosti, temveč je zmerom zadoščala že dobra, prijateljska beseda. Pred tremi leti so se mojstri in vajenci prvikrat sestali pod pod streho šentpetrske vojašnice, da v nji s skupnim delom zgradijo obrtniški mladini dom. Obrtniško društvo je z bansko upravo in z mestno občino napravilo pisano pogodbo. ki je zavodu zagotavljala nemoteno delo za dobo 20 let. S pametnim gospodarstvom je Vajenski dom napredoval in cvetel. a razen prizadevanju uprave gre za ta procvit hvala tudi gojencem samim, ki so z največjim razumevanjem pomagali graditi ustanovo. Obrtniško društvo samo pa tudi ni štedilo z žrtvami. Ko je bil dom o t vor jen, so se ižprva vršla predavanja v jedilnici, ker pa v zdravstvenem oziru nikakor ni bilo najbolj primerno. Zato je ku-ratorij zgradil novo dvorano in ji priklju- čil lutkovni oder. Ta dvorana je v zadnjih letih vršila poslanstvo majhne strokovne in življenjske univerze med mladimi prebivalci te hiše. Vse kaže ,da bo zdaj moralo biti konec tega dela. A ocena opravljenega dela. je poudaril predsednik, je v Vaših rokah. Ne vemo razloga, zakaj je potrebno danes to slovo. Nismo vas učili drugega kakor vero v boga. spoštovanje staršev, veselje do dela in ljubezni do domovine, a vsa svoja prizadevanja smo združili s sokolskim delom. Podpiranci banske uprave in mestne občine, ki danes odhajate v drug, šele ustanovljen Vajenski dom. bivajte tudi pod novo streho z isto ljubeznijo in z isto vnemo delajte za svojo izobrazbo in izpopolnitev, da boste zrasli v dobre rokodelce in državljane. Zmerom pa pomnite, da ni nič gršega na svetu od hinavščine, ki se je izogibajte kakor največjega zla! — Na koncu je predsednik odhajajoče fante povabil, da bodo pod streho Vajenskega doma vsikdar dobrodošli gostje. Mladi poslušalci so predsednikova izvajanja sprejeli z navdušenim aplavzom nato je govoril še g. Krapeš. ki ie mladino spominjal sokolskega gesla: V srcu ljubezen, v duhu domovina. v roki pest!, — predsednik ikrož-nes-a odbora g. Iglič pa je poudaril, da v priliki slovesa hkratu praznulejo moistri in vajenci triletnico, kar obstoji njihov dom. V imenu gojencev zavoda se je v lepih, posrumnih besedah zahvalil kuratori-.iu, posebei pa še predsedniku in upravniku doma ter služinčadi litografski vajenec Olah, čigar besede so vajenci sprejeli z največjim navdušenjem. Na koncu ie predsednik g. Rebek še opozoril odhaiajoče fante, da je kuratorij na zadnji seji znižal oskrbnino in povabil vajence pa tudi mlade pomočnike, da se v čim večjem številu poslužujejo dobrot, ki iim jih nudi Vajenski dom. Na razstavi Franceta Kralja V Jakopičevem paviljonu se je dopoldne zbrala množica občinstva k otvoritvi umetnostne razstave Franceta Kralja. Navzočih je» bilo zlasti veliko število likovnih umetnikov, posebej še pripadnikov »Slovenskega. lika«, ki mu je France Kralj duhovni vodja, ter pisateljev in časnikarjev, po svojih odposlancih pa so bili zastopani še banska uprava, mestna občina in škofijski ordina ri jat. Književnik Josip Vidmar je v daljšem govoru, ki ga je prenašala tudi radijska postaja, nakaza.) idejno in stilno problematiko Franceta Kralja in sodobne umetnosti v obče in je med drugim izvajal: »Današnji čas je v svoji likovni umetno-sta izrazito kaotičen. Dam s ni vesoljnih idej iz vesoljnega življenjskega čuvstva. Stare vodilne ideje izgubljajo potd'xlnjo irioò ir. vpliv, vsaj v duhovnem življenju sveta, oglašajo se nove, toda katera izmed njih bo obvladala svet in mu dala novo notranjo skupnost? Doslej si ga še ni osvojila nobena. Toda najbolj prepričevalen izraz tega duhovnega nemira in kaosa je ravno umetnostno prizadevanje, ki je v zadnjih treh desetletjih ustvarilo več — izumov, kakor morda ne tri stoletja poprej. In vsak izmed teh izumov hoče ali je hotel veljati za stil novega časa. Tu je možna ena sama direktiva. Najburnejši čas iskanja, ki pada neposredno po svetovni vojni, je za rami, kakor je za nami tudi nejasnost Ln zmeda velikih svetovnih dogodkov. Niso pa za nami veliki dogodki, ki se imajo izvršiti v tem stoletju. Le smisel svetovnega dogajanja je danes jasnejši. Človeštvo bije danes ogromen boj za preureditev sveta. Bi je jo »e ogromni socialni boji. Dve socialni, dve življenjski volji sd stojita nasproti. Kdor išče novega, pravega izraza in z njim novega stila, naj si dobro in z vso dušo ogleda ta velikanski prizor in naj ga sprejme vase. Pa ne tako, da bi svoje delo nasitili s tendenco tega ali onega tabora. Ne tako. da bi nemočno kazal svoje sočutje do ponižanih in ogoljufanih ali da bi trobil v svet rasistični zanos. Naj vase sprejme ta veliki prizor, naj sprejme vase patos teh dogodkov, sveto voljo sveta in njegovo sveto potrebo po čistem, zdravem življenju brez nezaslišanih krivic in brez polovičarske medlosti. Naj sprejme vase odločnost in pogum, ki snujeta v teh bojih in ogromno življenjsko radost, ki jo kaže stara Evropa v svojem novem preporodu. To je novo življenjsko čuvstvo. Umetnik, ki ga bo obudil in sprostil v sebi, bo našel novi slog. njegova oblika bo zasijala v novi 65-stoti in njegovo delo ne bo samo izraz njegove osebnosti, marveč tudi globok in resnično umetniški izraz nove skupnosti, po kateri nas žeja.« Po kratki oznaki Kraljevega dela, ki se uspešno uvršča v ustvarjanje novega stila v naši likovni umetnosti, je Josip Vidmar proglasil razstavo za otvorjeno. Razstava obsega 45 velikih olj in plastik v najrazličnejših tehnikah in mnogovrstnem materialu ter nad 200 risb in skic, ki so napolnile tri dvorane paviljona. Priprave na velesejmu »o se tudi danes mrzličfio nadaljevale, saj v torek ob 10. dopoldne bo že svečana otvoritev jesenskega velesejma, takoj nato pa odpro vrata naj različnejšfc razstave. Splošna gospodarska kriza je tako rekoč diktirala prireditev propagandne razstave »Za naš les«, ki bo v štirih velikih paviljonih in njih okolici po-' kazala pota, kako moramo zagrabiti za dalo, da porabimo svoj las za domače po'ra be, namesto da bi ga za majhen denar izvažali v tujino. Razstava »Sodoben vrtt z najmodernejšimi vrtovi in posebnimi razstavami najlepših cvetlic, sadja in zelenjave ter drugih stvari bo pa opozarjala, da tudi z vrtnarstvom lahko odpremo vire traj nih dohodkov. Ni nam treta biti odjema lec tuiine, kakor smo še dan as, temveč bi lahko lud; vrtne pridelke iz Slovenije že davna izv?žali v druge banovine in tudi čez mejo. Živahni Živalski park nam bo pokazal življenje naših gozdnih živali od zve-r in ujed pa do nainežneiših ptic pe/k. Posebno bogata je letošnia razstava pohi štva, z njo v zvezi ie pa razstava preprog, ki so jih tkala naše gospodinje. Seveda ludi »Živalca« ob svoji desetletnici spel razstavlja svojo najlepšo perutnino, kunce in druge maie živali, v ostalih paviljonih bo pa najugodnejša prilika za nakup praktičnih novosti živilske stroke ter sezonskih izdelkov obrt: in industrije. Popoldne in zvečer' bo pa vse zabaval vel ikom esten va riete, kjer bo nastopalo tudi sedem sve-tovnoznanih filmskih zvezdnic Singing Ba-bies. Ne pozabite na popuste za potovanje po železnici, ladjah in tramvaju! „Za nas les!" Ogromne žrtve so bile potrebne za prireditev propagandne razstava >Za naš 15s«. Sodelovali so najboljši strokovnjaki in najrazličnejših panog, kakor se zbero le od prav redkih prilikah Zato nam razstava v resnici podaja vse, kar je bilo mogoča zbrati za uspešno propagando porabe domačega lasa doma. Toda to ogromno dalo bi bilo domalega skoraj izgubljeno m pozabljeno, ker impozantne razstave ni mogoče ohraniti v kakem muzeju. Zato pa so sodelavci, ki so urejali razstavo, napisali obširno knjigo, ki je izšla kot letošnji velesejm&ki katalog. V bogato ilustrirani knjigi, ki jo je uredil prof. ing. arh. Rado Kregar, imajo splošno zanimive ter poučne in popolnoma populär no pisane čianke minister za šume in rude Djuro Jankovič, pradsednik razstavnega odbora dvorni svetnik ing. Josip Rustia, tajnik ing. Mirko šušteršič, ing. Alojzu Štrancar, ing. Cvetko Božič, Ante Gaber, ing. arh. Maks Strenar, dr. Vladimir Knaf-Uč. ing. Alfonz Pire, ing. arh. Rado Kregar, poobl. tesarski mojster Karel Kavka, ing. arh. Herman Rus ing. Stanko Dimnik, ravnatelj Božo Račič. J. Mušič, univ. prof. dr. Marius Rebek, dr. Ciril Pavlin, ing-Slobodan Baranac, dr. Milan Dular, Danilo Gorjup, ing. Anton Rudež, ing. FranjoSev-nik, a vodič po vsej razstavi je prav nazorno sestavil ter vso razstavo podrobno opisal vodja oddelka za stavbarstvo prof. ing arh. Rado Kregar. Razen razstava »Za naš lese je v knjigi tudi vsebina razstave »Sodoben vrt« s članom >Vrtnarite!« Anteja Gabra. Enako je opisan Živalski park z živalmi naših gozdov, nadalje je v kniigi vse o X. jubilejni razstavi malih živali društva »Živalce«, o razstavi »Domača preproga«, sevada je pa tudi organizacija Ljubljanskega velesejma ter. razni seznami razstavljalcev. V knji gì so zbrali strokovnjaki prav za prav vso notranjo vsebino velesejmskih razstav, da bo njih vzpodbuda delovala tudi trajno. Ta zbornik bo svetovalec trgovcu, obrtniku in industrijcu, gospodarstveniku in delavcu, maščanu in kmetu, prav tako pa tudi mladini, da spozna ogromen poinen našega lesa in najde nova pota, kjer lahko vsakdo uveljavi svoje »nanje in podjetnost. Strokovnjaku bo ta zbornik priročna knjiga, kjer bo prav rad poiskal zanesljive podatke in sé poučil tudi v drugih strokah, ki se bavijo z lesom. Vprašanje uporabe lesa je obdelano z vseh vidikov in so upošteva ni tudi najnovejši izsledki. Postani in ostani član Vodnikove družbe ! Potok kriv zastrupljenja Ugotovitve komisije pri Sv. Lovrencu na Pohorju Maribor, 30. septembra. Zaradi znanega zastrupljanja z mesom na na Pohoiju. ki je zahtevalo eno smrtno in več drugih žrtev, ki so obolele in ki 6e nahajajo v zdravniški oskrbi, se je sestala pri Sv. Lovrencu na Pohorju zdravstvena komisija z upravnikom mariborskega zdrav stvenega doma dr. Vrtovcem na čelu. Komisija je dognala, da je krivda v okuže-nju potoka, ki je že pred leti zahteval nekatere žrtve, ki so pile tisto vodo. V ledu istega potoka, v katerem je bilo shranjeno meso, so našli 6ledove kužnega bacila. Kdo je bacilonosec in okužitelj, se ni dognal». Prav gotovo gre za nesrečno naključje, kakršnih je v življenju pač veliko. Med drugim sta zastrupljena tudi hlapec Petelin in dekla, katerih zdravstveno stanje pa je zadovoljivo. Tudi zdravstveno stanje ostalih žrtev ne nudi nevarnosti novih katastrof Med zastmpljenjci so tudi nekateri, ki niso Mariborčani. Komisija je ukrenila vse potrebno, da se preprečrjo vse nadaljnje možnosti novih takšnih obolenj in novih žrtev. Žrtve ognja V Šmiklavžu je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Karola Soji-ča. Ognjeni zublji so prešli tudi na zraven stoječo stanovanjsko poslopje ter sta v kratkem času oba objekta zgorela do tal. Požar je nastal v času. ko so bili domačini zaposleni na polju, ki so osrenj šele opazili, ko sta bili poslopji že v plamenih. V zadnjem trenutku se je posrečilo rešiti iz hleva živino, dočim je ves inventar, pohištvo, obleke in življenjske potrel>ščinne zgorel. Škoda., ki jo trpi posestnik Stojič. znaša nad 50.000 Diu. Pri gašenju je posestnik Spet 10 ur brez motorja nad Blokami Posebno ladjo so morali naročiti za prevoz ogromnega hrasta, ki so ga posekali pred vojno v Slavoniji in ga poslali v Lou don na razstavo. Tud; tega in njemu enake orjake bomo občudovali na razstavi »Za naš les«. Brodska imovna občina ima v svojih prastarih hrastovih sastoiinah še ne kaj takih orjakov. Na žalost se je pa nekdanja ogromna hrastova prašuma skrčila že na zadnji ostanek kakih 400 ha površine-Na razstavi bomo videli hraste do 40 m višine in čez poldrug meter v premeru. Po 20 kubikov čistega tehniškega lesa je dal tak velikan! Kraljujejo neprehodnim goščam, ki so pravi paradiž divjih prašičev in volkov. Stojič dobi! tako hude opekline na rokah in nogah, da so ga morali prepeljati v bolnico. Kakor so ugotovila oblastva, je ogenj nastal zaradi slabega dimnika. Kriminalne zadeve Ko se je v soboto mudil v Mariboru trgovec s perutnino Mirko Pernat iz Slovenje vasi. mu je doslej še neizsleden tat odnesel z vo7a na dvorišču v Tattenbaohovi ulici 5 jerbas, v katerem je bilo 20 kokoM. Profesor Boris Sokolov je prijavil policiji, da mu je iz veže hiše Maistrova ulica U -izginilo njegovo 1000 Din vredno kolo znamke »Nero« z evidenčno številko 96S55. Prav tako je izginilo izpred sodišča kolo posestnika Josipa Šerca. Kolo je znamke »Eks-celsior«. je vredno 1200 Din in nosi evidenčno številko 26.345. Beg zaradi izpita Sprevodnik Karel Sala tiger, stanujoč na Meljski cesti 32. se je danes dopoldne zirlarsi! na predstojništvu mestne polic'je ter prijavil, da je njegov 131et.ni sin Jožef pred dnevi pobegnil od dr ma in se do danes še ni vrnil. Oče je izjavil, da je fant šel od doma najbrž zaradi tega, ker ima popravni izpit. Lepa nedelja Idealne vremenske prilike so izvabile množice Mariborčanov v bližnjo in daljno okolico. Vinotoči. pohorske in kozaške postojanke, pa tudi otok. Mesto je bilo popoldne kakor izumrlo. Posebnih dogodkov sicer mariborske beležke glede današnjih dogodkov ne izkazujejo. Mirna, lepa. sončna nedelja. Polna upov, ker je bila zadnja ▼ mesecu. Veliki uspehi „Stične" Bloke, 30. avgusta. V četrtek je startal član jadralne skupine »Stična« g. Lado Ambrožič z vrha Preč-nika nad Novo vasjo ob 8. uri zjutraj ter ie ostal v zraku do pol 19. ure zvečer. Polet je torej trajal 10 ur in pol. Čas. ki ga je dosegel letalec na letalu »Mari«, je samo za 14 minut slabši od sedanjega državnega rekorda, ki je bil postavljen tudi na Blokah pred mesecem. Člana iste skupine gg. Osterman in Šircelj pa sta drugega dne dosegla na letalih jiMari« in »Saka« višino 300 m nad startom ter se vzdržala v zraku, prvi 2 in pol, drugi pa 5 ur. Vsi ti rezultati pričajo, da dosega naše jadralno letalstvo uspeh za uspehom. Posebne uspehe na področju brezmotomege letalstva žanjejo vztrajni članii jadralne skupine »Stična«. ki so v letošnjem poletju izvršiLi nad 40 jadralnih poletov, ki so trajali večinoma nad 1 uto in so dosegli skupni čas 53 ur ter dokončali svojo jadralno šolo brez najmanjše nezgode in brez loma letal. Jadranska straža je dobila pravdo Zagreb, 30. avgusta. Pred zagrebškem trgovskim sodiščem se je včeraj vršila razprava o tožbi, ki jo je izvršni odbor Jadranske straže vložil proti delniški družbi »žižici« v Beogradu, ker ni izpolnjevala obveznosti obojestranske pogodbe, po kateri naj bi plačaia Jadranski straži zaostanek 250.000 dinarjev kot prispevek od čistega dobička pri vžigalicah, ki so bile označene z etiketo Jadranske straže. »Jutro« je o tej tožbi poročalo. Pri razpravi je zastopnik Jadranskee straže dr. Hugo Werk takole podal vsebino tožbe: »Zižica« d. d. pripada švedskemu trustu in je sklenila z Jadransko stražo leta 1929. pogodbo, da bo za vžigalice plačevala letno 300.000 dinarjev, oziroma mesečno po 25.000 Din. Predlanskim je bila pogodba podaljšana za 5 let in je torej veljala do 1939. Ker je promet teh vžigalic zelo narasel, je Jadranska straža zahtevala povišanje letnega prispevka. »Zižica« je odgovorila da je povišanje nemogoče zaradi gospodarske krize. Vse do 15. avgusta lani je JS prejemala prispevek. Tedaj pa je »Zižica« obvestila Jadransko stražo, da na željo finančnega ministra in uprave monopola ustavi nadaljnje izdelovanje vžigalic z etiketo JS in da torej poslej ne bo ničesar več plačevala. Pogodba pa se ne more razveljaviti na nobeno željo, zato Jadranska straža upravičeno zahteva zaostanek prispevkov od septembra lani do maja letos v znesku 230.000 Din in nadaljnje plačevanje prispevkov. Predsednik trgovskega sodišča dr. Ara- nicki je vprašal obe stranki, ali se hočeta pogoditi. Dr. Werk je bil pripravljen k pogajanju, zastopnik »Zižice« pa j p to odklonil. Po daljšem posvetovanju je bila »Žižka« obsojena, da plača Jadranski straž? zaostanek 190.000 Din, v bodoče pa do le ta 1939. vsak mesec po 18.000 Din. na dosmrtno ječo Beograd, 30. avgusta Včeraj popoldne je bila v Kosovski Mi-trovici ob velikem zanimanju javnosti razglašena sodba inž. Predragu Panduroviču in nadzorniku Alfonzu Fortuni, ki sta bila obtožena zaradi velike nesreče, ki se je pred tremi leti zgodila v kamnolomu industrijske družbe »Batinjol« v Banjici^ Nesreča je zahtevala štirinajst smrtnih žrtev, pet pa jih je bilo ranjenih. Sodišče se je prepričalo, da sta inž. Pandurovič in Fortuna odgovorna za to nesrečo, kei sta premalo pazila na varnost delavcev in sta zato obsojena vsak na eno leto robije. Nadalje je bila izrečena sodba Alfonzu Fortuni in delavcu Ili ji Kneževiču, ker sta po dogovoru umorila progovnega delavca Mitra Savica in mu odvzela 3000 Din Zaradi tega grdega zločina se bo Alfonz Fortuna pokoril do smrti, dočim je Krtževič obsojen na dvajset let robije. Objave Nov grob. V soboto je preminula v Ljubljani mati prvega državnega tožilca g. Vilka Lavrenčaka. Dobri materi in plemeniti ženi bodi ohranjen blag spomin, vsem ostalim pa naše iskreno sožalje. Četniki! V sobolo 5. t. m. in v nedeljo 6. t. m. bomo skupno s Sokolstvom proslavljali rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. V ta ramen sklicujem članski sestanek v sredo ob 20. v salonu restavracije »Deren da« (Mrak) na Cesti 29. oktobra 4. Se. stanek je za vse članstvo strogo obvezen! Predsednik. Drevo, ki spi . . . Večkrat presenečeni ogledujemo rastlinico, ki takoj pobesi drobne lističe in vejice, kakor se je dotaknemo. Skrbna mati narava ji je dala to za rastline izjemno občutljivost, da svoje krhko stebelce v vetru zavaruje, da se ne prelomi. Toda na velesejmski razstavi »Sodoben vrt« bomo videli prav tako zanimivo drevesce. Z ostrim trnjem ima oborožene veje in vedno po *dva lista skupaj, kakor bi na vejicah sedeli sivozeleni metulji. Kadar pa pade mra-k. se taka listka-soseda trdno sti-sneta in prespita noč v objemu. Drevesce smilaks je prišlo k nam iz tropske Amerike in njegovi ILsti prav tako za-spe, kakor pri nas razne cvetke skrijejo svoje pisane obrazke. Gustav Strniša: Jerinu. profesorju telovadbe, so rekah n egovi dijaki: hudič. Do svojega petdesetega leta ve bil najboljši telovadec in priznan plavač. ki ie na vseli tekmah odnesel prvenstvo. Do šestdesetega leta je nosil vzdevek železni hudič. a do sedemdesetem stari hudič. Vse na svetu mine. Tudi profesorjeva slava in ittoč sta prešli. Jerin sam še ni zatonil. Doma ie še vedno pridno telovadil in se url kar po več ut. Tudi v vodi ni nreeova spretnost popustila. sai so ga dolga leta vaje čudovito utrdila. Praznoval je sedemdesetletnico Časopisi so ga prosla-vliali kakor staro razvalino, ki je nekdaj služila vzvišenim smotrom, a zdaj počiva mrtva, ob-raščena z mahom preteklosti. Jerin je citai tiste članke, kreni pesti in klel. Koliko se je peklil zadnje čase in se še vedno trudil, hoteč ostati do konca junak, ki mu niti starost ne more do živega. Zdaj ga pa hoče io šiloma pokopati in ga proslaviti kot nekaj minulega. kar je bilo le nekdaj veliko in pomembno. Zato na svojo sedemdesetletnico ni povabil nikogar. Sam je ždiel doma kakor star razdražen lev, citai novine in se ozlovoljen togotil na ves svet. Hiipoma so se mu med čitanjem razširile oči. Zadovoimo se je nasmehnil Ln pokimal. Zagledal se je v poročilo o plavalni tekmi, ki naj bi se vršila čez nekaj tedino v. Ze si je vperil v možgane: »Udeležim se te tekme, četudi samo na pol živ!« Potem se je spomniJ, da bi mu morda pretirano plavanje škodilo. Pa se jie nasmehnil in malomarno zamahnil z roko: »Kaj bolezen? Tudj smrt je še daleč, bogve kje! V meni sta življenjska sila in borbenost, saj mi je tekma vse življenje! Le prepada ti ne; kakor hitro bi si priznal, da prepadam, bi bil izgubljen in tako priznanje bi bilo hujše od smrti same! Zlate sončne ploskve so padale na valove, jih rezale, sekale im plastile. Trenutno so se divje zaletavale vamje in se razpršile ob njih v svetle iskreče se drobce, ki so zaslepili oči gledalcev. V dialravi se je blesketalo valovje, spojeno s sončnim zubljem v ognjeno ble-sketanje, in je vabilo kopalce. Tekmovalci so stali na bregu obsijani od sonca. Krepka prožna telesa so komaj vidno podrhtava, koprneča za borbo, želeča, da bi se že zaletela v te žareče ploskve, jih zdrobila, prodrla dalie in dalje ter dosegla zmago. Jerin je stal saim, nekoliko oddaljen od drugih. Marsikateri plavač. ki ga ie poznal, se mu je spoštljivo približal, a starec ga je pogledal tako sovražno in tuje, da je vsak odniknil. Jerinove oči so se zasekale v valove. Gledal je iskre nje in prhutanje žarkov, drhtenje težkega zlata in utripanje vode kakor bi se v nji vtapljala živa srca, koprnela kvišku in počasj tonila v globel. Začul je svoje ime. Vzravnal se Je. Velik in suhljat je stal na bregu. Na njegovem telesu se je še poznala sila, ki je nekdaj počivala v njem. Čeprav že nekaim ohlapno, je vendar prekrivalo pe>zo let. Dvignil je roke in se zaletel. Zaplaval je kakor v sanjah. Sončni sijaj, hlad vode, pogled množice, čisto ozračue, lahen vetrič, vse, vse je trenutno vplivalo nanj, ga zamamiilo in za. lo v prijetno milo lagodnost. Potem se je spomn:l. da mora tekmovati, da je treba napeti vse sile, če hoče zmagati. Divje je zamahnil. Takoj je popustil, ker se je spomnil, da mora trezno ču- vati svojo moč in je ne sme tratiti, temveč jo le uporabljati kolikor treba in jo hraniti za zadnji zalet. Nič utrujenosti nj čutil. Zazdelo se mu .e, da plava •po mehkem žametu, da ga n:se nek.i tišja neznana sila in bo igraje doseg^ svoj smoter ter zmagal, ne da bi bil zato sploh kaj trpel. Nato ga je za časek vse zapustilo. Vse je v njem odrevenelo. odjenalo in umrtvilo. A le trenutno. Spet se je oglasita njegova vo1 a. ki je nadvladala telo -in je ostaJa vedno silna, čila in sveža. Spet je zamahnil in sekal valove krepko Ln vzneseno, kakor bi plaval nekam v prostranstvo, nekam, ker ga čaka vse več kakor skromna plavalska nagrada. Nenagloma .ie čudno začuvstvoval. Nekaj se je pojavilo poleg njega, a ni si upal pogledati, kai. Dobro ie čul plju-skane valov in vedel, da nekdo plava poTeg njega, vendar se ni maral ozreti, kakor bi se bal nečesa tajnega, zagonetnega. Valovi so šumeli glasneje in glasneje Gledalci so postali na starca pozorni. — Zmaguje, saj vendar ni mogoče, so nekateri kričali. Ni jjih slišal. Cul je le onega poleg sebe. In naposled je spoznal, da se mora ozreti, sicer mu je skoprneti. In pogledal je piavača poleg sebe ter zatrepetal: poleg njega je plaval koščeni skelet smrti. Močno je zamahnil: — In vendar bom zmagal! Zakaj se zaganjaš poleg mene? — Tekmuj va! je začni votli odjek. — Da, tekmujva za življenje! — Za tvoje življenje! je poudaria smrt. Spet je bilo vse tiho. Jerin je z novim vzgonom hitel dalje. Ne, ni bil kakor drugi starci, le trenutno se je ophšil, a že je zaburilo v njem nekaj silnega in mu podnetilo vso energijo. Starček ie pozabil, da je to za-dnji zalet, ki ga napravi ponesrečena ladja preden se potopi, zadnji podvig, ki se porodi v duši preden vse v nji ugasne. In potem ni videl, ne vedel ničesar več Mahal je in e zagamal naprej. Bilo mu je. da se bliža cilju, da hiti bolj in bolj, vendarle bil na istem mestu :n g'?va mu je počasi klonila. Dohitel ga je drugi plavač. 2e mu ;e zdrknil iz ob;,ema in zgrnil pod vodo. Ko so ga potegnili iz valov, je bil mrtev. TEŽKA ZMAGA SK LJUBLJANE Simpatični Bolgari bi bili na včerajšnji tekmi proti Ljubljani zaslužili vsaj neodločen rezultat — Osiješka Slavija bo igrala kot deseti klub v ligi Včeraj smo imeli v Ljubljani mednarodno nogometno tekmo, ki je bila važna že zaradi tega, ker so prvič v Ljubljani nastopili bolgarski nogometaši, ki so se vračali h: Marseillea. Bolgari so bili v Ljubljani že nekaj dni, si dodobra ogledali naše mesto. ki jim zelo ugaja. Počutili so se pri nas dobro ter bodo gotovo odnesli iz Ljubljane samo prijetne vtise, ako izvzamemo tesen poraz na igrišču, ker bi po igri bolj ustrezal neodločen rezultat. Ljubljana : Sofija 3:2 (1:2) Ljubljana: Rožič; Žitnik II, Bertoncelj I; Pupo, Sočan, Boncelj; Slapar, Lah I, Bertoncelj II, Makovec, Zemljič. Sofija: Dernovski; Minkovski, Janakijev; Argirov, Bajkušev, Štefanov; Stajkov, Angelov, Milev, Astrug, Pačedjijev. Moštvi sta vendar enkrat nastopili v napovedanih postavah, tudi še precej točno. Vreme je bilo prelepo za tekmo, tako je Ikljub znatnemu zanimanju za to srečanje prišlo na igrišču komaj dobrih 1000 ljudi. Mnogo so se jezili in po vsej pravici. Ljubljana je igrala izredno slabo, posebno v prvem delu igre, sodnik je imel zelo slab dan, naposled so gostje začeli- resno izkoriščati prvotno sodnikovo prizanesljivost in so ob vsaki priliki grdo foulali. Ljubljana slaba — Sofija dobra Igra res ni bila v stilu one proti Admiri tn še katere druge. V prvem polčasu se ljubljansko moštvo nikakor ni moglo znajti. Bilo je preveč slabih zasedb v njem. Dobri sta bili obe krili, ves trio pa je bil naravnost nemogoč. Zadaj sta bila Sočan in Pupo zelo izpod forme, a v obrambi je bilo tudi marsikaj narobe. Z eno besedo, moštva ni bilo mogoče prepoznati. Zato ni nobeno čudo, če so Bolgari prevladovali in tudi upravičeno vodili. Bili so pred našimi v hitrem in pogumnem startu, dobro so se postavljali, zlasti napad jim je bil kar lepo povezan. Hitro so prihajali naprej z lahkotnimi kombinacijami, pokrivali dobro nasprotnika, sebe uspešno razkrivali in so imeli dober del igre v svoj prid. Le sreča, da ni šlo še več žog v mrežo, nekaj lepih prilik so imeli za realiziranje pa je vse nekam šlo mimo ali pa še v poslednjem hipu zadelo ob nepričakovano oviro. Izreden je bil mali Pačedjijev, ki je zabil tudi prvi gol in potem prevzel vodstvo napada, od koder je zabil še drugi zgoditek. Desna stran napada — oba reprezentativca, je bila zelo prodoma in je dala i Bonclju i Bert onci ju mnogo napornega dela. Po sredi pa so se mimo Sočana kar tako sprehajali, malo jih je oviral pri tem. Le pravih strelcev ni bilo v napadu nekaj težavnejših og pa je Rožič brez drugega držal. Igralci se menjajo V drugem polčasu je nastopila Ljubljana z dvema svežima igralcema — sicer so «e gostje te ugodnosti tudi v obilni meri posluževali, saj sta srednjega krilca igrala izmenoma dva igralca — starejši Žitnik je jiel na mesto svojega brata, Pupota je za. menjal mlajši Lah, Pupo pa Peipčka. Te spremembe so koristile obrambi, kjer so sedaj nekoliko bolj sigurno poslovali, še bolj pa se je poznala sprememba napadu. Pupo je to formacijo vsaj nekam povezal, se dalje pa sta ostali obe spo'ki precej slabi. Čeprav se je pri tem srednja vrsta še najslabše odrezala, ker se ni popravila niti za lek, se je moštvo zlas'fi proti koncu igre močno razigralo, vendar je kljub trajnim napadom trajalo skoro do konca igre. da so izbili zmagonosni gol. Bolgari so po odmoru precej popustili. Kolikor so bili boljši i v tehniki i v star. tu pa tudi taktično kaže, da so v kondi-ciji zaostali za našimi, in č:m boli se je igra nagibala h kraju, tem manj je b'lo njihove preudarne igre, zato so se pa spuščaiH v nedovoljena sredstva, kar jim gotovo ni prineslo simpatij. Potek igre Bolgari igrajo proti soncu. Že po prv-ih potezah se gostje spustijo v nagle napade in zmešajo obrambo Lj., dokler ni v 6. min. Pečadjijev lepo na strelu in žoga roma ostro v mrežo. Sledi p~edal igre, v katerem zlasti ljubljanska sredn'a vrsta mnogo greši. Lj. prodira le po krilih, po sredi ne uspe nič. krili izmenoma krasno centrirata. ali na sredi ne vedo kaj početi z žogami. V noi ju sicer Bolgari previa du ;e-jo. toda tudi napadi Lj. so nevarni in v 17. min potisne Pepček Zem!'ičev center preko črte tako da utegne vratar samo še nazaj potegniti: ali sodnik prizna gol. 1:1. Akcije Liubljane usnevajo individualno, dokler igra po krilih, ie videti neka i 'enih napadalnih potez, po s»-edi pa zopet nič V 33 min Sočan nerodno po^a nasprotniku. desna st>o;ka potegne, podi Pc'adr'-jpvu. ki ie sedai že n* centru in o=tr; str"! ob*edi, 2:1 za gost". Sedai se tudi niši nekoliko znajdejo TikU pred g^l^m gostov je nekoliko zrelih situaci', vendar v tri" ali oklevajo, ali n« «o si med sebo' na poti. V 45. min. na'leoS* situaci :a za Lj.: kombinacija gre od Penčka »>reko Laha no M'-kovca. ta jc zelo ugodno na strelu, toda Demonski mu sname pogumno z noge. potem pa žvižg. V drugem delu je igra spočetka mlačna. P'vo šanso ima Li.: v 13 min. poda Počan izjemoma izredno lepo Lahu niegova bomba se odbije od prečke. potem pripravi Pupo, ki sedaj vodi napad, Makovcu izredno lepo. ali ta upropasti pril ko. V 17. min. precizna kombinacija v kaz. prostoru gostov, žoga gre od Pupota do Laha, oster center ujame Zemljič in poleži Pupotu na nogo, žoga gre volley v mrežo. 2:2 — lepa akcija in lep aplavz za nagrado! Potem gre borba kot v prvenstvu za zmago. Igra je sedaj že precej robata in sodnik mora precej posredovati Polagoma priha'a L;ub-'jana v terensko premoč, ki jo drži ootem do konca. Ker ni drugje strelcev, poskuša Zemljič s solo akciiamv ali tudi niego. vi streli gredo mimo. V 45 min. je naposled Zemljič po stalnih napadih na či«tem ?trelu. ostra žoga gre pod prečko skozi vTatarjeve roke. v Dadu sicer pobere žogo. toda sodnik upravičeno prizna gol. G. Lukežič mnogo ni vid-el. z'a«ti ne očitnega protipravilnega zaust* vl'an'a igralcev, ki so ga gostje izdatno praktici-ral'i. Tako se je igra sprevrgV Slavija (0) deseti ligaš Osijek, 30 avgusta Danes se ie vršila druga kva';fikacijska tekma med osiješko Slavijo in NAKom iz Novega Sada za vstop v državno ligo. Slavija je imela danes innovo lažje stalil*0 kot nasprotnik ker je zaradi svoje zmage zadnio nedeljo 3;1 bi'a v prednosti in je tudi igrala na domačih tleh. Ze teikma v Novem Sadu je dokazala, da gre S'aviji vsekakor mesto v državni ligi Slavijaši so danes to še boli potrdili, ker so zmagal, nad NAKom z nič mani kot 4:0 (0:0). Državna liga je sedaj kompletna in ee bo tekmovanje, kakor znano, pries'o 13 septembra. ima skupščina LNP Zmeren in stvaren potek skupščine LNP — Po ostavki preostale polovice odbora je bil izvoljen na novo ve« odbor Skupščina LNP ni še nikoli potekla tako mirno in tako stvarno kot letos. Prejšnja leta je bilo pred skupščino mnogo agitacije, skoro vedno so bili zastopani prav vsi klubi, ker se je vodila točna evidenca o vsaki poverilnici. Letos je bila slika prvič po šestnajstih letih prav obratna. Nobene agitacije, nobenih pozivov k raznim predkonferencam itd. Zato pa tudi ni bila udeležba polnoštevilna. In še nekaj razlika napram prejšnjim letom: udomačila se je bila poslednjih let navada, da pošljejo klubi svoje lastne delegate na skupščino podsaveza. Le po par izjem je bilo, ki so poslali svoje poverilnice v Ljubljano. Letos je že zopet naraslo število onih, ki jim ni bilo do tega, da bi svojega človeka poslali na zborovanje. Od 48 klubov jih je bilo 10 zastopanih samo »po poverilnicah«, in če prištejemo še 7 odsotnih, dobimo dobro četrtino klubov, ki so jim gmotne ne-prilike narekovale, naj se na skupščini opravi brez njih. Potek skupščine je šel formalno po utr-tih potih V otvoritvenem nagovoru se je predsedujoči g. Stanko — predsednik g. dr. Köstl je bil zadržan — spomnil v toplih besedah med poslovno dobo preminulih članov upravnega odbora gg. Lojzeta Slanov-ca in Ivana Novaka, katerih spomin so zbo-rovalci počastili s trikratnim »slava«. Nato je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II, pozdravni brzojavki pa ministru za telesno vzgojo naroda in JNS. Obsežnega poročila uprave podsaveza o delu v minulem letu niso čitali, ker so ga klubi prejeli natisnjenega že pred skupščino. h številnih statističnh podatkov posnemamo, da je podsavez ohranil lansko število klubov: 55. Med poslovno dobo je bilo sprejetih šest novih klubov (Lendava, Brod, Žalec, Mengeš, Kamnik, Istra, Radeče), prav toliko pa jih je bilo črtanih (Šoštanj, Svo-boda-Maribor, Ilirija, Sloga-Ljubljana Istra, Sloga-Radna, Radomlje). Štiri klubi so na tem, da bodo sprejeti v članstvo: Savica iz Stražišča, Slavija-Pobrežje, Sparta iz Jezice in eventuelno Vrhnika. Število razpoložljivih igrišč se napram prejšnjem stanju ni bistveno spremenilo; med poslovno dobo so bila verificirana igrišča Most, Jugoslavije in Mure; omeniti je zlasti napor agilnega mursko-soboskega kluba, čigar stadion Viteškega kralja Uedinitelja je gotovo prav lepa pridobitev za naš sport. Podsavez šteje tresiotno 2367 verificiranih igralcev, med letom je bilo Izvršenih 872 verifikacij, od teh 550 novih. Po številu igralcev vodi med vsemi meati ln kraji, seveda Ljubljana, ki jih ima 714, «ledi Maribor z 245, Celje z 234 verificiranim! igralci itd. Med letom so klubi odigrali 818 tekem. od teh 323 prvenstvenih, 364 prijateljskih 26 mednarodnih itd. V poedinih tekmovalnih skupinah so zavzeli prva mesta: v predtekmovanjih prvega razreda Primorje in železničar, v zaključnem tekmovanju pa Ljubljana, ki je s tem podsavezni prvak; v drugem razredu pa so prvaki poedinih skupin Slovan, Domžale, Bratstvo, (predtekmovanje v o. o. Trbovlje Amater, Svoboda in Hrastnik), Amater, Ptuj, Olimp: finalna tekmovanja za prvenstvo drugega razreda so končala z zmago Olimpa, ki je postal prvak drugega razreda in se plasiral za prehod v prvi razred; v tretjem razredu Mladika; prvaka pomladka pa sta bila Mars in Železničar, v zaključnem tekmovanju Mars, ki je podsavezni prvak pomladka. Kazenski odbor je imel. kar ni preveč razveseljivo, obilo posla. Razpravljal je v kazenskih zadevah 227 igralcev in jih je Nas je XL olimpiada kaj naučila ? Največje športne prireditve sodobnih časov, olimpijske igre, so pravkar zaključile z enim svojih razdobij. Športna m'a dina vsega sveta bo svoj gigantski boj ponovila šele čez štiri leta v Toku, ki je določen za kraj XU. o'.'impijsk'h iger. Vs? dotlej ima mladina časa, da se nanovo pripravi, izpopolni in napreduje za tskme, ki bodo nujno zahtevale še večjih in še lepših uspehov, kakor jih je že'a pravkar zaključena berlinska priredi ©v. Taka je pač mladina: v$:kdar k novim uspehom strmeča, naikdar zadovoljna s atarimi dognanji in stvoritvami. Še nobene moderne olimpijska igre. od-kar so jih ob koncu mimfega stoletja poklicali v svet, niso bile deležne to'ik ga žiteA« a tekmovalcev in gledalcev hkrati, očitno znamenje, da se mogočna o'impij-Sìka idja bohotno širi po vs"m sv-tu in pestaja kulturni faktor, ki mu narodi od prireditve do prireditve posv čajo več pomena in pozornosti. Le vsake Stiri leta se obnavljajo o]im pijske igre, vendar pa ob svojem času zatemne vse drugo dogajanje v svetu. Kako tudi ne, ko gre tedaj za pl menit1 boj med mladino vsega sveta, me^ mladino, ki bo slej ali prej sama vodila us'do svo jega naroda. Sport je zdravje in v kri nam je že prešlo, da :stovetimo športne usp'he s krepkejšo. bo j zdravo in sposobnejšo mladino. Mladina pa j-» up slehcr nega naroda in prav za*o imajo uspehi vsakih olimpijskih iger za najboljše še svoj poseben simboličen pomen k! ga preko zmagovalcev razširjamo čez ves njegov narod. To j? po]eg športnega u«pe ha, ki v gotovi mer' prikazuj' kulturno stopnjo naroda, tudi velikega prestižnega pomena: a športnim uspehi se hkrati dvi- ga pemen im ugled države v svetu. Od prred tve do prireditve se narodi in države teh dejst v vedno bolj zavedajo in nič naj nas ne čudijo ne'zmenne žrtve, s kakršnimi so se obremenili mali in veliki narodi, da so b:La njihova zastopstva na poslednji olimpiadi kos teim nalogam. Kdor udeležencev XT olimpiade je tari kaj vpogl da v organizacijo udeležbe posameznih za topstev, je videl, da je večina vzeta stvar v roke z najresn"jše p'a'i. Leta neumornega d°la in mnogo denarja je b'lo žrtvovanega za čim l"pše in vidnejše uspehe. Kako so drugod organizirali ud'ležbo tekmova'cev, si skoro predstavljati ne moremo. Za izbrane a'lete so br"Z vsakih predsodkov in skopuštva že pred leti ustvaria'i pogoje, ki so jamč'li največje možne uspehe. Saj ni nobena ta j nost, da so n pr. nemški atleti štiri leta žive'l Ir za oì'mp'ado, prav tako italijanski, ki so s? mogli par let brezskrbno pripravljat; pa ne le doma, temveč v kljma-t'čno najide^nejšh letoviščih, da so bli Japonci že dva me eca pred pričetkom v Berlinu, da 90 vse ovohali in se privai M i s vemjEškemu podnebju, da ne omejim Amerikancev, več;na študentov, o katerih je znano, da je njihov visokošolski študij skoro nerazdružen z lahko a'letijo. Po veliko?iti narodov je Jugoslavija po siala razmeroma Vliko število tekmovalcev Z oz'rom na prvenstvene uspehe pa je razmerje do njih minimalno. Čast so nam rešili edino Sokol:. čijih vrrta je, čeprav majhna po številu, prinesla v domovino svoio srebrno ko'ajno Vsi drugi naši zastopniki, ki j.h je bilo desetkrat več, niso doseg1 i nob'nega vidnejšega uspeha, naj so pripadali katerikoli lahko ali težko- atletski panogi. Prav zaradi tega dejstva si je večina domačih spremljevalcev tekem kaj hitro u tvarila svojo sodbo, češ: škoda je bilo vsega truda, denarja tn časa. In ker so olimpijske igre sprem'jall ponajveč s pričakovanjem na kolajne, je bi'a nilhova sodba na pogfed kaj utemeljena. Pri tem jih je zbadaJo še veliko število kolajn, ki so jih pre1ele nekat-re narodnosti. Ne pozabimo pa predvsem, da so na olimp:adi tekmovali v športih, ki doma o njih niti pojma nimamo, kaj še. da bj jih proti'! Pri drugih, kakor n. pr. jahan j«, kod T so tudi oddali kopico kolajn. pa nit" za-topani ni am« biM. Vzemimo v obzir, da ie bi'a naša država zastopana le v iralAm štev:!u «tfscipUn. oa te pri tem prav ča-sten tudi te usp'h S:ko lov. Mi smo s~ tokrat prv'č udeležil' elim-rvjsfcih isrer s tako ve'i'fim z-Woo^vom čeprav so posameznik' in z zasebno Injcla tivo trud«" športne organizacij«» žrtvovale več k a1'o~ država, hnairio v-o prav'co se vpraša'i. kakšne so nsše korist' od Ber 'ina? Nekai odkritih be*ed nAj velia pred vsem Pok'lom. Z vso odlNVno^tio f" treba poudariti, da so oni edini, ki morelo s svoj'm znanjem br z s~a.mii 'n s't^ì «a vsako enako aH slično prireditev Spričo telovadcev vsepa • sveti so oni pokswUi toliko spo^obncfit' v več ko «nem primeru, toliko prednos'1 pred ostarmi, da se jim v r sricl ni treba od n'ko-gar kal učit'. Nasrorotno. in tega niso zaimolčaU niti tuji llrti: od naä'h se morejo 8' vsi uč!ti in to kar so naš' pokazali Se pr«»d le*i- so top~t druei ponavljali. V orodni telovadbi in prost'h va^nh no naši S-k op bili v po^edu čist'h. res telovadnih sestavnih f'emen'ov, spredai pred vsemi. Da n'so do«r gli äe prcdn"jšega mesta, «o kaznoval 194, skoro za 50% več kot prejšnje leto. ' Sodniki poročajo, da jih je 33 stalnih in 18 začasnih, k temu še 6 kandidatov; za prvo silo torej dovolj. Sodili so v 747 tekmah. Zdravstveno-vzgojni odsek je omejil svoje delo na Ljubljano in okolico, izdelal je med drugim predlog za uvedbo novega način« ocenjevanja tekem pomladka. Po tem predlogu naj bi se delile točke ne samo za zmage, temveč tudi za fair igro. Iniciativen predlog je žel splošno odobravanje. ;endar ga 00 treba predložiti savezu v odobritev, ker nI v skladu s prvenstvenim pravilnikom Blagajniški promet izkazuje 106.117 Din dohodkov in 113.116 Din izdatkov. Pogodbeni fond je priskočil 12 igralcem z 2.055 t>in prispevkov na pomoč. Poročilo je bilo sprejeto skoro brez debate. Ko je še predsedujoči objavil sklep, da podaja ves odbor ostavko, so priMe na vrsto voiitve. Zedinili so se prav kmalu na eno samo listo, ki je bila z vzklikom izvoljena- predsednik dr. J Köstl. I podpreds. N. Buljevic, II. podpreds dr. M. Kuhelj, 1. tajnik M. Peric. II tajnik VI. Vrhovnik, III tajnik St. Logar, I blagajnik Fr. Jugo-vce, H blagajnik Dr. Malovrh. Odborniki J. Stanko, Fr. Setina, Alb. Türk. I. Hartman. I. Bogdan. M. SJamič, M. Soklič, D. Kern. I. Doičec, M. Kuret. St. Vrhovec. I. Kralj Preostali del dnevnega reda je bil v glavnem posvečen prvenstvenemu tekmovanju. Poseben načrt je predložila fimo Reka. pa je že v razpravah pred skupščino doživel korekture Dolo.ena je bila posebna komisija interesentov, ki naj bi se zedinila glede bodočega na'ina tekmovanja, vendar ni prišlo do soglasnosti. Tako sta naposled prišla v debato dva predloga, po enem bi se prvi ra/red delil v dve skupini po 7 klubov (ena skupina Železničar. Maribor, Rapid. CSK. Atletiki, Celie. Olimp; druga skupina Hermes, Korota i, Slovan, Reka. Grafika, Amater, Bratstvo), po drugem bi se pa delil prvi razred v dve skupini po šest klubov (er.a skupina trije mariborski klubi. CSK, Atletiki in Celje; druga skupina Hermes, Korotan Olimp, Slovan in zmagovalca iz kvalifikacijskih tekem Brat-stvo-Amater ter Reka-Grafika). Poskusno informativno glasovanje, sicer edino poimensko glasovanje, je dalo rezultat 36 glasov za skupini šestih klubov, 8 glasov za predlog dveh skupin po 7 klubov, ostali niso glasovali. Iz te situacije bo moral upravni odbor sklepati o bodočem sistemu tekmovanja. Skupščina je pri tej priliki naslovila na g. ministra za telesno vzgojo naroda naslednji apel: Redna letna skupščina LNP z obžalovanjem ugotavlja, da se od športnih prireditev še vedno pobira državna taksa v iati meri kot od pridobitnih podjetij. Ugotavlja obenem, da je 20%-tna taksa tako težko breme za športne klube, zlasti v tem času gospodarske krize, da ne samo da onemogoča vsak zdrav razvoj športnega pokreta, tem-Več naravnost grozi, da ga bo povsem zatrla. Upoštevajoč pri tem, da Je efekt te takse več kot dvomljiv, pozivajo slovenski športni klubi svojega resornega ministra, naj se energično zavzame za tolikokrat obljubljeno, a Se vedno ne izvrieno odpravo najodioznejie davščine v naU državi. Sa vezni delegat g. Pavličevič je v svojem ti v imenu sa vezne uprave izrazil zadovoljstvo spričo stvarnih razprav na skupščini, v katerih »o bile po tolikem času prvič izločene vse osebnostne zadeve Pokazal je pri tem na veliko razliko med skupščinami nekdaj in sedaj. Izjavil je, da mu bo v veliko zadovoljstvo, ko bo mogel to v svojem referatu za savez poudariti. Nato je predsednik zaključil skupščino. Hermes : Atletiki 2:2 (1:0) Celje, 30. avgusta. Ljubljanski Hermes je danes gostoval v prijateljski tekmi proti celjskim Atletikom. Neodločeni rezultat odgovarja poteku igre. Hermežani so pokazali lepo kombinator-no igro, bili pa so preveč neodločni pred golom. Atletiki so igrali zmiselno in z ela-nom. Skoraj ves čas so imeli nekoliko več od igre, zlasti v drugem polčasu Goli so padli za Hermes v 42. min. prvega polčasa (enajstmetrovka) in v 38. min. 1111 1 i^jggaagp-Bi 1 1 - y'"i'P..1 .. drugega polčasa, za Atletike v 18. m 27. min. drugega polčasa. Zaradi incidenta med igralci je sodnik v zadnji minuti izključil po enega igralca obeh moštev. Sodil je g. Sciti precej ležerno in premalo energično. Ostale nogometne tekme Spfct: Hajduk : Jugoslavija 3:1 (3:1). Ker je Jugoslavija v prvi tekmi zmagala s 3:0. izpade Hajduk iz nadaljnega tekmovanja za Jugocup. Varaždin: Slavija : Viktorija (Zagreb) 8:»» (2 : 0). Banjaluka: Gradjanski : Krajišnik 2 : ? (2 : 1). Praga: Prvenstvo. Slavija : Viktorija Žižkov 4 : 3. Sparta : Biatislava 3 : 1, Kladno : Prostejov 5: 1. Plzen : Viktorija Plzen 1 :0. Zidenicé : Moravska Slavija 1 : 0. Ru-sy : Nachod 2 : 2. Dunaj: Prvenstvo . Walker : Vienna 3:1 (1 : 1). Admùra : Liberta« 1 : 0 (0:0). Austria : Pos "sport 2 : 1 (1 : 0X Rapid : Hakoah 5 : 1 (2 :1). Prva prvenstvena tekma- se je vršila v četrtek. Smagai je Floisdorf er AC nad Favoritner AC 2 : I. Turistično-sportni odbor. Opozarjajo se vsi ljubljanski klubi, člani JLAS, na spremembe umika treningov pod vodstvom športnega učitelja g. Kleina. Treningi se bodo odslej vr ili dnevno od 9. do 11. in od 15.30 do 19.30 takole ponedeljek Stadion SK Planine celodnevno, torek igrišče SK Slovana za SK Ilirijo, sredo igrišče ASK Primorja reprezentativci, četrtek in petek ASiK Primorje. sobota popoldne SK Ilirija na igrPču Slovana, dopoldne Stadion za SK Planino, nedelja dopoldne igrišče ASK Primorja za reprezentativcc. Opozarjajo se vsi klubi, da je trening na vseh igriščih dovoljen za vse lahkoatlete ljubljanskih klubov. ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija). Opozarjajo se vsi atleti na redni trening zaradi preustoječih tekmovanj: miting SK Plar.ii.e ö. septembra, ki bo veljal kot izbirni v tekih p.a 100 in 200 in za določitev moštva za Sofijo (Cerar Drago, Skok, Ur-bančič, Weibl itd), državno prvenstvo po-edi.icev 4, 5. in 6. septembra v Beogradu kakor tudi na nastop v Sofiji 12. in 13. septembra. Treningi so zlasti obvezni za vse one, ki pridejo v poštev za moštvo, ki nastopi v Sofiji. Šahovska olimpiada v Monakovem Monakovo, 30. avgusta, g. Dosedanji rezultat XVII. in XVIII, kola so bili: XVII. kolo: Estonska - Bolgarija 4 m pol : 1 in pol, Švedska - Brazilija 4 in pol : 1 in pol, Jugoslavija - Finska 5 ài pol : 2 in pol, Madžarska . Francija 3 in pol : pol, Italija - Holandska 3 : 3. Avstrija - Rumunija 2 : 1, Češkoslovaška -Danska 4 : 3, Litva - Švica 2 : 1, Poljska -Islandija 5 : 1, Nemčija - Letonska 3 in pol : poä, Norveška je bala prosta. XVIII. kole: Nemčija - Islandija 2 in pol : pol, Poljska - Lrtva 6 : L Danska -Švica 5 : 2, Češkoslovaška - Avstrija 4 : 1, Holandska - Rumunija 3 in pol : 2 in pol. Francija - Italija 3 in pol : 2 in pod. Madžarska - Jugoslavija 4 : 2, Švedska - Finska 3 in pol : 2 in pol, Bolgarija - Brazilija 3 : 1, Estonska - Norveška 5 in pol : pol. Letonska je bik prosta. Nezgoda parnika „Kumanovo" Dubrovnik, 30. avgusta, p. Pamik *Kw manovo«. last Dubrovačke plovitbe, je na potu iz Benetk v Dubrovnik zavozil v neko italijansko motorno ladjo ter jo presekal na dvoje. Pamik »Kumanovo« je rešil vso posadko italijanske ladje. Španska infantili ja Beatrica na Bledu Beograd. 30. avgusta. AA. Španska in-fantka Beatrice se je priperljala v svojim sinom infantom Ataulfom na obisk k Nj. Vel. kraljici Mariji, ki se mudi na Bledu. Točno olačuj »Jutru« naročnino Vami svoicem zavarovalnino po]eg razlogov, ki smo jih v našem listu že naštevali, krive razmere, ki jim niso dopuščale, da bi z da jšim vežbanjem svojemu znanju dali Se poslednji visoki blesk, ki bi mai v pravičnejših okol'šči nah priboriti naši vrsti tudi pa'mo zmage. N2ši telovadci so bi!i z izjemo posled njih par tednov navezani le sam; nase. Raztreseni po vsej banovini niso imeli prilike v medsebojnem spoznavanju ln tekmovanju kaj napredoval, švcarji pripravljajo skozi vse leto Intern? t'kme. po najmanj deset iin so zato «talno v tekmo-vatrui kondiciji. Od kod pa naj bi naši Sokoi 1 dob'li denar za take tekme, ko ne dobijo podpor ni*i za najnujnejše. Ob takem zanimanju odgovornih öw^te'jev ^e zato a&oro neverjetno, da naši Sokoli do-s gajo uspehe, s katerimi se je in se še postavlja narod in država Bližajo s? velike mednarodne tekme v Pragi, če h"» komu do tega, da napravijo naši telovadci državi čast z zmagova'nim uspehom, j" čas. da z delom pričnejo takoj. Kaj's v dv h m'Secih se tc,ovadee komaj dobro zgara. ne pa za trdno pripravi na u~peh Kaj pa ostali naši udeleženci? Ali naj vržejo puSko v koruzo ? — Napredova l smo zadnja leta. Imamo ministrstvo za telesrao vzgojo, ki pa samo še n'kakor ne namenja napr'dka v športnih uspehih Master za telesno vzgojo fe Je sam udeleži cl'iwpiade in mogel tam spoznati vse naše »limoraštvo doma N'mamo noben'h velikih soortnih naprav, noben'h telesno vzgojnih Sol ln prav nobenega s'stema. ki bi kolikor tol ko uravnaval napr dek v športu. Zasebna podjetne»* se j* v aj pri na- v dravski banovini denarno ž» po-po'newia izčrpala in občine »vom* ziko n to določenih cbvez do športnih organi zacij niti mačehovsko ne morejo oprav Ijati. Zdrav nared smo in sposobnih športnikov nam ne bi primanjkovalo. Manjka p« nam tistih, ki bi jih v pravo dejo usmerjali, to so s rokovne izvežbani vaditelji-Kaj pomagajo n. pr. Wilfanove odlične sposobnosti, ko bo pa zaradi malenkostnih napak vse dotlej zaostajal, dokler jih ne odpravi. Isto je z večino labkoatletov. Naj bi naše te'esno-vzgojno ministrstvo tako dolgo dokler nimamo do kraja organiziranih lastnih šol, pošiljaljo v Brvet čim večje število športnikov, da se izvežbajo v nujno nam potrebne trenerje. Te stro-ko-* fijake naj' b1 država (če ji je kaj do uspehov na mednarodnih sporinih prireditvah) p'ačevala :n nastavliala po naših športnih centrih ter tako skrbela za športno vzgojo, ki br z strokovn "ga nadzorstva ln nasveta ne more napredovati. BerHnska o'imp'ada nas je menda vse prepriča'a. da bi bil denar, izdan v ta namen. prav dobro naložen, saj bi ob svoji prjliki posredno pripomogel do ugleda, ki ga žel;nio običajno takrat, ko so izgledi zanj prav zaradi n?š h prekasnlh in brezbrižnih priprav toliko ko nemogoči. Pogoj vei;k:h športnih uspehov sta denar in trdno delo Vztrajnih 'n borbenih d 'aveev imamo, treba pa jim je omogočiti delevne prilike; zato pa jim je treba denarja, vprašanje, k i ga more pred vsem rešiti država, če je njema želja in volja, da se .naš mladi sport s ponosom in uspehom v bodeč š ? kdaj pojavi v mednarodni areni- naj to vprašanje obravnava z nujnostjo in resno tjo, kakršna mu gre Ziv'mo v čaru, ko ima sport svojo veliko moč: nespametno bi bilo tega dejstva ne priznavati, ali se ga ogibati. Naj nam bo berlinska olimpiada zgovoren dokaz. da bo škoda veMka, ki jo bomo imeli sicer še pogosto priliko utrpeti. Teden dni filma Leni izdeluje olimpijski Silm (f)— Leni Riefenstahlova je imela za časa olimpiade posla čez glavo. Iz prej zapuščenega gradu Ruhwald, ki leži v bližini olimpijskega stadiona je nastala filmska kasarna. Njena armada šteje okrog 200 mož! V gradu samemi jih spi 130, kar po vojaško, sami izbrani filmski operaterji in drugo tehnično osobje. Na črni deski je zapisala »generalka« lastnoročno: »Operaterji vstati ob 6.«. Ob pol 1. zjutraj je že režijska konferenca. 400.000 metrov negativ-filma je shranjenega v kleti gradu. Ta ogromen material Najlepša vendarle — ob smučeh velja že sam 4 milijone dinarjev. Nastavljen je poseben skladiščnik, ki samo upravlja in izdaja filme letečim kurirjem, ki stalno vozijo in dostavljajo operaterjem material. Vsak potroši dnevno po tisoč in več metrov negativa. Kako ogromno posnetkov bo napravljenih o priliki letošnje olimpija-de se nazorno razvidi iz dejstva, da bo Leni 6 mesecev dolgo samo gledala predva- janje in sortirala material, da ga svojih 4000 odst. zavrže oziroma komaj eno četrtino odstotka vseh posnetkov uporabi za končni film! (Pri tako nezaslišanem razmetavanju dragocenega filmskega materiala končno ni težko dobiti res prvovrstne posnetke. Kaj lahko je operaterju delati z materialom, ki ga nič ne velja po principu: če bo. bo, če ne bo. pa ne bo! Leni bo potem samo pobrala smetano raz smetano!) Vsak operater ie imel svojo posebno nalogo. Izbrani so bili specialisti na pr. za arhitektonske posnetke, za skoke, za plavalne tekme so izbrali celo operaterja-potap-ljača! Samo "0 000 metrov filma je šlo za posnetke stafetnega teka z baklo od Olimpije do Berlina in za same priprave. 65 operaterjev je hkrati posnelo otvoritveno svečanost na stadionu. Za posnetke pri samih tekmovanjih so bile določene precej stroge omejitve. Zaradi tega ni bilo mogoče napraviti pri tekmovanjih samih, kjer se je šlo za desetinke sekund in milimetre, za rušenje olimpijskih in svetovnih rekordov, dovolj efektnih posnetkov, kot si je zamislila Leni. ker bi kamera motila popolno zbranost tekmovalcev. Taki posnetki so bili napravljeni naknadno zvečer, ko so že vsi gledalci zapustili stadion. Pripeljali so reflektorje, prišli so še enkrat v odeje zaviti Amerikanci in Japonci, ter so se še enkrat producirali. tokrat samo za eno oko kamere. Toda skozi to eno oko bo videlo njih tekmovanja neprimerno več oči. kakor jih je videlo direkt no na stadionu. Leni se je »furala« in švigala sera in tja-. Zdaj se je pojavila v amfi-teatru. drugič, par minut nato v stadionu in že je spet bila pri veslaških tekmah ali pa pri kontroli 5 na maratonski progi, kjer so že cepali in mahedrali z glavami upehani slavni tekači. Tako. zdaj so napravili piko in zdaj se prične za Leni drugo poglavje, ki bo enolično potekalo iz dneva v dan: sortiranje, rezanje in montaža. Filmski igralec Danilo Stopat Prihodnje dni se bo na obali našega Jadrana mudila večja družba igralcev in operaterjev pod vodstvom režiserja Bernarda od »Ossofilma« iz Pariza, da po najlepših mestih ob našem morju posnamejo nekaj prizorov in vedut za neki sportno-turistični film. Na svoji poti bodo obiskali zlasti Dubrovnik in čudovita zatišja Boke Kotorske, nato pa se odpeljejo dalje proti "Krfu in Grčiji, kjer se bodo delj časa pomudili zlasti v Atenah in na Olimpu. Za svojega mentorja in vodnika po naši zemlji je družba angažirala našega rojaka g. Danila Sto-parja, ki spada med one redke Slovence, katerim je usoda odmerila, da jim življenje poteka ob svitu reflektorjev in obločnic po filmskih ateljejih. Danilo Stopar je s Prestranka doma, kjer se je rodil kot sin železniškega uradnika (leta 1907). Gimnazijo je študiral v Opatiji, Ljubljani in Mariboru, kjer je bil nekaj let tudi član Narodnega gledališča. Pred devetimi leti je odšel na Dunaj, odtod pa v Berlin in Pariz. Na Dunaju je nekaj časa sodeloval pri »Starfilmu«, nato pri berlinskem »Terrafilmu«, obenem pa je nastopal v gledališču skupine »Die Gruppe der Unabhängigen«. Ko je »Paramount« ob pojavu zvočnega filma nameraval izdelovati za Jugoslavijo tudi srbsko-hrvatske verzije svojih del, je Danilo Stopar prišel v Pariz, a ko je prvotni načrt padel v vodo, je bil angažiran za sodelovanje v nemških verzijah. Tako je imel v »Četvorki ljubezni« eno najvidnejših vlog, igral je v filmu »En ve- čer na fronti«, v znanem vojnem filmu »Leseni križi« pa je z velikim uspehom kreiral nemškega oficirja Mimogrede je sodeloval pri nemškem gledališču v Parizu in je nastopil v glavni vlogi v drami »Srečanje v Ženevi«. Zadnji čas se je mudil v domovini, kamor ga je zaneslo zaradi odslužitve kadr-skega roka, zdaj pa se vnovič vrača na filmsko pot. ILATELIJA Začetna zbirka Zbiralci, ki se jim ne ljubi 'prebroditi začetnih težav vsakega filatelista in ki hočejo čim prej imeti več znamk, si kupijo nekakšno začetno zbirko, ki obsega časih samo tisoč ali dva tisoč znamk, časih pjf do deset tisoč. Te znamke, ki jih ponujajo vsi večji trgovci, so razmerno zelo poceni, dosti ceneje kakor pa posamezni kosi v ceniku. Seveda ne moremo zahtevati, da bi bili v paketih ki so tako poceni, vsi komadi res brezhibno ohranjeni. Vsekako pa moramo dobiti vsaj povprečno trgovsko kakovost. Seveda je nakup večje količine znamk v prvi vrsti vprašanje zaupanja, ker kupujemo tu tako rekoč mačka v vreči. Zato svetujemo vsem. ki nočejo biti razočarani, naj bodo previdni, preden si kupijo tak paket. Pri tej priložnosti naj omenimo še tako imenova.no »misijonsko mešanico«, ki jo trgovci pogosto hvalijo v listih. V tej mešanici dobimo za razmerno zelo nizko ceno cele kilograme »zajamčeno nepregledanih« znamk vseh mogočih dežel, kjer utegne biti, kakor piše. tudi obilo redkosti. Navadno dobimo v teh kilogramih, ki jih trgovci povzdigujejo v nebesa, največ naj-navadnejših znamik vseh velikih, držav, ki jim pravijo filatelisti »šund«. Če slučajno odkrijemo vmes kakšno boljšo znamko, smo lahko prepričani, da bo poškodovana. čc ne celo ponarejena. Ker dobimo med temi znamkami, ki so jih nabirali misijonarji, redovnice in otroci tudi razne faksimile. novotiske in ponarejene znamke, si lahko mislimo kako zelo nepreglednne so in s kakšnim namenom je prišel oglas v časnik. Razen tega odkrijemo med znamkami tudi dostikrat štaniol. pečatni vosek, ostanke vrvi — in podobne dragocenosti, ki naj bi bile nekakšen dokaz, prihajajo znnmke iz prve roke. Ko imamo že nekakšno osnovno število znamk, začnmo zbirko izpopolnjevati Doslej še nismo toliko gledali na kompletne serije, zdaj pa moramo storiti tudi to. Seri- je so navadno cenejše, kakor pa če bi naročevali posamezne znamke. Pri nakupu serij dobimo dositi cenejše tudi znamke, ki jih drugače najbrž ne bi z lahkoto dobili. Da moramo pri nakupu serije vzeti tudi kakšno znamko, ki jo že imamo, ni nnč hudega. Saj jo lahko potem zamenjamo. Za nakup imamo več načinov. Ali jih naročemo po ponudbah, izberemo iz krožnih pošiljk drugih zbiralcev, ali pa naredimo seznam vseh manjkajočih znamk, in ga pošljemo trgovcu, da nam napravi ponudbe. Osebno seveda lahko kupujejo samo tam, kjer imamo v bližini zanesljivo trgovino- Ta nakup ima to prednost da si znamko, kii jo želVno. sami izberemo. Naprednejši zbiralec. ki izpopolnjuje svojo zbirko po načrtu si bo napravil seznam manjkajočih znamk. To se pravi, da bo sesitavil s pomočjo kataloga seznam vseh tistih znamk, ki bi si jih rad čimprej pridobil. Ta seznam bo posla! večji trgovini z znamkami in hkratu tudi omenil svoje posebne želje o kvaliteti, zunanjosti in žigu znrmke. Kpr tudii največja trgovina nima vselej na zalogi vseh znamk, je priporočljivo, da vsakdo napiše nekaj znamk, ki mu jih trgovec lahko pošlje, če nima vseh tistih, ki jih želi. To je priporoči iiivo zlasti pri tistih trgovcih, pri katerih kupujemo prvič in ki zahtevano pla-čiilo v naprej. Najbolj razširjen in za obe stranki najbolj zanesljiv način izpopolnjevanja zbirke so ogledne pošiljke. Trgovec pošlje zbiralcu. ki ga že dobro pozna na ogled znamke, o katerih ve. da iih potrebuje. Odjem je neobvezen. Vsekako ie ta način za zbiralca najprikladnejši- Mnogi zbiralci se poslužujejo pri nakupovanju 7n?mk ponudb v časnikih. Če je firma, ki znimke ponuja, znana in vredna zaupanja lahko zbiralec dobi tu za majhno ceno marsikaj lenega Znano je. da večji trgovci pogos to pokupi io ogromne količine posameznih znamk in jih petem nekaj let drže Ker je teh znamk malo v prometu, nastane po njih veliko povpraševanje. Tedai ponudr trgovec po razmerno nizki ceni te znamke in navadno se zgodi, da jih res dobro in hitro pro da. Nevarno pa je kupovati od firm, ki jih Ali že veste ? ...da igra Svetislav Petiovič glavno vlogo v novem nemškem filmu »Deklice v belem« poleg Marije Obotari. katerega inece-mra Viktor Ja-nson. ...da se piše Villy Forst pravilno: Wilhelm Frohs in da in&cenira trenutno na Dunaju film »Burgthearer« v okviru svoje nove dunajske produkcije. ...da hoče postati Jan Kiepura politik. Kandidira namreč v poljski Sejm in v podporo svoje politične kariere je nakupil večino delnic krakovskega lista » Illustro wanv Kurier Godzienny« ...da se dve ameriški veletvrdki toža-rita za 5 milijonov dolarjev zaradi igralca Garvja Cooperja. ker mu je ena izmed tvrdk predčasno ponudila višjo gažo. ter s tem onemogočila prvi firmi podaljšanje kontrakta. Literarni natečaj Eno največjih ameriških filmskih podjetij Warner Bros First National jc nedavno dovršilo veliki film »Rešitelj človeštva«, ki po zgodovinskih podatkih prikazuje življenje in delo velikega francoskega učenjaka Louisa Pastcurja To podjetje jc zdaj razpisalo dva natečaja, ki se jih lr.hkc udeležijo vsi novinarji, književniki in študentie medicine v Jugoslaviji. 1. Za najboljši esej, ki ga napiše študent medicine pod naslovom »Louis Pasteur kot rešitelj človeštva« iznaša nagrada 1000 Din, članek pa ne sme imeti več kakor tisoč besed. 2. Enako iznaša nagrada 1000 Din za najboljši esej. ki ga napiše književnik ali novinar pod naslovom: »Kdo je bil večji — Napoleon ali Louis Pasteur?« Tudi ta članek ne sme imeti več kakor tisoč besed. Člani razsodišča so književniki, novinarji, zastopnik 'univerze in šef propagande Warner Brösa v Zagrebu. Nagrajena eseja bosta objavljena v naših dnevnikih, avtor pa prepusti vse pravice koncemu Warner Bros, ki lahko svobodno razpolaga z rokopisom. Podjetje si pridržuje pravico da za honorar 250 Din odkupi nekatere vposlane članke za objavo v novinah. Rokopisi morajo biti tipkani ter z označbo naslova vpo-slani najkasneje do 1 oktobra na: Warner Bros First National, oddelek za propagando, Zagreb, flica 34/11. ne poznamo. Pogosto se zgodi, da dobi zbiralec za svoj denar nekaj čisto drugega, kakor je pričakoval in želel. Zlasti pri starih znamkah se to rado dogaja. Pogosto so znamke, ki jih trgovec pošlje »za smešno nizko ceno«, raztrgane, zakrpane, ali pa celo ponarejene. In rado se tudi zgodi, da je trgovec, ki ni bil strokovnjak, sam nasedel kakšnemu spretnemu goljufu, ponudil dalje ponarejene znamke, ki jih je sam kup^l za prave* in tako oškodoval sebe in zbiralca. Zato j« treba poudarjati zmerem tole: Kadar nakupujete znamke, bodite oprezni zlasti pri dražjih znamkah. Kupu ite pri trgovcu, o katerem veste, da je zanesljiv in da lahko jamči za pristnost dobavljenih znamk. Razne vrste znamk Med znamke štejemo vse tiste pošitne vrednote, ki se uporabljajo kot potrdilo plačane poštnine in se nalepijo na poštno pošiljko. Frankovne znamke so potrdilo naprej plačane poštnine. Ločimo jih še v pisemske, časopisne, paketne, rekomandacijske. povratnične, nujne in letalske znamke. Te posebne znamke, ki smo jih zdaj omenili, se razlikujejo od rednih le toliko, da je njihova možnost uporabe omejena. Dobrodelne znamke, ki se prodajajo s pridobit-kcm. so pogosto veljavne samo v državi, kjer so bile izdane. LTradne znamke so znamke, ki se uporabljajo za označenjc uradnih pošiljk. Navadno se nerabljene ne prodajajo, v nekaterih državah pa je celo prepovedano kupčevanjc z nerabljenimi znamkami te vrste. Nekakšna posebna vrsta uradnih znamk so tudi tako imenovane brezplačne znamke. ki jih izdajajo nekatere države (n. pr. Portugalska, Švica in Španija) ara vidno označevanje pošiljk raznih društev, obla-stev in oseb. ki so oproščene poštnine. Plačilne znamke, ki j'm pravijo uradno portovne znamke, služijo za dvig dodatne poštnine pri pošiljkah, ki so premalo frankiranc ali pa sploh nič. Obračunske znamke prav za prav niso pisemske znamke, čeprav jih splošno zbiralci zbirajo. Navadno služijo za pavšal no obračunavanje poštnine v notranjem poštnem prometu (n. pr. v Italiji) ali pa za skupen obračun poštnih pristojbin ob dostavi velike količine enakih pošiljk (največkrat časnikov: n. pr. v Združenih državah Amerike). Koleki so znamke, ki so bile izdane za plačilo davkov in državnih taks. To niso nikakšne poštne znamke, razen, kadar je bila njihova uporaba izrecno dovoljena tudi za poštne pošiljke, kakor n. pr. v Angliji in njenih avstralskih kolonijah. Sicer so bile pa to po večini znamke, ki so bile že prvotno določene za to. d* so se lahko uporabljale na oba načina in so imele to tudi napisano. Izjema so le koleki, ki so bili uporab! ;ani za frankiranje pisem in drugih pošiljk zaradi pomanjkanja rednih znamk. V obeh primerih na imajo takšni koleki samo. tedai vrednost za zb:ralca. če so bili res pravilno uporabljeni. Manjšo zbiralsko vrednost imajo tisti koleki. ki so bili uporabljeni za frankiranje iz nevednosti ili pa v sili ter f:h je poš-!a tv lerirala. Tako so se koleki uporabljali v Avstriji okoli leta 1850. Seveda pa imajo taki koleki svojo vrednost le na popolnih pismih. Posebna vrsta kolekov so znamke za vojni davek, k' so bile v nekaterih državah. zlasti v Spani'» obvezne, in jih je bilo treba prilepiti na vsako pošiljko poleg navadne franka'ure. Nasprotno pa so zn/mke angleških kolonij. ki so dobile med voino n-dis »War« ali pa »War tax« prave pisemske znamke. Nekatere države rnajo posebne znamke za piaceva"ie brzojavk Te znamko se pogosto upornbliajo tudi za pi^ma. Dosti je držav, pri katerih <»ta pošta in brzoiav neločljiva in se tudi navadne znamke uporabljajo za poštne pošiljke in brzojavke. žena v sodobnem svetu Osebnosti na kongresu v Dubrovniku Udeležba na mednarodnih kongresih ni kakor nima pomen samo za delegata, torej za one, ki neposredno sodelujejo in so v delo prirediteljev poglobljeni radi lastnega ožje,.« sodelovanja, takšen kongres more nuditi tudi človeku, ki boli od daleč opazuje prizadevanje neposrednih iniciatorjev. mnogo zanimivosti. Predvsem so tu posamezne osebe, ki vzbujajo pozornost, ne po svojem socialnem položaju, temveč po svoj skosti, ki jim jo vtisne nj'hova domovina, njihovo naziranje. njihovo delo. Na kongresu bo zastopanih približno kakih 50 narod nosti, gotovo bodo posamezne udeleženke za vsakega opazovalca posebno zanimive-Nekatere, ki igrajo v MŽZ vidno vlogo, članice naših ženskih društev že dobro poznajo. Ena teh je gospa F. Plaminkova. najpomembnejša žena na Češkoslovaškem in podpredsednica Mednarodne ženske zveze. Kaj pomenja Plaminkova za češke žene, je nam Slovenkam dobro znano- saj gledajo nanjo mnoge kot na svoj vzor: že I. 1913 je zediniia češke žene vseh strank, ki so po stavile skupno kandidatinjo, ki je bila tudi izvoljena v deželni zbor. I"a |e bila tudi prva poslanka v Evropi. Ta skupni nastop vseh žen je bil seveda samo taktična poteza. kajti glede ženskega javnega dela stoji Piami-: kova ves čas njenega političnega udejstvovanja na stališču: žene naj se v javnem udejstvovanju ne ločijo od mož. naj ne ustanavljajo ženskih strank, nego naj delajo skupno z možmi. L. 1018 je bila P. izvoljena v praški občinski svet in ima po sebne zasluge za dvig češkega šolstva, za varstvo revnih otrok, posebno pa za žene v poklicu Ustava češkoslovaške republike priznava jK>polno enakopravnost oleina spoloma. Z Ozirom na to ie dejal Masaryk 1'la-minkovi; »To je plod vašega dela in vaših liojev«. Seveda gre pri tem tudi zasluga vodilnim možem, ki so žensko prizadevanje drugače cenili kot ga na pr. pri nas cenijo. Plaminkova je že lansko ieto praznovala svojo 601 etnico, a ie mladostno agilna in navdušena za žensko stvar. O tem se bodo udeleženke lahko same prepričale na du-brovniškem kongresu- Kot napreden element Mednarodne zveze bomo pozdravile zlasti Francozinje. Zanimanje vzbuja posebno dr. Marija Verone, ki se na strani pripadnic francoske ljudske fronte bori za ženske pravice. Svoj vpliv skuša uveljaviti tudi v francoski ženski zve-| zi, kjer je načelnica komisije za žensko vo-I lilno pravico. Je navdušena feministka in že več let urednica lista >Le Droit des famr ines« (pravita žen) in vobče uvaževana žur-nalislka. Po poklicu je članica apelacij6kega sodišča v Parizu. Pri novih volitvah jo kandidira tudi jugoelovenska deiegacija za podpredsednico MŽZ. Kot druga zanimiva osebnost iz Francije se ho udeležila kongresa tudi gospa Brun-schvicgfki zavzema v sedanji francoski vladi mesto državnega podtajnika v ministrstvu za vzgojo in pouk Tudi ona stoji v prvih vrstah borbe za ženske pravice in predsednica francoske sekcije Internac. feministične alijanse. Pri nas poznamo tudi feministko Mala-terre Seliier, ki se je ustavila pred leti tudi v Ljubljani, ko se je vračala s svojega propagandnega potovanja po Balkanu. To je lepa. mlada žena. ki so ji bili odprti vsi pariški saloni, a se je po lastni izjavi dala v javno življenje naiveč zato, da čim uspešneje lahko deluje za idejo miru. Ker se bo na kongresu razpravljalo tudi o možnostih spojitve obeh največjih mednarodnih ženskih zvez, se bo kongresa udeležila tudi predsednica Int. fem. aliante, gospa Gorbet-Ashby. ki je prav tako ugledna javna delavka, ena najbolj uvaževanih osebnosti v mednarodnem žanskem svetu. Tudi ona služi od svoje rane mladosti idpji svetovnega miru in je v tem sledi'la svoiim staršem, ki so bili v Angliji znani borci za mirovno idejo. Kol govornica na shodih za žensko enakopravnost je nastopala že s 1H. leti. Največje zasluge ima na polju varstva olrok. za katere je mnogo storila v na ,-i-romašnejšem predmestju I-ondoiia. Zanimiva osebnost ie tudi tainica MŽZ, Srhkinja Ani H ris ti č, ki je izrazito katoliško usmerjena, kar je pa ne ovir«;, da ne bi sodelovala v zvezi, dočim večina katoliških organizacij ni vc'anienih. A. Hrisiič živi stalno \ Londonu in dela kot žurnaJi fc-ka pri mnogih velikih angleških listih. iPo več ur na dan. tedne in mesece posedajo brez dela. razkazujejo se kot govedo na semnju, ki se mu gleda na zobe in lase kakor modernim sužnjem in čakaio. kdai se jih bo katera erospodinja usmilila in jih odvedla. Dnevi teko. gospodinje prihajajo, gledajo in izbirajo razstavljeno blago.* Ce niso po volji, če ima io to ali ono napako, mars'kateri ne preost-ne drugo kot cesta ali samomor, ker večine nima zaslombe v družini in tudi nr> už va javne zaščite. Pobornice za zboljšanje v resnic' za moderno dobo sramotnega načina najemanja in iskanja delovnih moči so si zamislile preureditev poslovalnic tako, da bi imele poleg sprejemne in prijavne pisarne ter posvetovalnice še notranje čakalnice, kjer bi bila dekleta, ki čakajo na delo, zaposlena z gospodinjskim delom (šivanjem, krpanjem itd.) proti primerni nagradi. Obsežne, dasi moderno in higijenično urejen«, vendar pa po svojem notranjem ustroju pomanjkljive posredovalnice javnih borz dela pa naj bi prešle v roke humanitarnih drn-štev tam kjer ta obstojajo, ker bi si humanitarne posredovalnice vzele potrebnega časa in truda za individualno reševanje posameznih slučajev. Da ne bi morda_ kakor se to rado dogaja, dekleta z malenkostnimi, nevažnimi hibami v zunanjosti, malodušno posedala po klopeh posredovalnic dolgo mesece, preden bi dobila zaposlitev. Končno bi predstavljale take posredovalnice pravzaprav nekaka zasilna vzgojeva-lišča za dekleta brez varstva in zavetišče za žene brez zaščite. Tudi materijelna stran ureditve takih posredovalnic bi bila rešena s prepustitvijo enega dela dotacij iz sredstev OUZD, ki jih ta daje javnim borzam dela. Prav tako z malimi sredstvi bi se dala urediti za brezposelna dekleta posebna zavetišča, da bi se jih obvarovalo obupa — ceste in samomora. Zato zahtevajo organizirane žene, naj bi banska uprava izdelala k zakonu o pobijanju spolnih bolezni okvirno uredbo, ki bi občinam vsaj večjih mest v dravski banovini nalagala skrb za zidavo takih zavetišč, država pa naj bi v svojem vsakoletnem proračun?» predvidela sredstva za isti namen. Dvakrat po štiri V prejšnjih letih je statistika poro^ niànic le redko zabeležila pri mer, da j« mati rodila štiri otroke. V okolici Lj«n}ii-grada živeča kmetica Ma'ajeva je pa zdaj že drugič rodila četvrtčke. Slučaj je za Rusijo prava medicinska senzacija, kajti je še mlada, šteje komaj tri in dvajset let. Prve četvorčke je rodila Malajeva pred nekaj leti. Zdaj je povila dva dečka in dve defelici. Zdravstvene oblasti so odredile, da morajo mater z otroki, ki so čvrsti in zdravi, prenesti na vseučiliško klini ko. Zdravniki hočejo to nenavadno ponovitev poroda četvOTČkov osvetliti kolikor mogoče z znanstvene strani. Iz Julijske Krajine Predvojaški tečaji, ki jih bodo morali po zakonu iz leta 1934 letos obiskovati vsi na-I omiki letnikov 1917 odnosno 1916, ee bodo pričeli že v kratkem. Kakor znano, ao jih oproščeni poleg drugih tudi oni, ki prebivajo vsaj 10 km daleč od najbližjega kraja, v katerem se bodo tečaji vršili. V goriški pokrajini l>odo ti tečaji v Ajdovščini, Cerknem. Krminu, prj Sv. Luciji, y Gradišču» Idriji. Črnem vrhu, Podbrdu. Bovcu, Štanjelu, Tolminu. Vipavi, Gorici, Zagraju, Kopri-I vi prj Krminu in v Romausu, v Istri pa v Labinju, Vodnjanu. Barbanu, Boliunu, Bu-1 jah, Kanfanaru, Kopru. Krnici, Karojbi, v Cresu, Novigradu, Plominu, Zminu. Izoti, I.anišču, Livadah, Marezigah. Medulinu, Malem Lošinju, Mom'janu, Motovunu, Po reč u, < Buzetu. Piranu, Pazinu. Puli, Umagu, Krapnju. Črnem vrhu, Dekanih, na Her» peljah. pri Sv. Nedelji blizu Labinja in drugod. Listi, poročajo o teh tečajih, opozarjajo ljudi posebej na obvezne prispevke za vsakega tečajnika, ki znašajo za vsak tečaj po 5 lir, in na občutne kazni za starše vseh onih obveznikov, ki bi se tečajev redno ne bodo udeleževali. CJreJtd® Davorin RayJJen. — Izdaja a konzorcij »Jut»« AdoM Rttmfla». — Za Narodno tiskarno d. d. kot