Razžveplanje grodlja s plavžno žlindro obogateno z MgO UDK: 669.162.267,6/2 ASM/SLA Dnn, Dlg, C/-a G. Todorovič, J. Lamut Za vodenje tehnološkega procesa proizvodnje grodlja je zelo pomembna sestava žlindre. Bazična in kisla plavžna žlindra različno vplivata na razdelitev žvepla med grodljem in žlindro in učinkujeta na proizvodnjo in storilnosti plavžev. Važna fizikalna lastnost žlindre je viskoznost, ki smo jo merili pri kislih in bazičnih žlindrah. Plavžna žlindra se uporablja tudi v cementni industriji. Mineralna sestava žlindre je pokazala, da je MgO vezan v spojinah in ni prostega periklasa. UVOD Vsebnost žvepla v grodlju je odvisna od količine žvepla, ki pride z vsipom v plavž. Rude imajo različne količine žvepla, koks ga ima okrog 2 %. Seveda lahko iz železovih rud s posebno pripravo zmanjšamo količino žvepla v vsipu. Ne moremo pa ga znižati v koksu. Zato je zelo važno, kako voditi tehnološki proces proizvodnje grodlja, da bo razdelitev žvepla med žlindro in grodljem čim večja pri veliki storilnosti in manjši porabi koksa. Z našimi poskusi smo želeli ugotoviti, kako učinkuje MgO na razdelitev žvepla v kislih in bazičnih žlindrah in kako na viskoznost. Raziskave raz-žveplanja grodlja z bazičnimi plavžnimi žlindrami s povečano vsebnostjo MgO so pokazale, da se s povečanjem MgO do približno 10—15 %, poveča stopnja razžveplanja. Viskoznost žlinder se zmanjšuje s povečano vsebnostjo MgO v mejah 10—15 %. Kisle plavžne žlindre, obogatene z MgO do 10 % kot nadomestilo za CaO, dajo bolj viskozne žlindre, ker je CaO v kislih žlindrah boljši razred-čevalec, MgO pa v bazičnih. Vodenje procesa proizvodnje grodlja s kislimi žlindrami bazičnosti CaO - med 0,8 in 0,9 ima za posledico povečanje Si02 storilnosti plavža, toda grodelj ima zvišano vsebnost žvepla. Zato ga moramo razžveplati zunaj plavža. G. Todorovič, dipl. ing. metalurgije, samostojni raziskovalec na Metalurškem inštitutu Dr. J. Lamut, dipl. ing. metalurgije, docent na VTO monta-nistika OPIS POSKUSOV V grafitni lonček smo dali 200 gramov grodlja in 100 gramov žlindre. Zmes grodlja in žlindre je v razmerju 2:1, zato da je podobno razmeram v praksi. Poskuse1 smo delali tako, da smo grafitni lonček z vzorcem dali v peč, ogreti na 1400 ali pa na 1500° C. Po raztalitvi smo na tej temperaturi v peči zadrževali vzorec 30 minut. Po tem času smo grodelj in žlindro vlili v kokilo. Poskuse smo delali z grodljem in žlindro, vzeto pri prehodu, in to med redno proizvodnjo. Kemična analiza naše plavžne žlindre je prikazana v tabeli 1. Tabela 1: Kemična analiza prehodne plavžne žlindre (v %) CaO MgO MnO FeO Si02 A hO . NzO K2O S 42,90 3,20 2,35 0,80 33,65 12,85 0,45 1,5 1,20 Žlindro smo ohladili počasi in je vsa kristalizirala, praktično ni bilo nič steklasto strjene. Ta žlindra se začne nataljevati pri 1320° C, popolnoma staljena pa je pri 1335° C. V tabeli 2 so navedene vsebnosti žvepla v grodlju po poskusu v odvisnosti od vsebnosti MgO v žlindri pri temperaturi 1400° C. Tabela 2: Vsebnost žvepla v grodlju v odvisnosti od MgO v žlindri (v %) [S] 0,030 0,027 0,025 0,024 0,022 0,020 0,018 0,017 0,0165 (MgO) 4,2 5,1 6,2 6,1 5,8 6,6 6,8 8,0 7,0 Vsebnost MgO v naši osnovni prebodni žlindri smo povečali z dodatkom fino zmletega MgO. Poskuse smo delali v intervalu med 2 in 8 % MgO v žlindri. Grafični prikaz učinka MgO na vsebnost žvepla v grodlju je na sliki 1. S povečano vsebnostjo MgO v žlindri se poveča koeficient razdelitve žvepla, saj smo dobili pri 8 % MgO vsebnosti žvepla med 0,016 do 0,018 %. Pri nizki vsebnosti MgO v tej žlindri je tekoča žlindra na fazni meji med dikalcijevim silikatom, merwinitom in me-lilithom. Pri vsebnosti okrog 8 % MgO pa že pre- 3 S 1------------------ 0,016 0,018 0,020 0.022 0.024 0.026 0,028 0,030 Količina mase žvepla v grodlju v '/. Slika 1 Razžveplanje grodlja pri temperaturi 1400" C ob različnih dodatkih MgO v plavžno žlindro Fig. 1 Desulphurisation of pig iron at 1400* C with various additions of MgO to the blast furnace slag. haja v področje dikalcijevega silikata, kar se pozna na njeni sposobnosti za razžveplanje. V tabeli 3 so navedene vsebnosti žvepla v grodlju po poskusu v odvisnosti od vsebnosti MgO v žlindri pri temperaturi 1500° C. Tabela 3: Vsebnost žvepla v grodlju v odvisnosti od MgO v žlindri (v %) [S] 0,023 0,022 0,020 0,0175 0,016 0,015 0,014 0,013 0,012 0,011 (MgO) 4,0 3,9 4,8 5,2 5,7 6,0 7,0 7,2 7,8 8,0 Na sliki 2 je grafični prikaz učinka MgO na vsebnost žvepla v grodlju pri poskusih, opravljenih pri temperaturi 1500° C. Tu so dosežene še nižje vsebnosti žvepla v grodlju. Slika 2 Razžveplanje grodlja pri temperaturi 1500° C ob različnih dodatkih MgO v plavžno žlindro Fig. 2 Desulphurisation of pig iron at 1500° C with various additions of MgO to the blast furnace slag. Poskusi razžveplanja grodlja pri temperaturah 1400 in 1500° C so izvršeni pri konstantnem času 30 minut, zato smo, da bi ugotovili vpliv časa na razdelitev žvepla, podaljšali reakcijski čas od 30 do 150 minut. Vsebnost MgO v žlindri je bila konstantna 6,3 %. Rezultati preiskusov za temperaturo 1400° C so prikazani na sliki 3, ki kaže parabolično odvisnost vsebnosti žvepla v grodlju od časa trajanja poskusa. Žlindra pri konstantni bazičnosti v odvisnosti od reakcijskega časa še sprejema žveplo. Večje učinke dosežemo, če povišamo temperaturo. Poudariti je potrebno, da smo poskuse razžveplanja delali s plavžnimi žlindrami, ki so že vsebovale žveplo. Kisli hod plavža je navadno povezan z Količina mase žvepla v grodlju v V* Slika 3 Razžveplanje grodlja pri temperaturi 1400° C in različnem času Fig. 3 Desulphurisation of pig iron at 1400° C and various times. večjo storilnostjo. Zato smo delali tudi poskuse, kako se razdeli žveplo če so žlindre kisle. Bazično plavžno žlindro smo pretalili in dodajali kremen. Pretalili smo jo po postopku elektropretalje-vanja pod žlindro. Dobili smo žlindro bazičnosti -- = 0,7 s 1,7 % MgO. Zaradi načina pretalje- Si02 vanja je bilo v njej še 9 % FeO. Taka sestava je značilna za primarne žlindre v plavžu, če reduciramo kisli vsip ali pa če je sestavljen iz kislih rud ali sintrov. Poskuse smo delali tako, kot je opisano pri bazičnih žlindrah. Grodelj je vseboval 0,066 % S, žlindra pa 1,24 % S. V tem primeru, kot smo pričakovali, ni prišlo do razžveplanja grodlja, temveč do nažveplanja. Pri temperaturi 1400° C je okrog 0,1% S, pri 1500° C pa okrog 0,2 % S v grodlju. Z večjo vsebnostjo MgO v žlindri celo malo narašča žveplo v grodlju. Mnenja mnogih avtorjev, ki so se ukvarjali z opisanimi problemi, so različna. Nekateri primerjajo vpliv MgO na razžveplanje kot delno nadomestitev CaO, faktor zamenjave se giblje med 0,01 do 0,7. Povečanje MgO v kislih žlindrah na račun CaO ne poveča sposobnosti žlindre za razžveplanje. Poskuse2 smo delali z žlindrami, ki so že vsebovale žveplo, saj so bile narejene v plavžu. Iz tega lahko sklepamo, da bo žveplo, ki je v vsipu, prehajalo pri teh kislih žlindrah v grodelj. To na-žveplanje grodlja bo potekalo v temperaturnem intervalu med 1200 in 1400° C, ko se že pojavljajo kapljice grodlja z evtektsko sestavo pri nastajanju primarne žlindre. V nižjih delih plavža pride do direktne redukcije FeO in zmanjšanja njegove aktivnosti in zaradi tega do boljše razdelitve 0.1 Količina mase žvepla v grodlju v V. žvepla med žlindro in grodljem. Žveplo je v glavnem pri kislih žlindrah vezano na mangan. V takih žlindrah ima sulfid sestavo (Mn, Fe, Ca) S. Del je lahko vezan na kalij ali natrij, ki tudi pri kislih žlindrah zmanjšujeta viskoznost. Če hočemo doseči večjo vsebnost žvepla v kisli žlindri, moramo skrbeti, da bo v vsipu, oziroma v žlindri dovolj MnO. Pri kislih procesih je nujno vključiti raz-žveplanje zunaj plavža. VISKOZNOST PLAVŽNIH ŽLINDER Viskoznost žlinder je ena od osnovnih fizikalnih lastnosti, ki določa tehnološki potek vodenja metalurškega procesa. Zaradi tega so merili različni raziskovalci3—7 viskoznost dvo-, tro- ali več-komponentnih sistemov. V glavnem tiste, ki sestavljajo žlindro. Viskoznost žlinder9.11 •12. i? se s temperaturo močno spreminja in je odvisna MgO MgO Slika 4 Viskoznost žlinder sistema CaO-MgO-SiO. pri 10° o AhO za temperaturi 1400 in 1450" C Fig. 4 Slag viscositj in the CaO-MgO-SiCh system vvith 10 °/o AbOj at 1400 and 1450" C. MgO MgO Slika 5 Viskoznost žlinder sistema CaO-MgO-SiO; pri 10 % AUOs za temperaturi 1500 in 1550" C Fig. 5 Slag viscosity in the CaO-MgO-SiOi system vvith 10 °/o A12Oj at 1500 and 1550" C. od sestave žlindre. V diagramu na sliki 4 in 5 so navedene krivulje izoviskoznosti v sistemu CaO-SiOrMgO v preseku pri 10 % A1,0, v temperaturnem območju med 1400 do 1550° C. S povišano temperaturo se znižuje viskoznost žlinder, oziroma se v štirikomponentnem sistemu razširja področje, kjer so žlindre dobro tekoče. Nizke viskoznosti žlinder so v primarnih področjih izločanja melilitha, mervvinita in deloma monticellita. Pri temperaturi 1450° C je bazičnost take žlindre, to je CaO/SiCk, okrog 1 pri 15 % MgO. Pri temperaturi 1550° C se to področje razširi na bazičnost med 0,8 do 1,4 pri vsebnosti okrog 10 % MgO. Za merjenje viskoznosti žlinder obstaja več metod. Najbolj razširjena sta rotacijski in vibracijski viskozimeter. Naše meritve smo delali na modificiranem rotacijskem viskozimetru8'I0. Rotor, narejen iz grafita in potopljen v žlindro, vrti padajoča utež. Merimo hitrost padanja uteži. Viskoznost izračunamo po formuli: V rj — viskoznost žlindre (poise) K —- konstanta viskozimetra G — masa uteži (g) v — hitrost padanja uteži (m/s) Konstanto dobimo z umerjanjem v tekočinah znane viskoznosti. Rezultati merjenja viskoznosti bazičnih in kislih žlinder so prikazani na slikah 6 in 7. 80- 1- Bazična žlindra - segrevanje 2- Bazična žlindra - ohlajevanje __ 3 - Kristalna žlindra z 2 do 10 % MgO 1300 1400 1500 Temperatura v °C 1600 Slika 7 Viskoznost kisle piavžne žlindre obogatene z MgO Fig. 7 Viscosity of acid blast furnace slag enriched vvith MgO. Na sliki 6 je prikazana odvisnost viskoznosti CaO , od temperature za žlindre bazičnosti -= 1,27. SiOz Iz diagrama je razvidno, da se viskoznost zmanjšuje z dodatkom MgO do 10 %, kot je že vidno na slikah 4 in 5. Zamenjava CaO z MgO do 10 % v kislem območju na sliki 7 prikazuje, da se viskoznost zmanjšuje s povečanjem temperature. Vpliv zamenjave ni jasno izražen, čeprav rezultati razžveplanja grodlja s temi žlindrami dajo slabše rezultate. Jasno so ločena področja viskoznosti bazične piavžne žlindre in kisle obogatene z MgO. MINERALNA SESTAVA Plavžnim žlindram, bazičnim in kislim, je bil dodajan MgO do vsebnosti 10 %. Po končanem razžveplanju smo žlindre pustili počasi ohlajati. V vseh teh žlindrah do 8 % MgO nismo našli prostega MgO. Glavna minerala, ki sestavljata te žlindre, sta melilith in merwinit. V teh dveh mineralih se nahaja ves MgO, ki ga imamo v žlindri. Merwinit vsebuje CaO, MgO in Si02, in sicer CaO — 51,22 %, MgO — 12,19 %, Si02 — 36,59 %. Akermanit ima CaO — 41,14 %, MgO — 14,79 % in Si02 — 44,05 %, gehlenit ima CaO — 40,91 %, AI2O3 — 37,18 % in Si02 — 21,91 %. Ker merwinit 1300 1350 U00 1450 1500 1550 1600 1650 Temperatura v °C Slika 6 Viskoznost bazične piavžne žlindre obogatene z MgO Fig. 6 Viscosity of basic blast furnace slag enriched with MgO. 1. - Prehodna kristalna žlindra (PKŽ) 2. - PKŽ * 10 % MgO 3-PKŽ ♦ 8 % MgO 4- PKŽ * 6 V, MgO 5 - PKŽ * 4 % MgO ■ i. Slika 8 Difraktogram bazične plavžne žlindre Fig. 8 Diffractlon pattern of basic blast furnace slag. Slika 9 Difraktogram kisle plavžne žlindre Fig. 9 Diffraction pattern of acid blast furnace slag. ne vsebuje A1,0„ lahko predpostavljamo, da je ves A1203 vezan na gehlenit. Pri računu, da je 13,8 % A1203, je potem gehlenita v počasi ohlajeni žlindri okrog tretjine, ostalo je merwinit, nekaj dikalcijevega silikata, sulfidi in malo steklasto strjene žlindre. Na difraktogramu si. 8, ki je narejen za počasi ohlajeno bazično žlindro, so prisotni dikalcijev silikat 2 CaO . Si02, melilith, oziroma gehlenit, mervvinit, sulfidi in steklasto strjena žlindra, ki je bogata z alkalijami. Kisle žlindre se strjujejo steklasto, kar je vidno iz difraktograma na si. 9 za kislo žlindro. Ne dobijo se odkloni za posamezne faze, temveč značilen diagram za amorfne snovi. V tem diagramu so samo odkloni za sulfid mangana. Ta preiskovalna žlindra je vsebovala okrog 4 % MnO in CaO približno 11 % MgO pri razmerju- = 0,88. Si02 Sestavo preiskovanih žlinder lahko prikažemo v tetraedru14 štirikomponentnega sistema Ca0-Mg0-Si02-Al203. Sestava se nahaja v prostoru med 2 CaO . Si02-(C2S)-2 CaO . A1203. Si02 (C2AS)--2 CaO . MgO . 2 Si02(C2MS2) in 3 CaO . MgO . 2 Si02 (C3MS2). Iz diagrama, ki sicer shematično prikazuje sestavo žlinder, vidimo, da pri žlindrah, ki vsebujejo do 10 % MgO, ni pričakovati monticellita CaO . MgO . Si02 niti prostega MgO in so zaradi tega uporabne v cementni industriji. V preiskovanih žlindrah je pri počasnem ohlajevanju pričakovati minerale, ki so navedeni na sliki 10. Sestava žlinder je v debelo izvlečenem prostoru štirikomponentnega sistema Ca0-Mg0-Si02-Al203. CbO C2S - 2 CoO • Si02 CS — CaO ■ Si02 C3MS2- 3 CaO ■ MgO ■ SiO 2 CMS - CaO-MgO-Si02 C2MS2 - 2CaO - Mg0 -2Si02 CMS2 - CaO - MgO- 2Si02 C2AS - 2Ca0 -Al203 Si02 M A -Mg0-Al203 M2S — 2 MgO - Si02 CA -Ca0-Al203 S/02 10 %MgO So^/MgO Slika 10 Tetraeder štirikomponentnega sistema CaO-MgO-SiCh-AhCh Fig.10 Tetrahedron of the quaternary CaO-MgO-SiOz-AlzCb system. Ti se lahko izločajo med procesom proizvodnje grodlja in učinkujejo na fizikalne in kemične lastnosti žlinder. Če tako žlindro dodajamo klinkerju, ki že vsebuje blizu 5 °/o MgO, potem je vsebnost MgO v cementu prekoračena, toda s tem ne dobimo periklasa. Pri segrevanju žlinder take sestave, ki je navedena, pa lahko pride do spremembe mineralne sestave v smislu nastanka faz, ki so navedene na tetraedru. SKLEPI Plavžne žlindre z okrog 3 % MgO in 1 % žvepla . .. . CaO bazičnosti —— = 127 imajo še sposobnost raz-SiO, žveplanja grodlja, če jim dodajamo MgO. Pri 8 % MgO v žlindri je bilo po 30-minutni reakciji v grodlju še 0,017 °/o žvepla, pri temperaturi 1400° C in 0,011 % žvepla pri temperaturi 1500° C. CaO Pri kislih žlindrah bazičnosti-=0,7, ki vse- Si02 bujejo 1,24 % žvepla, pa pride do nažveplanja grodlja v odvisnosti od temperature na 0,1 do 0,2 % žvepla. Viskoznost bazičnih žlinder, ki so obogatene z MgO do 10 % je v območju med 2 in 27 poise. Preiskovane bazične plavžne žlindre, počasi ohlajene, so sestavljene iz mineralov meli-litha, menvinita, dikalcijevega silikata in nekaj steklasto strjene žlindre. V njih ni periklasa. Literatura 1. G. Todorovič, J. Lamut, B. Dobovišek, A. Rosina, M. Šim-nic: Ugotavljanje viskoznosti plavžnih žlinder pri različnih dodatkih MgO, Poročilo MI, 1977. 2. G. Todorovič, B. Dobovišek, J. Lamut, M. Šimnic: Preiskava viskoznosti kislih žlinder, Poročilo MI, 1978. 3. 1.1. Gultjaj, N. L. Žilo, G. A. Sokolov, L. M. Ciler: Vpliv magnezija na fizičke lastnosti plavžnih žlinder, Metalurgija i toplivo, 1959, No. 3, str. 20—24. 4. Erich E. Hofmann: Viskositatsverhalten von synteti-schen Schlacken in Abhangigkeit von der Zusammen-setzung und Temperatur, Stahl und Eisen, No. 12, 1959, str. 846—854. 5. G. I. Žmojdin, I. Kulikov: Fizične lastnosti plavžnih žlinder in vpliv na njih MgO, S, Mn in Fe, Metalurgija i toplivo, 1960, No. 5, str. 25—32. 6. 1.1. Gultjaj: Viskoznost žlinder sistema CaO-MgO-SiO: pri 5 % Ah03, Metalurgija i toplivo, 1960, No. 5, str. 219 do 220. 7. 1.1. Gultjaj: Vpliv AI2O3 na viskoznost žlinder sistema CaO-MgO-SiO:, Metalurgija i toplivo, 1962, No. 5, str. 52 do 65. 8. B. Dobovišek, N. Smajič: Viskozimetrija metalurških žlinder, Poročilo MI, 1963. 9. L. L. Levin, V. G. Mančinskij, S. I. Petrov: O viskoznosti žlinder karagandiskog metalurškog kombinata, Stal, No. 12, 1976. 10. A. Rosina: Študij strukture staljenih metalurških žlinder III. del, Poročilo MI, 1975. 11. V. N. Potanin, S. V. Savrin, M. I. Pantilov: Viskoznost magnezialnih alumosilikatnih plavžnih žlinder, Metali, No. 6, 1976, str. 67—70. 12. V. P. Gorbačev, M. S. Bikov, N. I. Valov, P. V. Peršikov, S. V. Koršikov: Anomalija viskoznosti magnezialno-alu-minatnih žlinder, Izvestija, No. 4, 1977, str. 31—34. 13. S. A. Gavrilko, J. M. Potebnja, R. G. Rihter, V. V. Voro-pajev, S. I. Kudievskaja: Nekatere termofizične lastnosti plavžnih žlinder, Izvestija, No. 10, 1977, str. 15—17. 14. J. Lamut: Die Phasen Aufbau von Eisenhiittenschlacken Dissertation Montanistische Hochschulle Leoben 1974. ZUSAMMENFASSUNG Bei der Fiihrung des technologischen Verfahrens der Roheisenerzeugung hat die Schlacke einen bedeutenden Einfluss, wegen der gegenseitigen Reaktionen, in der Schicht, zvvischen der Schlacke, und dem Roheisen. Von der chemischen Zusammensetzung und der physikalischen Eigenschaften der Schlacke sind auch die technologischen Vorgange bei der Roheisengevvinnung abhangig. Dement-sprechend ist den MgO haltigen Schlacken (10 % MgO), wegen deren Viskositat und der Entschwefelungseigen-schaften besonderen Nachdruck zu legen. Jugoslawische Hochofen arbeiten mit Schlacken die vveit unter dem normalen MgO Gehalt liegen. Deshalb war es notig, die Entschwefelungsfahigkeit, die Viskositat und die mine-ralogische Zusammensetzung der Hochofenschlacken mit 10 % MgO zu untersuchen. Die Entschvvefelungsergebnisse vvaren positiv, vvenn diese im Temperaturbereich von 1400 bis 1500° C, und bei der Basizitat----= 1.0 — 1.2, durch- SiO> gefiihrt vvorden ist. Der Zvveck der Untersuchungen war auch die Aktivitat von MgO, in den Schlacken, als teil-weisen Ersatz fiir CaO festzustellen. Die Ersetzung von CaO mit MgO bis 10 % gibt die besten Ergebnisse bei der iiblichen Hochofenschlackenbasizitat. Im saueren Bereich ist CaO ein besseres Entschwefelungsmittel als MgO. Die Viskositat dieser Schlacken wurde mit einen Rotations-viskosimeter gemessen. Die Ergebnisse dieser Messungen zeigten, dass die Viskositat mit dem steigenden MgO Gehalt in der Schlacke bis zu 10 °/o, und bei der steigenden Temperatur, kleiner wird. Die Ersetzung von CaO in der Schlacke durch MgO bis 10% vermindert die Viskositat im basischen, und vergrossert sie, im sauerem Bereich. Das Gefiige der Schlacken ist hauptsachlich aus Melilith und Mervvint zusammengesetzt, ohne freien MgO Gehaltes. SUMMARY In t h c technological process of ironmaking the slag has important influence due to the interactions in the slag/pig iron interface. The technological process depends also on the chemical composition and the physical pro-perties of slag. Thus the emphasis is given to the slags containing about 10 % MgO because of their viscosity and ability for desulphurisation. Yugoslav blast furnaces opreatc with the slags having MgO contents far below the norma! values thus the ability for desulphurisation, viscosity, and mineral composition of slags with up to 10 % MgO were investigated. Desulphurisation of pig iron produced between 1400 and 1500° C gave positive results especially if the slag basicity CaO/SiO; was 1.0 to 1.2. The intention of the investigation was also to determine the MgO activity as a partial substitute for CaO. The substitution of CaO with MgO up to 10 % gives the best results with slag basicities which are usual in the blast furnace operation. In the highly acid region, CaO is better desulphuriser than MgO. Slag viscosities were measured with a rotary viscosimeter. The results show that the slag viscosity is reduced if the MgO content in slag is increased up to 10 »/o, and with the increased temperature too. Substitution of CaO with MgO in slag up to 10 % reduces the viscosity in the basic region whiie it is increased in the acid region. Slag structure mainly contains melilithe and mervvinite without free MgO. 3AKAK3HEHHE llpii vnpaBAeHHH Texno.\onmecKoro npouecca iipomBOACTBa 'iyryna SHamrreAbHoe bahhhhc, BCAeACTBim B3aii\t>ibix peaKunii b lipOMOKVTOMHOM CAOe HMeeT OTlIOIlieHIie LlIAaK-MVTVH. Ot \HMHqe-CKoro cocTaBa niAaKa n ot ero H3imecKnx cbohctb saBHCHT TaK>Ke rexH0A0riiMeCKufi npouecc npoii3BOACTBa. IIosto.mv iuiao noamcpkhvtl snaieHHe uiAaica c coAepacaHneM npn6A. 10 % MgO ns-3a ero bh3k0ct1i ii CnOCOdHOCTH k oCeCtcpilBaHHIO. lOrocAaBOKlie AOMeH-iibte nemi pa60Tai0T c niAaKa.viii, KOTOpbie coAep>KaT r0pa3A0 mchj.uic MgO, AaAeno noA HopMaAbHbiM 3HaMeHiie.u. il03t0my Gi.iao Heo6.xoAHAio HCCAeAOBaTb cnocooliocTb na o6ecce-p 11 Bali HO, B93KOCTb I! .MimepaAOrHieCKHH COCiaB AO.«eHHblX UIAaKOB, KOTOpbie coAep>KaT ao 10 % MgO. OSeccepiiBaHiie HVryiia Bbin0AH«A0Cb b Te.\ineparypHOM nnrep-BaAe Me>KAy 1400—1500° n Aa.vo noAOJKiiTe.vbiibie pe3yAbTaTbi, b oco- SeimocTH b ooAacEii ocHOBaims — =1,0 — 1,2. S1O2 C.\eAviomaii ueAb iiccAeAo&aHiiH GbiAa iaK»e onpeAeAHTb aKTHB-nocTb b ui,\aKax KaK MacTHmioro 3a,«eHineAst 3a CaO. OC.Men CaO c MgO ao 10 % aaet ca.vibie Ayqmne pe3yAbTaTbi npii paGore ao-\ieHHbix ucMeii c ocMOBHbiMH niAaKaMH. B oienb KHCAoii cpeAe HBAHeTCii CaO AvmniiM AecyAb4)ypii3aTopoM kmt cboCoahbih MgO.