49 € ISBN 978-961-05-0847-2 9 789610 508472 HTTP://ZALOZBA .ZRC-SAZU.SI OVITEK_NOVO_CELJE_26cm_KRIVULJE.indd 1 14/05/2024 14:49 Opera Instituti Artis Historiae Polona Vidmar NOVO CELJE LASTNIKI, ARHITEKTURA IN OPREMA NAJLEPŠEGA DVORCA V SAVINJSKI DOLINI Uredila: Renata Komić Marn Recenzenti: Marjeta Ciglenečki, Matej Klemenčič, Mateja Kos Zabel, Igor Sapač Jezikovni pregled: Darja Gabrovšek Homšak Jezikovni pregled nemškega povzetka: Andrea Leskovec Polona Vidmar Oblikovanje in prelom: Andrej Furlan Izdajatelj: ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta Zanj: Mija Oter Gorenčič Založnika: Založba ZRC in ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec Novo Celje Zanju: Oto Luthar in Boštjan Štrajhar Glavni urednik Založbe ZRC: Aleš Pogačnik Naklada: 400 Lastniki, arhitektura in oprema Tiskarna: Collegium graphicum d. o. o., Ljubljana Prva izdaja, prvi natis / Prva e-izdaja najlepšega dvorca v Savinjski dolini Ljubljana 2024 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610508489 Fotografija na ovitku: nimfa s stopnišča dvorca Novo Celje, Narodni muzej Slovenije (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) Besedilo na ovitku zadaj: delni prepis napisa v kapeli dvorca Novo Celje (prevod dr. Aleš Maver) Monografija je nastala v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnost v stičišču kultur (P6-0061), ki ga iz državnega proračuna financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije. Natis knjige je omogočila Občina Žalec. Občina ŽALEC Prva e-izdaja je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND, ki ob navajanju in priznavanju avtorstva dopušča reproduciranje in distribuiranje, ne dovoljuje pa dajanja v najem, priobčevanja v javnosti za komercialni namen in nobene predelave. Licenca Creative Commons 4.0 CC BY NC-ND ne velja za (slikovno) gradivo, ki je vključeno v besedilo in je posebej označeno z znakom ©. Za kakršnokoli nadaljnjo rabo tako označenega slikovnega gradiva je treba pridobiti dovoljenje od imetnika avtorskih pravic, navedenega ob znaku ©. Ljubljana 2024 Vsebina Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini. Predgovor ....................7 Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) ................................................................................................................11 Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) ........................................................................................ 81 Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) .............................................................. 267 Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) ........................................................................ 291 Dvorec Novo Celje in Davorin Turković baron Kutjevski (1919–1930) ..................................................... 318 Priloge .................................................................................................................................................................. 333 Povzetek ............................................................................................................................................................... 364 Neu-Cilli. Besitzer, Architektur und Ausstattung des schönsten Schlosses im Sann-Tal. Zusammenfassung ............................................................................................................................. 365 Viri in literatura .................................................................................................................................................. 373 Imensko in krajevno kazalo .............................................................................................................................. 389 Novo Celje Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Predgovor Razkošna arhitektura, sijaj nekdanje opreme in življenjske zgodbe lastnikov dvorca Novo Celje že desetletja vzbujajo pozornost raziskovalcev preteklosti, arhitekture, likovne umetnosti in literature. Obsežno monografijo s pomenljivim naslovom Stiriens Eden ( Štajerski raj) je o dvorcu že leta 1847 napisal tedanji upravitelj Venčeslav Jurij Dunder (Václav Jiří Dundr, tudi Wenceslaw ali Wenzel Georg Dunder, s psevdonimom Novostrašecký oziroma Novostraschezky). Prevod in kritično izdajo Dunderjevega dela, ki je dragocen vir podatkov zlasti za obdobje, ko je bilo Novo Celje v lasti Jožefa Ludvika Hausmanna (1830–1848), je leta 2016 pripravil dr. Peter Zimmermann. Peter Zimmermann je bil tudi pobudnik izdaje pričujoče knjige, katere namen je predstavitev arhitekture in nekdanje opreme dvorca ter osvetlitev življenjskih okoliščin nekdanjih lastnikov Novega Celja, ki so za gradnjo in opremljanje dvorca zaposlili odlične umetnike. Knjiga je začela nastajati z raziskavo slikarske in kiparske opreme dvorca v času grofov Gaisruckov (v letih od 1756 do 1830). Ob transformaciji stavbe iz plemiške podeželske rezidence v bolnišnico leta 1930 je del opreme iz časa grofov Gaisruckov prešel v javne in zasebne zbirke. Predmete v slovenskih in hrvaških javnih zbirkah je umetnostnim zgodovinarjem uspelo povezati z naročniki, ustvarjalci, časom nastanka in mestom postavitve v dvorcu. Njihove izsledke o nekdanji opremi je bilo mogoče pomembno dopolniti, zlasti s študijem doslej neupoštevanih pisnih virov, med katerimi sta za nova spoznanja najpomembnejša zapuščinska inventarja Antona in Janeza Karla, grofov Gaisruckov, iz let 1761 in 1770. Nova spoznanja o nekdanji opremi je omogočilo tudi sodelovanje mag. Andreasa grofa Bardeauja, čigar babica je otroštvo preživela v Novem Celju. Mag. Andreas Bardeau mi je prijazno omogočil vpogled v družinski arhiv in mi pokazal slike in pohištvo, ki so bili nekdaj v dvorcu Novo Celje, sedaj pa so v njegovi lasti. Sodelovanje z grofom Bardeaujem je odprlo tudi možnosti za nove poglede na obdobje, ko je bil dvorec v lasti knezov in starih grofov Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (v letih od 1849/1854 do 1919). Prvotno začrtane raziskave o arhitekturi in opremi dvorca Novo Celje so se razširile na obravnavo predhodnega dvorca Plumberk, saj me je kolega dr. Igor Sapač seznanil s hipotezo, 7 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini da so grofje Gaisrucki pri gradnji Novega Celja uporabili zidovje starega Plumberka. Da starega dvorca niso povsem podrli, je domneval že mag. Igor Weigl, vendar je Sapač s stavbnozgodo-vinskimi raziskavami in proučevanjem starih upodobitev ugotovil, da je mogoče rekonstruirati prvotno podobo Plumberka in vsaj še eno gradbeno fazo iz časa pred nastankom sedanje stavbe, ki jo je dal po letu 1756 sezidati Anton grof Gaisruck. Digitalni poskus virtualne rekonstrukcije treh gradbenih faz so pripravili študentki in študent arhitekture na mariborski univerzi Živa Kralj, Rok Rantaša in Katja Rihtarič. Nadaljnja razširitev raziskav na proučevanje življenjskih zgodb lastnikov Plumberka in Novega Celja je sledila ugotovitvi, da so družbeni status, ambicije in biografije lastnikov bistveno vplivali na arhitekturo in opremo dvorca, vendar je bilo o njih zelo malo znanega. Zato prinaša knjiga na začetku vsakega poglavja nove ugotovitve o lastnikih dvorca, tudi če se niso odlikovali z gradbeno dejavnostjo. Med najmanj proučenimi doslej so bili člani baronske veje rodbine Miglio, med katerimi izstopajo uspešni trgovec Karel, popotnik po Osmanskem cesarstvu Tulij, vojskovodja Franc in baron s psihičnimi težavami Ferdinand, ki se je v lokalno zgodovino zapisal kot legendarni darovalec prstana Petrovški Materi Božji. Od treh lastnikov dvorca iz rodbine Gaisruck je bil najpomembnejši Anton kot graditelj Novega Celja, na opremo dvorca pa sta bistveno vplivali tudi življenjski zgodbi njegovega brata Janeza Karla in nečaka Vincenca. Z Jožefom Ludvikom Hausmannom se v Novem Celju prvič in edinkrat srečamo z lastnikom meščanskega stanu, dvorec pa je v njegovem času zaznamovalo tudi ustvarjanje njegove hčere Frančiške (Fanny) Hausmann in upravitelja Venčeslava Jurija Dunderja. Meščanskemu lastniku je v Novem Celju sledila knežja rodbina Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, ki je v dvorec vnesla tradicionalno plemiško življenje. Člani rodbine so se odlikovali s slikarskim in literarnim ustvarja-njem, Savinjsko dolino pa so zaznamovali tudi z vpeljavo gojenja hmelja. Čeprav je dvorec že nekaj desetletij brez prave namembnosti, v poletnih mesecih oživi ob razstavah sodobne umetnosti. Najbrž bi v Sloveniji težko našli bolj navdihujoče razstavišče, kot so veličastni prostori v gosposkem nadstropju dvorca. Sodobni umetniki so v kakovostnem baročnem ambientu izpostavljeni zahtevnemu izzivu. Sozvočje razkošnega baroka in sodobne ustvarjalnosti je mogoče le, kadar stara in nova umetnina z enakovredno sporočilno močjo na-govarjata obiskovalce. Prazni prostori z ostanki nekdanjega blišča vzbujajo radovednost in zanimanje okoliških prebivalcev in obiskovalcev iz oddaljenejših krajev. Namen knjige je osvetliti del pozabljenih dogajanj, ki so vodila h gradnji in opremi dvorca Novo Celje. Ob nastajanju knjige so mi številni kolegi nudili stanovitno podporo in nasvete. Iskreno se zahvaljujem gospodu Urošu Goveku iz Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, dr. Petru Zimmermannu in mag. Andreasu grofu Bardeauju ter dr. Igorju Sapaču, dr. Boštjanu Roškarju, dr. Marjeti Ciglenečki, mag. Andreju Furlanu in urednici, dr. Renati Komić Marn. Za izdajo knjige sem hvaležna Umetnostnozgodovinskemu inštitutu Franceta Steleta ZRC SAZU, Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec in Občini Žalec. 8 © ZRC SAZU, UIFS; foto: Nejc Bernik Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Plumberk in štajerski plemenitniki: Tschadinger, Schrattenbach, Leisser, Regal in Stich1 O dvorcu Plumberk (tudi Brunnberg, Brunberg, Prunberg, Bromberg), predhodniku dvorca Novo Celje, je Ivan Stopar napisal, da se je o njem ohranil komaj še spomin, njegova podoba pa je ohranjena na bakrorezu Georga Matthäusa Vischerja iz časa okrog 1681 in na podobici Petrovške Matere Božje iz prve polovice 18. stoletja.2 Vendar so po raziskavah Igorja Sapača med gradnjo dvorca Novo Celje uporabili zidovje predhodnika, zato je prvi del knjige posvečen skoraj pozabljenemu dvorcu Plumberk ter njegovim graditeljem in lastnikom. O nastanku urada in poznejšega gospostva Plumberk so ohranjeni samo posredni viri. Kakor je prikazano v nadaljevanju, domnevamo, da ga je med letoma 1576 in 1580 ustanovil Blaž Tschadinger z nakupom dela nekdanje velike celjske gospoščine od deželnega kneza Karla II. Habsbur- škega.3 Kot sedež urada je bila okrog leta 1580 zgrajena skromna upravno-stanovanjska stavba, ki je v naslednjih petih desetletjih niso bistveno prezidali (sl. 1). Navedbi petih znanih lastnikov Plumberka v obdobju med okrog 1580 in okrog 1630 sledi poskus rekonstrukcije stavbne zgodovine. Blaž Tschadinger je bil na jurjevo leta 1576 priča izstavitvi listine, s katero si je šest bratov Schrattenbachov (tudi Schrottenbachov) v gradu Stopnik razdelilo premoženje po pokojnih starših.4 1 Slovenska oblika osebnih imen je uporabljena za vladarje in plemiče do leta 1900 (npr. Tulij baron Miglio). Poslovenjeni so tudi imena in večina priimkov kmetov, tržanov in meščanov celjskega in mariborskega okrožja, ne pa tudi meščanov Gradca ali Celovca (npr. Matthiasa Ignaza Wildonerja), čeprav ni izključeno, da so bili nekateri med njimi slovenskega rodu (npr. Johann Baptist Ressnigg). Od umetnikov so poslovenjena samo imena tistih, ki so stalno bivali na območju sedanje Slovenije (npr. Jožef Gebhard). Za kraje izven Slovenije so uporabljeni uveljavljeni slovenski toponimi (npr. Gradec) ali toponimi v jeziku države, v kateri leži konkretni kraj. 2 STOPAR 1998, str. 8. 3 Venčeslav Jurij Dunder je na podlagi imena neupravičeno sklepal, da je bil Plumberk zgrajen v srednjem veku. Menil je, da je dal »Brunograd«, ki naj ne bi bil trdnjava, ampak veličasten, v preteklosti z obzidjem obdan dvorec, po letu 835 zgraditi grof Bruno, ki ga je Dunder istovetil s spodnjepanonskim knezom Pribino (Pribina naj bi ob krstu leta 833 dobil polatinjeno ime Bruno); DUNDER 1847, str. 35–37. Ignac Orožen je zapisal, da naj bi bil Plumberk po legendi naslednik nekdanjega gradu, ki je stal na hribu Ostrožno v celjski župniji, pri čemer je menil, da je bilo ime »Bromberg« izpeljano iz ostrožnice ali robide (nem. Brombeere); OROŽEN 1880, str. 375. 4 AT StLA, Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender Ehrenspiegel des Herzogthums Steyer-mark, 5, 1731, pag. 791–796. Druga priča je bil Erazem Tumberger s Strmola pri Rogatcu, čigar hči Rosina ali Felicita je bila poročena z Blažem Tschadingerjem. Gl. NASCHENWENG 2020 a, str. 316; NASCHENWENG 2020 b, str. 612. 11 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) 1. Dvorec Plumberk okrog leta 1580, severno pročelje, digitalna rekonstrukcija (© izdelali Živa Kralj, Rok Rantaša in Katja Rihtarič po idejni predlogi Igorja Sapača) Tschadinger je bil tedaj višji pobiralec davkov notranjeavstrijskega nadvojvode Karla II. in zakupnik urada Vransko.5 O Tschadingerju ni veliko podatkov, vendar lahko na podlagi njegovega zakona s hčerjo lastnika dvorca Strmol pri Rogatcu in pečata, s katerim je opremil listino, sklepamo, da je pripadal nižjemu sloju plemstva. Njegov pečat je v prepisu žal upodobljen brez grba (sl. 2). V kroniki grofov Schrattenbachov je zabeleženo, da je Sigmund Schrattenbah posestvo Plumberk pridobil od Blaža Tschadingerja, mitničarja na Vranskem in svetnika deželnega kneza,6 ki se je imenoval po »Prunbergu« in s čigar hčerjo Kunigundo se je leta 1579 poročil Sigmundov mlajši brat Pankrac Schrattenbach (1554–1581).7 Da je bil Blaž Tschadinger prvi doslej znani lastnik Plumberka, potrjujejo tudi deželne davčne knjige, iz katerih izvemo, da je Sigmund Schrattenbach pred letom 1582 od Kunigunde Schrattenbach, rojene Tschadinger, kupil njeno podedovano posest, ki je bila vredna 58 imenjskih funtov, 4 šilinge in 11 denaričev.8 Sredstva za nakup dela nekdanje velike celjske gospoščine od deželnega kneza je Tschadinger nedvomno pridobil s službo mitničarja. Med nalogami višjega mitničarja na Vranskem je bil nam reč tudi nadzor nad donosnimi mitnicami ob kranjsko-štajerski meji, ki so pripadale vladarju 5 O zakupnikih urada Vransko gl. VREČER 1930, str. 188. 6 NASCHENWENG 2020 b, str. 612. Tschadinger naj bi se imenoval tudi po Froschheimu; NASCHENWENG 2020 b, str. 759. 7 HÖFFLINGER 1913, str. 161. Kunigunda je bila po navedbah Hannesa Petra Naschenwenga hči Blaža Tschadingerja in Uršule Killer; NASCHENWENG 2020 b, str. 759. V prvem zakonu je bila poročena s Pankracem Schrattenbachom (1579–1581), v drugem z Janezom Gregorjem Regalom (1585–1587) in v tretjem z Jurijem Leisserjem (1587–1590), bodočim lastnikom Plumberka; NASCHENWENG 2020 b, str. 612. 8 AT StLA, B249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 bis 1785. 5: Viertel enhalb der Drau – Viertel Cilli (Kreis Cilli), 1958, str. 347. Imenjski funti so bili uvedeni ob koncu 15. stoletja zaradi pravičnejših davkov. Njihova vrednost se je zaradi inflacije spreminjala, proti sredini 2. Prepis delilne listine med brati Schrattenbachi leta 1576, 17. stoletja je imenjski funt veljal že okoli 1200 goldinarjev; KOROPEC 1985, str. 105. Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv) 12 13 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Naslednjega leta se je Sigmund poročil z Ano, hčerjo Janeza Jurija Greissenecka na Ebersteinu, ki mu je rodila hčeri Elizabeto in Sibilo, po Sigmundovi smrti pa se je leta 1590 poročila z Jurijem Leisserjem.15 O Sigmundu Schrattenbachu je v rodbinski kroniki navedeno samo, da se je kot vojak boril v Senju in na Ogrskem.16 Najuspešnejši med brati Schrattenbach je bil najstarejši Maksimilijan (1537–1611), ki so ga v mladosti poslali na dunajski dvor, nato pa se je uveljavil v službi nadvojvode Karla II. in nadvojvodinje Marije Bavarske v Gradcu, v diplomatski službi potoval na številne evropske dvore, bil v letih od 1591 do 1594 štajerski deželni glavar ter je leta 1598 zase in za sorodnike pridobil baronski naziv.17 Leta 1588 mu je nadvojvoda Karel II. podelil donosno službo vicedoma in glavarstvo v Celju.18 Maksimilijan je bil tudi pomemben graditelj, saj je po letu 1564 kupil dve hiši na ulici Sackstrasse v Gradcu in verjetno pred letom 1596 zgradil reprezentativno palačo Schrattenbach, v kateri je sedaj graški mestni muzej.19 Ob tem bi na brata Sigmunda lahko vplival tudi z gradnjo dvorca Ojstrica, ki ga je dal med letoma 1566 in 1587 zgraditi na lokaciji nekdanje pristave srednjeveškega gradu Ojstrica v Spodnji Savinjski dolini.20 3. Grb baronov Schrattenbachov, 4. Grb grofov Schrattenbachov, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec Sigmund Schrattenbach je umrl 16. novembra 1588 in so ga pokopali v tedanji dominikanski (© Steiermärkisches Landesarchiv) (© Steiermärkisches Landesarchiv) cerkvi sv. Andreja v Gradcu.21 Na smrtni postelji je brata Maksimilijana prosil, naj bo varuh njegovih otrok, in v tej vlogi je Maksimilijan za poplačilo Sigmundovih dolgov prodal neko gorsko pravico bratu Francu Schrattenbachu.22 V pogodbi je Maksimilijan Sigmunda imenoval brat po oziroma deželnemu knezu.9 Sedež mitničarja je bil v srednjeveškem stolpu na Vranskem, ki so krvi in meču, čeprav ni znano, da bi se skupaj borila.23 Pred letom 1591 je varuh Maksimilijan v mu verjetno v 16. stoletju prizidali enonadstropno, 8 × 4-osno stavbo,10 precej večjo od prvega imenu Sigmundovih otrok večji del Plumberka, ki je bil ocenjen na 55 imenjskih funtov, 4 šilinge plumberškega dvorca. Blaž Tschadinger je tako prvi znani posestnik in prvi plemenitnik, ki se je in 11 denaričev, prodal vitezu Juriju Leisserju, nekaj več kot dva imenjska funta nekdanje plum-imenoval po Plumberku, vendar ni dokazov, da je dal zgraditi prvo stavbo na tem mestu. berške posesti pa vdovi Sofiji Prockh.24 Za graditelja Plumberka velja Sigmund gospod Schrattenbach (1548–1588), ki se kot lastnik omenja leta 1580.11 Gospodje Schrattenbachi so se pozneje povzpeli med barone in grofe (sl. 3–4). Sigmund Schrattenbach je bil eden od mlajših sinov Pankraca Schrattenbacha (po 1497–1559) in njegove soproge Elizabete, rojene Sauer.12 Družina je sredi 16. stoletja živela v Savinjski dolini, saj je Pankrac leta 1554 od Sholastike baronice Kazianer kupil gospostvo in grad Stopnik, leta 1559 15 NASCHENWENG 2020 b, str. 612. 16 pa so ga pokopali v župnijski cerkvi na Vranskem. HÖFFLINGER 1913, str. 149. 13 Sigmund se je leta 1578 poročil z Marjeto, 17 HÖFFLINGER 1913, str. 151; NASCHENWENG 2002, str. 131–133. hčerjo Krištofa iz Ivnika (Eibiswald), ki mu je rodila sina Jurija in hčer Ano ter umrla leta 1581.14 18 NASCHENWENG 2002, str. 132. 19 Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz 1997, str. 512. 20 Maksimilijan je dal verjetno v sodelovanju z bratom Jurijem zgraditi dvo- ali dvoinpolnadstropno štiritraktno zgradbo s približno kvadratno talno ploskvijo in tesnim notranjim dvoriščem. O gradnji sedaj porušenega dvorca 9 KOROPEC 1985, str. 103. Ojstrica gl. SAPAČ 2017, str. 309–310, 315–322. 10 O večkrat prezidanem dvorcu Vransko gl. STOPAR 1992, str. 153–155. 21 HÖFFLINGER 1913, str. 160. 11 PIRCHEGGER 1962, str. 182; STOPAR 1992, str. 100–101; JAKIČ 1997, str. 240. 22 AT StLA, Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender Ehrenspiegel des Herzogthums Steyer-12 HÖFFLINGER 1913, str. 149–160. mark, 5, 1731, pag. 780–784. 13 Gl. PIRCHEGGER 1962, str. 191; HÖFFLINGER 1913, str. 150. Za prepis kupoprodajne pogodbe gl. AT StLA, 23 AT StLA, Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender Ehrenspiegel des Herzogthums Steyer-Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender Ehrenspiegel des Herzogthums Steyer-mark, 5, mark, 5, 1731, pag. 780. 1731, pag. 771–776. 24 AT StLA, B249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 14 NASCHENWENG 2020 a, str. 340. bis 1785. 5: Viertel enhalb der Drau – Viertel Cilli (Kreis Cilli), 1958, str. 347. 14 15 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Naslednji lastnik Plumberka, vitez Jurij Leisser, je bil ritmojster štajerskih deželnih stanov (sl. 5).25 S Plumberkom je bil povezan z dvema od svojih petih soprog, saj je bila njegova tretja soproga Kunigunda, hči Blaža Tschadingerja, nekdanja lastnica Plumberka, četrta soproga Ana pa je bila vdova po Sigmundu Schrattenbachu.26 Leisser, ki se je imenoval po Wildonu, Weinburgu, Šratneku (Schratteneggu, Šrotneku) in »Brunnbergu«, je umrl tik pred 26. septembrom 1600.27 Gradbeni posegi Jurija Leisserja v desetih letih posedovanja Plumberka niso dokumentirani. Znana pa je njegova graditeljska dejavnost v gradu Wildon, ki jo je obeležil z grbom, inicialkami in letnico 1582 (sl. 6). Po Juriju Leisserju je Plumberk pridobil Ehrenreich Ferdinand Regal (tudi Regall), gospod v Račah, »Brombergu« in Leiflingu (sl. 7). Regal je Plumberk posedoval približno dve desetletji, saj je bila tam 18. aprila 1602 rojena njegova hči Barbara, ki se je 14. aprila 1618 v »Brombergu« tudi poročila. Ehrenreich Ferdinand Regal je 2. januarja 1614 v Plumberku tudi umrl.28 Kot naslednjega lastnika Hans Pirchegger za leto 1620 navaja Hansa Sticha, čigar sestra Eva se je leta 1630 poročila z Janezom Lichtstockom iz Celja, meščanom Laškega in upraviteljem gospostva Planina.29 Stich se kot neusmiljen zemljiški gospod omenja tudi med zasliševanjem upornih kmetov leta 1635.30 O morebitnih prezidavah dvorca Plumberk v času Ehrenreicha Ferdinanda Regala in 5. Grb gospodov Leisserjev, 6. Grb Jurija Leisserja v gradu Wildon, Hansa Sticha nimamo virov. Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv) (© Steiermärkisches Landesarchiv) Schrattenbachov Plumberk Prvotni dvorec Plumberk, v kroniki Schrattenbachov imenovan Schloss oder Edlmans süz Prunberg, je po mnenju Igorja Sapača v veliki meri ohranjen v zahodnem delu novoceljskega dvorca. Na podobici Petrovške Matere Božje iz prve polovice 18. stoletja ima zahodni del tedaj že prezi-danega dvorca še vedno visoko strmo streho (sl. 8), kot dvonadstropna stavba s približno petimi osmi pa je upodobljen tudi na Vischerjevem zemljevidu Štajerske iz leta 1678 (sl. 9). Ugotovitev, da je prvotna stavba obsegala pet okenskih osi in da je delno ohranjena, se ujema z dejstvom, 25 AT StLA, Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender Ehrenspiegel des Herzogthums Steyermark, 5, 1731, pag. 371. 26 Za sorodstvene povezave gl. AT StLA, Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender Ehrenspiegel des Herzogthums Steyer-mark, 5, 1731, pag. 371; NASCHENWENG 2020 b, str. 612. 27 NASCHENWENG 2020 b, str. 612. 28 NASCHENWENG 2020 b, str. 760. Leopold baron Stadl je zapisal, da je bil Ehrenreich rojen leta 1567 in da je bila njegova prva soproga Barbara Idungspeug. 5. oktobra 1593 se je v Velikovcu poročil z Ano Elizabeto Gall von Gallenstein in umrl leta 1613; gl. AT StLA, Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender 7. Grb gospodov Regalov, Ehrenspiegel des Herzogthums Steyer-mark, 9, 1731, pag. 558. Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec 29 PIRCHEGGER 1962, str. 182; NASCHENWENG 2020 b, str. 638. (© Steiermärkisches Landesarchiv) 30 KOROPEC 1985, str. 182. 16 17 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) 8. Plumberk na podobici Petrovške Matere Božje, prva polovica 18. stoletja, izrez, zasebna last (© zasebni arhiv) 10–11. Dvorec Plumberk in gospodarsko poslopje okrog leta 1580, digitalni rekonstrukciji (© izdelali Živa Kralj, Rok 9. Georg Matthäus Vischer: Rantaša in Katja Rihtarič po Zemljevid Štajerske, 1678, idejni predlogi Igorja Sapača) izrez, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) da so ob prenovi v zahodni steni sedanje vhodne veže našli starejše arhitekturne elemente.31 Domnevati smemo, da je bil prvotni dvor kompaktna nadstropna stavba na pravokotnem tlorisu, za kakršno se je v ljudskem jeziku uveljavil izraz »štok« (sl. 10–11). Sorodno zasnovane majhne dvorce so v drugi polovici 16. stoletja gradili tudi drugi štajerski plemenitniki. Podoben 5 × 3-osni tloris, le z vhodno lopo, nad katero je bila kapela, in s stopniščnim prizidkom na eni od krajših stranic, je imel na primer dvorec Šratnek (sl. 12), ki ga je v 12. Dvorec Šratnek, bakrorez v: Johann Weichard Valvasor, 31 Dokumentacijo o odkritjih v zahodni steni vhodne veže hrani Zavod za varstvo kulturne dediščine, Območna Topographia Archiducatus enota Celje. Za podatke in fotografije se zahvaljujem kolegici Nataši Podkrižnik. Carinthiae, 1688 18 19 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) bližini Kotelj na Koroškem zgradil Sigmundov stric Krištof Schrattenbach (umrl 1573).32 Primer-domači podjetniki so tudi italijanski trgovci po pridobitvi premoženja in plemiškega stanu ku-ljiv je tudi dvorec Frajštajn v bližini deželne ceste med Mariborom in Slovensko Bistrico, ki so povali zemljiške posesti, se postopoma umaknili iz trgovine in se posvetili upravnim službam in ga v poznem 16. stoletju zgradili gospodje Regali, verjetno Franc ali njegov brat Janez Adam, ki življenju zemljiških posestnikov.35 sta se imenovala po Polskavi oziroma Frajštajnu.33 Frajštajn je bil s sedmimi osmi nekoliko večji Plumberk je kupil uspešni in zaradi neizprosnih in grobih metod trgovanja razvpiti Matija in zaradi zgornjega polnadstropja nekoliko višji od Plumberka. Kot nadstropna stavba s petimi Qualandro (tudi Matteo Gualandri) iz Bergama, ki se je na začetku 17. stoletja naselil na Ptuju, osmi na pravokotnem tlorisu je bil v 16. stoletju zgrajen tudi dvorec Zgornja Polskava.34 leta 1621 pridobil plemiški naziv36 in leta 1626 z notranjeavstrijsko vlado sklenil izjemno dono-Navedene dvorce so obdajale lesene ograje ali dvoriščna obzidja s stolpiči, v katera so bile sno pogodbo za monopolno trgovanje z ogrskimi voli v Benetkah.37 Kmalu zatem je v letih od vključene tudi gospodarske zgradbe. V Plumberku je gospodarska stavba morda stala na južni 1628 do 1632 kupil gospostva z dvorci Dornava, Pogled, Pobrežje, Zavrč in Plumberk, svobodni strani dvorca in na mestu, kjer je na franciscejskem katastru narisana stavba pravokotnega tlo-hiši v Žalcu in na Ptuju ter posest pri Bergamu; ob smrti jeseni leta 1636 je dedičem zapustil risa, ki so jo verjetno podrli pred letom 1847, saj v Dunderjevem Štajerskem raju ni omenjena. veliko premoženje 185.000 goldinarjev, vendar tudi 72.000 goldinarjev dolgov.38 Qualandro se Po rekonstrukciji Igorja Sapača je imel dvorec na južni strani obzidano dvorišče z gospodarsko je leta 1632 pritožil oblastem, da ga uporni kmetje ovirajo pri upravljanju njegovih gospostev stavbo, na zahodni pa ograjen vrt. Glavni vhod je bil verjetno z dvoriščne strani. Fasade so bile Plumberk, Pogled, Zavrč in Žalec.39 Iz pritožbe izhaja, da Qualandro ni posedoval samo Plum-morda strukturirane s šivanimi robovi kakor na Zgornji Polskavi in s profiliranimi kamnitimi berka, ampak tudi hišo oziroma pristavo v Žalcu, ki se pozneje omenja med plumberškimi in okenskimi okvirji, kakršni so še ohranjeni na Frajštajnu. Skromen zunanji videz ni dajal vtisa novoceljskimi posestmi. Matija Qualandro je Plumberk kupil najpozneje leta 1630, saj se je od ambicioznejše podeželske arhitekture, kar se ujema z opisom »sedež plemenitnika« ( Edlmans takrat imenoval Qualandro na Pogledu in Plumberku.40 Iz predikata bi smeli sklepati, da je imel süz) v kroniki Schrattenbachov. Pogled in Plumberk za svoji najpomembnejši gospostvi, imenu pa je dodajal še naziv cesarski Notranjost prvotnega dvorca si je mogoče predstavljati s pomočjo primerljivih stavb. Prislužabnik.41 tlični prostori so bili najbrž vsi obokani in so jih kot v Frajštajnu uporabljali za kleti. Iz vhodne V delnem prepisu zapuščinskega inventarja po Matiji Qualandru je bilo posestvo Plumberk veže je bil dostop do stopnišča. Veži zgornjih nadstropij sta se najbrž odpirali v štiri pravokotne ocenjeno na 23.500 goldinarjev.42 Premična posest je navedena samo za dvorca Pogled in Plum-prostore, ki so bili osvetljeni s po štirimi okni. Na tako razporeditev stanovanjskih prostorov kaže berk, vendar za Pogled izvemo samo, da je bila ocenjena na 1009 goldinarjev in 9 krajcarjev.43 inventar opreme dvorca iz leta 1645, ki je obravnavan v nadaljevanju. Tista na Plumberku je bila ocenjena na 2811 goldinarjev, 4 krajcarje in 2 denariča, saj je bilo v dvorcu za nekaj več kot 1779 goldinarjev vina, žita, soli in drugih jestvin ter za nekaj več kot 581 goldinarjev živine in drugega, kar je sodilo k hlevom.44 Popisali so še posteljno in drugo perilo v Plumberk in italijanski trgovci: Qualandro in Miglio vrednosti nekaj več kot 193 goldinarjev ter kositrno, medeninasto in bakreno posodje v vrednosti Tudi za naslednjo gradbeno fazo dvorca Plumberk, kakor jo razbiramo na shematični bakrorezni upodobitvi Georga Matthäusa Vischerja iz časa okrog leta 1681, niso znani pisni viri. Prve pri-35 VALENTINITSCH 1975, str. 155; HAMMER 1995, str. 157–186. zidave k prvotni zasnovi so najbrž nastale v času, ko je bil Plumberk v lasti italijanskih trgovcev 36 FRANK 1973, str. 129. iz rodbin Qualandro in Miglio, ki so obogateli s trgovino z voli in tkaninami med Ogrsko in 37 VALENTINITSCH 1972/1973, str. 67–68; OMAN 2018, str. 356–358; OMAN 2021, str. 123–124. Benetkami ter z oskrbovanjem cesarske vojske v Vojni krajini. Bližina dvorca ob tako imenovani 38 AT StLA, LR, K. 950, H. 1, prepis zapuščinskega inventarja po Matiji Qualandru, Ptuj, 9. 10. 1651. Gl. tudi VALENTINITSCH 1972/1973, str. 69. ljubljanski cesti, po kateri je potekala trgovina, je bila zagotovo vabljiva za trgovce. Kakor uspešni 39 KOROPEC 1985, str. 114. 40 VALENTINITSCH 1972/1973, str. 70. 41 Prim. OMAN 2018, str. 358; OMAN 2021, str. 123. 32 AT StLA, Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender Ehrenspiegel des Herzogthums Steyer-42 AT StLA, LR, K. 950, H. 1, prepis zapuščinskega inventarja po Matiji Qualandru, Ptuj, 9. 10. 1651. Dornava je mark, 5, 1731, pag. 722; HÖFFLINGER 1913, str. 163. STOPAR 1993, str. 101, je zapisal, da je bil prvi znani bila ocenjena na 26.064, Zavrč na nekaj več kot 29.435, dvorni vinograd na Zavrču na 1000, Pogled na 13.585 lastnik dvorca Hans Sauer in da so bile nad vhodom izklesane njegove inicialke in letnica 1609. in urad Selca na 2580 goldinarjev, medtem ko so posestvo Pobrežje prepustili vdovi in ga niso ocenili. Gl. tudi 33 O dvorcu gl. STOPAR 1991, str. 22–24; o Regalih NASCHENWENG 2020 b, str. 758–761; o gospostvu Frajštajn VALENTINITSCH 1972/1973, str. 69. PIRCHEGGER 1962, str. 127. 43 AT StLA, LR, K. 950, H. 1, prepis zapuščinskega inventarja po Matiji Qualandru, Ptuj, 9. 10. 1651. 34 STOPAR 1991, str. 164–166. 44 AT StLA, LR, K. 950, H. 1, prepis zapuščinskega inventarja po Matiji Qualandru, Ptuj, 9. 10. 1651. 20 21 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Trgovec Janez Schauer, ki je za kratek čas postal lastnik Plumberka, je bil sin ptujskega me- ščana Krištofa, ki je bil leta 1589 povzdignjen v nižjega plemiča.49 Dodatne dohodke je pridobil kot deželni proviantni in gradbeni plačilni mojster za Vojno krajino.50 Janez Schauer je Plumberk 12. julija 1640 prodal Tuliju Migliu, vendar je posest še najmanj eno leto obdržal v zakupu, saj je 21. septembra 1641 plačal polovico zakupnine, ki je znašala 705 goldinarjev, za posest pa je dal 20. junija 1641 sestaviti tudi urbar.51 13. Dvorec Plumberk in gospodarsko poslopje, Tulij Miglio (tudi Tullio Millio) je bil lastnik Plumberka v kratkem obdobju od nakupa digitalna rekonstrukcija 12. julija 1640 do smrti 24. decembra 1640 v Gradcu.52 Bil je trgovec, verjetno iz Milana, ki se je (© izdelali Živa Kralj, Rok najpozneje leta 1621 naselil v Gradcu in sočasno trgoval tudi na Ptuju.53 Matiji Qualandru je po-Rantaša in Katja Rihtarič po sodil velike vsote za poplačilo ogrskih trgovcev z živino, sam pa je večinoma trgoval s tkaninami, idejni predlogi Igorja Sapača) ki jih je uvažal iz domovine in preko Ptuja prodajal na Štajerskem.54 V zapuščinskem inventarju po njegovi smrti, napisanem 3. marca 1642, so popisali samo predmete v najeti hiši v Gradcu, nekaj več kot 28 goldinarjev; orodje in železnino so ocenili na nekaj več kot 54 goldinarjev, hišno Plumberk pa ni omenjen, ker je bil tedaj v zakupu.55 Premožni Tulij je zapustil nekaj več kot 6733 opremo in leseno pohištvo pa na nekaj več kot 137 goldinarjev. goldinarjev gotovine in za 30.925 goldinarjev zadolžnic, medtem ko so njegovi dolgovi znašali 45 Iz sumarnega popisa ni mogoče sklepati o videzu stavbe in razporeditvi prostorov v dvorcu Plumberk, vendar je razvidno, da 18.045 goldinarjev.56 Od Tulijeve smrti 24. decembra 1640 do 2. januarja 1642 je svojo poslovno je bil dvorec leta 1636 primerno opremljen za vsaj občasno bivanje članov družine Qualandro. knjigo vodila Tulijeva vdova Marjeta.57 Podjetna Marjeta Miglio, za katero ni bilo mogoče ugoto-Zaradi visokih vrednosti živil in živine sklepamo, da jih niso mogli hraniti samo v pritličnih viti, iz katere rodbine je izhajala, se po soprogovi smrti ni samo nenehno pravdala z dediči Matije prostorih dvorca in majhni gospodarski stavbi iz časa Sigmunda Schrattenbacha. Najverjetneje je Qualandra,58 ampak je skrbela tudi za gospostvo Plumberk, verjetno v imenu mladoletnih otrok. Matija Qualandro za skladiščenje in živino pozidal novo gospodarsko stavbo, morda kot podalj-Po zaključenem zakupu Janeza Schauerja je imel Plumberk eno leto v zakupu Ciprijan Qua- šek stare proti vzhodnemu dvoriščnemu zidu in na mestu, kjer je bilo v prvi polovici 18. stoletja landro, verjetno od jeseni 1642 do najpozneje 6. novembra 1643, ko je posest za Marjeto Miglio južno krilo dvorca Plumberk (sl. 13). in druge dediče začel upravljati Lenart Galič ( Gäl itsch).59 Cesarski častnik Ciprijan Qualandro Premoženje Matije Qualandra so dedovali sinova Ciprijan in Fermo ter dediči leta 1635 umrle hčere Otilije,46 ki so se morali spopasti s povračilom dolgov oziroma Matijevimi upniki, 49 ZADRAVEC 2017, str. 261. o čemer smo dobro obveščeni iz najrazličnejših sodnih spisov. Po smrti Matije Qualandra je 50 VALENTINITSCH 1972/1973, str. 75. dohodke od posestva Plumberk prejemal mlajši sin Fermo Qualandro,47 vendar sta posestvo po 51 AT StLA, LR, K. 723, H. 1, zapuščinski inventar po Tuliju Migliu, 3. 3. 1642. očetovi smrti podedovala oba brata, saj je bila 10. julija 1639 v Plumberku podpisana kupopro-52 AT DAGS, Graz-Hl. Blut, Sterbebuch, II, 1635–1641, pag. 309. 53 dajna pogodba, s katero sta Fermo in Ciprijan Qualandro Plumberk prodala Janezu Schauerju,48 O Tuliju Migliu gl. zlasti VALENTINITSCH 1975, str. 146, 148–149, 156–157. 54 VALENTINITSCH 1975, str. 156. vdovcu pokojne sestre Otilije. 55 Od predmetov so ocenili samo srebrnino, med katero je bil srebrn pokal z vrčkom vreden 188 goldinarjev, srebrn pas 13 goldinarjev, srebrni gumbi pa 2 goldinarja in 26 krajcarjev. Drugih popisanih premičnin niso ocenili, med drugim pa so navedli petnajst komolcev pozlačenih špalirjev (morda oprema sobe?), petnajst komolcev in pol atlasnega žameta, žametno moško obleko in kočijo s konjsko opravo. Komisarja sta zabeležila tudi dva portreta 45 AT StLA, LR, K. 950, H. 1, prepis zapuščinskega inventarja po Matiji Qualandru, Ptuj, 9. 10. 1651. Tulija Miglia in pet drugih starih slik; AT StLA, LR, K. 723, H. 1, zapuščinski inventar po Tuliju Migliu, 3. 3. 1642. 46 O Otiliji Qualandro, prvič poročeni z Jožefom Mosconom in drugič z Janezom Schauerjem, gl. VALENTINITSCH 56 AT StLA, LR, K. 723, H. 1, zapuščinski inventar po Tuliju Migliu, 3. 3. 1642. Gl. tudi VALENTINITSCH 1975, str. 157. 1972/1973, str. 74–75; OMAN 2018, str. 356; OMAN 2021, str. 122. Za več desetletij trajajoče sodne spore, s 57 Marjeta si je od upnikov lahko obetala 19.771 goldinarjev, imela pa je 1769 goldinarjev dolgov; AT StLA, LR, katerimi je Otilijin sin Simon Moscon skušal pridobiti svojo dediščino po dedu Matiji Qualandru, gl. zlasti K. 723, H. 1, zapuščinski inventar po Tuliju Migliu, 3. 3. 1642. OMAN 2016, str. 63–100; OMAN 2018, str. 355–382; OMAN 2021, str. 121–141. 58 AT StLA, LR, K. 723, H. 1, sodni spisi. 47 Fermo je v nekem poznejšem dokumentu poročal, da mu je oskrbnik Plumberka leta 1636 plačal 237 goldinarjev 59 AT StLA, LR, K. 723, H. 1, izvedensko mnenje v tožbi dedičev vdove Tulija Miglia proti dedičem Ane Pavletič, in 31 krajcarjev, naslednjega leta pa je od oskrbnika prejel 505 goldinarjev in 16 krajcarjev; AT StLA, LR, K. 950, 29. 4. 1664. Iz ohranjenih dokumentov ni razvidno, kako dolgo je imel Plumberk v zakupu Janez Schauer, H. 1, seznam prejemkov in izdatkov Ferma Qualandra, Gradec, 24. 7. 1648. vsekakor pa ne do svoje smrti leta 1644. Za leto smrti Janeza Schauerja gl. VALENTINITSCH 1972/1973, str. 75; 48 AT StLA, LR, K. 723, H. 1, zapuščinski inventar po Tuliju Migliu, 3. 3. 1642. OMAN 2018, str. 356; OMAN 2021, str. 122. 22 23 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) je hitro zapravil očetovo dediščino in je leta 1643 pred upniki zbežal v Italijo,60 čemur se imamo zahvaliti za najbolj natančen popis inventarja dvorca Plumberk v 17. stoletju. 9. januarja 1645 so dediči Tulija Miglia prosili deželnega glavarja, da odredi popis in oceno premične lastnine Ciprijana Qualandra, ki je bila tedaj še vedno v Plumberku.61 V prošnji so navedli, da so Ciprijanu dali Plumberk v zakup za eno leto, vendar ni plačeval zakupnine in davkov, zaradi česar so morali 1900 goldinarjev plačati iz lastnega žepa.62 Ciprijan je bil tedaj odsoten že leto in pol, ob tem pa od njega ni bilo mogoče izterjati dolga, zato so dediči Tulija Miglia prosili deželnega glavarja, da 14. Dvorec Plumberk, pogled s severovzhoda, premičnine po popisu in oceni preidejo v njihovo last.63 digitalna rekonstrukcija (© izdelali Živa Kralj, Rok Rantaša in Katja Rihtarič po Inventar premičnin Ciprijana Qualandra v Plumberku idejni predlogi Igorja Sapača) 10. marca 1645 sta komisarja Satlberger in Liechtstocker poročala deželnemu glavarju, da sta popisala in ocenila premičnine Ciprijana Qualandra v dvorcu Plumberk.64 Popisa se nista lo-Inventarni popis se nadaljuje s prti in prtički iz različnih materialov, ki sta jih komisarja oce-tila sistematično, ampak sta premičnine združila v rubrike in začela s popisom žita v velikem nila na 37 goldinarjev, ter izvezenimi tkaninami, vrednimi 52 goldinarjev. Kositrno posodje sta spodnjem obokanem prostoru ( in dem undtern grossen Gewelb), s katerim je verjetno mišljena ocenila na 70 goldinarjev, precej manj pa je bilo vredno majolično, bakreno in medeninasto po-obokana vhodna veža v pritličju dvorca ali prostori ob njej. Nadaljevala sta s »posteljnino« in sodje. Dobri jezdni pištoli sta bili po mnenju komisarjev vredni 10, dolgi laški puški 6, železna 13 dobrih in slabih vzmetnic ocenila na 78 goldinarjev (priloga 1).65 Ocenila sta tudi 28 dobrih puška s starim kopitom 3 in kratka puška 4 goldinarje. V rubriki Izredno ( Extraordinarÿ) sta po-in slabih dolgih blazin ter osem dobrih in slabih zglavnikov. Več vredne so se jima zdele dobra pisala glasbilo ( Instrument), vredno 5 goldinarjev, povprečno beneško ogledalo, vredno goldinar turška, s platnom podložena odeja ( Khulter), ki sta jo ocenila na 7 goldinarjev, s platnom podlo-in pol, ter uro ( Schlag Uhr), ki je bila v ogrevani sobi ( in der stuben) in je bila vredna 6 goldinarjev. žena odeja iz atlasa, vredna 6 goldinarjev, in atlasna, vendar stara odeja, vredna 4 goldinarje. V Iz rubrike Leseno pohištvo ( Hülzene fahrnus) lahko približno razberemo prostore v dvor-dvorcu sta našla tudi tri stare, s platnom podložene odeje in tri nekoliko zdelane tkanine, ki sta cu, pri čemer sta komisarja prostore v drugem nadstropju označevala kot zgornje, tiste v prvem jih imenovala Valentinen. Qualandro je posedoval tudi staro obrabljeno turško namizno prepro-nadstropju pa kot spodnje (sl. 14). V zgornji ogrevani sobi ( in der obern stuben) sta popisala rjavo go, vredno 3 goldinarje. Iz popisanih in ocenjenih vzmetnic, blazin in odej razberemo, da je bil pobarvano baldahinsko posteljo in dolgo mizo iz navadnega smrekovega lesa. Ob zgornji ogrevani dvorec Plumberk leta 1645 primerno opremljen za prenočevanje lastnika oziroma zakupnika. sobi sta bili neogrevana soba ( neben diser obern stuben in der Camer) s staro baldahinsko posteljo Predmeti, označeni kot stari, so bili verjetno iz zapuščine Matije Qualandra. Morda je Ciprijan ter sobica ( in obern stibl) z belo pobarvano posteljo iz smrekovega lesa in brez baldahina. Ena v Plumberk prinesel tudi dele opreme iz drugih Qualandrovih dvorcev in hiš, ki sta jih morala z od zgornjih sobic je pripadala upravniku ( in obern des Pflegers stibel), v njej pa sta stali navadna bratom Fermom prodati za odplačilo očetovih dolgov. postelja iz smrekovega lesa in dolga miza. V prvem nadstropju sta najprej ocenila navadno staro posteljo brez baldahina v spodnji sobici ( in untern stibl). V spodnji ogrevani sobi ( in der undteren stuben) so bili stari mizi, mizica za nakit iz smrekovega lesa ter šest slabih in polomljenih stolov. V neogrevani sobi, ki je bila obrnjena proti cesti in polju ( in der Camer gegen der strassen, und 60 O Ciprijanu in njegovem begu v Italijo, verjetno v Beneško republiko, gl. VALENTINITSCH 1972/1973, Paufeldt), so bili zeleno pobarvana nova postelja z baldahinom, postelja iz navadnega smrekovega str. 70–71; OMAN 2018, str. 359; OMAN 2021, str. 124. 61 AT StLA, LR, K. 949, H. 1, dopis dedičev Tulija Miglia deželnemu glavarju, 9. 1. 1645. lesa brez baldahina in navadna stara miza. V drugi neogrevani sobi, ki je gledala proti dvorišču ( in 62 AT StLA, LR, K. 949, H. 1, dopis dedičev Tulija Miglia deželnemu glavarju, 9. 1. 1645. der andern Camer gegen den Hoff), so stale stari postelji in stara miza. V sobici ob ogrevani sobi 63 AT StLA, LR, K. 949, H. 1, dopis dedičev Tulija Miglia deželnemu glavarju, 9. 1. 1645. ( im Stibl auß der stuben) so bili mizica iz smrekovega lesa in trije stari, z usnjem prevlečeni stoli. 64 AT StLA, LR, K. 723, H. 1, dopis komisarjev Satlbergerja in Leichtstokherja deželnemu glavarju, 10. 3. 1645. Iz poimenovanja prostorov sklepamo, da v dvorcu (še) ni bilo kapele in velike sobe, ki bi Prim. VALENTINITSCH 1972/1973, str. 71. 65 Vsi podatki o premičninah in prostorih dvorca Plumberk v naslednjih odstavkih so povzeti po AT StLA, LR, jo uporabljali za slavnostno dvorano. V skoraj vseh prostorih so bile postelje in vsaj v tistih z K. 949, H. 1, inventar premičnin Ciprijana Qualandra v Plumberku, 10. 3. 1645. Gl. prilogo 1. baldahinom so zagotovo spali člani lastnikove družine. Če sodimo po baldahinskih posteljah, 24 25 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) so bili družinski bivalni prostori v obeh zgornjih nadstropjih plumberškega dvorca, nova pa je pravice nad Marijino cerkvijo v Petrovčah,68 bi bila samo postelja v sobi, usmerjeni proti cesti in polju, verjetno v severovzhodnem delu prvega pričakovali Marjetino sodelovanje pri zgod-nadstropja, in je najbrž pripadala Ciprijanu Qualandru. njebaročnem opremljanju cerkve, ki je z let- Komisarja sta popis nadaljevala v živilski shrambi ( In der Speis Camer) v pritličju dvorca nicama 1645 in 1655 na štirih kropilnikih da-in kot najvrednejše jestvine ocenila dva soda morske soli, ki sta bila v shrambi in v spodnjem tirano v sredino 17. stoletja.69 Vendar je novi obokanem prostoru ( in der Camer, und undtern gewelb) in sta bila vredna nekaj več kot 21 gol-veliki oltar leta 1651 naročil žalski žup nik Kri- dinarjev, ter približno sto kilogramov masti, vredne 25 goldinarjev. Hlevi – verjetno tisti, ki jih štof Wolich (sl. 15),70 o drugi tedaj naročeni je dal zgraditi Matija Qualandro – so morali biti prostorni, saj sta komisarja popisala tri stare opremi pa ni mogoče soditi, ker ni ohranjena. in slabe delovne konje, štiri pare vlečnih volov, 31 molznic in bikov, osem telet, osem velikih in Nekdanji petrovški veliki oltar, ki je ohranjen majhnih pujsov, 40 puranov ( Indianische Hünner), 20 gosi in 20 rac. V pristavi v Žalcu je bilo še v cerkvi sv. Ane na Vrheh nad Teharjami, je 27, večinoma triletnih telet. Vsa živina je bila po mnenju komisarjev vredna 390 goldinarjev. Pu-eden najrazkošnejših oltarjev sredine 17. sto- rani, ki so bili leta 1645 na Štajerskem verjetno še redkost, so bili s 30 krajcarji za enega najdražja letja na Spodnjem Štajerskem.71 Zaradi neso-perutnina v primerjavi z 9 krajcarjev vrednimi gosmi in 6 krajcarjev vrednimi racami. delovanja vdove Marjete Miglio pri naročilu Ciprijan Qualandro je imel v Plumberku tudi pribor za ribolov in mreže za lovljenje zajcev oltarja bi smeli sklepati, da ni živela v Plum-in ptic, 28 velikih in majhnih vinskih sodov, škafe za vino, vozove in kmečko orodje. Nazadnje berku, temveč v Gradcu. Kraj njenega pokopa sta komisarja popisala predmete v kuhinji ( in der Khuchl), iz česar sklepamo, da kuhinja najver-ni znan. jetneje ni bila v dvorcu, ampak v eni od gospodarskih stavb. 15. Nekdanji petrovški veliki oltar, 1651, p. c. sv. Ane, Vrhe nad Teharjami Dediči Tulija Miglia (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) Po pobegu Ciprijana Qualandra v Italijo vdova Marjeta Miglio Plumberka ni več dala v zakup, pač pa je za posest skrbela sama, verjetno v imenu otrok. Tako sklepamo po sodnem sporu zara-Plumberk in baroni Miglio di obračuna prejemkov in izdatkov, ki ga je za obdobje od 6. novembra 1643 do 21. marca 1645 sestavil plumberški upravitelj Lenart Galič. Sodni proces zaradi vdovinega nezadovoljstva z ob-Z novimi lastniki, tremi generacijami baronske veje rodbine Miglio, so v Plumberk prišli ambici-računom je potekal od leta 1646 do vsaj leta 1664, ko so se na sodišču glede obračuna z novimi ozni možje, ki so se odlikovali pri trgovanju in vojskovanju ter s pobožnimi darovnicami cerkve-lastniki Plumberka pravdali dediči Galičeve vdove Ane, drugič poročene Pavletič.66 V nekem donim ustanovam, vendar so v zgodovinskih razpravah skoraj povsem pozabljeni. Za baroni Miglio kumentu o sporu za 21.100 goldinarjev med dediči Matije Qualandra in Tulija Miglia je Marjeta so v Savinjski dolini ostale samo skromne materialne sledi in omembe v ljudskem izročilu. V prvič omenjena kot pokojna, kar pomeni, da je umrla pred 7. marcem 1653.67 času baronov Miglio (okrog 1653–1756) je imel Plumberk podobo, ki jo razkrivata že večkrat Zaradi neohranjenosti stavb in pisnih virov ni mogoče opredeliti graditeljske vloge Marjete Miglio, ki je za Plumberk skrbela približno deset let. Ker je imelo gospostvo Plumberk odvetniške 68 V vizitaciji leta 1760 (OŽINGER 1991, str. 627) je navedeno, da pripada odvetništvo gospostvu Novo Celje, ki je bilo tedaj v rokah grofa Gaisrucka. Gaisruck odvetništva ni mogel pridobiti z nakupom celjske gospoščine leta 1751, saj je prodajalka, vladarica Marija Terezija, iz prodaje izločila patronat in odvetništvo nad župnijami v celjski grofiji in duhovne beneficije; gl. ÖNB, HAN, 6920-D, Abtretung des Mauth-Vegtigals zu Neunkirchen für die Herrschaft Zil y in Steiermark, 1834. 66 AT StLA, LR, K. 723, H. 1, izvedensko mnenje v tožbi dedičev vdove Tulija Miglia proti dedičem Ane Pavletič, 69 O kropilnikih z letnicami gl. MAROLT 1931, str. 165; KEMPERL 2004 b, str. 60. 29. 4. 1664. 70 Za prepis in prevod napisa, ki razkriva naročnika in je zakrit z novejšim tabernakljem, gl. MAROLT 1931, str. 67 AT StLA, LR, K. 723, H. 1, dopis vojnega komisarja za celjsko okrožje Maksimilijana grofa Schrattenbacha 206; KOLAR 2022, str. 192. deželnemu glavarju, 7. 3. 1653. Prim. NASCHENWENG 2020 b, str. 839–840. 71 O oltarju gl. VRIŠER 1992, str. 18. 26 27 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) omenjena Vischerjev bakrorez in podoba Petrovške Matere Božje. Podatkov o gradbenih posegih Cesar Ferdinand III. je Miglieve za-baronov Miglio v dvorcu Plumberk nimamo, so pa v nadaljevanju zbrani drobci njihovih usod. sluge leta 1652 nagradil z imenovanjem za svetnika in leta 1655 za rentnega in vojnega plačilnega mojstra v Furlaniji.81 Karel baron Miglio Karel Miglio je leta 1658 pridobil štajer- sko, leta 1659 goriško ter leta 1663 koro- Karel Miglio (tudi Carlo, ok. 1614–1664) je kupil gospostvo Plumberk, ovrednoteno s 96 funti, ško in spodnjeavstrijsko deželanstvo.82 1 šilingom in 8 denariči imenja, od dedičev »starega« Tulija Miglia.72 Časa nakupa ni bilo mogoče Z dekretom, izdanim 8. decembra 1657 ugotoviti, vendar smemo domnevati, da je Karel kupil Plumberk kmalu po smrti Marjete Miglio v Pragi, je cesar Leopold I. Karla Miglia leta 1653. Rajko Vrečer je menil, da je prišlo gospostvo v roke rodbine Miglio leta 1658, Dunder pa 16. Podpis Karla barona Miglia, 1664, Österreichisches imenoval za dvornega plačilnega moj-je napisal, da je imel Karel Plumberk v lasti leta 1660.73 Raziskovalci so (napačno) sklepali, da je bil Staatsarchiv, Dunaj, OeStA, AVA, Adel, RAA, 276.37 stra, potem ko mu je slednji za »dvorne Karel Tulijev sin,74 bratranec75 ali stric.76 Sorodstva med Tulijem in Karlom na podlagi ohranjenih (© Österreichisches Staatsarchiv) in vojne stroške« posodil 50.000 goldi- dokumentov ni mogoče pojasniti, vse pa kaže, da nista bila ožja sorodnika. Okrog leta 1614 rojeni narjev.83 Po cesarskem imenovanju za Karel je kot mladenič prišel v notranjeavstrijske dežele, uspešno trgoval z voli med Ogrsko in Be-dvornega plačilnega mojstra se je Karel Miglio preselil na Dunaj, vendar je še naprej posloval na netkami ter s tkaninami oskrboval cesarsko vojsko v Vojni krajini (sl. 16).77 Denar je posojal cesarju Štajerskem.84 S selitvijo na Dunaj je najbrž povezan nakup dunajske hiše Pri zlati vrtnici, ki je in notranjeavstrijskim stanovom ter z žitom oskrboval špansko in cesarsko vojsko v severni Italiji.78 bila pozneje v lasti njegovih potomcev. Leta 1654 je Karel Miglio z nekaj Italijani ustanovil družbo, ki je od cesarja pridobila dovoljenje, da Karlu Migliu je kljub problemom, ki so mu jih povzročali grofje Zrinjski in beneški konku-sme šestdeset let sekati les v Furlaniji in ga izvažati v Benetke.79 V družbi je sodeloval tudi Migliev renti, uspelo obdržati monopol nad trgovino z voli, kar je bilo verjetno povezano z zvezami, ki svak Giovanni Battista Casanova, poznejši cesarski rezident v Konstantinoplu, čigar dokumenti so jih je imel v najvišjih krogih dunajskega dvora.85 Leta 1664 je spremljal cesarja Leopolda I. na za-obravnavani v nadaljevanju. S Karlovim delovanjem v Furlaniji je verjetno povezan nakup posestev sedanje državnega zbora v Regensburg.86 Z listino, izdano 16. aprila 1664 v Regensburgu, je cesar Rečica (Fiumicello) in Gonars, ki sta bili pozneje v lasti njegovih potomcev.80 Leopold I. Karla Miglia in vse njegove potomce povzdignil v barone s predikatom Plumberški ( de Prumberg, von Brunnberg) (sl. 17).87 V prošnji za podelitev baronata je Miglio zapisal, da izhaja iz milanske rodbine, ki se je proslavila v upravnih in vojaških službah ter sodi med slavne in 72 AT StLA, B249/4, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 plemenite rodbine Italije in Nemčije.88 Iz prošnje je razvidno, da je Karel Miglio izviral iz Milana bis 1785. 4: Viertel zwischen Mur und Drau (Kreis Marburg), 1958, str. 76, 420. Prim. OMAN 2023, str. 129. Po in da ni bil sin Tulija Miglia. Po opisu v baronski listini je grb baronov Miglio v zgornjem delu navedbah Hansa Pircheggerja je škofija Krka pet let po smrti Tulija Miglia izdala fevdno pismo za Plumberk neki gospe Seyfried, vdovi Cordon; PIRCHEGGER 1962, str. 100. Lastništvo gospe Seyfried, ki bi lahko bila ena od srčnega ščita imel prekrižani zeleni palmovi veji in zlato zvezdo na črnem polju, v spodnjem delu hčera Tulija Miglia, ni navedeno v nobenem drugem ohranjenem spisu. 73 DUNDER 1847, str. 69; ZIMMERMANN 2016, str. 127. 74 NASCHENWENG 2020 b, str. 1020. 75 81 VALENTINITSCH 1975, str. 157. VALENTINITSCH 1975, str. 1020. 76 82 OMAN 2018, str. 356; OMAN 2021, str. 122. NASCHENWENG 2020 b, str. 612. 77 83 Po smrti Matije Qualandra je s ptujskim meščanom Bernardinom Mosconom in Giovannijem Antoniem AT OeStA, AVA, Adel, RAA, 276.37, Miglio, Karl, fol. 38r–38v. Campionijem ustanovil družbo, ki je 18. marca 1638 z notranjeavstrijsko vlado podpisala pogodbo za trgovino 84 VALENTINITSCH 1975, str. 158. z voli, ki je predvidela prodajo 18.000 volov z Ogrske in Spodnje Štajerske v Benetkah v naslednjih treh letih. 85 VALENTINITSCH 1975, str. 151, 157. Družbi ni uspelo, da bi izpolnila obveznosti, in je leta 1642 propadla, Karlu Migliu pa je uspelo nekaj denarja za 86 VALENTINITSCH 1975, str. 151. poplačilo dolgov zbrati v Italiji, medtem ko se je z dediči Janeza Tomaža Cassinedija, ki je v podjetje vložil veliko 87 AT OeStA, AVA, Adel, RAA, 276.37, Miglio, Karl, fol. 10r–16v. kapitala, pogodil šele leta 1662, dve leti pred smrtjo. O tem gl. VALENTINITSCH 1975, str. 148–149, 157–158; 88 HAMMER 1995, str. 165–166; OMAN 2018, str. 356–357; OMAN 2021, str. 123. Od prednikov je navedel pradeda Joannesa Angelusa, deda Christophorusa in očeta Francisca, ki so se odlikovali 78 v milanskih upravnih službah, omenil pa je še bratranca Joannesa Baptista, ki se je boril za cesarja v ogrskih, VALENTINITSCH 1975, str. 158. nemških in čeških vojnah, Antonia, ki je umrl v cesarski vojski med obleganjem Mantove, in Joannesa Miglia iz 79 VALENTINITSCH 1975, str. 158. luksemburške linije rodbine, ki je bil leta 1573 imenovan za sekretarja španskega kralja Filipa II. in je leta 1596 80 Prim. AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. umrl v Madridu; gl. AT OeStA, AVA, Adel, RAA, 276.37, Miglio, Karl, fol. 28r. 28 29 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) univerzalna dediča določil sinova Tulija in Ferdinanda, ki ju je imel s soprogo Geronimo Casanova.92 Podatki o bivanju Karla Miglia in Geronime Casanova v Plumberku niso ohranjeni. Po mnenju Hannesa Petra Naschenwenga je Geronima leta 1684 umrla v Welsu v Zgornji Avstriji.93 Karlovi dediči, sinova Tulij in Ferdinand ter vnuka Karel Rajmund in Franc, so posedovali Plumberk do sredine 18. stoletja. Zadnji trije so bili tisti, za katere je v nekem dokumentu iz leta 1843 zapisano, da so v okolici še vedno notorično znani.94 Da niso utonili v pozabo, so zagotovo pripomogli spominska plošča in nagrobnika v prezbiteriju Marijine cerkve v Petrovčah, redki materialni viri, ki pripovedujejo o prisotnosti članov rodbine Miglio v Savinjski dolini. Tulij baron Miglio Tulij Miglio (tudi Tullio, ok. 1640–1709) je izbral vojaško kariero, vendar je po očetovi smrti skrbel za gospostvo Plumberk kot očetov dedič in varuh mladoletnega brata Ferdinanda (sl. 18–19).95 Okrog leta 1640 rojeni Tulij Miglio96 se je poročil okrog leta 1670 in imel štiri otroke: sinova Karla Rajmunda in Franca, ki sta bila pozneje lastnika Plumberka,97 ter hčeri Marijo Frančiško, ki se je poročila z baronom Castelijem, in Katarino, ki se je poročila z baronom Metzschem.98 Tulij Miglio se je v zgodovinopisje zapisal kot avtor enega najzgodnejših poročil o znameniti bitki pri Monoštru 1. avgusta 1664.99 Poročilo, ki je bilo napisano v Monoštru 4. ali 5. avgusta in v odvisnosti od prvih Montecuccolijevih poročil, je prišlo na dunajski dvor 6. avgusta 1664 17. Grb baronov Miglio, in je bilo že naslednjega dne natisnjeno. Kmalu so pripravili tudi drugo, nekoliko spremenjeno Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv) 92 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, Prepis oporoke Karla barona Miglia, Dunaj, 22. 5. 1708. pa poševni rdeči bruni v srebrnem polju. V prvem in četrtem kvadratu je bil okronan črn orel z 93 NASCHENWENG 2020 b, str. 1020. iztegnjenim jezikom in razširjenimi perutmi v zlatem polju, v drugem in tretjem kvadratu pa je 94 AT StLA, A. Göth Georg, Nachlaß, K. 9, H. 160-2, Elaborat, 25. 7. 1843, str. 51. bi okronan rdeč lev držal zeleno palmovo vejo v desni šapi. Na ščitu sta bila šlema, od katerih je 95 To je razvidno iz tožbe celjskega meščana Daniela Robide, ki je leta 1676 tožil Tulija oziroma dediče Karla Miglia za 4040 goldinarjev, 57 krajcarjev in 2 denariča, ki mu jih je bil dolžan Karel Miglio za trgovanje z voli; prim. AT bil prvi okrašen z okronanim črnim orlom in črno-zlatim šlemnim pokrivalom, drugi pa z okro-StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Daniela Robide proti Tuliju baronu Migliu, 6. 3. 1676. nanim rdečim levom s palmovo vejo in rdeče-srebrnim šlemnim pokrivalom.89 96 To sklepamo iz protesta goriških deželnih stanov proti imenovanju Tulija za goriškega kanclerja leta 1656. Barona Karla Miglia so 30. septembra 1664 pokopali v dunajski cerkvi sv. Mihaela.90 Kakor Njegovemu očetu Karlu je uspelo izposlovati sinovo imenovanje, čeprav so goriški stanovi Tulija označili za nesposobnega tujca in otroka, ki potrebuje učitelja; VALENTINITSCH 1975, str. 158. številni drugi plemiči si je izbral eno od splošno dostopnih grobnic v cerkvi sv. Mihaela, morda 97 NASCHENWENG 2020 b, str. 1020, omenja tudi sina neznanega imena, ki so ga 24. februarja 1682 pokopali pri Crypta nobilium.91 Nekaj dni pred smrtjo, 26. septembra 1664, je napisal oporoko, s katero je za sv. Štefanu na Dunaju, ter Janeza Leopolda, ki so ga prav tam pokopali 17. aprila 1684, medtem ko hčeri Marija Frančiška in Katarina v njegovi genealoški raziskavi nista omenjeni. 98 AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. 99 89 Gl. npr. NOTTEBOHM 1887, str. 5–6; WAGNER 1964, str. 7. SCHEUTZ 2016, str. 323–324, navaja naslov Ohranjene upodobitve grba se v številu rdečih brun v srebrnem polju razlikujejo od opisa. Palmove veje Tulijevega poročila: Copia Des Al erunterthänigsten Berichts so der an Ihre Kays. Majest. von Herrn Graffen spominjajo na proseno klasje, saj miglio v italijanščini pomeni tudi proso. Montecucoli, &c. Mit einer Relation, und etlichen Fahnen darunter auch des Groß-Veziers eigener Fahnen begriffen; 90 AT DAW, Wien-St. Michael, Sterbebuch, 03-01, 1631–1699, pag. 50; NASCHENWENG 2020 b, str. 1020. Item, Sebeln und andern Rariteten heraus geschicket und bey diesem Treffen beständig mit gewesner Herr Tul io 91 HENGERER 2001, str. 301. Miglio al ergehorsamst eingericht und darinnen in einem und anderen mehrere Specialiteten begriffen seynd. 30 31 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) izdajo.100 Zaradi diskrepanc v navedbah števila sodelujočih in padlih vojakov je bila druga izdaja Tulijevega poročila kmalu prepovedana, zlasti nemški ge- nerali pa so Migliu očitali tudi pristran- skost v poveličevanju Montecuccolija.101 Očitek se zdi upravičen, saj je mladi Tu- lij užival zaupanje cesarja Leopolda I. in pripadal najožjemu krogu feldmaršala Montecuccolija.102 18. Podpis Tulija barona Miglia, 1696, Steiermärkisches Manj znano je dejstvo, da je Tu-Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv) 19. Plumberk na lij Miglio v prvi polovici šestdesetih let Vischerjevem zemljevidu Štajerske, 1678, Pokrajinski 17. stoletja spremljal Janeza grofa Goëßa, muzej Ptuj - Ormož poznejšega krškega škofa in kardinala, na kočljivo diplomatsko misijo v Osmansko cesarstvo.103 (© ZRC SAZU, UIFS; O potovanju je Tulij Miglio napisal poročilo z naslovom Particolarità dell’Imperio Ottomano, ki foto: Andrej Furlan) ga je 20. marca 1664 v Regensburgu podaril cesarju Leopoldu I.104 Darilo je bilo povezano s so- časnimi prizadevanji za povzdignitev Tulijevega očeta Karla v barona in z željo, da bi se prikupil cesarju, saj je v uvodu zapisal, da se je potovanja z baronom Goëßom udeležil, da bi spoznal tujo Fazıla Ahmeda paše iz albanske rodbine Köprülü, ki ga je med Goëßovimi pogajanji verjetno deželo in se kvalificiral za cesarsko službo.105 Med potjo je Tulij zbiral informacije o življenju tudi osebno spoznal. Miglio je zbral tudi podatke o drugih dostojanstvenikih, njihovih osvaja-in ravnanju »teh barbarov« (Osmanov), ki so zanemarili skoraj vse znanosti in kreposti ter se njih in vojaških sposobnostih, na primer o krutem sovražniku kristjanov Hussaim paši (pravilno popolnoma posvetili umetnosti vojskovanja. Pripoved je pričel z nastankom Osmanskega cesar-Hüseyin paša), ki so ga Osmani imenovali Kača in nameravali poslati v Budim, da bi na meji s stva, osvajanji novih ozemelj in opredelitvijo značaja tedanjega sultana Mehmeda IV., njegovih cesarstvom vladal pravi tiran.107 Nato se je Miglio posvetil vojski. Opisal je janičarje in druge družinskih članov in ministrov.106 Neomejena oblast je bila po Migliu v rokah velikega vezirja rodove vojske ter načine njihovega bojevanja, kratko je opisal tudi orožje.108 V zadnjem delu po-ročila je opisal mesta ob meji s cesarstvom, Esztergom, Budim, Osijek, Temišvar in Beograd, ki so ga zaradi številnih trgovcev imenovali il piccolo Constantinopoli.109 Pri opisu mest se je posvetil trdnjavam in obzidjem, saj ga je zanimalo predvsem, kako bi jih cesarska vojska lahko osvojila. 100 NOTTEBOHM 1887, str. 5–6; WAGNER 1964, str. 7; SCHEUTZ 2016, str. 323–324. Rokopis je zaključil s sultanovimi dohodki in natančno navedel, koliko denarja posamezne pro-101 NOTTEBOHM 1887, str. 6. 102 VALENTINITSCH 1975, str. 159. vince prispevajo v osmansko blagajno, ter ob tem poudaril, da sta osnova države vojska in denar 103 Odposlanstvo je decembra 1662 odpotovalo v Temišvar, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. V začetku naslednjega ( La base, et il fondamento d’ogni stato sono le armi, et il denaro).110 Z rokopisom se mladi Tulij leta se je Goëß mudil pri Aliju paši v Temišvaru, nato sledil turški armadi in imel junija v Beogradu avdienco Miglio razkriva kot praktično razmišljajoč mož, ki se je nameraval uveljaviti v vojaški službi in se pri velikem vezirju Fazılu Ahmedu paši. Kljub neuspehu sta habsburška diplomata Goëß in Simon Reniger von Reninger julija 1663 nadaljevala s pogajanji v Osijeku in Budimu. Gl. PRIORATO 1670, str. 116, 158–163, je dodobra pozanimal o značilnostih, prednostih in slabostih nasprotnika. Znameniti orientalist 219–232; HAMMER 1830, str. 92; KARAGÖZ 2015, str. 122–123. 104 ÖNB, HAN, Cod. 5762. 105 ÖNB, HAN, Cod. 5762, fol. 1r. 106 ÖNB, HAN, Cod. 5762, fol. 7r. O telesnih značilnostih Mehmeda IV. je zapisal, da bolj spominja na »ciganovega« 107 kakor na cesarjevega sina ( /…/ chi non lo conosce lo giudicarebbe più per figlio d’un Zingano, che prole d’un ÖNB, HAN, Cod. 5762, fol. 12r. 108 Imperatore /…/). Temna polt je bila posledica sultanove ljubezni do lova, Miglio pa je poudaril tudi njegovo ÖNB, HAN, Cod. 5762, fol. 33r. Omenil je na primer, da je v Beogradu srečal Angleža, ki je za Osmane ulil pobožnost, saj nikoli ni šel na lov brez Korana, ki ga je pred njim nosila kapela. Zapisal je tudi, da je sultan številne topove. melanholičnega značaja, da ga ženske ne zanimajo in da se ne posveča vladanju, pač pa ga prepušča materi in 109 ÖNB, HAN, Cod. 5762, fol. 34r. velikemu vezirju. 110 ÖNB, HAN, Cod. 5762, fol. 5v, 37v–38r. 32 33 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) mestnem načrtu, ki ga je leta 1710 izrisal inženir Werner Arnold Steinhausen (sl. 20), na katerem je hiša imenovana Gulden Rosen.116 Štiritraktna hiša se je z ozkim zadnjim traktom naslanjala na svobodno hišo samostana Heiligenkreuz.117 Približno sredi pročelja je bil vhod v obokano vežo, ki je vodila na pravokotno notranje dvorišče, s katerega je bil skozi drugo obokano vežo dostop na manjše notranje dvorišče. Nekdanjo Miglievo hišo so v letih med 1802 in 1804 po načrtih arhitekta Franza Wipplingerja prezidali v značilno najemniško hišo z boljšimi stanovanji v spred-njem krilu in slabšimi v dolgih dvoriščnih krilih.118 Wipplingerjeva prezidava se nanaša zlasti na klasicistično pročelje in verjetno nadzidavo sedaj petnadstropne in sedemosne hiše, osnova pa je še vedno iz prve polovice 17. stoletja. Kakor za dvorec Plumberk lahko tudi za dunajsko hišo 20. Gustav Adolph ugotovimo, da je v veliki meri ohranjena, vendar prezidana, baroni Miglio kot nekdanji lastniki Schimmer po Wernerju pa so v literaturi o dunajskih hišah povsem pozabljeni.119 Arnoldu Steinhausnu: načrt Dunaja leta 1710, 1847, izrez, Wiener Stadt- und Landesarchiv, Prezidave Plumberka v času baronov Karla in Tulija Miglia Dunaj (Wikimedia Commons) Gradnje v času lastništva Karla Miglia (okrog 1653–1664) in Tulija Miglia (1664–1682) niso dokumentirane s pisnimi viri.120 Verjetno se prezidavam Plumberka nista posvečala, saj je bilo težišče Karlovega delovanja na Dunaju, Tulij pa je najbrž največ časa preživel na bojiščih. Da so Joseph von Hammer-Purgstall je Tulijev potopis odlično ocenil in ga v svoji knjigi o zgodovini v letih med 1678 in okrog 1681 v dvorcu vendarle potekale prezidave, sklepamo iz upodobitev Osmanskega cesarstva tudi pogosto citiral.111 dvorca na zemljevidu Štajerske in na bakrorezu iz let okrog 1681, saj je isti avtor (Georg Matthäus Pozneje je bil Tulij Miglio generalni adjunkt generala Jakoba grofa Leslieja. Ta ga je v začetku Vischer) v kratkem časovnem zamiku Plumberk različno upodobil (sl. 21). Obe Vischerjevi po-septembra 1684 poslal na dunajski dvor, da bi poročal o vojaških podvigih pri Osijeku.112 Leslie je dobi sta poenostavljeni. V pogledu z juga je na zemljevidu razvidna kompaktna, verjetno petosna bil tedaj lastnik pehotnega polka, ki se je leta 1684 boril pri Breznici in naslednjega leta pri Osi-in dvonadstropna stavba, z majhnim gospodarskim poslopjem in s stolpom utrjenim obzidjem, jeku, leta 1688 je sodeloval pri obleganju in zavzetju Beograda.113 Miglio se je tako po nekaj več na približno tri leta mlajšem bakrorezu pa je Plumberk izrazito razpotegnjen in neutrjen. Vischer kot dvajsetih letih vrnil v kraje, ki jih je opisal v potopisu. Leta 1690 je bil Tulij Miglio v nekem ga je upodobil v pogledu s severa, s ceste med Celjem in Žalcem. Desno je dvonadstropna de-dokumentu naveden kot spodnjeavstrijski dvorni svetnik, ki se je boril z Osmani na Ogrskem, vetosna stavba, v katero na sredini vodi portal, okrašen s kamnoseškim okrasjem. Glavni stavbi Hrvaškem in v Slavoniji.114 je na vzhodu prizidana nižja, enonadstropna petosna stavba, ki ji sledi zid z desetimi linami. V času Tulija Miglia je Daniel Suttinger izrisal načrt Dunaja s hišo baronov Miglio na Starem mesnem trgu ( Alter Fleisch Markt) s sedanjim naslovom Fleischmarkt 16.115 Lastnikovo ime je na načrtu popačeno v Ihr gn[aden] h[er]r Dossio Mil io. Tloris hiše je bolje viden na natančnejšem 116 AT WStLA, KS, Altbestand 234, Werner Arnold Steinhausen, načrt Dunaja, 1710 (kopija Gustava Adolpha Schimmerja, 1847). Hišo naj bi imenovali Pri beli vrtnici ali Pri zlati vrtnici; WAGNER-RIEGER 1957, str. 51. 117 O hiši gl. KISCH 1883, str. 450–458; HASSINGER 1916, str. 57–58; WAGNER-RIEGER 1957, str. 51; CZEIKE 1993, str. 326–328; CZEIKE 1994, str. 114–115; Wien 2003, str. 683–686. 111 HAMMER 1830, str. 92, 108, 181–182, 222, 225. 118 WAGNER-RIEGER 1970, str. 51. 112 NASCHENWENG 2020 b, str. 1020. 119 Gl. op. 117. 113 WREDE 1898, str. 377. 120 Čas lastništva Karla Miglia se nanaša na domnevni nakup Plumberka leta 1653 in Karlovo smrt leta 1664. 114 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Krstnika Šiča ( Zitsch) deželnemu glavarju, 9. 8. 1690. Lastništvo Tulija Miglia je opredeljeno s prevzemom dediščine leta 1664 in dosegom polnoletnosti Tulijevega 115 AT WStLA, KS, Altbestand 881, Daniel Suttinger, načrt Dunaja, 1684 (kopija Alberta Camesine, 1876). mlajšega brata Ferdinanda leta 1682. Za Ferdinandovo polnoletnost gl. AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Za lokacijo hiše gl. AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. Ferdinanda barona Miglia deželnemu glavarju, 23. 5. 1682. DUNDER 1847, str. 70, je napisal, da je bil baron C22v–D2v; za sedanji naslov hiše gl. Wien 2003, str. 685. Tulij Miglio leta 1681 lastnik gospostva Plumberk. 34 35 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Ferdinand baron Miglio Ferdinand baron Miglio je 23. maja 1682 ob- vestil deželnega glavarja, da je pred kratkim dosegel polnoletnost, in ga prosil za odobri- tev prevzema očetove dediščine na Štajer- skem (sl. 23).121 Iz tega sklepamo, da je bil Ferdinand rojen okrog leta 1660 in da sta si z bratom Tulijem najpozneje leta 1682 razde- 21. Dvorec Plumberk, lila očetovo premoženje, pri čemer je Plum- bakrorez v: Georg Matthäus Vischer, Topographia berk pripadel Ferdinandu (sl. 24–25). Ferdi- Ducatus Stiriae, 1681 nand baron Miglio, ki je v Plumberku živel do 23. Podpis Ferdinanda barona Miglia, 1682, smrti leta 1708 (umrl je pred 22. majem),122 Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec se je v legende zapisal kot darovalec prstana (© Steiermärkisches Landesarchiv) češčenemu kipu Petrovške Matere Božje, kar je podrobneje opisano v nadaljevanju. Tam so opisane tudi Ferdinandove psihične težave. Tukaj so navedeni samo tisti podatki, ki pojasnjujejo dogajanje v Plumberku do Ferdinandove smrti ter obstoj tajnih diplomatskih dokumentov in 22. Dvorec Plumberk turških predmetov v dvorcu. okrog leta 1685, pogled s Iz različnih sodnih spisov smo obveščeni, da se je Ferdinand Miglio v Plumberk preselil z severovzhoda, digitalna Dunaja123 in da so bila prva leta njegovega bivanja v dvorcu zaznamovana s številnimi sodnimi rekonstrukcija (© izdelali Živa Kralj, Rok procesi. Nekdanjega Tulijevega upravitelja Lovrenca Fraziolija je na primer tožil za 780 goldinar-Rantaša in Katja Rihtarič po jev, ki naj bi mu jih slednji dolgoval za šest let upravljanja s plumberško posestjo, in tožbi priložil idejni predlogi Igorja Sapača) pedanten seznam s stopetinštiridesetimi Fraziolijevimi napakami.124 Ana Frazioli, soproga nekdanjega upravitelja, je Ferdinanda Miglia tožila zaradi nasilnega napada,125 s še hujšim nasiljem pa je bil zaznamovan baronov spor z žalskim tržanom Janezom Krištofom Pilpachom.126 Sodni spisi o zaključku tožb s Pilpachom in Fraziolijema niso ohranjeni, zato smemo sklepati, da so se Zdi se, da bi bila enonadstropna stavba na levi lahko podaljšek osrednje stavbe proti vzhodu, zid s Ferdinandom pogodili izven sodišča.127 z linami pa perspektivično napačno upodobljeno vzhodno obzidje. Zaradi razlik v Vischerjevih upodobitvah domnevamo, da se je Tulij Miglio okrog leta 1680 lotil prezidave Plumberka in da so nejasnosti na mlajši Vischerjevi upodobitvi posledica tedanjih 121 gradbenih posegov, ki ob nastanku bakroreza še niso bili dokončani. Posledično sklepamo, da AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Ferdinanda barona Miglia deželnemu glavarju, 23. 5. 1682. 122 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapuščinski inventar po Ferdinandu baronu Migliu, 22. 5. 1708. je stavba v Tulijevem času začela dobivati obliko, kakršno je Igor Sapač rekonstruiral na podlagi 123 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. upodobitve na podobici Petrovške Matere Božje, franciscejskega katastra in sedanjega stanja in 124 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Ferdinanda barona Miglia proti Lovrencu Frazioliju, 30. 1. 1686; AT StLA, LR, ki je obravnavana v nadaljevanju (sl. 22). Domnevamo, da so s to gradbeno fazo nadaljevali v K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 125 zgodnjih osemdesetih letih 17. stoletja, v času Ferdinanda barona Miglia, prvega člana rodbine, AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Ane Frazioli proti Ferdinandu baronu Migliu, po 26. 1. 1683. 126 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Krištofa Pilpacha deželnemu upravitelju, 23. 9. 1682; AT StLA, LR, K. ki je živel v Plumberku. Šele z njegovim stalnim bivanjem v Plumberku so s povečavo pridobljeni 723, H. 2, tožba Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu Migliu, po 19. 1. 1683. prostori dobili smisel. 127 Prim. OMAN 2023, str. 125–138. 36 37 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) 24. Dvorec Plumberk okrog leta 1685, severno pročelje, 25. Dvorec Plumberk z gospodarskim digitalna rekonstrukcija poslopjem in južnim krilom okrog leta (© izdelali Živa Kralj, Rok 1685, digitalna rekonstrukcija Rantaša in Katja Rihtarič (© izdelali Živa Kralj, Rok Rantaša po idejni predlogi Igorja in Katja Rihtarič po idejni predlogi Sapača) Igorja Sapača) Po nekajletnem premoru so se deželni in okrožni uradniki baronu Ferdinandu intenzivno zajcu bival dve leti in pol,135 Apostolis in Satlberg pa sta poskrbela, da so opremo dvorca znosili v posvečali od leta 1690 naprej, ko so na pobudo brata Tulija Miglia ugotavljali, ali bi bilo treba nekaj sob in jih zapečatili, ter popisala zaloge v žitnici, kleti in shrambi.136 Ferdinandu Migliu zaradi nesrečnega delirija dodeliti skrbnika.128 Iz poročil je razvidno, da so se Medtem so Ferdinandu določili skrbnika ( curator ad lites) Michaela Bayerja, za Plumberk je baronove psihične težave začele po veliki noči leta 1690 kot posledica Ferdinandovega neuspeš- skrbel upravitelj Jakob Galič, Apostolis in Satlberg pa sta morala kot inšpektorja v tedaj zaprtem nega prizadevanja za poroko z neko grofično iz rodbine Schrattenbach in spora z neimenovani-plumberškem dvorcu preveriti, ali so v njem še kakšni dokumenti, ki so se nanašali na dedišči-ma okoliškima plemičema okrog leta 1688.129 Baron je po tem sporu živel v popolni samoti in no po Matiji Qualandru in jih baron Ferdinand ni sežgal.137 Dokumente so očitno našli, saj so je čas preživljal s knjigami in spisi,130 po veliki noči 1690 pa je imel različne utvare in fantazije, 15. decembra 1693 Ferdinandu Migliu po uradni dolžnosti ( ex offo) pripisali 14 funtov, 6 šilingov nekaj noči je preživel zunaj dvorca in zažgal je nekaj listin in knjig.131 Avgusta 1690 sta poobla-in 28 denaričev imenja iz nekdanje posesti Matije Qualandra, s čimer se je plumberška posest ščenca štajerskega deželnega glavarja, celjski krvni sodnik Peter Lukrecij de Apostolis (tudi von povečala na 115 funtov, 4 šilinge in 1 denarič imenja.138 Aposteln) in Celjan Janez Andrej Satlberg, v Gradec poslala pomirjajoča poročila, vendar se je O nadaljnjih petnajstih letih življenja Ferdinanda Miglia v Plumberku ni podatkov, iz česar septembra istega leta baronovo psihično stanje poslabšalo in je v svojem paroksizmu pretepal bi smeli sklepati, da je potekalo brez večjih ekscesov, s katerimi bi se morala ukvarjati deželna zaposlene in sežigal spise.132 Plumberški lakaja, kovač in vrtnar so pustili službo, upravitelj Jakob oblast. Poleti 1694 sta Apostolis in Satlberg od deželnega glavarja prejela ukaz, da popišeta in Galič pa je menil, da je v smrtni nevarnosti.133 14. oktobra 1690 je deželni glavar poslal odlok o ocenita zaloge žita in vina v Plumberku.139 Ocenila sta jih na nekaj več kot 1570 goldinarjev in po obveznem zdravljenju Ferdinanda Miglia v Gradcu.134 Baron je v graškem gostišču Pri zlatem odtegnitvi stroškov na nekaj več kot 1206 goldinarjev.140 Najpozneje marca 1696 so Ferdinandu določili novega skrbnika Matthiasa Ignaza Wildonerja, ki je prevzel tudi skrb za plumberško 128 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Krstnika Šiča ( Zitsch) deželnemu glavarju, 9. 8. 1690. 135 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Michaela Bayerja deželnemu glavarju, 2. 5. 1693. 129 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. Za neuspešna 136 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, prizadevanja za poroko s hčerjo grofice Schrattenbach gl. VOLČJAK 2017, str. 358. 6. 11. 1690. 130 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 137 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 131 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 12. 12. 1692. 132 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 138 AT StLA, B249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 26. 9. 1690. bis 1785. 5: Viertel enhalb der Drau – Viertel Cilli (Kreis Cilli), 1958, str. 47–48. 133 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 6. 10. 1690. 139 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 134 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 27. 7. 1694. 21. 10. 1690. 140 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, popis in ocena plumberškega gospodarstva, 27. 7. 1694. 38 39 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) gospodarstvo, saj so domnevali, da se baronovo psihično stanje ne bo izboljšalo.141 Tulij Miglio porcelanasta steklenica. Nadaljnji predmeti niso bili turški: par majhnih srebrnih sponk za čevlje, je z novim bratovim skrbnikom podpisal pogodbo o zakupu Plumberka, za kar so v začetku leta s srebrom okrašena lesena svetilka in alabastrni steklenici. V skrinji pa so bili še majhna pisalna 1697 v pisarni deželnega glavarja deponirali 3000 goldinarjev.142 Zakupno pogodbo je bilo treba mizica, polomljena skrinjica iz rumenega poldragega kamna ( Agstein), moški prstan z osemnaj-obnavljati vsaka tri leta in za to pridobiti privoljenje štajerskega deželnega glavarja.143 Medtem stimi majhnimi in enim večjim pravokotno rezanim diamantom na sredini, z diamanti okrašeni so septembra 1698 iz Plumberka v glavarjevo pisarno v Gradcu prenesli železno skrinjo z do-uhani in nakit v obliki cveta ( Roßl) z desetimi majhnimi diamanti in smaragdom na sredini. kumenti in srebrnino, vendar vsebine niso takoj popisali in ocenili, zato je skrbnik Wildoner Turške izdelave je bila konjska oprava, okrašena z zlatimi cvetovi, rubini, smaragdi in »dobrimi« 28. februarja 1699 prosil glavarja, da čim prej odredi popis.144 Vzrok za deponiranje železne skri-biseri. Iz lesa in vložene biserne matice je bil izdelan čisto majhen božji grob, kot zadnje pa so nje v Gradcu ni naveden, vendar se zdi, da so v Plumberku hranjene dokumente hoteli zavarovati navedene kamniti mizici in ovalna mizica iz jaspisa, okrašena z rubini, smaragdi in zlatom. pred morebitnim vnovičnim sežiganjem nepredvidljivega barona Miglia. Redke in dragocene turške predmete bi v Plumberk lahko prinesel baron Tulij Miglio, ki je v letih 1662 in 1663 potoval po Osmanskem cesarstvu, verjetneje pa je, da jih je Tuliju in Ferdinandu Migliu podaril stric po materini strani Giovanni Battista Casanova.147 Casanova je bil v letih Tajni dokumenti Giovannija Battiste Casanove in turški predmeti v Plumberku od septembra 1665 do decembra 1672 stalni cesarski poslanec ali rezident v Konstantinoplu.148 Iz neznanih razlogov je Casanova nečakoma predal tudi nekatere strogo zaupne dokumente. Deželni glavar je popis in oceno predmetov v železni skrinji iz Plumberka zaupal komisarjema Komisarja sta v plumberški železni skrinji namreč popisala tudi velik zavoj uradnih pisem s pod-Matthäusu Weißu in Juriju Ehrenreichu pl. Gambenburgu, ki sta za oceno srebrnih predmetov pisom cesarja Leopolda I. ( Handtbrieff), namenjenih Casanovi kot cesarskemu rezidentu v Kon-zaposlila zlatarja Stromayrja in Soränza.145 Popisali so 36 predmetov ter dva večja in dva manjša stantinoplu.149 Sledila so pisma, ki so jih pomembne osebnosti in dvorni ministri pisali Casanovi pečatnika in jih ocenili na nekaj več kot 2453 goldinarjev (priloga 2).146 Najdragocenejši so bili v letih od 1664 do 1676 in za katere sta komisarja menila, da so di gran importanza. V naslednjem velik pozlačen pokal s posodo za nalivanje, nekoliko manjši pokal z vrčkom iz tolkljanega sre-zavoju so bila različna pisma in poročila gospoda Casanove iz Konstantinopla, napisana v letih bra in okrogel gladek srebrn pokal z vrčkom ter en manjši in dvanajst večjih srebrnih pladnjev od 1664 do 1672. Naslednji sklop spisov se je nanašal na Casanovovo vlogo komisarja v pritož- za slaščice. Za slaščice so imeli tudi srebrni skledi, od katerih je bila ena poškodovana. Srebrna bah proti dragonskemu polku Woppingen, drugi dokumenti pa so se nanašali na Plumberk.150 španska posodica za sol je bila na štirih vogalih okrašena z manjšimi posodicami. Srebrni so bili Nadaljnja usoda korespondence cesarskega rezidenta Giovannija Battiste Casanove ni znana. Več tudi jedilni pribor s po štiriindvajsetimi noži, vilicami in žlicami, štirje namizni svečniki, pozla-kot leto dni po smrti Ferdinanda Miglia je njegov nekdanji skrbnik Matthias Ignaz Wildoner v čeni posodi, štirje kompleti nočnega pribora, stari solnici, tri nožnice in nožek s srebrnim roča-imenu Tulija Miglia prosil deželnega glavarja za vračilo skrinje z dokumenti in srebrnino,151 kar jem, h kateremu so sodili vilice, žlica in žlička za jajca. Tem predmetom, kakršni so bili značilni se ujema z zapuščinskim inventarjem Ferdinanda Miglia, zapisanim maja 1708, ko v dvorcu ni tudi za druga plemiška gospodinjstva, v popisu sledijo turški predmeti: srebrna krogla busigama bilo Casanovovih dokumentov, srebrnine in gotovine.152 ( Türkhischer Wußikhan Khnopf), s srebrom okovana sablja z damaščanskim rezilom, s srebrom okovan palaš, poškodovan in s slabim srebrom okrašen pas, majhen sprehajalni rapir s srebrno konico, osem starih gumbov, s slabim srebrom okovane stare konjske uzde in s srebrom okrašena 147 Tesne stike med družinama dokazuje podatek, da sta bila Karel Miglio in Giovanni Battista Casanova med ustanovitelji družbe, ki je leta 1654 od cesarja pridobila dovoljenje, da sme 60 let sekati les v Furlaniji in ga izvažati v Benetke; prim. VALENTINITSCH 1975, str. 158. 141 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, koncept dekretov deželnega glavarja Petru Lukreciju de Apostolisu, Janezu Andreju 148 Casanova je v osmansko prestolnico odpotoval s sijajnim veleposlaništvom Valterja grofa Leslieja, ki ga je Satlbergu in Jakobu Galiču, 17. 3. 1696. spremljal tudi dotedanji rezident Simon Reniger von Reningen. Casanova je med drugim sproti obveščal cesarja 142 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, potrdilo o vplačilu s podpisom deželnega sekretarja Michaela Bayerja, 30. 1. 1697. o pogajanjih »ogrskih nezadovoljnežev« z Osmani, kar je v zgodovinopisju bolj znano kot zrinjsko-frankopanska 143 Ohranjena je nedatirana prošnja za obnovitev pogodbe, ki so jo deželni uradniki obravnavali 10. marca 1700; AT zarota, med nezadovoljneži pa je bil tudi Erazem grof Tattenbach iz Slovenskih Konjic. Gl. EICKHOFF 2009, StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Tulija barona Miglia deželnemu glavarju, pred 10. 3. 1700. str. 210, 300; YILMAZ 2015, str. 143, 159–160. 144 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Matthiasa Ignaza Wildonerja deželnemu glavarju, 28. 2. 1699. 149 Vsi podatki o dokumentih v tem odstavku so povzeti po AT StLA, LR, K. 723, H. 2, specifikacija srebrnine in 145 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Matthäusa Weißa in Jurija Ehrenreicha pl. Gambenburga deželnemu glavarju, dokumentov v železni skrinji iz Plumberka, 25. 3. 1699. Gl. prilogo 2. 28. 3. 1699. 150 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, specifikacija srebrnine in dokumentov v železni skrinji iz Plumberka, 25. 3. 1699. 146 Vsi podatki o popisu predmetov v tem odstavku so povzeti po AT StLA, LR, K. 723, H. 2, specifikacija srebrnine 151 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Matthiasa Ignaza Wildonerja deželnemu glavarju, 1. 6. 1709. in dokumentov v železni skrinji iz Plumberka, 25. 3. 1699. Gl. prilogo 2. 152 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapuščinski inventar Ferdinanda barona Miglia, Plumberk, 22. 5. 1708. 40 41 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Gradnje v času Ferdinanda barona Miglia Iz biografije barona Ferdinanda Miglia, kakor jo lahko povzamemo iz navedenih sodnih spisov, sklepamo, da so osemdeseta leta 17. stoletja najverjetnejše obdobje za prezidavo dvorca Plumberk. Mladi baron, ki je leta 1682 postal polnoleten in je lahko prevzel očetovo dediščino, je imel tedaj 26. Dvorec Plumberk dobre stike z okoliškim plemstvom, obkrožalo pa ga je gospodinjstvo, h kateremu so pred delirijem okrog leta 1685, pogled sodili upravitelj Jakob Galič, baronov osebni komornik, uradnik Jakob K., lakaja Andrej in Hans z zahoda, digitalna rekonstrukcija ter kovač.153 V Plumberku je živel tudi vrtnar,154 kar nedvomno priča, da je leta 1690 ob dvorcu že (© izdelali Živa Kralj, Rok obstajal urejen vrt, ki na Vischerjevem bakrorezu iz let okrog 1681 še ni bil upodobljen (sl. 26). Rantaša in Katja Rihtarič Pogovorni jezik je bil verjetno italijanski, saj je dvorec v nekem dokumentu imenovan Castel o.155 po idejni predlogi Igorja Da so prezidave potekale v osemdesetih letih 17. stoletja, sklepamo tudi na podlagi dveh zadolžnic, Sapača) s katerima si je Ferdinand Miglio 17. januarja 1683 od sorodnice Izabele Campana izposodil 1000 goldinarjev, 1. maja istega leta pa od njene sestre Marije Katarine Staindl še 1000 goldinarjev.156 Druge premičnine sta komisarja popisala po rubrikah, pri čemer se zdi, da sta orožje po-Nekaj podatkov o stavbi pridobimo iz zapuščinskega inventarja po smrti Ferdinanda Miglia, pisala v večjem pritličnem prostoru, saj so v njem hranili tudi kočijo in kalešo. V rubriki orožje ki sta ga 22. maja 1708 v Plumberku podpisala komisarja Janez Jožef baron Gabelhofen in Ditrih najdemo oklep, staro karabinko s parom pištol, rapir, železen poljski top, pet starih pušk, šest sta-Friderik pl. Dienersperg, čeprav so v njem navedeni samo štirje prostori: kapela, baronova soba, rih mušket, devet sprehajalnih palic, kratko puško, velik star turški šotor, odeji z grbom baronov kamra pred njo in dvorana (priloga 3).157 V kapeli sta komisarja navedla samo majhen oltar ( das Miglio, staro kočijo, kalešo in štiri stare konjske oprave. Največ, 80 goldinarjev, sta bili po mnenju Altärl mit seinem ornath). Nadaljevala sta z baronovo sobo, v kateri sta ocenila devet z rdečim komisarjev vredni kočija in kaleša, s 35 goldinarji pa jima je sledil star turški šotor, iz česar skle-usnjem opetih naslanjačev, črno luženi mizici, staro ovalno mizico in posteljo iz mehkega lesa ter pamo, da je bil tako bogato okrašen, da sta se komisarja zavedala njegove vrednosti. Najbrž ga veliko črno luženo posteljo. Stene baronove sobe so bile okrašene s 26 slikami, ki sta jih komisarja je v dvorec prinesel Tulij Miglio kot bojni plen. Eden od vojakov iz družine Miglio, morda Tulij, pavšalno ocenila na 26 goldinarjev, z velikim ogledalom s črno luženim okvirjem, ocenjenim na bi lahko dal z vezenim družinskim grbom okrasiti na 6 goldinarjev ocenjeni ročni odeji ( Handt-10 goldinarjev, in manjšim pravokotnim ogledalom s pozlačenim okvirjem, ki sta ga ocenila na decken), čeprav ni jasno, čemu sta bili namenjeni. 6 goldinarjev. Ob skromnem pohištvu v baronovi sobi presenetijo številne slike, od katerih je bilo V dvorcu je bilo tudi šest starih in novih turških preprog, ki sta jih komisarja ocenila na 18 nekaj portretov, kakor lahko sklepamo iz opisa Undterschidliche Bilder und Conterfe. V kamri goldinarjev. Približno toliko so bile vredne tudi žimnice in odeje, čeprav je bila večina starih in pred svojo sobo je imel baron Ferdinand Miglio naslanjač, ob katerem so bili še štirje stari nasla-obrabljenih. Na boljše čase ali morda celo na nekdanje trgovanje baronov Miglio s tkaninami je njači in dolga miza, prostor pa je bil namenjen tudi shranjevanju, saj so bile v njem še dve dolgi spominjala opremljenost dvorca z lanenimi izdelki, ki sta jih komisarja ocenila na nekaj več kot in ena krajša skrinja iz mehkega lesa ter stara srebrna in dve potovalni skrinji, ki so bile okovane 100 goldinarjev, med drugim pa sta popisala dvanajst prtov, 26 prtičkov in 14 brisač iz damasta, z železom. V dvorani so bili kredenca iz trdega lesa, stari mizi iz mehkega lesa, zemljevid Ogrske 77 prtičkov iz starejšega in navadnejšega drila, 21 prtičkov iz drila s čipkami, velik s čipkami in dvajset slik, ki sta jih komisarja pavšalno ocenila vsako na goldinar. okrašen namizni prt in staro turško brisačo. Jedli so iz približno 80 goldinarjev vrednih kositrnih posod, od katerih sta komisarja popisala osemnajst velikih in dvanajst majhnih skled, pet ducatov in še deset krožnikov, tri steklenice in tri vrčke. Med kositrno posodo sta vključila tudi 153 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Ane Frazioli proti Ferdinandu baronu Migliu, po 26. 1. 1683. porcelanasti skledi in srednje velik medeninast možnar ter kuhinjska kotla za žganje in vlaganje. 154 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 6. 10. 1690. 155 Popisala sta tudi železno in drugo orodje, žito, vino, druge pridelke in živino. Vse popisano pre-AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Ane Frazioli proti Ferdinandu baronu Migliu, po 26. 1. 1683. 156 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, razdelitev dediščine po Izabeli Campana, rojeni Miglio, 3. 7. 1686. Izabela Campana mično imetje barona Miglia sta ocenila na nekaj več kot 1594 goldinarjev; ko sta k temu prištela in Marija Katarina Staindl sta bili hčeri Tulija Miglia, ki je Plumberk posedoval v letih 1640 in 1641. Sorodstvo še zaostale prispevke kmetov v vrednosti nekaj več kot 4250 goldinarjev, je zapuščina znašala med njima in Ferdinandom baronom Migliem ni pojasnjeno. 5845 goldinarjev, vendar sta komisarja poudarila, da nista ocenila posestva Plumberk, vinogra-157 Vsi podatki v naslednjih odstavkih so povzeti po AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapuščinski inventar po Ferdinandu baronu Migliu, 22. 5. 1708. Gl. prilogo 3. dov in drugih obdelovalnih površin. 42 43 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Raba prostorov, ki so jih pridobili s povečanjem dvorca, ni dokumentirana in je tudi s po-močjo Ferdinandovega zapuščinskega inventarja ni mogoče rekonstruirati. Z novimi prostori so pridobili dvorano, verjetno v nadstropju vzhodnega podaljška prvotne stavbe, in kapelo v južnem krilu dvorca. • Legendarni prstan barona Ferdinanda Miglia Med plemiškimi lastniki Plumberka in Novega Celja se je Ferdinand baron Miglio najtrajneje zapisal v spomin okoliških pre- bivalcev. K nastanku legende o darovalcu prstana Petrovški Materi Božji je pripomo- gel nenavaden napis na kovinski plošči v 27–28. Dvorec Plumberk prezbiteriju petrovške cerkve (sl. 29). Plo- z gospodarskim poslopjem in južnim krilom okrog leta ščo je dal verjetno izdelati in vzidati Fer- 1685, digitalni rekonstrukciji dinandov nečak Franc baron Miglio, saj je (© izdelali Živa Kralj, vzidana tik nad Frančevim epitafom, s ka- Rok Rantaša in Katja terim se ujema tudi po materialu in slogu Rihtarič po idejni predlogi Igorja Sapača) pisave. Napis v desetih vrsticah sporoča o 29. Napisna plošča, ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče daritvi pobožnega barona Ferdinanda in o (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) tem, kako je Marija upognila prst, da pr- Domnevamo, da je imel dvorec Plumberk po prezidavah Ferdinanda barona Miglia obliko, stana ni bilo več mogoče sneti: kakršno je Igor Sapač rekonstruiral na podlagi upodobitve na podobici Petrovške Matere Božje, Že zdavnaj so tukaj stali sveti zidovi sedanjega svetišča. sedanjega stanja in franciscejskega katastra (sl. 27–28). K obstoječemu petosnemu renesančne-Notri je bila podoba velike Device. mu dvorcu so na vzhodu prizidali sedemosno dvonadstropno poslopje, ki je v širino obsegalo Ko pobožen mož tukaj občuduje obličje podobe, ki jo je zagledal, samo dve okenski osi. Portal so prestavili v zahodno os prizidka in ob skrajnem vzhodnem delu pravi: »Gotovo je to dekle vredno mojega zlata.« tega prizidka uredili nov uvoz na notranje dvorišče. Južno krilo dvorca je obsegalo prvotno go-In vzame prstan, ki ga je snel s svojega prsta, spodarsko stavbo na zahodu, ki so ji verjetno že v času Qualandrov prizidali manjši vzhodni ter ga natakne na dvignjeni Devičin prst. podaljšek. V času Ferdinanda Miglia so domnevni Qualandrov podaljšek gospodarske stavbe še Iztegnjeni Devičin kazalec pa ne zavrne darila, podaljšali proti vzhodu, tako da je dosegla vzhodno obzidje, celotna zasnova pa je imela obliko marveč ga naglo sprejme, saj so se členki skrčili. skoraj popolnega pravokotnika. Približno na sredini južnega krila so uredili kapelo, o kateri priKo baron to opazi, pravi: »Predobra Devica, obdrži zlato, čata upodobitev zvonika na podobici Petrovške Matere Božje in omemba kapele v zapuščinskem moj prstan je lepši na tvojem prstu.«158 inventarju. Zahodno od dvorca je bil vrt, konjušnico zunaj obzidanega areala dvorca, ki je upodobljena na podobici, pa so verjetno pozidali šele v času Karla Rajmunda Miglia in je obravnavana v nadaljevanju. 158 Za prevod besedila se zahvaljujem kolegu dr. Alešu Mavru. 44 45 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Zgodba o prstanu in upognjenem prstu je odličen primer prehajanja realnih zgodovinskih dogodkov v ljudsko izročilo ter sprememb in popačenj, ki jih ta prehod prinaša. »Zrno resnice«, ki se skriva v legendi o prstanu, so psihične težave Ferdinanda Miglia, vendar legenda priča tudi o položaju rodbine Miglio med plemstvom celjskega okrožja in ponuja možnost za datacijo kipa Petrovške Matere Božje, za katerega nam ob umanjkanju primerjalnega gradiva še ni uspelo ugotoviti, kdaj je nastal (sl. 30).159 Najstarejši znani zapis legende je ohranjen v vizitacijskem zapisniku goriškega nadškofa Karla Mihaela grofa Attemsa, ki je petrovško cerkev obiskal 29. avgusta 1760.160 Nadškof je v zapisniku navedel zgodbo o nesrečni ljubezni barona Ferdinanda do ene od hčera grofice Schrattenbach, ki je živela v nekem bližnjem dvorcu. Grofična naj bi zavrnila Ferdinandovo snubitev, ker ji kot pripadnik novega plemstva ni bil enakovreden, zato naj bi se baron s prstanom zaobljubil Mariji in ostal neporočen.161 Ferdinand naj bi leta 1708 cerkvi podaril kip Matere Božje z zlatim prstanom in rdečim dragim kamnom, obkroženim s številnimi diamanti, cerkev pa naj bi dal tudi povečati.162 V času nadškofovega obiska so kip intenzivno častili kot čudodelno podobo, saj je nadškof žalskemu župniku z dekretom izrecno naročil previdnost pri oznanjevanju čudežev v času večjih shodov v Petrovčah.163 Menim, da darovalec kipa po nekaj desetletjih še ni bil pozabljen in da je baron Ferdinand kip petrovški cerkvi podaril najpozneje z oporoko (zato letnica 1708), naročil pa ga je verjetno v prvi polovici osemdesetih let 17. stoletja, ko so potekale tudi prezidave plumberškega dvorca in preden so psihične težave onemogočile Ferdinandovo delovanje. Po drugi strani pa v vizitacijskem poročilu navedenih povečav cerkve v času barona Ferdinanda ni mogoče potrditi. V 19. stoletju so pisci zgodbo o Ferdinandovi nesrečni ljubezni dopolnili, zlasti s poučnimi 30. Petrovška Mati Božja, nauki o pomenu danih obljub in z domnevo, da je Marijin čudež spodbudil barona h gradnji nove ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče in večje petrovške cerkve. Leta 1819 je Ignaz Kollmann objavil pesnitev o viteškem in pobož nem (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) junaku Ferdinandu, ki so mu knezi, grofi in baroni ponujali svoje hčere, on pa se je zaljubil v Petrovško Marijo.164 Podaril ji je poročni prstan s smaragdom, vendar se je frivolnega dejanja kmalu pokesal in skušal prstan sneti. To ni bilo mogoče, ker je kip upognil prst, kar je baron ra-večjo.165 Johann Gabriel Seidl je zapisal, da legende opisujejo barona Ferdinanda kot pobožnega in zumel kot potrditev, da je Marija sprejela njegovo čisto srce, in dal na mestu stare cerkve zgraditi bogaboječega mladeniča ali kot lahkomiselnega in razuzdanega fanta, ki se je po Savinjski dolini podil za vsemi vrstami užitka in razvedril.166 Zaradi napisa na plošči v petrovškem prezbiteriju se je Seidlu zdel drugi opis verjetnejši in je nadaljeval zgodbo o razuzdancu, ki ga je nekega dne 159 Sergej Vrišer je zapisal, da je kip mlajši od starega petrovškega oltarja, ki je sedaj v cerkvi sv. Ane na Vrheh lepota Marijinega obličja tako presunila, da je kipu na prst nataknil svoj zlati prstan z blešče-nad Teharjami, in starejši od sedanjega petrovškega oltarja. Dodal je, da podobne plastike, ki so jim pozneje čim dragim kamnom.167 Zaradi Marijinega čudeža je nekdaj lahkomiseln in objesten baron izbral dodajali kovinske krone in žezla, kjer je šlo za romarske cerkve, pa tudi nakit, srečujemo v drugi polovici 17. in v 18. stoletju v mnogih naših krajih in sosednjih avstrijskih pokrajinah; VRIŠER 1983, str. 32. Metoda Kemperl in Luka Vidmar sta menila, da je kip nastal na začetku 17. stoletja; KEMPERL, VIDMAR 2014, str. 211. 160 OŽINGER 1991, str. 627; VOLČJAK 2017, str. 357–359. 161 OŽINGER 1991, str. 627; VOLČJAK 2017, str. 358. 162 OŽINGER 1991, str. 627; VOLČJAK 2017, str. 358. 165 Citirano po ULAGA 1860, str. 10–13. 163 VOLČJAK 2017, str. 358. 166 SEIDL 1840, str. 233. 164 Citirano po ULAGA 1860, str. 10–13. Gl. tudi DUNDER 1847, str. 307–310. 167 SEIDL 1840, str. 233. 46 47 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) pobožno in spodobno življenje; neporo- domače dekle in ji želel podariti zaročni prstan, čen je podpiral reveže in pobožne ustano- toda z Marijinega prsta ni ga več mogel sne- ve.168 Seidl je tudi menil, da je dal baron ti.176 Ob Marijinem čudežu se je Miglio silno Ferdinand povečati in okrasiti petrovško prestrašil, padel na tla, zbolel in umrl.177 Sko- cerkev.169 Venčeslav Jurij Dunder je ba- raj enako različico legende najdemo pri Janku rona Ferdinanda opisal kot pobožnega, Orožnu.178 Ivan Stopar je legendo o prstanu in bogatega, lepega in ljubeznivega moža, ki upognjenem prstu prevzel po Vrečerju in Oro- je doživel številne prevare in razočaranja žnu, vendar jo je povezal s Ferdinandovim ne- v ljubezni, zato se je z zlatim prstanom z čakom baronom Karlom Migliem.179 V različici rdečim kamnom zaobljubil Petrovški Ma- Francija Petriča je prstan na Marijin prst nata- teri Božji in živel pobožno in krepostno, knil drugi Ferdinandov nečak, baron Franc dokler se ni zaljubil v lepo dekle in pozabil Miglio, Marija pa je v znak sprejetja zaobljube na svojo svečano zaobljubo.170 Toda Marija skrčila prst.180 Petrič navaja še ljudsko pesnitev, je upognila prst, kar je barona Ferdinanda v kateri je baron veselo praznoval zaroko z Ma- tako prizadelo, da je težko zbolel in kmalu rijo, potem pa so pridrveli Turki in baron je bil potem umrl. Različica Jožeta Ulage pripo- v boju z njimi ranjen in ujet.181 Rešila ga je lepa veduje o pobožnem in usmiljenem baronu Turkinja, ki se je dala krstiti, barona pa naj bi Ferdinandu, ki se je pred odhodom v boje papež odvezal zaobljube.182 Z rešiteljico je pri- s Turki izročil v Marijino varstvo, se zaob- šel v Petrovče in želel od Marije dobiti prstan, ljubil, da se ne bo nikoli poročil, in v znak 31. Podobica Petrovške Matere Božje, vendar je kip upognil prst, baron je od groze zaobljube svoj prstan nataknil na kazalec 32. Kip Petrovške Matere Božje, detajl, prva polovica 18. stoletja, zasebna last (© zasebni arhiv) omedlel, se odpovedal nevesti in zvest zaoblju- ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče desne roke Petrovške Marije (sl. 31).171 V (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) bi umrl neporočen.183 hudih bojih so kristjani zmagali, Miglio pa Češčeni kip je v času baronov Miglio stal je mlado hčer svojega bojnega tovariša rešil iz turškega ujetništva in se vanjo zaljubil.172 Ker se mu na starem petrovškem velikem oltarju, ki so ga ni zdelo primerno, da nebeška kraljica nosi znamenje obljube, ki jo je sam prelomil, je prosil Ma-sredi 18. stoletja prenesli v romarsko cerkev sv. Ane na Vrheh nad Teharjami.184 Okrog leta 1758 rijo za odpuščanje in ji skušal sneti prstan.173 Ob čudežno upognjenem prstu je barona prevzelo je Veit Königer čudodelni Marijin kip spretno vključil v novi oltar. Kip Marije z Detetom se po strahospoštovanje, namesto majhne stare cerkve je dal postaviti večjo, kmalu potem pa je umrl.174 pravilnejši anatomiji glave, bolj finih obraznih potezah in rokah (sl. 32) ter domiselnem gubanju Rajko Vrečer je zapisal legendo o bogatem in pobožnem baronu Migliu, ki naj bi se zaradi nezve-izjemno stanjšane draperije v tolikšni meri razlikuje od drugih figur na starem petrovškem oltarju, ste mlade neveste zaobljubil Petrovški Mariji in ji podaril prstan.175 Pozneje se je zaljubil v lepo 176 VREČER 1930, str. 115–116. 168 SEIDL 1840, str. 233–234. 177 VREČER 1930, str. 116. 169 SEIDL 1840, str. 234. 178 OROŽEN 1936, str. 55. 170 DUNDER 1847, str. 305–307. 179 STOPAR 1998, str. 10. 171 ULAGA 1860, str. 8–9. 180 PETRIČ 1995, str. 84. 172 ULAGA 1860, str. 9. 181 PETRIČ 1995, str. 84. 173 ULAGA 1860, str. 9. 182 PETRIČ 1995, str. 84. 174 ULAGA 1860, str. 9. 183 PETRIČ 1995, str. 84. 175 VREČER 1930, str. 115. 184 O oltarju gl. MAROLT 1932, str. 206; VRIŠER 1992, str. 18. 48 49 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) da je bil zagotovo delo drugega, spretnejšega kiparja in je nastal pozneje kot stari petrovški oltar.185 ocenil na 200 zlatih dukatov,192 navedel pa je tudi, da je dal baron Miglio neko nedeljo septembra Verjetno se zdi, da je bil kip izdelan v času Ferdinanda barona Miglia, njegova naročniška vloga pa 1681, ko so ljudje odhajali od maše, nekrščansko pretepsti celjskega sla, da je obležal napol mr-odseva v legendah. Ob domnevnem nastanku v poznem 17. ali zgodnjem 18. stoletju je nenavaden tev.193 Pilpach je namreč ostarelega celjskega sla poslal k baronu, da bi mu predal pisno zahtevo prepasan steznik Marijine obleke, ki ga je kipar verjetno prevzel po kmečkih oblačilih in ga pozna-za zadoščenje, vendar je baron Ferdinand s palico, okovano z železjem, udaril sla po glavi, da se mo po upodobitvah sv. Notburge, zavetnice kmetov in služkinj. Kovinski prstan je bil na Marijin je pokazala lobanja in mu je moral celjski padar s spenjalno iglo zakrpati rano.194 Vendar baronu prst verjetno nataknjen že med postopkom izdelave. Prstan je zlatarsko delo, okrašeno z emajlnim ta udarec ni zadostoval, temveč je starega sla tako dolgo pretepal, da je trikrat obležal in se vrnil v vegetabilnim okrasom in velikim fasetiranim kamnom ali obarvanim steklom, ki z vijoličastim Celje s polomljenimi kostmi in spisi, ki jih baron ni hotel prevzeti.195 Pilpach se je ob tem vprašal, leskom posnema dragoceni ametist. kako bodo zadostili ljubi Pravici ( Liebe Justitia), če si baronu Ferdinandu Migliu nihče več ne bo upal dostavljati spisov.196 Leto in pol po pretepu Pilpacha in oboroženem vdoru v njegovo hišo je Ferdinand na sodi-Nasilje in melanholija Ferdinanda barona Miglia šču dokazoval, da je imel več kot dovolj razlogov, da Pilpachu naloži nekaj udarcev, saj je Pilpach takoj po Ferdinandovem odhodu v Furlanijo poslal Gregorja Rozmana proti Krškemu, da je priV legendah o nesrečni ljubezni barona Ferdinanda odsevajo govorice, ki so leta 1690 krožile v vabil vojake grofa Strassolda v Plumberk, in naročil uradniku, da jim pokaže prehod čez Savinjo, Savinjski dolini, da se je Ferdinand iz Gradca v Plumberk vrnil v nenavadnem psihičnem stanju, potem pa so vdrli v Plumberk.197 Odpeljali so nekaj konj, meso in vino, za kar je praporščak ker mu ni uspelo, da bi se poročil,186 njegova nasilna dejanja v prvih letih bivanja v Plumberku pa Paravicini izdal reverz, vendar je Pilpach ob tem iz dvorca pregnal upravitelja Galiča in njegovo so bila pozabljena. Kmalu po naselitvi v Plumberku se je Ferdinand baron Miglio zapletel v so- ženo Magdaleno, pobil vso baronovo perutnino ter vojakom izdal trikrat več dobrin, kot je bilo dni spor z žalskim tržanom Janezom Krištofom Pilpachom, ki ga je obravnavala deželna pravda, zapisanih v reverzu.198 Ferdinand je Pilpacha tudi obtožil, da je v dvorec pripeljal ključavničarja vendar so se ohranili samo spisi o zaostritvi spora, ne pa tudi o njegovih vzrokih in razrešitvi.187 iz Celja, da so odprli vse prostore, da je dal vse premetati in da je pripeljal celo tuje ljudi, da so v Miglio je stanovsko neenakega tržana okrivil vdora v dvorec Plumberk ter kraje in uničevanja dvorcu jedli in pili.199 Po Ferdinandovih navedbah je Pilpach praporščaku Paraviciniju preprečil, premoženja v času, ko je on sam bival pri sorodnikih v Furlaniji (najverjetneje poleti 1681).188 da bi po baronovi vrnitvi iz Furlanije poročal o dogodkih, v Plumberk pa je zvabil tudi nekda-Ferdinand Miglio je spor sprva nameraval razrešiti z nasiljem in brez sodnih postopkov, zato je njega plumberškega upravitelja Lovrenca Fraziolija, da je odjezdil z najboljšim konjem iz baro-12. septembra 1681 nasilno vdrl v Pilpachovo hišo v Žalcu.189 Po Pilpachovih navedbah so ba-novega hleva.200 Vdor v Plumberk je bil najbrž povezan s Ferdinandovim sporom z nekdanjim ron Ferdinand, plumberški upravitelj Jakob Galič ( Gäl itsch), dva služabnika in dva duhovnika z upraviteljem Fraziolijem, saj je tudi Fraziolijeva soproga Ana tožila barona Ferdinanda zaradi naperjenimi pištolami ( mit entblesten Pistollen) vdrli v njegovo hišo v trgu Žalec in od njegovih nasilnega napada; po njenih navedbah je 23. septembra 1681 v dvorcu Plumberk prišlo do splo-ljudi zahtevali hrano za barona in spremstvo ter oves za pet konj.190 Vdrli so ponoči, izstrelili šnega pretepa ( Tumult), v katerem so bili udeleženi tudi kmetje, baron pa je napadel tudi njo.201 številne strele, iz hleva izgnali Pilpachove konje in vanj namestili svoje, baron pa je Pilpachovi hčeri Elizabeti Rozman ( Rossmann) grozil z udarci, če ne bo prinesla hrane in pijače njemu in spremljevalcem ter nahranila konj.191 Pilpach je na sodišču zahteval povračilo škode, ki jo je 192 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega sodnega dne v tožbi Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu Migliu. 193 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Krištofa Pilpacha deželnemu upravitelju, 23. 9. 1682. 194 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Krištofa Pilpacha deželnemu upravitelju, 23. 9. 1682. Gl. tudi OMAN 185 Prim. VRIŠER 1983, str. 32. 2023, str. 131. 186 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 195 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Krištofa Pilpacha deželnemu upravitelju, 23. 9. 1682. 187 OMAN 2023, str. 125–138. 196 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Krištofa Pilpacha deželnemu upravitelju, 23. 9. 1682. 188 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu Migliu, po 19. 1. 1683. 197 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu Migliu, po 19. 1. 1683. O vdoru 189 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega sodnega dne v tožbi Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu gl. tudi OMAN 2023, str. 132–134. Migliu. Za vdor v Pilpachovo hišo gl. tudi OMAN 2023, str. 129–131. 198 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu Migliu, po 19. 1. 1683. 190 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega sodnega dne v tožbi Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu 199 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu Migliu, po 19. 1. 1683. Migliu. 200 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu Migliu, po 19. 1. 1683. 191 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Janeza Krištofa Pilpacha proti Ferdinandu baronu Migliu, po 19. 1. 1683. 201 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, tožba Ane Frazioli proti Ferdinandu baronu Migliu, po 26. 1. 1683. 50 51 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) O tožbah Janeza Krištofa Pilpacha in Ane Frazioli niso ohranjeni nadaljnji sodni spisi, zato sme-opravke. Satlberg je deželnemu glavarju poročal, da dobro pozna barona Ferdinanda in njegovo mo domnevati, da sta se s Ferdinandom pogodila izven sodišča.202 dosedanjo razumnost ( seine stattliche bis in gegenwertiges Jahr ohne interruption ihme beygewohnte V tesnejši zvezi z legendo o prstanu Petrovške Matere Božje so dokumenti o psihičnih težavah Vernunfft).213 Ferdinand se je po prihodu v Plumberk odlično razumel s plemiči celjskega okrožja, Ferdinanda barona Miglia. 9. avgusta 1690 je Janez Krstnik Šič ( Zitsch) kot pooblaščenec spodnje-vse dokler se ni pred približno dvema letoma sprl z enim ali dvema kavalirjema in od takrat živel v avstrijskega dvornega svetnika Tulija barona Miglia, ki se je tedaj boril z Osmani na Ogrskem, samoti s knjigami in spisi.214 Samotnemu življenju naj bi se pridružile težave z nekdanjim upravite-Hrvaškem in v Slavoniji, prosil štajerskega deželnega glavarja za uradno preverbo, ali bi bilo treba ljem Lovrencem Fraziolijem in baronovim melanholičnim značajem.215 Po Satlbergovih navedbah Ferdinandu Migliu zaradi nesrečnega delirija dodeliti skrbnika.203 Deželni glavar Jurij gospod Stu-je Ferdinand Miglio zimo 1689/1690 preživel v Gradcu, po vrnitvi v Plumberk pa so se razširile benberg je še istega dne izdal dekret, s katerim je celjskemu krvnemu sodniku Petru Lukreciju de govorice, da baron ni pri zdravi pameti in da je to posledica nameravane, vendar nesklenjene po-Apostolisu ukazal, da preveri baronovo osebnost in sposobnost za vodenje gospodarstva.204 Sodnik roke.216 Satlberg ni komentiral govoric o poroki, temveč je zapisal, da baron ni v stanju manije ali barona ni obiskal, ampak je k sebi poklical upravitelja Jakoba Galiča, ki je bil edini, čigar prisotnost delirija in ne potrebuje skrbnika, pač pa je v hipohondričnem afektu ( affectus hypochondriacus), je Ferdinand toleriral.205 Upravitelj je sodniku poročal, da so se težave začele po baronovi vrnitvi ki se je pojavil v Gradcu in se v Plumberku nadaljeval v močnejši obliki.217 Izražal se je v različnih iz Gradca po veliki noči leta 1690.206 Baron Ferdinand je nekajkrat sežigal dokumente in enkrat utvarah in fantazijah, baron je nekaj noči preživel zunaj gradu in zažgal nekaj listin in knjig.218 Tudi ponoči prespal na dvorišču, sicer pa je živel v popolni samoti in po upravnikovem mnenju ni kazal Satlberg je navedel izboljšanje stanja v zadnjih treh ali štirih tednih, čeprav je baron še vedno živel znakov pravega delirija.207 Pred tremi tedni je začel tudi smiselno govoriti in se zanimati za gospo-povsem sam in ni hodil v cerkev, temveč je molil doma.219 Satlberg je bil prepričan, da je samota darstvo, obžaloval je sežiganje dokumentov, njegove oči pa so bile spet vesele, medtem ko je med posledica baronovega sramu zaradi uničenih spisov in drugih napak.220 Izrazil je zaupanje v upra-delirijem škilil.208 Galič je sodniku zatrdil, da je s plumberškim gospodarstvom vse v redu in da vitelja Galiča in predlagal, da bi baronu pod pretvezo neke druge bolezni poslali zdravnika, ki bi z baron ni uničeval denarja in vrednih predmetov.209 Na podlagi upraviteljevega mnenja je Apostolis naravnimi sredstvi ozdravil baronov melanholični značaj ( humorem melancholicum).221 Lahko bi v poročilu deželnemu glavarju izrazil upanje, da se bo baronu zdravje povrnilo in da bi ga od me-ga poslali tudi v Ljubljano, kjer je nekaj dobrih zdravnikov, ob tej priložnosti pa bi lahko prišel tudi lanholije lahko odvrnila vrnitev v družbo.210 Predlagal je, da bi k baronu pod pretvezo neke druge v družbo in vzpostavil stike s sorodniki v Furlaniji.222 telesne bolezni poslali izkušenega zdravnika, da bi ozdravil baronovo hipohondrično melanholijo Nekaj tednov pozneje, 26. septembra 1690, sta Apostolis in Satlberg poročala deželnemu ( melancolia hypocondriaca), ob tem pa bi bolniku koristila tudi zdravnikova družba.211 glavarju, da se je baronovo stanje poslabšalo in da je v svojem paroksizmu pretepal zaposlene in Deželni glavar je pooblaščencu Šiču dovolil, da je tudi sam poiskal poštenega in zaupanja sežigal spise.223 Zaradi bojazni, da bi zaposleni odpovedali službo in zapustili barona, sta Aposto-vrednega moža za preverbo Ferdinandove osebnosti in njegovega gospodarstva.212 Šič je izbral lis in Satlberg v Plumberk poslala tri žalske tržane, da bi preprečili nadaljnje izgrede, vendar jih Celjana Janeza Andreja Satlberga, ki je bil v stikih s Ferdinandom Migliem od njegovega prihoda je upravitelj odslovil.224 Upravitelj je pooblaščencema poročal tudi o baronovi fiksni ideji, da ga z Dunaja v Plumberk, pogosto sta se pogovarjala, baron pa je Satlbergu tudi nalagal pomembne 213 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 202 Prim. OMAN 2023, str. 125–138. 214 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 203 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Krstnika Šiča ( Zitsch) deželnemu glavarju, 9. 8. 1690. 215 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 204 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. O Juriju 216 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. Stubenbergu (1632–1703), ki se je v naslednjih letih ukvarjal s Ferdinandom Migliem, saj je bil deželni glavar 217 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. med letoma 1687 in 1703, gl. NASCHENWENG 2002, str. 152–154. 218 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 205 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 219 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 206 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 220 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 207 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 221 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 208 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 222 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 209 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 223 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 210 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 26. 9. 1690. 211 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 224 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 212 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 14. 8. 1690. 26. 9. 1690. 52 53 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) bo profos po naročilu deželnih oblasti odpeljal od doma, zaradi česar se je posebej bal krvnega da so opremo dvorca znosili v nekaj sob in jih zapečatili.236 Tako je ostalo vsaj do poletja 1692, sodnika Apostolisa.225 Ker bi sodnikov obisk še poslabšal baronovo melanholijo, sta Apostolis in ko sta Apostolis in Satlberg od deželnega glavarja prejela nalogo, da napišeta poročilo o vodenju Satlberg deželnemu glavarju predlagala, naj k Ferdinandu Migliu kot komisarja raje pošlje dva gospodarstva na posesti Plumberk, ki jo je še vedno upravljal Jakob Galič.237 plemiča, ki bi imela tudi več avtoritete.226 Z melanholijo, ki sta jo Ferdinandu Migliu sprva diagnosticirala Apostolis in Satlberg, so V začetku oktobra 1690 je Satlberg pisal glavarju, da ga je obiskal upravitelj Galič in mu s v zgodnjem novem veku opisovali znake depresije, ki v nasprotju z manijo praviloma ni vo-solzami v očeh potožil, da je baron začel tudi z njim furiozno ( furios) ravnati in da se boji za dila do blaz nega besa oziroma blodnjavosti.238 Šele v naslednji fazi, po poročilih o baronovem življenje.227 Lakaja, kovač in vrtnar so že pustili službo, tudi on pa si zaradi žene in otrok ne more paroksizmu in besnenju, sta komisarja predlagala zdravljenje v Gradcu. Pričakovali bi, da so ba-privoščiti stalne smrtne nevarnosti.228 Satlberg je presodil, da je prišel čas, da barona Ferdinanda rona odpeljali v bolnišnico samostana usmiljenih bratov v Gradcu, ki je slovela kot kraj ozdrav-z varnim spremstvom odpeljejo na zdravljenje v Gradec.229 Deželnega glavarja je prosil za kočijo ljenja psihično bolnih, med drugimi tudi nekega brezobzirnega ( rabiat) šestdesetletnega grofa in primerno spremstvo, saj nihče od domačinov barona ni bil pripravljen peljati. Satlberg je Gaisrucka iz Griesfelsa (verjetno Grünfels) na Koroškem.239 bil tudi prepričan, da bo zdravljenje v Gradcu, kjer je nekaj dobrih zdravnikov, uspešnejše kot Vendar barona Miglia novembra 1690 ad curandam niso prepeljali v katero od graških bol-drugje.230 14. oktobra 1690 je deželni glavar poslal odlok o obveznem zdravljenju Ferdinanda nišnic, pač pa so ga nastanili v gostišču Pri zlatem zajcu ( Hasenhaus, Bei dem guldenen Hasen), Miglia v Gradcu.231 Frauendorfer pa se je za zdravljenje dogovoril z dr. Josephom Martinom Eisenschmidtom.240 Iz Gradca so poslali kočijo s štirimi konji, izkušenega zapriseženega sodnega odvetnika ( So-Deželni glavar je 8. novembra 1690 poslal deželnemu zdravniku Eisenschmidtu odlok, s katerim licitator) Reinharta Frauendorferja in nekaj mož, ki so barona Ferdinanda Miglia 2. novembra ga je seznanil, da ga je kot primernega zdravnika za zdravljenje delirija ( ad curandam delirium 1690 odpeljali v Gradec.232 Baron se je sprva upiral, ker nad njim ni bil razpisan odlok o zapr-einen woll verstendigen Medicum) izbral za baronovega zdravnika in da mora barona obiskovati tju ( Sperial-Verordnung) in ker ni hotel potovati brez rapirja.233 Rapir so delirantu sicer odvzeli, tako pogosto, kot je potrebno, baronu pa je naročil, da mora zdravnika sprejemati in upoštevati vendar mu je uspelo pretihotapiti dolg turški nož, s katerim je predzadnjo noč pri mizi napadel predpisano zdravljenje ( die verschreibente Churen accuratè brauchen solle).241 Frauen dorferja.234 Za prevoz v Gradec so plačali 114 goldinarjev in 49 krajcarjev, vendar sta Apo-Gostišče Pri zlatem zajcu v graški ulici Schmiedgasse, ki je stalo v bližini rotovža in deželne stolis in Satlberg v Plumberku našla samo 63 goldinarjev in 26 krajcarjev gotovine.235 Po baro-hiše, je leta 1652 z nadzidavo starejše hiše uredil meščan Hans Friz in v njem oddajal tudi sobe novem odhodu sta Apostolis in Satlberg popisala zaloge v žitnici, kleti in shrambi ter poskrbela, za gospode in plemiče s služabniki in konji.242 Ambiciozni Hans Friz je bil tudi ustanovitelj romarske cerkve Mariagrün v graškem predmestju Maria Trost (sl. 33).243 Friz je svoje goste zabaval z branjem in pripovedovanjem zgodb, med njimi pa so bili tudi tujci in gostje, ki so v gostišču molili in študirali.244 V času Ferdinandovega bivanja v gostišču Pri zlatem zajcu sta ga vodila Fri-225 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, zeva vdova Rosina in zet Niklas Pidonni.245 Baron Ferdinand je bil prepričan, da so ga v Gradec 26. 9. 1690. 226 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 26. 9. 1690. 227 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 6. 10. 1690. 236 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 228 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 6. 10. 1690. 6. 11. 1690. 229 237 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 6. 10. 1690. AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 230 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 6. 10. 1690. 17. 6. 1692. 238 231 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, Gl. WATZKA 2007, str. 324. 239 21. 10. 1690. Gl. WATZKA 2007, str. 369, 407. 232 240 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Reinharta Frauendorferja deželnemu glavarju, 8. 11. 1690. 6. 11. 1690. 241 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, koncept dekretov deželnega glavarja Petru Lukreciju de Apostolisu, Josephu Martinu 233 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, Eisenschmidtu in Ferdinandu Migliu, 8. 11. 1690. 6. 11. 1690. 242 FRIZBERG 1926, str. 19; ALLMER 2021, str. 6. 234 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Reinharta Frauendorferja deželnemu glavarju, 8. 11. 1690. 243 O gradnji gl. FRIZBERG 1926, str. 20–23; ALLMER 2021, str. 2–7. 235 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 244 FRIZBERG 1926, str. 24. 6. 11. 1690. 245 FRIZBERG 1926, str. 25. 54 55 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Ferdinand Miglio se je leta 1693 vrnil v Plumberk, vendar zanj ni mogel skrbeti. Najpozneje leta 1696 so mu so določili novega skrbnika, Matthiasa Ignaza Wildonerja, ki je prevzel tudi skrb za plumberško gospodarstvo in vzel Plumberk v zakup, saj so domnevali, da se baronovo psihično stanje ne bo izboljšalo ( nit mehrer ex delirij reliqui s ein prodigalitet als elemosyna unterlassen).251 Baron Ferdinand je v Plumberku živel do smrti leta 1708, desetletja pozneje pa je njegovo tragično življenje preraslo v legendo. • Tulij baron Miglio drugič 33. Portreta Hansa in Rosine Friz, p. c. Mariagrün, Gradec Ferdinand Miglio je napisal oporoko, ki je omenjena v zapuščinskem inventarju, vendar ni ohra- (© ZRC SAZU, UIFS; njena. Komu je nepredvidljivi baron zapustil svoje premoženje, ni znano, očitno pa je, da se foto: Polona Vidmar) njegov starejši brat Tulij z določili oporoke ni strinjal. Graškim oblastem je zato predložil prepis dela oporoke svojega očeta Karla Miglia, iz katerega je razvidno, da sta bila oba z bratom očetova univerzalna dediča.252 Posledično je dediščina po Ferdinandu Migliu leta 1708 pripadla Tuliju pripeljali za kazen in da je v hišnem priporu, saj ga je deželni glavar 30. julija 1692 prepričeval, da Migliu, a je ni užival dolgo, saj je umrl pred septembrom 1709, ko se kot lastnik Plumberka že so ga pripeljali izključno na zdravljenje oziroma zato, da bi se mu izboljšalo zdravstveno stanje, in omenja njegov starejši sin Karel Rajmund baron Miglio.253 da v gostišču Pri zlatem zajcu ni v hišnem priporu, pač pa lahko obiskuje cerkve in druge kraje; lahko se tudi odpravi v Plumberk ali odpotuje, kamor koli želi.246 V času bivanja v Gradcu so Ferdinandu določili skrbnika ( curator ad lites) Michaela Ba-Karel Rajmund baron Miglio yerja, za Plumberk pa je skrbel upravitelj Jakob Galič.247 V skrbi za plumberško gospodarstvo in zaradi velikih dolgov, ki so nastali med dolgotrajnim bivanjem v gostišču Pri zlatem zajcu, je Po smrti Tulija Miglia je Plumberk podedoval Ferdinandov skrbnik Michael Bayer prosil deželnega glavarja, da Ferdinandu odredi vrnitev v starejši sin Karel Rajmund Miglio, ki je bil ro-Plumberk,248 ki ga je baron med dve leti in pol trajajočim zdravljenjem obiskal samo enkrat.249 jen leta 1670 ali 1671 (sl. 34). Tako sklepamo Glavar je 13. maja 1693 poslal Ferdinandu Migliu odlok, da se mora vrniti v Plumberk in po-iz napisa na 142 × 69 cm velikem kamnitem skrbeti za gospodarstvo, doktorju Petru Pavlu Scagnetiju je ukazal, da mora spremljati barona epitafu, ki je vzidan levo ob velikem oltarju Miglia v Plumberk, od upravitelja Jakoba Galiča pa je zahteval, da poravna vse baronove dolgove petrovške cerkve in sporoča, da je bil Karel v gostišču.250 Rajmund ob smrti 14. januarja 1726 star 55 let (sl. 35). Iz napisa izvemo, da je ob Plum- berku posedoval tudi gospostvo Šešče z dvor- 34. Podpis Karla Rajmunda barona Miglia, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec 246 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, koncept pisma deželnega glavarja Ferdinandu Migliu, 30. 7. 1692. cem Šenpihl (Schönbichel, Lepi grič), da je bil (© Steiermärkisches Landesarchiv) 247 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Petra Lukrecija de Apostolisa in Janeza Andreja Satlberga deželnemu glavarju, 12. 12. 1692. 248 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, dopis Michaela Bayerja deželnemu glavarju, 2. 5. 1693. 249 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, koncept dekretov deželnega glavarja Ferdinandu Migliu, Petru Pavlu Scagnetiju in 251 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, koncept dekretov deželnega glavarja Petru Lukreciju de Apostolisu, Janezu Andreju Jakobu Galiču, 13. 5. 1693. Satlbergu in Jakobu Galiču, 17. 3. 1696. 250 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, koncept dekretov deželnega glavarja Ferdinandu Migliu, Petru Pavlu Scagnetiju in 252 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, prepis oporoke Karla barona Miglia, 22. 5. 1708. Jakobu Galiču, 13. 5. 1693. 253 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega dne v tožbi tržanov Žalca proti Karlu Rajmundu baronu Migliu, 1710. 56 57 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) polkovnik cesarskega konjeniškega polka in da se je boril s Turki, Ogri in Francozi. Mi- gliev grb je okronan in obdan s kartušo iz akantovega listja, napis nad grbom pa opo- minja gledalca na minljivost ( SISTE / ORA PRO ME / NAM FUI QUOD ESERIS QUOD / SUM ET QUOD ERIS). Srčni ščitek se ne- koliko razlikuje od opisanega grba v baron- ski listini iz leta 1664, saj sta v zgornjem delu upodobljeni stoječi veji namesto prekrižanih 36. Dvorec Šenpihl, bakrorez palmovih vej in zvezde, v spodnjem pa so tri v: Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, poševna bruna namesto dveh. Nad epitafom Gratz 1681 je vzidana 45 × 90 cm velika reliefna plošča z upodobitvijo orožja in bojne opreme. Na sredini je prsna plošča konjeniškega oklepa, pred zapisom oporoke strica Franca barona Miglia oktobra 1751.255 Ob vstopu v samostan je Ma-ki jo spremljajo topovski cevi, krogle, pavke, ksimilijan prejel v dosmrtno uživanje petodstotne obresti od 2000 goldinarjev, ki so bili naloženi helebarda, sulica, puški, piščali in trobenti. pri Miglievi dunajski hiši.256 Na manjših praporih sta upodobitvi Brez- Karel Rajmund je družinsko imetje povečal z gospostvom Šešče, ki ga je kupil od Ferdinanda madežne in habsburškega dvoglavega orla z Feliksa grofa Thurna; posest je bila v davčnih knjigah ovrednotena na skromnih 2 funta, 6 šilin- žezlom in mečem ter napisom IUS: ET FOR: gov in 24 denaričev.257 Kupoprodajna pogodba je bila podpisana 30. novembra 1715.258 Podoba v pomenu Iustitia et Fortitudo invincibilia propadlega dvorca Šenpihl, ki je stal na vzpetini nad naseljem Šešče pri Preboldu, je ohranjena na sunt (Pravičnost in Pogum sta nepremag-Vischerjevem zemljevidu Štajerske iz leta 1678, na Vischerjevem bakrorezu iz let okrog 1681 (sl. lji va). Upodobljeni sta tudi večji zastavi z 36) in na skici struge Savinje iz časa okrog 1720,259 ko je bil dvorec v lasti barona Miglia. Gradbeni levom in napisom FORTIOR LEONE ter z posegi Karla Rajmunda Miglia v Šeščah niso dokumentirani. Upodobitve prikazujejo pravoko-okronanim habsburškim orlom in napisom tno, 5 × 4-osno dvonadstropno stavbo, katere vogali so bili poudarjeni z okroglimi stolpi.260 SUB UMBRA TUA, kar lahko razumemo Na Vischerjevem zemljevidu Štajerske so namesto okroglih stolpov narisani stolpi kvadratnega kot politično sporočilo, da je celo lev kot tlorisa. Dvorec naj bi bil pozidan v zgodnjem 17. stoletju261 in je po zasnovi z izjemo vogalnih najmogočnejša žival še močnejši pod habsburško zaščito. Habsburški orel ima na prsih 35. Epitaf Karla Rajmunda barona Miglia, inicialke cesarja Karla VI. ( CVI). okrog 1726, ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče 255 AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. Karel Rajmund je imel s soprogo Mari- (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 256 AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. 257 jo Ano, rojeno baronico Zweiern (tudi Zwe- AT StLA, B249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 bis 1785. 5: Viertel enhalb der Drau – Viertel Cilli (Kreis Cilli), 1958, str. 261. PIRCHEGGER 1962, str. 188, in za yern), sina Maksimilijana, ki je vstopil v dunajski teatinski samostan, kar se je lahko zgodilo njim STOPAR 1992, str. 141, barona Karla Rajmunda Miglia ne navajata med lastniki Šešč. DOLINAR 2015, str. šele po ustanovitvi leta 1703 oziroma izgradnji samostana v letih 1704 do 1707.254 Iz ohranjenih 59, med lastniki navaja Karla Rajmunda Miglia in njegovega sina (pravilno brata) Franca. 258 dokumentov ni razvidno, ali je Maksimilijan umrl pred očetom leta 1726, vsekakor pa je umrl AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 150v. 259 Za reprodukcijo gl. STOPAR 1992, str. 140. Del stavbe je še ohranjen v vogalu novejše hiše. 260 Eden od vogalov je ohranjen v Matjačevi domačiji z naslovom Šešče 11; gl. DOLINAR 2015, str. 55–58. 254 O dunajskem teatinskem samostanu gl. KISCH 1883, str. 640–643. 261 STOPAR 1992, str. 140–141; DOLINAR 2015, str. 59. 58 59 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) stolpov spominjal na prvotni dvorec Plum- zid plumberškega grajskega vrta, zaradi česar je Karel Rajmund Miglio zahteval 100 dukatov v berk. Desno od dvorca je na Vischerjevem zlatu.268 Iz sodnega spisa ni mogoče razbrati oblike zidu, zagotovo pa je vključeval pot ob potoku bakrorezu upodobljena gospodarska stavba. ( Pach weg) in zajezitev, verjetno zgrajeno iz protipravno pridobljenega kamenja. Baron je Žalča-Ali so baroni Miglio v dvorcu občasno prebi- nom očital, da so na vrt in v godamble ali godanble metali izruvane dele zidu oziroma jezu.269 Iz vali, ni znano. Po mnenju Hansa Pircheggerja poznejšega sodnega spisa, ki se je nanašal na spor za ribolov v potoku Ložnica, izvemo, da so Go-je Karlov naslednik Franc Miglio posest zdru- dombla imenovali potok, v katerem so si baron Miglio in njegovi ljudje po mnenju Žalčanov prav žil z gospostvom Plumberk, dvorec Šešče pa tako protipravno prilaščali ribolovne pravice.270 Potok Godomlja, ki izvira v Gotovljah,271 je sedaj prepustil propadu.262 speljan pod zemljo, vendar je njegova struga razvidna na avstrijskem vojaškem zemljevidu iz let Baron Karel Rajmund je zamenjal tudi med 1763 in 1787 (sl. 37). Potok je tekel ob južni strani grajskega vrta, dvorca in gospodarskih neko posest s celjskim minoritskim samo-stavb. Na zemljevidu je vrisano presečišče med zahodno stranico zidu grajskega vrta in potokom, stanom, vendar je iz popisa listine razvidno torej verjetno mesto zajezitve, ki je sprožila sodni spor leta 1714. Podatki iz sodnih spisov naka-samo, da je šlo za polovico nekega jarka pri zujejo, da je dal Karel Rajmund baron Miglio s protipravno pridobljenim kamenjem pozidati zid Zgornji Gorici.263 okrog grajskega vrta in da je ta zid že v času barona Miglia na zahodu segal vse do črte, do katere Karel Rajmund je Plumberk posedoval je pozneje segal vrt grofov Gaisruckov in ki je v 19. stoletju razvidna na franciscejskem katastru. vsaj od septembra 1709, saj sta ga sodnik in svet trga Žalec tedaj tožila, da so kamnosek Matej (Matthäus) Wollfang in njegovi ljudje Miglieva konjušnica protipravno pridobivali kamen v kamnolomu 37. Območje Novega Celja na vojaškem zemljevidu, na podvukoviški ( Podwukhowizam) gmajni, 1763–1787, v: Slovenija na vojaškem zemljevidu Zaradi visoko ocenjene vrednosti kamenja na 200 goldinarjev in upodobitve dolge stavbe vzho-ki je pripadala žalskim tržanom, in ga vozili 1763–1787, zvezek 5, sekcija 174, Ljubljana 1999 dno od dvorca na podobici Petrovške Matere Božje domnevamo, da Karel Rajmund Miglio s v Plumberk.264 Kamna je moralo biti precej, protipravno pridobljenim kamenjem ni samo obzidal grajskega vrta, ampak so ga uporabili tudi saj so Žalčani škodo ocenili na 100 dukatov.265 za gradnjo sicer večinoma iz opek zgrajene konjušnice jugovzhodno od dvorca.272 Morda je pri Sodnik in tržani Žalca so avgusta 1712 od Karla Rajmunda Miglia zahtevali nadaljnjih 100 du-grad nji sodeloval kamnosek Matej Wollfang, ki je v sodnem spisu izpričan kot vodja del v kamno-katov zaradi protipravnega ribolova v potoku Ložnica ( Lassniz).266 V vas Spodnja Ložnica ( unter lomu. Sodeč po pridobitvi kamenja bi smeli začetek gradnje konjušnice datirati v leto 1709.273 Lassniz) niso prišli ribarit samo njegovi ljudje, ampak tudi sam baron,267 iz česar sklepamo, da je Edina doslej znana likovna upodobitev Miglieve konjušnice je ohranjena na podobici Pe-vsaj občasno bival v Plumberku. trovške Matere Božje. Majhnost upodobitve bakrorezcu ni omogočala prikaza detajlov, prepri-Kmalu zatem so se baron in tržani ponovno prerekali na sodišču, saj naj bi žalski četrtni moj- čljivo pa je upodobil pritlično, dolgo in ozko stavbo z majhnimi, visoko vstavljenimi pravokot-ster Jožef Kogl, kovač Urban Schlosserer in drugi tržani neke noči oktobra 1714 poskušali uničiti nimi okni ter štirikapno slemenasto streho. Na severni steni je vidnih približno devet okenskih 262 PIRCHEGGER 1962, str. 188. Dvorec naj bi bil zanemarjen že ob koncu 18. stoletja; VREČER 1930, str. 171. 268 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega dne v tožbi Karla Rajmunda barona Miglia proti tržanom Žalca, 263 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 6. 11. 1715. 8. 7. 1761, fol. 154r: Tausch oder Wechsel brief zwischen herrn Carl Raÿmund Bar: v Miglio, und dem Minoriten 269 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega dne v tožbi Karla Rajmunda barona Miglia proti tržanom Žalca, Convent zu Cil i in betref einer Helfte eines unwiderrueflich dahin von einer Prunnberger gemeinde zu ober goritzen 6. 11. 1715. überlassenen grabens. 270 AT StLA, LR, K. 724, H. 1, tožba tržanov Žalca proti Karlu Rajmundu baronu Migliu, 1725. 264 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega dne v tožbi tržanov Žalca proti Karlu Rajmundu baronu Migliu, 1710. 271 VREČER 1930, str. 68. 265 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega dne v tožbi tržanov Žalca proti Karlu Rajmundu baronu Migliu, 1710. 272 Za opozorilo, da je Miglieva konjušnica kljub poznejšim prezidavam še ohranjena, se zahvaljujem dr. Igorju 266 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega dne v tožbi tržanov Žalca proti Karlu Rajmundu baronu Migliu, 1713. Sapaču. 267 AT StLA, LR, K. 723, H. 2, zapis prvega dne v tožbi tržanov Žalca proti Karlu Rajmundu baronu Migliu, 1713. 273 DUNDER 1847, str. 76, je menil, da je dal novoceljsko žitnico s hlevi zgraditi Anton grof Gaisruck. 60 61 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) na navzven (sl. 39). V tem primeru je stavba merila približno 27,63 × 11,25 m in je imela sedem okenskih osi. Ob zidovih bi lahko bil iz časa baronov Miglio ohranjen tudi velik, pol- krožno zaključen vhod v zahodni steni stavbe. Kljub poznejšim prezidavam je v zahodnem delu pritličja še prepoznavnih šest parov slo- pov, ki nosijo križne oboke in pričajo o tem, da je bila Miglieva konjušnica triladijska slop na dvorana s privezi za konje v stranskih ladjah in s prehodom na sredini. Zgledov za 40. Konjušnica dvorca Neugebäude, Dunaj reprezentativne baročne konjušnice, ki jih je (Wikimedia Commons) plemstvo gradilo na podeželju, ni bilo malo. Triladijski dvoranski prostor spominja na pri- 38. Nekdanje gospodarsko poslopje v Novem Celju (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Nejc Bernik) mer na konjušnico dvorca Neugebäude v dunajskem okrožju Simmering, ki ga je dal zgraditi cesar Maksimilijan II. (sl. 40)275 in bi ga Karel Rajmund Miglio kot lastnik hiše na Dunaju lahko poznal. Konjušnica dvorca Neugebäude, ki je z velikostjo 55 × 12,4 m približno dvakrat daljša od nekdanje plumberške, je v notranjščini opremljena z dvanajstimi toskanskimi stebri, ki nosijo 21 polj križnih obokov. Stebri, ki so verjetno iz poznega 16. stoletja ali pa so bili dodani sredi 17. stoletja, ustvarjajo vtis monumentalne dvorane, ki ga še poudarja prvotni, ornamentalno položen opečni tlak.276 Triladijska slopna dvorana s križnimi oboki je bila priljubljen stavbni tip za gradnjo konju- šnic še v drugi polovici 18. stoletja, kar dokazuje pritličje približno 50,2 × 13,1 m velike pristave, ki jo je dal po letu 1763 zgraditi Janez Jakob grof Gaisruck ob dvorcu Ojstrica.277 S stavbo konjušnice se je Karel Rajmund izkazal kot eden od graditeljev iz rodbine Miglio, čigar gradbeni podvigi so se vsaj delno ohranili do današnjih dni. Drugi gradbeni posegi in 39. Tloris nekdanjega gospodarskega poslopja v Novem Celju, 1983 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) oprem ljanje dvorca Plumberk niso dokumentirani. Po smrti Karla Rajmunda barona Miglia leta 1726 njegove lastnine niso popisali, izgubljena pa je tudi njegova oporoka. Navezanost na Plumberk dokazuje mašna ustanova, ki jo je Karel Rajmund Miglio utemeljil v nedatiranem kodicilu k osi, na vzhodni sta vrisani dve večji okni. Domnevati smemo, da so grofje Gaisrucki med gradnjo oporoki, za uresničitev pa je moral poskrbeti njegov univerzalni dedič Franc Miglio.278 Ustanovni velikega novoceljskega gospodarskega poslopja v letih med 1761 in 1763274 ohranili zidovje Mi-kapital 1500 goldinarjev je bil naložen pri štajerskih stanovih v Gradcu, obresti pa je prejemal glieve konjušnice, vendar so stavbo podaljšali proti vzhodu in povišali za nadstropje. Preživela je žalski župnik, ki je moral tudi sklicati komisijo za sestavitev ustanovnega pisma. Napisano je tudi veliko prezidavo v tridesetih letih 20. stoletja, namenjeno ureditvi ženskega oddelka psihiatrične bolnišnice (sl. 38). 275 Iz podobice in tlorisa sedanje stavbe sklepamo, da je prvotna zasnova konjušnice ohranjena O dvorcu gl. CZEIKE 1995, str. 378–379. 276 O konjušnici gl. KNÖBL 1988, str. 65, 75. v zahodnem delu pritličja vse do črte, kjer sta severni in južni zid malce stopničasto razširje-277 O konjušnici oziroma pristavi, ki je bila podrta leta 1964, in drugih primerljivih stavbah v slovenskem prostoru (ob dvorcih in gradovih Hošperk, Selo v Ljubljani, Slovenska Bistrica, Dob na Dolenjskem, Križ pri Kamniku) gl. SAPAČ 2017, str. 324–326. 274 Gl. poglavje o obdobju Janeza Karla grofa Gaisrucka. 278 OROŽEN 1880, str. 369; MAČEK 2014, str. 863, 869–870. 62 63 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) bilo 29. junija 1729 v Stični. Po ustanovnikovi volji je moral žalski župnik v petrovški podružni-ci brati dve tedenski maši, eno za barona Karla Rajmunda in drugo za njegovo soprogo Marijo Ano. Dokler je baronica živela, je moral župnik drugo mašo brati za člane družine Miglio. Od 62 goldinarjev letnih obresti je cerkev dobila 12 goldinarjev za razsvetljavo in obrabo paramentov, mežnar 1 goldinar, ostanek pa je prejel župnik. Z mašno ustanovo je povezana ureditev grobnice baronov Miglio v prezbiteriju petrovške cerkve. Verjetno sočasno je Karel Rajmund Petrovški Materi Božji daroval dragoceno srebrno svetilko, ki je bila vredna 1000 goldinarjev in je visela pri oltarju in grobnici baronov Miglio, dokler je niso leta 1810 pretopili.279 Franc baron Miglio Franc Miglio, ki je po napisu na epitafu umrl 42. Epitaf Franca barona Miglia, okrog 1752, 43. Epitaf Franca barona Miglia, okrog 1752, 10. februarja 1752 v starosti 81 let, je bil rojen detajl, ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče leta 1671 ali 1672 (sl. 41).280 Poenostavljena (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) podoba na epitafu v prezbiteriju petrovške cerkve, ki je edini ohranjeni portret katerega od članov rodbine Miglio, ga prikazuje kot Napis na epitafu sporoča, da je Franc Miglio izbral vojaško službo in se od leta 1689 kot hra-debelušnega moža s kodrastimi lasmi, prsno ber in izkušen vojak boril za cesarje Leopolda I., Jožefa I. in Karla VI. ter za cesarico in kraljico ploščo kirasirskega oklepa in čelado, okraše-Ogrske in Češke Marijo Terezijo (sl. 43). V številnih provincah in kraljestvih se je boril proti so-no z nojevim perjem (sl. 42). Umrl je neporo- vražnikom avstrijske hiše in bil v času cesarja Karla VI. imenovan za generala feldmaršala poroč- čen, vendar je imel nezakonskega sina, ki je 41. Podpis Franca barona Miglia, 1726, nika, svetnika dvornega vojnega sveta in lastnika konjeniškega polka.283 Tudi pisni viri navajajo Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec umrl pred julijem 1747, ko je Franc Miglio v (© Steiermärkisches Landesarchiv) zadnjega lastnika Plumberka iz rodbine Miglio kot izjemno uspešnega častnika, ki je vojaško romarski cerkvi sv. Frančiška Ksaverja v Stra-kariero verjetno začel v kirasirskem polku Caprara, v katerem je leta 1699 naveden kot ritmoj- žah pri Radmirju ustanovil tedensko mašo ob ster.284 Ko je bil polk leta 1701 razdeljen, se je Miglio vključil v kirasirski polk Hessen-Darmstadt, petkih, slovesni aniverzarij z dvema levitoma za pokojnega sina in Najvišjo avstrijsko hišo ter imenovan tudi Jung-Darmstadt, v katerem je bil leta 1704 povišan v majorja in leta 1709 v pol-letni rekviem z dvanajstimi leviti z oficijem za rajne po svoji smrti.281 Miglio je pri štajerskem ka-kovnika poročnika, leta 1716 pa je prevzel poveljstvo svojega kirasirskega polka.285 K Miglieve-meralnem plačilnem uradu 17. julija 1747 naložil 3000 goldinarjev, od katerih je dobival obresti mu vzponu je pripomogel junaški napad na osmanske nasprotnike med spopadom ob Savi, s vsakokratni rektor cerkve sv. Frančiška Ksaverja, ki pa je moral dati tamkajšnji cerkvi za obrabo katerim je 17. julija 1717 zavaroval ogroženo pehoto in bil povišan v polkovnika.286 Miglio, ki je paramentov, razsvetljavo in mašno vino 15 goldinarjev letno, levitom vsakič goldinar, organistu bil leta 1732 povišan v generalmajorja, se je ves čas poveljevanja trudil, da bi svoj polk obdržal za slovesni maši po 2 goldinarja in mežnarju za njegov trud prav tako 2 goldinarja.282 283 Povzeto po napisu na epitafu. 284 WREDE 1906, str. 92, 109, 169. Polk je v devetdesetih letih 17. stoletja sodeloval v bitkah z Osmani na Balkanu, med drugim pri Slankamnu, Olašu in Senti; WREDE 1906, str. 81–92. 279 OROŽEN 1880, str. 370–373. 285 WREDE 1901, str. 160, 169; WREDE 1906, str. 108–138, 142–153. V tem obdobju se je polk bojeval na nemških 280 Prim. NASCHENWENG 2020 b, str. 1020. bojiščih, potem pa do leta 1716 na Ogrskem in v Transilvaniji. Leta 1716 je polk sodeloval v bitki pri Petrovaradinu 281 MAČEK 2005, str. 561. in pri obleganju Temišvara ter se naslednjega leta odlikoval v bitki pri Beogradu. 282 MAČEK 2005, str. 561. 286 WREDE 1901, str. 160. 64 65 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) v stanju, primernem za boj.287 Kljub močni konkurenci mu je bilo kot dolgoletnemu poveljniku pri dunajski mestni banki ( Statt Banco, pravilno Wiener Stadt-Banco), gotovino, srebrnino in vse 12. januarja 1737 s cesarskim patentom podeljeno lastništvo nad polkom, od tedaj imenovanim premično premoženje. Franc Miglio je menil, da je bil upravičen tudi do dohodkov od fidejkomi-tudi Miglievi kirasirji.288 Konec marca 1745 se je baron Miglio bržkone zaradi starosti odpovedal snih gospoščin Rečica in Gonars v Gradiški, vendar se jim je odrekel, da bi preprečil sorodstvene lastništvu polka, odobrili pa so mu 2000 goldinarjev pokojnine.289 Kot kaže, je pred umikom iz spore.293 Univerzalni dedič je moral plačati številne Frančeve legate duhovnim ustanovam in po-vojske poskrbel za napredovanje svojega nečaka, polkovnika Antona barona Metzscha, saj verjet-ravnati druge oporočne zahteve. Materi Katarini baronici Metzsch, rojeni Miglio, je moral vsako no ni naključje, da je bil slednji leta 1744 imenovan za poveljnika Miglievih kirasirjev.290 leto plačati 800 goldinarjev, sestrama Mariji Eleonori grofici d’Acunca in Jožefi markizi Cusani Franc baron Miglio je posedoval Plumberk od smrti brata Karla Rajmunda leta 1726 do svoje (slednja je bila v času zapisa oporoke že vdova) pa vsako leto 500 goldinarjev.294 smrti leta 1752. Iz tega obdobja ni znan noben dokument, ki bi pričal o gradnjah in oprem ljanju dvorca. Žal tudi po smrti njegovo imetje ni bilo popisano. Ob umanjkanju relevantnih virov so v nadaljevanju navedeni podatki, ki jih razberemo iz generalove oporoke, napisane 27. novembra Pobožnost barona Franca Miglia 1751 v Plumberku.291 Oporočna določila pričajo zlasti o Miglievi pobožnosti in velikodušnem obdarovanju cerkvenih ustanov, ki si ga je Miglio kot zadnji član rodbine lahko privoščil. Menim, Razporeditev 800 maš, za katere je moral univerzalni dedič poskrbeti takoj po smrti Franca da lahko iz darovnic, namenjenih bližnjim cerkvam in samostanom, sklepamo, da je Miglio v Miglia, razkriva Frančevo pobožno češčenje Marijinih milostnih podob (sl. 44).295 Kaže tudi, da Plumberku preživel zadnja leta življenja, verjetno od odpovedi lastništva nad kirasirskim je imel stike z duhovnimi ustanovami na Dunaju in v okolici Plumberka, pri čemer višje število polkom leta 1745. Ob tem so darovnice tudi dokaz Miglieve premožnosti in posredni argument maš v spodnještajerskih cerkvah verjetno nakazuje, da je Miglio zadnja leta večinoma živel v za domnevo, da je bil Plumberk v njegovem času dobro vzdrževana in razkošna podeželska Plumberku. 50 maš so morali brati pri milostni podobi Marije Pötsch na velikem oltarju cerkve rezidenca, primerna za bivanje izjemno uspešnega generala. sv. Štefana na Dunaju, ki je najbrž neposredno povezana z Miglievo življenjsko zgodbo, saj so Franc baron Miglio je za izvršitelja oporoke imenoval Rudolfa Feliksa grofa Reisiga, lastnika ji pripisovali zmago nad Turki pri Senti, v kateri je sodeloval tudi Franc Miglio.296 Po 50 maš so Prešnika in Zgornjega Lanovža pri Celju.292 Za trud je grofu Reisigu podaril alabastrno skrinjico, ki jo je hranil v železni skrinji, vsebino skrinjice in z morskimi polžki okrašen pokal ( Willkomb Böcher). Ker je Reisig po Miglievem mnenju dobro poznal revne okoliške plemiče, mu je Miglio 293 Rečico in Gonars je po smrti Frančeve sestre Marije Frančiške baronice Casteli zase zahteval Frančev nečak Carl zaupal tudi 1000 goldinarjev, da jim jih po njegovi smrti razdeli. Svojemu graškemu agentu Mo-baron Casteli, cesarsko-kraljevi major v Comu. Carl Casteli in Franc Miglio sta 19. maja 1739 v Milanu podpisala desheimbu je za zvesto službo podaril 200 kremniških dukatov, gotoveljskemu župniku Rasternu poravnavo, po kateri so dohodki Rečice in Gonarsa pripadli Castelijem, ob tem pa jim je Franc Miglio obljubil še 10.000 goldinarjev. V oporoki je Miglio svojega univerzalnega dediča pooblastil, da Castelijem preda navedeno 100 kremniških dukatov, lakaju Jägerju 400 goldinarjev, perici Mariji Vešič 100 goldinarjev in vsoto, ki jo je pripravil v zlatih dukatih in v zapečateni vreči, zato pa so se morali Casteliji odpovedati vsem petrovškemu mežnarju za ves trud 20 goldinarjev. nadaljnjim zahtevam po dedovanju; AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. Franc Miglio je za svojega univerzalnega dediča določil nečaka Antona barona Metzscha, 294 Katera družina je mišljena z zapisom d’Acunca (tudi de Acunha), ni bilo mogoče ugotoviti, morda španska družina sina ovdovele sestre Katarine baronice Metzsch, rojene Miglio. Baron Metzsch je podedoval go-de Acuña. Cusaniji so imeli posesti v Lombardiji in matični grad v kraju Chignolo Po. Jožefin tast Giovanni spostvi Plumberk in Šešče, hišo na trgu Alter Fleischmarkt na Dunaju, kapital, ki je bil naložen Giacomo Cusani se je odločil za prohabsburško politiko in se boril v vojski cesarja Leopolda I. Očetovemu zgledu je sledil tudi Jožefin soprog Filippo, ki je bil rojen leta 1702 in je umrl že leta 1729 na Dunaju. Zakonca Cusani sta imela sina Francesca, ki v oporoki Franca Miglia ni omenjen; WALLNIG 2017, str. 73–74. 295 Vsa mašna določila so povzeta po AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, 287 WREDE 1901, str. 160; WREDE 1906, str. 158–165, 169. fol. C22v–D2v. 288 Miglievi kirasirji so kljub vojni z Osmani ostali v Lombardiji in bili od leta 1742 vključeni v armado feldmaršala 296 Maria Pötsch je bila tabelna slika v tipu Marije Snežne ali Matere Božje iz Smolenska v ogrskem mestu Máriapócs, Trauna. V času Miglievega lastništva se je polk udeležil bitke pri Camposantu leta 1743 in pohoda v Neapelj leta 1744. ki je začela 4. novembra 1696 čudežno točiti solze. S posredovanjem generala grofa Corbellija, nekega markiza Gl. WREDE 1901, str. 160; WREDE 1906, str. 165, 171–183. O privilegijih lastnika polka gl. WREDE 1906, str. 103. Cusanija in opata Emerika Czakíja so sliko prenesli na Dunaj in jo po nekaj vmesnih postankih namestili na 289 WREDE 1906, str. 183. veliki oltar cerkve sv. Štefana, cesarica Eleonora Magdalena (1655–1720) pa jo je dala okrasiti z diamantno 290 vrtnico. Čudodelna podoba je Dunajčane varovala pred požari, kužnimi boleznimi živine, glavobolom in turško WREDE 1901, str. 159. nevarnostjo, pripisovali pa so ji tudi zmago nad Turki v bitki pri Senti, pri kateri je sodeloval tudi baron Miglio 291 AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. kot častnik polka Caprara. V virih navedeni markiz Cusani je bil verjetno Giovanni Giacomo Cusani, s čigar 292 Vsa oporočna določila v naslednjih odstavkih so povzeta po AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke sinom Filippom se je poročila Miglieva nečakinja Jožefa baronica Metzsch. Verjetno je Franc Miglio častil Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. O grofu Rudolfu Feliksu Reisigu, ki je umrl leta 1756, gl. čudodelno podobo v cerkvi sv. Štefana že v času svojih bitk z Osmani. O milostni podobi gl. GUGITZ 1952, str. PIRCHEGGER 1962, str. 182; STOPAR 1992, str. 112. 90–91; GUGITZ 1955, str. 39; MISSONG 1970, str. 26–27. 66 67 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) morali brati tudi pri milostni podobi v dunajski karmeličanski cerkvi pri Schlag Bruggen (pravilno Schlagbrücke),297 pri servitih v dunajski četrti Rossau,298 pri servitih v samostanu Marije Loretske na Ogrskem,299 pri milostni podobi pri dunajskih kapucinih na Novem trgu,300 pri kapucinih pri sv. Ulriku v dunajskem predmestju,301 v loretski kapeli pri dunajskih bosonogih avguštincih302 ter pri trinitarcih v dunajski ulici Alser Gasse.303 Po 100 maš pa so morali za Franca barona Miglia brati v Marijini cerkvi v Petrovčah, pri dominikancih v Novem kloštru, kapucinih v Celju in frančiškanih v Nazarjah, kjer so častili Loretsko Mater Božjo (sl. 45).304 O češčenju Marijinih milostnih podob priča tudi darovnica romarski cerkvi Maria Zel , ki ji je Miglio namenil 150 goldinarjev za par srebrnih svečnikov. Revežem, ki se bodo udeležili Miglievega pogreba, je moral univerzalni dedič dati po 7 krajcarjev, vendar je moralo biti v ta namen 297 Mišljena je karmeličanska cerkev sv. Jožefa v četrti Leopoldstadt, v kateri so zlasti proti očesnim boleznim častili čudodelno podobo Marije z nagnjeno glavo, imenovano tudi varovalni ščit cesarske hiše. Gl. GUGITZ 1955, str. 51–53; MISSONG 1970, str. 108; CZEIKE 1994, str. 463. 298 V servitski cerkvi Marijinega oznanjenja v četrti Rossau je bilo več kopij milostnih podob, med drugim Marijinega oznanjenja iz florentinske servitske cerkve na velikem oltarju, častili pa so tudi sv. Peregrina kot zavetnika proti bolečim nogam, putiki, revmi in sifilisu. To so bile bolezni, ki se jim je Franc Miglio ob nekajdesetletni vojaški službi težko izognil. Morda je servite v četrti Rossau izbral tudi na podlagi dejstva, da je gradnjo samostana sredi 17. stoletja omogočil Ottavio Piccolomini knez Amalfija, ki je bil kakor Miglievi predniki italijanskega rodu in se je uveljavil v cesarski vojski. O milostnih podobah v servitski cerkvi gl. WOINOVICH 1941, str. 14–15, 21; GUGITZ 1955, str. 76–78; MISSONG 1970, str. 170; CZEIKE 1997, str. 207–208. 299 S servitskim samostanom Marije Loretske na Ogrskem je mišljeno romarsko središče v Lorettu, ki je sedaj na Gradiščanskem in kjer častijo kopijo Loretske Matere Božje iz prve polovice 17. stoletja; PLECHL 1988, str. 129–131. 44. Marijine milostne podobe, bakrorez Josepha in 45. Podobica Loretske Matere Božje v Nazarjah, 300 V dunajski kapucinski cerkvi na Novem trgu so v 18. stoletju častili zlasti kopijo milostne podobe na Monte Andreasa Schmutzerja v: Hieronymus Forchondt, repr. v: Avguštin Stegenšek, Dekanija Gornjegrajska, Vergine pri Neaplju, ki je bila izpostavljena na t. i. cesarskem oltarju in so se ji priporočali bolniki; GUGITZ 1955, str. 17–18; MISSONG 1970, str. 74–75. Fasti Austriae, 1736 1905 301 V kapucinskem samostanu pri sv. Ulriku v predmestju češčenje milostne podobe ni znano, razen če je Miglio mislil na predmestno cerkev sv. Ulrika, imenovano tudi Marija Tolažnica ( Maria Trost), ki pa ni bila pod okriljem kapucinov. V cerkvi je bilo med obleganjem Dunaja leta 1683 skladišče osmanskega orožja, zvonik pa je Kara Mustafa uporabljal kot opazovalni stolp. Po porušenju med obleganjem so poskrbeli za novogradnjo in razdeljenih najmanj 100 goldinarjev. Dunajskim dobrodelnim ustanovam, in sicer meščanskemu v cerkvi častili leseno Marijino skulpturo, ki je posnemala graško milostno podobo Marije Tolažnice. Cerkev je špitalu, špitaloma v četrti St. Marx in pri Schlag Baum (pravilno Klagbaum), lazaretu in špitalu za kip pridobila leta 1669, častili pa so ga zlasti na praznik Marijinega vnebovzetja; o kapucinskem samostanu sv. Ulrika gl. CZEIKE 1994, str. 450; o cerkvi sv. Ulrika oziroma Marije Tolažnice gl. WOINOVICH 1941, str. 23; revne vojake, je namenil po 50 goldinarjev, graški hiši za reveže pa 100 goldinarjev. Tudi v darilih MISSONG 1970, str. 152–153; CZEIKE 1997, str. 501. karitativnim ustanovam se odražajo Miglieve povezave z Dunajem in pozneje s Štajersko. 302 V kapeli, ki jo je dala zgraditi cesarica Eleonora Gonzaga (1598–1655) leta 1627 v glavni ladji avguštinske Najvišji Migliev oporočni legat je bil namenjen dunajskim teatincem oziroma kajetancem cerkve, so častili pozlačeno kopijo Loretske Matere Božje. Eleonorin soprog, cesar Ferdinand II., je leta 1632 dunajski Loretski Materi Božji na prst nataknil prstan švedskega kralja Gustava Adolfa, ki je padel v bitki pri (sl. 46).305 Daroval jim je 10.000 goldinarjev, naloženih pri dunajski mestni banki,306 v zameno Lütznu, poljski kralj Jan Sobieski ji je prinesel lovorjev venec, ki ga je prejel po rešitvi Dunaja pred Osmani, možje nekdanje mestne straže pa so milostni podobi darovali zastave, ki so jih z vojaškimi častmi zataknili na streho kapele. Daritve prstana, lovorjevega venca in zastav so bile baronu Migliu verjetno znane. O češčenju gl. GUGITZ 1955, str. 70–73; MISSONG 1970, str. 47, 167–168; CZEIKE 1997, str. 478. 305 Vsa oporočna določila v tem odstavku so povzeta po AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca 303 Vzrok za Miglieve maše v cerkvi trinitarskega samostana v ulici Alser Gasse je bila verjetno podoba s trnjem barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. O dunajskem samostanu teatincev gl. KISCH 1883, str. 640–643; kronanega Jezusa, ki je veljal za zavetnika ujetnikov, zlasti v turškem suženjstvu, trinitarci pa so se tudi sicer HAIDER 1984, str. 48–50. posvečali osvobajanju ujetih kristjanov. Gl. GUGITZ 1955, str. 70–73; MISSONG 1970, str. 167–168; CZEIKE 306 Wiener Stadt-Banco je bil leta 1705 s cesarskim patentom ustanovljen denarni inštitut, ki je sprva deloval v stari 1997, str. 478. Gl. tudi LAVRIČ 2022. mestni hiši, leta 1754 se je preselil na ulico Singerstraße in leta 1816 z ustanovitvijo nacionalne banke prenehal 304 STEGENŠEK 1905, str. 70–73; GUGITZ 1956, str. 213. delovati; CZEIKE 1997, str. 285–286. 68 69 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) tudi pobudnik škapulirske bratovščine ( der von mir introducierten H. Scapulier Bruederschaft) v cerkvi sv. Jurija v Gotovljah, ki ji je po smrti namenil 260 goldinarjev.310 Z gotoveljsko cerkvijo je bil tesno povezan, saj je bil gotoveljski župnik Janez Rastern priča pri Miglievem zapisu oporoke, ob tem pa izvemo tudi, da je Franc Miglio milostni podobi Marije Trsatske v gotoveljski cerkvi podaril svoj diamantni prstan, ki ga je stalno nosil na roki. Darilo je bilo verjetno osnova za legende o prstanu, ki naj bi ga baron Miglio podaril Petrovški Materi Božji. Že nekaj let prej, 1. avgusta 1746, je Franc Miglio z ustanovnim pismom utemeljil mašno ustanovo s kapitalom 2000 goldinarjev in obrestno mero pet odstotkov za vzdrževanje kaplana v Gotovljah.311 Tamkaj- šnji župnik je moral imeti stalnega kaplana, ki ga je moral oskrbeti s stanovanjem in hrano in mu 46. Dunajski teatinski samostan, letno dati 50 goldinarjev, zato pa je moral kaplan vsako soboto brati maše po ustanovnikovi in-bakrorez Johanna Augustina tenciji pri novem oltarju Marije Trsatske. Po Miglievi smrti sta morala župnik in kaplan na oblet-Corvinusa po risbi Salomona nico smrti opravljati aniverzarij s petjem Officium defunctorum in peto zadušnico.312 Iz ostanka Kleinerja, med 1720 in 1724 (Wikimedia Commons) obresti je cerkev dobila 8 goldinarjev za obrabo paramentov, razsvetljavo in mašno vino, mežnar pa 2 goldinarja. Franc Miglio je v gotoveljski cerkvi utemeljil tudi mašno ustanovo s kapitalom 100 goldinarjev, da se iz obresti letno bereta dve slovesni maši.313 Ob mašni ustanovi leta 1746 je za to pa so morali teatinci Miglievemu dediču Antonu baronu Metzschu vrniti zadolžnico za dal Miglio v gotoveljski cerkvi postaviti oltar Trsatske Matere Božje, ki je bil tega leta omenjen 2000 goldinarjev kapitala, ki je bil naložen pri Miglievi dunajski hiši.307 Franc Miglio je z veli-kot nov.314 V poročilu ob vizitaciji leta 1756 je bil Marijin oltar naveden v kapeli, pri njem pa kim darilom teatincem poskrbel, da je njegov dedič podedoval neobremenjeno hišo na Dunaju. je delovala škapulirska bratovščina.315 Migliev oltar ni ohranjen, saj so ga v začetku 20. stoletja Teatinci so morali vsako soboto vse leto pri velikem oltarju opraviti slovesno mašo za Miglievo nadomestili z novim Marijinim oltarjem,316 izgubljen pa je tudi baronov diamantni prstan. V vi-dušo in duše njegovih sorodnikov. Mašo je moralo spremljati koralno petje s petjem Votium de zitacijah v letih 1756 in 1760 je navedena tudi Miglieva donacija 1200 goldinarjev, naloženih pri Immaculata Conceptione in izpostavitvijo Najsvetejšega, kolikorkrat jo cerkvene oblasti dovolijo. deželni blagajni v Gradcu, za slovesni procesiji z Najsvetejšim k štirim zidanim križem, ki jih je Samostan teatincev je bil zatrt v času jožefinskih reform, sedanje nahajališče oltarja sv. Kajetana, dal Franc Miglio postaviti na gotoveljskem polju.317 Večino obresti je prejemal župnik za trud in pri katerem so teatinci brali maše za Franca Miglia, pa mi ni znano.308 pogostitev povabljenih duhovnikov, ostanek so dobili glasbeniki. Prva slovesna procesija je bila na četrto nedeljo po binkoštih, druga pa na škapulirsko nedeljo. Od križev ni ohranjenih sledi. Franc Miglio je bil tudi član bratovščine sv. Petra spokornika v župniji sv. Martina pri Slovenj Franc baron Miglio, bratovščine in diamantni prstan Gradcu, ki je delovala pri velikem oltarju tedaj podružnične cerkve sv. Petra na Kronski gori in ki ji je z oporoko namenil 500 goldinarjev.318 »Žalostni Materi Božji« v celjski župnijski cerkvi je Iz oporoke je razvidno, da je bil Miglio član bratovščine sv. Janeza Nepomuka v Pragi, saj jo je moral dedič takoj obvestiti o njegovi smrti, namenil pa ji je 300 goldinarjev.309 Franc Miglio je bil 310 O bratovščini gl. AMBROŽIČ 2014, str. 33; VOLČJAK 2017, str. 354, 367. 311 MAČEK 2014, str. 818. 312 MAČEK 2014, str. 818. 307 Obresti od te zadolžnice je do smrti užival Frančev nečak Maksimilijan Miglio, sin Karla Rajmunda, potem pa so 313 pripadle teatinskemu samostanu; AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, MAČEK 2014, str. 818. 314 fol. C22v–D2v. Prim. MAROLT 1931, str. 180. 308 315 Veličastna palača samostana na ulici Wipplingerstraße 21, ki je sprejemal samo plemiče in v katerem je deloval OŽINGER 1991, str. 437–438. Maksimilijan Miglio, je bila pozneje prodana italijanskemu grofu Antonu Triangiju, ki se je uveljavil v bojih z 316 MAROLT 1931, str. 184; KEMPERL 2004 a, str. 40–41. Osmani in Francozi, in leta 1899 porušena. Gl. KISCH 1883, str. 640–643; HAIDER 1984, str. 48–50. 317 OŽINGER 1991, str. 438, 633; VOLČJAK 2017, str. 354. 309 Podatki o Miglievih darovnicah bratovščinam v naslednjih odstavkih so povzeti po AT StLA, Landtafel I, tomus 318 Bratovščina je omenjena v vizitacijskih zapisnikih goriškega nadškofa. Gl. OŽINGER 1991, str. 227, 292; 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. AMBROŽIČ 2014, str. 43. 70 71 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) z oporoko daroval 100 goldinarjev, kar se je nanašalo na bratovščino Žalostne Matere Božje,319 za kar je prejel 240 goldinarjev. Štukaterji ter ki ji je Miglio verjetno že prej namenil 100 goldinarjev, saj je ob vizitaciji leta 1751 navedeno, da v virih neimenovana kipar in slikar so oltar je general Miglio bratovščini daroval 200 goldinarjev, od katerih prejema obresti celjski župnik, dokončali konec septembra 1751, Miglio pa del pa je namenjen tudi sobotnim pobožnostim, glasbenikom in za nakup voska.320 Nekaj let je za celoten oltar plačal 501 goldinar.328 Leta prej, 20. marca 1743, je Franc Miglio pri Marijinem oltarju v celjski kapeli Žalostne Matere Božje 1894 so zavrgli staro oltarno sliko sv. Franči-ustanovil večno peto mašo ob sobotah in v ta namen v Gradcu naložil 3000 goldinarjev.321 Maše ška in kipe ter oltar opremili z novimi kipi sv. je daroval celjski vikar, ki je za vsako prejel goldinar, ostanek obresti pa so delno prejeli glasbeniki Frančiška, sv. Klare in sv. Bonaventure iz ka-in delno celjska župnijska cerkev.322 Franc Miglio je v oporoki 100 goldinarjev podaril tudi rožno-mnu podobne mase, izdelanimi v Freiburgu venski bratovščini pri dominikancih v Novem kloštru, ki jim je daroval tudi 100 goldinarjev za v južni Nemčiji,329 ohranjena pa so Robbova nov veliki zvon.323 Celjskim kapucinom je zaradi dolgotrajne dobre oskrbe ( Langwierig gelaister stipes in menza, Gebhardova oltarna arhitek-guetten Bedienung) podaril 400 goldinarjev za preskrbo z mesom. V oporoki navedena dolgo-tura in slika Svete trojice v atiki, delo Valen- trajna oskrba bi lahko pomenila, da je eden od celjskih kapucinov deloval kot grajski kaplan v tina Metzingerja.330 Robba je izdelal stopnici Plumberku. iz pepelnato rdečega marmorja in menzo v obliki sarkofaga s konkavno usločenimi stra- nicami.331 Na sprednji je uokvirjeno rumeno Franc Miglio in frančiškanska cerkev v Nazarjah polje s ščitom, ki je sestavljen iz rdečega sre- dnjega dela in belih ornamentov. Menza je S frančiškani v Nazarjah, ki jim je z oporoko podaril 100 goldinarjev kot miloščino,324 je Franc opremljena z volutama iz črnega marmorja. Miglio navezal stike najpozneje leta 1748, saj je daroval sredstva za dva od šestih stranskih ol-Ob straneh sta podstavka za stebra, intarzira- tarjev, s katerimi so v letih med 1748 in 1752 opremili cerkev.325 Potem ko je Miglio obljubil, da na s sivim in belim lisastim marmorjem. Štu-bo dal na svoje stroške postaviti nov oltar sv. Frančiška (sl. 47), so frančiškani sklenili pogodbo kater Gebhard se je prilagodil barvni shemi, z ljubljanskim kiparjem Francescom Robbo, ki se je zavezal, da bo oltar dokončal do 15. avgusta ki jo je začrtal Robba, ter predelo oltarja in 47. Oltar sv. Frančiška, 1751, 1748.326 Obljube ni držal, zato so frančiškani delo predali štukaterjem pod vodstvom ljubljanske- ž. c. Marijinega oznanjenja, Nazarje bazi stebrov marmoriral v tehniki scagliola, ki ga štukaterja Jožefa Gebharda (1703–1798, tudi Josef Gebhardt, Göbhard, Göbhardt), ki so v cer- (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) posnema intarziranje marmorja. Diagonalno kvi izdelovali stranske oltarje iz štukmarmorja in v isti tehniki »preoblekli« tudi arhitekturo veli-postavljene baze je okrasil s črno obrobljenimi kega oltarja.327 Robba je za oltar sv. Frančiška izdelal samo podstavek (stipes) in oltarno menzo, rumenimi šabrakami. V tronu, ki ga obroblja profiliran okvir, je bila oltarna slika sv. Frančiška. Redovniki so v kroniko zabeležili, da je general Miglio slovel po svoji pobožnosti in globoko občutenem češčenju sv. Frančiška Asiškega.332 Nad 319 O bratovščini gl. AMBROŽIČ 2014, str. 29–30; OTER GORENČIČ 2022, str. 18–27, 38–49. tronom je medaljon z naslikanim grbom barona Miglia, ki ga je Gebhard uokviril s kartušo iz 320 OŽINGER 1991, str. 154. perforirane in delno pozlačene školjkovine, listnim zaključkom in rebroma v obliki črke S. Stebra 321 OROŽEN 1880, str. 106; OŽINGER 1991, str. 258. imata nizka kompozitna kapitela z rokokojskimi akantovimi listi in konkavno usločenim abakom. 322 OŽINGER 1991, str. 258. 323 O rožnovenski bratovščini v Novem kloštru gl. AMBROŽIČ 2014, str. 32. Novi zvon je bil namenjen leta 1746 pozida-nemu zvoniku v samostanu Novi klošter, saj je leta 1745 cerkev zgorela, zvonik pa se je sesul; STOPAR 1992, str. 84. 324 AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. 325 328 KOKOL 1915, str. 28–29, 113. STEGENŠEK 1905, str. 75. 326 329 STEGENŠEK 1905, str. 75; KOKOL 1915, str. 29; KLEMENČIČ 2013, str. 281–282. STEGENŠEK 1905, str. 77. 327 330 Veliki oltar iz sredine 18. stoletja ni ohranjen, še vedno pa so v cerkvi stranski oltarji, ki jih je izdelal Jožef O sliki gl. CEVC 2000, str. 266. Gebhard s sodelavci; gl. STEGENŠEK 1905, str. 75–76. Štukater Jožef Gebhard je obravnavan v nadaljevanju, saj 331 STEGENŠEK 1905, str. 77. je deloval za Antona grofa Gaisrucka v dvorcu Novo Celje. 332 KOKOL 1915, str. 29. 72 73 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Stebra in diagonalno postavljeni lizeni nosi- Metzingerjeva slika sv. Lucije, ki je upodobljena sede ob mizi ter s palmo in pladnjem z očmi v ta razgibano ogredje z golšastim frizom. Nad rokah, je uokvirjena s štirilistnim profiliranim okvirjem. Anica Cevc je zapisala, da je na oltarju ogredjem je razgibana atika, okrašena z va-grb donatorja Miglia in da zato ni čudno, da je podoba sv. Barbare med Metzingerjevimi slika-zama s cvetjem, kroglama in vrhnjim balda- mi za Nazarje najkvalitetnejša.335 Zapis ni upravičen, saj izgubljene slike sv. Frančiška, ki je bila hinom, izpod katerega pogledujeta angelski morda kvalitetnejša, ne poznamo, nedvomno pa si je baron Miglio z darovanimi sredstvi za oba glavici. Glavici, angela na ogredju in Metzin-oltarja v nazarski cerkvi v Savinjski dolini ustvaril trajen spomenik. gerjeva slika sodijo k prvotni kiparski in sli- karski opremi oltarja iz časa barona Miglia. Ker je bil oltar končan septembra 1751, sme- Franc Miglio in Marijina cerkev v Petrovčah mo domnevati, da je ostareli Miglio še lahko videl oltar, za katerega je daroval sredstva, Zdi se presenetljivo, da je Franc Miglio cerkvi, v kateri je imel grobnico, z oporoko namenil samo preden je oktobra napisal oporoko in febru-100 goldinarjev za maše in mežnarju 20 goldinarjev za trud.336 Vendar je že 2. oktobra 1750 ute-arja nasled njega leta umrl. Na njem je lahko meljil mašno ustanovo s kapitalom 2000 goldinarjev, ki jih je izročil stiškemu opatu Viljemu kot občudoval tudi grb svoje rodbine, ki ga je proordinariju in dvema ključarjema, da jih naložijo v stiškem samostanu ali kje drugje, Marijina najbrž prav tako naslikal Valentin Metzinger. cerkev pa naj prejema petodstotne obresti.337 Iz dvoumnega zapisa v listini ni mogoče razumeti Oltar je 17. avgusta 1755 posvetil ljubljanski ustanovnikovih namenov, vendar je bilo 1200 goldinarjev verjetno namenjenih za gradnjo zvo- škof Ernest Amadej grof Attems.333 nika338 oziroma za prezidave in opremo petrovške cerkve, obresti od preostalih 800 goldinarjev Oltar sv. Barbare, ki je bil postavljen na pa so bile namenjene za levitirano peto mašo z dvema duhovnikoma na spominski dan rožnega izrecno Miglievo željo in za katerega je pla-venca za ustanovnikovo srečno zadnjo uro, po njegovi smrti pa se je morala ta maša brati na čal 301 goldinar in 20 krajcarjev, je bil do-oblet nico njegovega pogreba.339 Po končani peti maši so morali peti libero na Miglievem gro-končan po dobrotnikovi smrti, 1. aprila 1752 bu. Za slovesno mašo niso smeli porabiti več kot 6 goldinarjev, iz ostanka obresti pa je morala (sl. 48).334 Od prvotnega oltarja so ohranjeni 48. Oltar sv. Barbare, 1752, petrov ška cerkev kupiti toliko olja, kolikor je potrebnega za gorenje večne luči podnevi in ponoči ž. c. Marijinega oznanjenja, Nazarje Gebhardova oltarna arhitektura, Metzinger- (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) v srebrni svetilki, ki jo je kupil ustanovnikov pokojni brat Karel Rajmund baron Miglio. Če pa bi jevi sliki in na ogredju sedeča angelčka, samo še kaj ostalo, naj se porabi pro ornamentis ecclesiae.340 kipa sta bila nadomeščena z novejšima upo- Zaradi legende o prstanu Ferdinanda Miglia in pobožnih ustanov Franca Miglia so baroni dobitvama sv. Magdalene in sv. Apolonije. Za oltar sv. Barbare je Jožef Gebhard iz štukmarmorja obveljali za graditelje barokizirane petrovške cerkve, kakor je slikovito zapisal Jože Ulaga: »Sozi-izdelal tudi stopnici, podstavek in menzo, na kateri je s tehniko scagliola posnemal intarziranje dal jo je baron Miglio brumberžki grajšak v sredi 17. veka v slogi italskem, po tem ko je bil staro marmorja. Predela z volutnima podstavkoma za kipa na straneh in bazi stebrov so podobno »in-pretesno cerkvico poderl. Le presbiterij in zvonik na strani presbiteria sta prejšna ostala, kar se tarzirani« kot tisti na Frančiškovem oltarju. Stebra s kompozitnima kapiteloma z rokokojskimi na zunajnih gotiških stebrih vidi, koji so berž ko ne iz 13. veka.«341 Rajko Vrečer je menil, da je akantovimi listi ter konkavno usločenim abakom ter stranski lizeni z volutnima zaključkoma sedanjo cerkev zgradil Ferdinand Miglio okrog leta 1650, potem ko je dal podreti staro cerkev, nosijo razgibano in močno profilirano ogredje z golšastim frizom. Nad tronom je naslikan Migliev grb, uokvirjen s kartušo iz školjčevja in ločja ter zgoraj poudarjen z močnima polžastima volutama ogredja, nad katerima je atika. Slednja je na straneh usločena in poudarjena s polžasti-335 CEVC 2000, str. 266. 336 ma volutama, krona pa jo pozlačen venec, ki opominja na mučeništvo sv. Barbare in sv. Lucije. AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Franca barona Miglia, 27. 10. 1751, fol. C22v–D2v. 337 OROŽEN 1880, str. 370; MAČEK 2014, str. 863–864. 338 Prim. MAROLT 1931, str. 144; MAČEK 2014, str. 863–864. 339 MAČEK 2014, str. 863–864. 333 KOKOL 1915, str. 29. 340 MAČEK 2014, str. 863–864. 334 STEGENŠEK 1905, str. 76; KOKOL 1915, str. 29. 341 ULAGA 1860, str. 6. 74 75 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) od katere sta ohranjena samo zvonik in Karla Rajmunda Miglia tudi tisti na Frančevem epitafu ni skladen z grbom, ki je opisan v podeli-prezbiterij.342 Marijan Marolt je baroki- tvi baronskega naziva leta 1664. V zgornjem delu srčnega ščita so namesto prekrižanih palmovih zacijo petrovške cerkve domneval v času vej in zvezde upodobljeni trije žitni klasi, v spodnjem delu pa tri poševna bruna namesto dveh. Franca Miglia ob koncu prve polovi- Okronan lev v drugem in tretjem kvadratu drži žitni klas namesto palmove veje. Neznani umet-ce 18. stoletja.343 Na podlagi navedbe v nik je v rokokojsko kartušo okrog grba dodal orla in stilizirano moško glavo. Željo pobožnega ustanovni listini, da naj se ostanek obre-generala Miglia, ki si je pred smrtjo zaželel, da ga pokopljejo v frančiškanskem habitu, so izpolnili sti porabi pro ornamentis ecclesiae, je frančiškani iz Nazarij.348 Marolt postavil tudi hipotezo, da je bila cerkev leta 1750 že barokizirana, vendar še ni bila poslikana.344 Metoda Kemperl Anton baron Metzsch je ugotovila, da je cerkev sedanjo po- dobo dobila šele, ko je bila novoceljska V literaturi o Plumberku in Novem Celju pozablje- gospoščina v lasti grofov Gaisruckov,345 ni Anton baron Metzsch (tudi Metsch) je gospostvi torej po Miglievi smrti. Četudi se dela Plumberk in Šešče posedoval od februarja 1752 do niso začela v času njegovega življenja, marca 1755. Rodbina Metzsch je izhajala s Saške, ba- so bila vsaj tista v prezbiteriju (pilastri s 49. Epitaf Franca barona Miglia, okrog 1752, ron pa je imel sorodnike v Dresdnu (sl. 50).349 Umrl del, ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče štukiranimi kapiteli, stropne poslikave, (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) je marca 1755 na Dunaju v starosti 60 let,350 iz česar nov veliki oltar) v veliki meri plačana z sklepamo, da je bil rojen okrog leta 1695. Metzsch je Miglievim darilom. izbral vojaško kariero in se leta 1743 s činom polkov- Kljub vsem darovnicam baronov Franca in Karla Rajmunda Miglio petrovški cerkvi so nju-nika poročnika boril na italijanskih bojiščih.351 Leta na epitafa in spominska plošča njunega strica Ferdinanda edini materialni ostanek za družino, ki 1744 je bil imenovan za poveljnika kirasirskega polje Plumberk posedovala več kot stoletje. Izgubljen je tudi prapor, ki ga je cesar Karel VI. podaril ka, ki je bil v lasti njegovega strica Franca Miglia.352 Francu Migliu za vojaške zasluge in je še leta 1860 visel pri stranskem oltarju sv. Frančiška.346 Ker Polk Miglio se je tedaj bojeval v Italiji in ob koncu v času baronove smrti noben stranski oltar ni bil posvečen sv. Frančišku,347 domnevamo, da je leta 1747 pod Metzschevim poveljstvom odkorakal prapor sprva visel v prezbiteriju, v bližini epitafov in grobnice. na Ogrsko.353 Leta 1751 je bil Metzsch imenovan za Portretno doprsje na epitafu barona Franca Miglia pridržujeta okostnjaka, ki s koso in pe-generala stražmojstra.354 ščeno uro opominjata na smrt in minljivost. Pod nogami stiliziranih okostnjakov sta upodoblje-50. Grb baronov Metzschev na orožje in bojna oprema, ki opozarjata na vojaško kariero pokojnika. Pod napisom je na glavo (Wikimedia Commons) postavljen grb v znak smrti zadnjega moškega predstavnika rodbine (sl. 49). Kakor grb na epitafu 348 STEGENŠEK 1905, str. 76; KOKOL 1915, str. 29: » Excel’mus D. Generalis Franciscus de Miglio eximius et munificentissimus Benefactor huius conventus /…/ ob devotionem erga Seraphicum Patrem habitam desideravit in habitu sepeliri, cuius etiam desiderio satisfactum est, dum in feretro exanimis iacens coram spectantibus omnibus a 342 VREČER 1930, str. 111. nostris habitu sacro investitus fuit et sepultus in Maria Pletrovitz. « 343 MAROLT 1931, str. 146. 349 AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Antona barona Metzscha, 4. 3. 1755, fol. F14r–F19r. 344 MAROLT 1931, str. 146. 350 Neue Genealogisch-historische Nachrichten 1756, str. 672. 345 KEMPERL 2001, str. 121–128; KEMPERL 2004 b, str. 54–60; KEMPERL 2007, str. 104–106. Gl. tudi WEIGL 351 WREDE 1906, str. 178. 2003 a, str. 84; KEMPERL, VIDMAR 2014, str. 207–209. 352 WREDE 1901, str. 159. 346 ULAGA 1860, str. 14. Sedanji oltar sv. Frančiška Ksaverja v jugovzhodni kapeli je datiran z letnico 1855. Gl. 353 WREDE 1901, str. 160–161; WREDE 1906, str. 179–183, 189–199. Polk je leta 1744 sodeloval v pohodu v Neapelj, MAROLT 1931, str. 162–164; KEMPERL 2004 a, str. 59. leta pa 1746 v bitkah pri Codognu, Piacenzi in Rottofrenu ter v pohodu v Provanso. 347 OŽINGER 1991, str. 156, 627. 354 Neue Genealogisch-historische Nachrichten 1756, str. 672. 76 77 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Plumberk (okrog 1580–1756) Baron Metzsch se je poročil šele pri oseminpetdesetih letih. Dediščina po stricu Francu Migliu 250 maš, v cerkvi sv. Štefana pa 50. Ob tem je dunajskim teatincem za maše daroval 30 goldinar - je nedvomno prispevala k njegovemu vzponu po družbeni lestvici, saj se je 18. septembra 1753 na jev, častitemu donu Hochenfelsu 20 goldinarjev za 40 maš in dunajskim trinitarcem v ulici Alser Dunaju poročil s tedaj petindvajsetletno Marijo Petronelo Elizabeto grofico Seilern, ki je bila hči Gasse 30 goldinarjev za 60 maš. Od ustanov v celjskem okrožju je daroval po 20 goldinarjev za maše komornika in najvišjega dvornega kanclerja Janeza Friderika grofa Seilerna in Ane Marije grofice celjskim kapucinom, dominikancem v Novem kloštru ter Marijini cerkvi v Petrovčah. Po 16 gol-Lengheim.355 Poročila sta se v dunajski teatinski cerkvi356 in živela v nekdanji Miglievi hiši Pri zlati dinarjev je daroval tudi dunajskemu meščanskemu špitalu ter špitaloma pri Klagbaumu in v četrti vrtnici na trgu Alter Fleischmarkt na Dunaju. St. Marx, da bi molili za njegovo dušo. Metzsch je za štajersko dediščino po pokojnem stricu poskrbel aprila 1752, ko je obiskal šta-Baron Metzsch je z oporoko poskrbel tudi za družino in soprogi Elizabeti ob določilih poroč- jerskega deželnega glavarja in mu je slednji predal gospostvo Plumberk, za katero so 23. februarja ne pogodbe namenil še 7000 goldinarjev.361 Enako vsoto je daroval svojima ovdovelima sestrama, določili inventurna komisarja.357 Metzschevi obiski Plumberka in morebitni gradbeni posegi v dvorcu grofici d’Acunca in markizi Cusani, vendar sta se morali odreči 500 goldinarjem letne preživnine, niso dokumentirani. Skromne drobce o njegovem odnosu do Plumberka razberemo samo iz oporoke, ki jima jo je z oporoko namenil Franc Miglio. Svakinji Alojziji grofici Seilern je namenil 200 goldi-zapisane 4. marca 1755 na Dunaju.358 Metzschi so vzdrževali vrt, saj je baron v oporoki plumberške-narjev letno za spomin, enako vsoto pa je namenil tudi tašči, ovdoveli grofici Seilern. mu vrtnarju daroval 30 goldinarjev. Baronovo občasno bivanje v Plumberku dokazuje tudi omemba Za univerzalnega dediča je baron Metzsch določil sina ali hčer, ki ga ali jo bo njegova soproga plumberškega kaplana Ignacija Becka, ki so mu morali izplačati zaostanke plač, Metzsch pa mu je z morda rodila po njegovi smrti. Če sina ali hčere ne bo,362 mora soproga obvestiti njegove sorodnike oporoko daroval nadaljnjih 24 goldinarjev. Plumberškemu upravitelju Jožefu Strenerju je namenil 24 v Dresdnu, da lahko dedujejo njegovo premoženje, vendar je do dedovanja upravičen samo tisti goldinarjev, vratarki pa 6 goldinarjev. Da je bila štajerska posest zanj pomembna, kaže tudi dejstvo, sorodnik, ki bo konvertiral v katoliško vero. Če se nihče od bratrancev ne bo odločil konvertirati, da je vsem, ki so delali na pristavah v Plumberku in Šeščah, namenil po 51 krajcarjev, uradniku pa 45 potem naj bosta univerzalni dedinji njegovi sestri. krajcarjev. Po navedbah Ivana Dolinarja so leta 1754 v dvorcu Šešče živeli čevljar Andrej, dekli Marija in Neža, hlapci Jurij, Gašper in Matevž ter mlinar Jurij z ženo Nežo in hčerama Uršulo in Marijano.359 Med domnevnimi obiski Plumberka je Metzsch lahko v dvorec pripeljal tudi katerega od čla-Marija Ana baronica Metzsch nov svojega dunajskega gospodinjstva. V oporoki je darila namenil svojemu komorniku, kuharju, štirim služabnikom, hlevarjem, ostarelemu služabniku svoje pokojne matere ter dvema služabnica-Tudi kratkotrajna lastnica Plumberka, Marija Ana baronica Metzsch, posthumno rojena hči An-ma svoje soproge. Na Metzschevo navezanost na Dunaj kaže oporočno določilo, da si je za posled-tona barona Metzscha in Marije Petronele Elizabete grofice Seilern, doslej v literaturi ni bila nje počivališče izbral grobnico v Marijini cerkvi Auf den Stiegen na Dunaju in ne Miglieve grobnice znana. Ob tem ne poznamo časa njenega rojstva in smrti. Marija Ana je bila lastnica Plumberka v petrovški cerkvi. V mrliško knjigo župnije sv. Štefana na Dunaju je bil vpisan 7. marca 1755, s od rojstva leta 1755 do 17. aprila 1756, ko je njen varuh, odvetnik dr. Wolfgang Schrägl, združeni pripisom, da so ga pokopali v Marijini cerkvi.360 gospostvi Plumberk in Šešče ter svobodno hišo v Žalcu za 24.446 goldinarjev prodal Antonu Poročeni Anton baron Metzsch si ni mogel privoščiti tako velikih darovnic cerkvi kakor njegov grofu Gaisrucku.363 Spremembo lastništva so v davčne knjige vpisali leta 1759 in ob tem zabele-stric Franc baron Miglio. Po njegovi smrti so morali v cerkvi Naše ljube Gospe auf den Stiegen brati žili, da sta Plumberk in Šešče obsegala 157 funtov, 6 šilingov ter 8 denaričev in ¾ dominikalnega ter 114 funtov, 2 šilinga in 17 denaričev rustikalnega imenja; nekdanja hiša baronov Miglio v trgu Žalec je bila ovrednotena s 7 šilingi in 15 denariči imenja.364 355 Za poroko gl. NASCHENWENG 2020 a, str. 423. 356 AT DAW, Wien-Unsere Liebe Frau zu den Schotten, Trauungsbuch, 02-30, 1753–1759, pag. 32. O visokem položaju mladoporočencev v dunajski družbi pričata poročni priči Mihael Ferdinand grof Althan in Janez grof Colloredo. To je edini znani dokument, v katerem je baron imenovan Anton Leopold Metzsch. 361 NASCHENWENG 2020 a, str. 423, sporoča, da se je vdova Marija Petronela Elizabeta poročila s Francem Karlom 357 AT StLA, LR, K. 724, H. 1, koncept dopisa deželnega glavarja, 6. 4. 1752. Popis premoženja v Plumberku ni bil grofom Gallerjem in z njim živela na Štajerskem ter umrla leta 1805. izveden ali pa dokumenti niso ohranjeni. 362 Nenavadna dikcija najbrž kaže, da baron 4. marca 1755 še ni vedel, ali je njegova soproga noseča, in da se je hči 358 Vsa oporočna določila v naslednjih odstavkih so povzeta po AT StLA, Landtafel I, tomus 119, prepis oporoke Marija Ana verjetno rodila v drugi polovici leta 1755. Antona barona Metzscha, 4. 3. 1755, fol. F14r–F19r. Metzsch je v oporoki posebej poudaril, da jo mora napisati 363 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, zato, ker je zbolel. 8. 7. 1761, fol. 150v–151r. Za svobodno hišo v Žalcu gl. AT StLA, Landtafel I, tomus 3, fol. 365v–366r. 359 DOLINAR 2015, str. 61. 364 AT StLA, B249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 360 AT DAW, Wien-St. Stephan, Sterbebuch, 02-27, 1754–1756, pag. 61. bis 1785. 5: Viertel enhalb der Drau – Viertel Cilli (Kreis Cilli), 1958, str. 47, 258–259. 78 79 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Najbrž ni treba posebej poudariti, da tudi v času Marije Ane gradbeni posegi v dvorcu niso Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki dokumentirani. Z njenim lastništvom se zaključi zgodba dvorca Plumberk. Sodeč po ambicio-znosti zadnjih lastnikov iz baronskih rodbin Miglio in Metzsch, ki izhaja iz njihovih uspešnih (1756–1830) vojaških karier in njihove premožnosti, ki jo razbiramo iz velikih daril cerkvenim ustanovam, smemo sklepati, da je bil Plumberk vse do prodaje dobro vzdrževan in najbrž dokaj razkošno opremljen dvorec. Da je novi lastnik Anton grof Gaisruck s svojimi gradbenimi posegi povsem zabrisal podobo Plumberka, ni bilo posledica nakupa skromnega podeželskega dvorca, ampak grofovih izjemno ambicioznih gradbenih načrtov. Življenje, posesti in podeželski dvorci Antona grofa Gaisrucka Ustanovitelj bodočega gospostva Novo Celje, dvainštiridesetletni Anton grof Gaisruck (1712–1761), se je ob nakupu Plumberka leta 1756 lahko ozrl na uspešno kariero in še uspeš- nejše pridobivanje posesti. V nadaljevanju so opisani njegovi dosežki, saj so vplivali na gradnjo in opremljanje dvorca Novo Celje. Grof Anton je pripadal mlajši veji koroške linije grofov Gaisruckov, iz katere se je odcepila novoceljska linija (sl. 51–52).365 Oče Jožef Anton (1679–1718), prisednik in komisar za priče na koroškem deželnem sodišču, je bil poročen z Marijo Ano, rojeno baronico Schranz von Schranzenegg (1689–1750).366 Par je imel ob Antonu še sinove Jožefa Gotfrida (1707–1751), Janeza Karla (1714–1770) in Sebastijana (1715–1785) ter hčer Antonijo, ki se je poročila s Sigmundom Hanibalom baronom Fronmüllerjem.367 Antonova mati, ki se je leta 1721 drugič poročila, takrat s Francem Dominikom baronom Gailbergom, je bila edinka, zadnja svojega rodu in dedinja očetovih in materinih posesti.368 Te posesti je prodala in leta 1740 kupila gospostvo z dvorcem Mayerhofen pri Brežah na Koroškem, ki je po njeni smrti pripadlo najstarejšemu sinu Jožefu Gotfridu, po njegovi smrti leta 1751 pa mlajšemu bratu Sebastijanu.369 O dobrih odnosih med brati priča dejstvo, da se je Anton, ki je bil med vsemi najuspešnejši, med poravnavo za materino dediščino 12. septembra 1750 odrekel svojemu deležu in ga daroval bratoma Janezu Karlu in Sebastijanu.370 O Antonovi mladosti ni podatkov. Ni znano, ali je mati, ki je leta 1728 že drugič ovdovela, tudi Antona poslala na kavalirsko potovanje po Evropi, ki se ga je zagotovo udeležil najstarejši 365 O genealogiji grofov Gaisruckov gl. GOËSS 1928, priloge I–IV; NASCHENWENG 2020 a, str. 399–403. 366 GOËSS 1928, priloga IV; NASCHENWENG 2020 a, str. 402–403. Podatki o grofu Jožefu Antonu so povzeti tudi po napisu na njegovem portretu, ki je nekoč visel v dvorani dvorca Novo Celje. 367 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 368 NASCHENWENG 2020 b, str. 843. 369 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 370 Darilna listina je bila izstavljena v Antonovem dvorcu Turnišče; gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 3. 8. 1770. 80 81 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) župnije sv. Štefana, saj je njegova druga poroka, in sicer s Frideriko, rojeno baronico Cramm, aprila leta 1748 vpisana v poročno knjigo te dunajske župnije, čeprav je posebej zabeleženo, da sta se poročila na Štajerskem.377 Ženin Anton je vpisan kot resnični cesarsko-kraljevi komornik in svetnik dvorne komore. Že nekaj mesecev pred drugo poroko je bil Anton Gaisruck dovolj premožen, da je 23. decembra 1747 iz cesarske lasti odkupil urad Neunkirchen am Steinfeld v Spodnji Avstriji.378 Sredstva za nakup je verjetno pridobil z dediščino po prvi soprogi in s svojimi dvornimi službami, saj je bil med habsburško zasedbo Bavarske v letih od 1742 do 1744 direktor komore v Münchnu, v letih od 1745 do 1747 pa je v spodnjeavstrijskih deželnoknežjih mestih vodil preiskavo, ki je bila namenjena poenotenju upravnega in davčnega sistema na območju habsburških dednih dežel.379 K uradu Neunkirchen ni sodilo reprezentativno plemiško bivališče, grof pa si je lahko obetal dobiček od mitnin, saj je bil Neunkirchen ob beneški cesti, ki je povezovala Spodnjo Avstrijo z Italijo.380 Prav zaradi mitnin so se kmalu pojavili spori, zato je Gaisruck Mariji Tereziji predlagal, da Neunkirchen z mitnino odstopi vladarici oziroma Zastopstvu Ministerialne banke ( Ministerial-Banko-Deputation), v zameno pa dobi celjsko gospostvo na Štajerskem in zaradi raz-51. Grb baronov Gaisruckov, Steiermärkisches 52. Grb grofov Gaisruckov, Steiermärkisches like v vrednosti doplača 25.000 goldinarjev; predlog je Marija Terezija potrdila z listino, izdano Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches 23. decembra 1750 na Dunaju.381 Kljub menjavi je Gaisruck v Neunkirchnu obdržal neke pravice, Landesarchiv) Landesarchiv) saj ga je leta 1755 za 35.000 goldinarjev prodal Nikolaju grofu Stelli Carraciolu.382 Iz listine Marije Terezije ni razvidno, zakaj je Anton Gaisruck za zamenjavo z uradom Neunkirchen izbral prav celjsko gospostvo. Usmeritev na Štajersko je bila verjetno posledica njegovega sin Jožef Gotfrid.371 Zdi se, da je mati za prihodnost drugorojenega sina poskrbela zlasti z ugodno drugega zakona s Frideriko baronico Cramm, ki je po februarja 1749 umrlem očetu Rudolfu poroko, saj se je Anton 17. aprila 1734 v Celovcu poročil s trinajstletno Alojzijo, rojeno grofico Avguštinu baronu Crammu podedovala gospostvo Turnišče pri Ptuju.383 Rudolf Avguštin, či-Löwenburg.372 Alojzija je bila edinka, ki je po očetu Janezu Jakobu grofu Löwenburgu, svetniku gar družina je izhajala iz Spodnje Saške, je bil poročen z Julijano Maksimilijano, rojeno grofico cesarske dvorne komore, podedovala dohodke od posesti v Avstriji in na Ogrskem. Par je živel Barbo-Waxenstein.384 Baron Cramm je Turnišče kupil 18. julija 1735 za 66.500 goldinarjev od na Dunaju, kjer je Alojzija leta 1735 napisala oporoko, s katero je podedovane posesti zapusti-la soprogu.373 Umrla je že junija 1736, pred njo pa je umrla tudi njuna edina hči.374 Dolgoletni sodni spori za Alojzijino dediščino so se začasno končali leta 1771, ko so se odvetniki Jože-fa grofa Windisch grätza glede zahtevanih 12.000 goldinarjev poravnali z dediči Antona grofa 377 AT DAW, Wien-St. Stephan, Trauungsbuch, 02-053, 1747–1749, pag. 44v. Poročna pogodba je bila podpisana 29. 4. 1748; gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu Gaisrucka,375 vendar so trajali vsaj do leta 1774.376 Grof Anton je na Dunaju stanoval na območju grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 1v. 378 ÖNB, HAN, 6920-D, Abtretung des Mauth-Vegtigals zu Neunkirchen für die Herrschaft Zil y in Steiermark, 1834. 379 GUTKAS 1980, str. 22–23; WEIGL 2000, str. 33; WEIGL 2003 a, str. 73. 371 Gl. poglavje o portretih v novoceljski slavnostni dvorani. 380 Gl. Niederösterreich 2003, str. 1545. 372 Priči sta bila Antonova brata Jožef Gotfrid in Sebastijan; gl. AT ADG, Klagenfurt-St. Egid, Trauungsbuch, II, 381 ÖNB, HAN, 6920-D, Abtretung des Mauth-Vegtigals zu Neunkirchen für die Herrschaft Zil y in Steiermark, 1663–1744, pag. 402–403. 1834. 373 GOËSS 1928, priloga IV. 382 Za prodajo gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu 374 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. Gaisrucku, 8. 7. 1761; fol. 1r, 3v; za novega lastnika gl. Niederösterreich 2003, str. 1543. 375 AT StLA, LR, K. 240, H. 1, sodni spisi v tožbi Jožefa grofa Windischgrätza proti Janezu Karlu grofu Gaisrucku in 383 AT StLA, Landtafel I, tomus 118, prepis oporoke Rudolfa Avguština barona Cramma, 19. 1. 1749, fol. N11v– dr. Ludviku pl. Perschonu kot kuratorju Gaisruckovega fidejkomisa, 1771, fol. 48r–125v. N13r. 376 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis deželne pravde varuhom mladoletnih otrok, 27. 6. 1774, fol. 237r–238v. 384 O sorodstvenih povezavah gl. NASCHENWENG 2020 a, str. 225. 82 83 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) generala Adalberta grofa Heisterja385 in močno zadolženo gospostvo z oporoko zapustil hčeri Frideriki. Friderika je 4. julija 1749 gospostvo Turnišče z vsemi pravicami in obveznostmi predala soprogu Antonu grofu Gaisrucku, ta pa ji je moral v zameno izdati zadolžnici za 12.000 goldinarjev dediščine po materi ter za 2520 goldinarjev, ki jih je Friderika prejela z oporokama svojih sorodnikov, grofa Barba-Waxensteina in grofice Lamberg.386 Predajna listina gospostva Turnišče je bila podpisana na Dunaju, kar priča o tem, da sta zakonca Gaisruck julija 1749 še živela v prestolnici. Gospostvu Turnišče je Anton grof Gaisruck pridružil imenje ptujskega meščanskega špitala, ki ga je kupil 1. februarja 1756,387 in gospostvo Freyspurg s svobodno hišo v Radgoni, ki ga je kupil leta 1754 od grofov Sidenitschev.388 1. novembra 1757 je urad Golldorf prodal Kajetani grofici Sauer za 1500 goldinarjev.389 V zapuščinskem inventarju po Rudolfu Avguštinu baronu 53. Dvorec Turnišče, Crammu je bilo leta 1749 s 75.094 goldinarji dolga obremenjeno gospostvo Turnišče ocenjeno izrez iz prikaza zemljiške posesti državnega gospostva Turnišče, 1789, na 80.442 goldinarjev,390 Anton grof Graisruck pa je vrednost gospostva z nakupom špitalskega Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož imenja in Freyspurga povečal na 118.341 goldinarjev.391 (© Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož; S Turniščem je Gaisruck pridobil slikovit podeželski dvorec s številnimi strešnimi stolpiči; foto: Boris Farič) v letih med 1694 in 1696 ga je dal povsem prezidati Janez Maksimilijan grof Thurn-Valsassina (sl. 53).392 Nekdanji lastniki so dvorec opremili s pohištvom in slikami, ki jih lahko proučujemo po zapuščinskih inventarjih Janeza Maksimilijana grofa Thurna (1711), njegovega sina Jurija Ru-prostorom spremenil namembnost in posledično premestil nekaj kosov pohištva, bistveno pa v dolfa (1728) in Rudolfa Avguština barona Cramma (1749).393 Anton grof Gaisruck je nekaterim opremljanje dvorca Turnišče ni posegel.394 Najrazkošnejši prostor v dvorcu je bila slavnostna dvorana, ki jo je Janez Maksimilijan grof Thurn opremil s 161 doprsnimi portreti rimskih cesarjev in celopostavnimi portreti cesarjev Leopolda I. in Jožefa I. ter z družinskimi portreti.395 Po smrti grofa Jurija Rudolfa so v dvorani našteli 159 portretov rimskih cesarjev, nov portret cesarja Karla 385 SI ZAP, ZAP/0070 00004, Collectaneum actorum dominy Turnisch, 1648–1792, kupoprodajna pogodba, 18. 7. 1735, str. 361–364. VI., 15 družinskih portretov in štiri cvetlična tihožitja.396 Po smrti Rudolfa Avguština barona 386 SI ZAP, ZAP/0070 00004, Collectaneum actorum dominy Turnisch, 1648–1792, predajna listina, 4. 7. 1749, Cramma je bilo v dvorani 164 portretov starih cesarjev, deset slik s turškimi motivi, 13 drugih raz-str. 469–471. O predaji gospostva gl. tudi AT StLA, B249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den ličnih slik in štirje portreti.397 V času grofa Antona Gaisrucka so iz dvorane odstranili vse pohištvo landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 bis 1785. 5: Viertel enhalb der Drau – Viertel Cilli (Kreis Cilli), 1958, str. 127. Gl. tudi PIRCHEGGER 1962, str. 103–104; STOPAR 1990, str. 134. z izjemo dveh obstenskih mizic s kamnito ploščo, v njegovem zapuščinskem inventarju pa so slike 387 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, tudi podrobneje opisali.398 Deset slik je upodabljalo dogodke iz življenja cesarskega veleposlanika 8. 7. 1761, fol. 72v–73r. na osmanskem dvoru Anzelma Franca barona Fleischmanna ( 10 bilder die fleischmanische bege-388 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, konsignacija o poravnavi med samostanom Neuberg an der Mürz in Janezom Karlom grofom Gaisruckom, 20. 12. 1768, fol. 2r. Razkošno svobodno hišo z arkadami na notranjem dvorišču v ulici benheiten vorstel end), ki je bil v letih od 1729 do 1732 lastnik dvorca Turnišče. Na 159 portretih so Langegasse 27 v Radgoni je leta 1583 po naročilu Karla Herbersdorfa in njegove soproge Ane Liechtensteinske bili prikazani rimski cesarji, ob njih pa so bili še upodobitev cesarskega orla, štirje manjši portreti zgradil severnoitalijanski gradbenik Battista del a Porta (PIRCHEGGER 1962, str. 47). Nimamo podatkov, da bi Anton grof Gaisruck v njej občasno bival. 389 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 3r. 390 SI ZAP, ZAP/0070 00004, Collectaneum actorum dominy Turnisch, 1648–1792, zapuščinski inventar po Rudolfu 394 Prim. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Avguštinu baronu Crammu, 4. 3. 1749, str. 422–467. Gl. tudi LAZAR 2022, str. 35–38. Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 89v–116v. 391 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 395 LAZAR 2022, str. 34. 8. 7. 1761, fol. 121v. 396 LAZAR 2022, str. 34–35. 392 O stavbni zgodovini dvorca Turnišče gl. STOPAR 1990, str. 133–139; WEIGL 2000, str. 26–27; WEIGL 2003 a, str. 57. 397 SI ZAP, ZAP/0070 00004, Collectaneum actorum dominy Turnisch, 1648–1792, zapuščinski inventar po Rudolfu 393 Za zapuščinska inventarja po Janezu Maksimilijanu in Rudolfu, grofih Thurn, gl. LAZAR 2022, str. 34–35; za Avguštinu baronu Crammu, 4. 3. 1749, str. 448. inventar po baronu Crammu gl. SI ZAP, ZAP/0070 00004, Collectaneum actorum dominy Turnisch, 1648–1792, 398 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, zapuščinski inventar po Rudolfu Avguštinu baronu Crammu, 4. 3. 1749, str. 422–467. 8. 7. 1761, fol. 91v. 84 85 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Tudi druge gosposke sobe v dvorcu Turnišče so bile udobno opremljene s pohištvom in številnimi slikami. Da sta zakonca Gaisruck Turnišče uporablja- la za poletno rezidenco, pričajo srebrno posodje in pribor ter servisi za čaj, kavo in čokolado, ki so bili med drugim iz meissenskega porcelana ( von Sachsischen Porcellain).402 Kljub udobju in slikovitosti 54. Dvorec Farrach, Anton grof Gaisruck dvorca Turnišče ni bakrorez v: Georg Matthäus izbral za svojo najpomembnejšo podežel- Vischer, Topographia sko rezidenco, temveč je svoje visokolete- 55. Dvorec Farrach Ducatus Stiriae, 1681 če gradbene ambicije udejanjil šele nekaj (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) let pozneje z nakupom gospostva Plum- berk. Verjetno pa je prav zaradi pridobitve Turnišča prestavil težišče svojega delovanja z Dunaja in cesarjev Leopolda, Jožefa in Karla in cesarice Elizabete ter štirje portreti cerkvenih dostojanstve-iz Spodnje Avstrije na Štajersko403 in kmalu po pridobitvi Turnišča kupil še celjsko gospostvo. nikov.399 Ob njih so leta 1761 v dvorani viseli še cvetlični tihožitji, štiri krajine, štiri pastorale in Po pridobitvi Turnišča in Celja je Anton grof Gaisruck 4. maja 1754 od Jurija Jožefa grofa štiri upodobitve iz Stare zaveze ter sliki galej ali ruševin ( Rudera Stückl). Grof Anton je v dvorcu Sidenitscha kupil združena gospostva Farrach, Eppenstein in Weiβenthurn v Zgornji dolini Mure med drugim uredil vgradno omaro za puške in knjižnico, ki so jo preoblikovali iz nekdanjega in zanje plačal 49.276 goldinarjev.404 Sedež združenih gospostev je bil v dvorcu Farrach, k posesti pa kabineta.400 V zapuščinskem inventarju po baronu Crammu so knjige samo sumarično opredelili so sodili tudi skromni dvorec Weiβenthurn v Weißkirchnu, porušeni srednjeveški grad Eppenstein kot francoske, italijanske in nemške ter deloma nepopolne in jih ocenili na 80 goldinarjev, po in nekdanja pristava, ki so jo ob koncu 16. stoletja prezidali v dvorec Neueppenstein in ga v smrti grofa Antona pa so popisali naslove vseh 515 knjig.401 Popis knjig je za proučevanje Novega 18. stoletju povečali.405 Anton grof Gaisruck ni pomembno posegel v arhitekturo dvorca Farrach, ki Celja zelo pomemben, saj je dal Antonov naslednik Janez Karel grof Gaisruck po prodaji Turni-ga je dal med letoma 1670 in 1680 zgraditi Karel Friderik baron Teuffenbach (sl. 54).406 Dvonadstrop- šča leta 1768 vse knjige prepeljati v dvorec Novo Celje. Sled za knjigami se je tam izgubila, vendar ni dvorec Farrach se odlikuje z visoko štirikapno slemenasto streho in neobičajno zgodnjebaročno se s poznavanjem naslovov in avtorjev turniška in pozneje novoceljska knjižnica izkaže za izje- členitvijo pročelij z geometričnimi polji, okrašenimi z barvito opečno inkrustacijo. V času grofov mno zanimiv primer osebne knjižnice humanistično izobraženega in svetovljanskega plemiča. Gaisruckov je bila kratkemu južnemu traktu dvorca, v katerem je stopnišče, prizidana vhodna lopa Prevladovale so knjige s pravno in politično vsebino, dobro pa je bila založena tudi z leposlovjem s širokim prehodom za vozila in ozkim za dostop do stopnišča (sl. 55).407 Za ugotovitev, ali je bilo in številnimi potopisi. Menim, da je bil med nekdanjimi lastniki Turnišča samo Anzelm Franc baron Fleischmann, ki je deloval tudi kot diplomat, dovolj svetovljanski, da je posedoval tako imenitno knjižnico. 402 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 83v–84r, 87v–88v, 95v. 403 O karieri resničnega cesarsko-kraljevega komornika, dvornega svetnika in resničnega tajnega svetnika Antona 399 Za opis Simona Povodna, ki je v turniški dvorani leta 1827 naštel 159 portretov rimskih cesarjev od Julija Cezarja grofa Gaisrucka na Štajerskem gl. OBERSTEINER 1993, str. 56, 138, 142, 147, 155–157, 206, 210–211, 231. do Karla VI. ter konjeniška portreta Anselma Franca Fleischmanna in osmanskega sultana Ahmeda III., gl. 404 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, LAZAR 2022, str. 39. 8. 7. 1761, fol. 23r. Jurij Jožef grof Sidenitsch je leta 1739 združil gospostva Farrach, Eppenstein in Weiβenthurn 400 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, z upravo v dvorcu Farrach. Po Sidenitschevi smrti so kuratorji močno zadolžena združena gospostva prodali 8. 7. 1761, fol. 96v; SI ZAP, ZAP/0070 00004, Collectaneum actorum dominy Turnisch, 1648–1792, zapuščinski Antonu grofu Gaisrucku. Gl. tudi PUSCHNIG 1974, str. 35–37. inventar po Rudolfu Avguštinu baronu Crammu, 4. 3. 1749, str. 440. 405 Steiermark 2013, str. 89–90, 607. 401 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 406 JAGERSBERGER 2015, str. 379. 8. 7. 1761, fol. 97r–110v. 407 Steiermark 2013, str. 90–91. 86 87 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 6. marca 1756, 12. julija istega leta pa je grof Colloredo potrdil prejem plačil.414 Gaisruck je h gospostvu Liebenau dokupil še gozd, ki so ga imenovali Wolfgraben, in vinski davek v župniji sv. Petra.415 Anton grof Gaisruck je z nakupom Liebenaua pridobil dvorec v neposredni bližini deželne prestolnice in v idiličnem okolju ob Muri. Podoba dvorca v njego- 56. Dvorec Liebenau, vem času ni znana. Enonadstropen rene- bakrorez v: Georg Matthäus sančni dvorec s štirimi stolpiči, prikazan Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, 1681 na Vischerjevem bakrorezu (sl. 56), so medtem nadzidali za nadstropje, saj so gosposke sobe v zapuščinskem inventarju navedene v dveh nadstropjih.416 Grof An- tudi neobičajno dvoramno stopnišče z izmenjavo smeri prizidano v času Antona Gaisrucka, bodo ton in njegova soproga sta imela po dve potrebne nadaljnje raziskave, nedvomno pa Gaisruck tudi dvorca Farrach ni izbral za uresničitev udobno opremljeni sobi, opeti s platne-svojih najambicioznejših gradbenih načrtov. Tudi kapela v prvem nadstropju, ki jo z zunanje nimi špalirji.417 V grofovi sobi je bilo 60 strani označuje visoko polkrožno okno, je bila z bogato štukaturo in oltarjem opremljena že v 57. Anton grof Gaisruck: Menuet in Finale (Wiener različnih slabih slik, ki so jih po njegovi tretji četrtini 17. stoletja.408 V času Gaisruckov je bilo v dvorcu Farrach nekaj udobno opremljenih Lautenmusik im 18. Jahrhundert, Wien-Leipzig 1942) smrti ocenili na samo 3 goldinarje in so sob in nekaj novih kosov pohištva; obsežna zbirka pušk v grofovi sobi pa priča o tem, da se je bile v dvorcu verjetno že v času prejšnjih Anton grof Gaisruck med bivanjem v Farrachu zabaval z lovom.409 V prvi polovici 18. stoletja se v lastnikov. Neobičajna je bila oprema obeh dvoran, saj je v tisti v prvem nadstropju viselo 19 slik, Farrachu omenjajo tudi hlev za 22 konj, nova pristava in nov steklenjak s 190 italijanskimi drevesi.410 ki so upodabljale glasbenike, v dvorani v drugem nadstropju pa je bilo 23 slik glasbenikov.418 Iz Steklenjaka in dreves v Antonovem zapuščinskem inventarju niso omenili in ocenili, v inventarju vrednosti 17 krajcarjev za sliko (11 goldinarjev in 54 krajcarjev za vseh 42) sklepamo, da so bile po smrti njegovega naslednika Janeza Karla grofa Gaisrucka leta 1770 pa je oranžerija obsegala nove in verjetno majhnega formata. Pričale so o ljubezni Antona grofa Gaisrucka do glasbe, ki jo 119 limonovcev, 28 pomarančevcev, štiri figova in štiri lovorova drevesa.411 Gospodarske stavbe v izpričujejo tudi fagot in basetni rog, ki so ju pozneje hranili v Novem Celju, ter kompozicije za združenih gospoščinah so bile po smrti grofa Antona dobro opremljene in polne živine.412 lutnjo, ki jih je skomponiral Anton grof Gaisruck (sl. 57).419 Anton grof Gaisruck je svoje imetje povečal tudi leta 1756, ko je od Camil a grofa Colloreda kupil gospostvo Liebenau v predmestju Gradca.413 Kupoprodajna pogodba je bila podpisana 414 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 51r. 408 JAGERSBERGER 2015, str. 382; Steiermark 2013, str. 90–91. 415 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 409 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 51r. 8. 7. 1761, fol. 33r–37v. 416 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 410 BARAVALLE 1961, str. 249; PUSCHNIG 1974, str. 35–37. 8. 7. 1761, fol. 55v–57r. 411 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 417 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 28r. 8. 7. 1761, fol. 55v–56r. 412 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 418 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 41r–47v. 8. 7. 1761, fol. 56v. 413 Gl. DIENES 1992, str. 6–7, z napačno navedbo, da je Gaisruck Liebenau kupil od Camil a grofa Purgstal a. 419 Objavljena sta bila menuet in finale; gl. Wiener Lautenmusik 1942, št. 31. 88 89 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Štajerskem.423 S školjkasto rokokojsko ornamentiko obdana grbovna ščitka sta prazna, pri čemer ni razvidno, ali sta bila prvotno samo poslikana ali pa sta bila reliefa pozneje odklesana. Desni putto je verjetno držal Gaisruckov grb (sl. 59), levi pa grb baronov Crammov s tremi srebrnimi lilijami v rdečem polju. Ob navedenih posestih in dvorcih sta imela Anton grof Gaisruck in soproga Friderika v Gradcu najeto hišo, v kateri sta hranila gotovino in svoje najdragocenejše predmete, med drugim srebrno posodje, pribor in svečnike, zlat nakit in porcelanasto posodje.424 Sobe so bile opete z brokatom in platnenimi slikanimi tapetami, samo v spalnici so bile stare nizozemske tapiserije, ki sta jih komisarja po Antonovi smrti ocenila na 15 goldinarjev, kar je bila malenkost v primerjavi z Antonovimi oblačili, ovrednotenimi na 618 goldinarjev.425 Gizdalinski grof je imel tudi za 121 goldinarjev perila in za 82 goldinarjev srebrnega orožja in bojne opreme, njegovih osem konj, kočije in druga konjska oprema pa so bili ocenjeni na nekaj več kot 588 goldinarjev.426 58– 59. Josef Hueber in Veit Königer: zunanji porton dvorca Liebenau in detajl s puttom grbonoscem, okrog 1759 (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) Celje in Novo Celje Leta 1852 so dvorec Liebenau temeljito predelali, povečali in spremenili v kadetnico, ven-Za zamenjavo nekdanjega Gaisruckovega urada Neunkirchen za celjsko gospostvo je bil določen dar so ohranili zunanji porton, ki je vodil na dvorišče (sl. 58). Porton je bil zgrajen v času grofa 1. januar 1751, iz nekdanjega gospostva pa so bili izločeni mestni grad v Celju, ki so ga že začeli Antona, saj se verjetno na ta portal nanaša navedba graškega ključavničarskega mojstra Gal usa prezidavati v vojašnico, celjski vicedomski urad, ki je bil že leta 1741 predan deželnim stanovom, Johanna Tizcka, da je leta 1759 po naročilu Antona grofa Gaisrucka izdelal novo ključavnico za ter patronat in odvetništvo nad župnijami v celjski grofiji in duhovni beneficiji.427 Listini Marije sprednja vrtna vrata.420 Horst Schweigert je zapisal, da je bil porton zgrajen v letih med 1760 in Terezije je priložen izvleček iz urbarja celjskega gospostva, v katerem je grof Anton naveden kot 1765 po načinu Josefa Hueberja (1715–1787) in opremljen s kipi po načinu Veita Königerja,421 naš resnični tajni svetnik, komornik in predsednik notranjeavstrijskega revizijskega sodišča ( Re-vendar menim, da je porton nastal v času Antona Gaisrucka okrog leta 1759 in da sta ga zasno-visorij in causis sume Principis et Comissorum). Urbar je po vladaričinem naročilu pripravil Janez vala in izvedla arhitekt Josef Hueber in kipar Veit Königer, ki ga je Anton Gaisruck zaposlil tudi Anton Führer pl. Fierenberg, cesarski svetnik in stotnik v celjskem okrožju.428 V urbarju je nave-v Novem Celju. Sorodnosti v kiparskih delih in ornamentiki pa zasledimo tudi na tako imeno-deno, da je celjska trdnjava ali grad Gornje Celje popolnoma propadla in da je od nje ostalo samo vanih Petrovških križih pri Marijini cerkvi v Petrovčah.422 Liebenauski porton sestavlja par rusti-staro zidovje (sl. 60). Nadalje so navedeni pristava, zemljišča in pravice, ki so sodile k celjskemu ciranih slopov s svitkastimi kapiteli in je nekdaj nosil kovana vrata. Na slopih sta rokokojski vazi s školjkasto dekoracijo in ledvičasto upognjenimi motivi. Ob zunanjem delu slopov sta na ograji voluti s puttoma grbonoscema, na nižjih stranskih slopih pa stojita manjši rokokojski vazi. Putta se 423 Na primer na stranskih oltarjih sv. Valentina in sv. Janeza Nepomuka v Ehrenhausnu (Ernovžu), ki ju je Horst z debelušnima obrazoma, bujnimi kodri in značilno stožčasto podaljšanima, nadvse ljubko zama-Schweigert datiral v leta okrog 1760–1765 (SCHWEIGERT 1996, str. 113). Prim. SCHUNTNER 1992, str. 63–67, ščenima telesoma ujemata s Königerjevimi putti iz zgodnjega obdobja kiparjevega delovanja na 186. 424 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 5r–6v. 425 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 420 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana specifikacija graškega ključavničarskega mojstra Gal usa Johanna Tizcka za 8. 7. 1761, fol. 7r–11r. leto 1759, fol. 206r: Zum vordern garten Thor ein neues Schloß über den haubt Schlißl gemacht. Tizeck ni navedel, 426 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, v katerem Gaisruckovem dvorcu so se zunanja vrtna vrata nahajala. 8. 7. 1761, fol. 11r–13r. 421 Graz 2013, str. 209. V slovenski literaturi sta arhitekt in kipar zapisana tudi z imenoma Jožef Hueber in Vid 427 ÖNB, HAN, 6920-D, Abtretung des Mauth-Vegtigals zu Neunkirchen für die Herrschaft Zil y in Steiermark, Königer. 1834. 422 Putte na portalu v Liebenauu in Petrovške križe je primerjal že SCHUNTNER 1992, str. 187. 428 Za urbar gl. OROŽEN 1971, str. 296–297. 90 91 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Friderichu.430 Leta 1754 je od grofa Wildensteina za 1100 goldinarjev kupil gozdova z lovno pravico.431 Istega leta je na dražbi kupil imenje beneficija Žalostne Matere Božje v kapeli celjske župnijske cerkve, vendar je bila kupoprodajna pogodba za 3000 goldinarjev podpisana šele dve leti pozneje.432 K posesti je sodila beneficiatna hiša v Celju, ki je bila oproščena plačevanja mestnih davkov.433 Leta 1755 je od opata Jožefa Jurija Schrökingerja za 1000 goldinarjev kupil osem podložnikov v Širju, ki so jih pozneje imenovali nekdanji Robidovi podložniki.434 Istega leta je Gaisruck za 7335 goldinarjev kupil urad z manjšim dvorcem Grmovje ( Hofrain).435 Leta 1759 je kupil imenja celjskega špitala in zanje plačal 23.080 goldinarjev ter 988 goldinarjev za inventar.436 1. oktobra 1759 je od žalskega špitala kupil Kraškovičevo pristavo ( Kraskowizischer Maÿrhoff) v Žalcu s pripadajočimi posestmi, ki jih je špitalu kot pobožno ustanovo zapustil Janez Kraškovič ( Kraschkoviz) iz Starega trga ( Al-tenmarkt); za pristavo in posesti je Gaisruck plačal 1400 goldinarjev.437 Šele po smrti generala Antona barona Metzscha marca 1755 in zaradi nezanimanja njegovih dedičev za štajersko posest se je grofu Antonu Gaisrucku ponudila priložnost, da je začel razmišljati o nakupu gospostva Plumberk in gradnji svoje najrazkošnejše rezidence na mestu 60. Joseph pl. Rainhofer starega plumberškega dvorca.438 Kupoprodajna pogodba med Antonom grofom Gaisruckom in po Johannesu Hötzlu: Celje leta 1750, 1831, izrez, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec 430 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, (© Steiermärkisches Landesarchiv) 8. 7. 1761, fol. 150r; AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 54v. O Gozdnem dvoru gl. STOPAR 1992, str. 45. 431 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 147v. Gozdova so imenovali Koniza in Konzazel a; gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, gospostvu. Dve pravici v listini Marije Terezije se nanašata na gradnje. Teharčani so morali za Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 52v. svoje privilegije vsako leto prispevati denar, žito in vino, ob tem pa so morali pri vseh gradnjah na 432 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, gradu Gornje Celje sodelovati s tlako, pridobivanjem kamna, lesa, apna in peska. Vsi podložniki 8. 7. 1761, fol. 148r; AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 53r–53v. OROŽEN 1971, str. 300, je menil, da je imenje beneficija celjskega gospostva pa so bili dolžni brez plačila sodelovati pri gospoščinskih gradnjah, zlasti z Žalostne Matere Božje leta 1783 kupil Vincenc grof Gaisruck. OROŽEN 1880, str. 272, ni navedel časa prodaje delom in prevozi materiala. Iz dokumentov ni razvidno, ali sta se pravici s starega celjskega gradu bratovščinskega imenja. nekaj let pozneje prenesli tudi na gradnjo dvorca Novo Celje. 433 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 148v. Anton grof Gaisruck je v bližini kupil tudi nekaj manjših posesti, ki jih je združil v novoceljsko 434 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, gospostvo. Podatki iz njegovega zapuščinskega inventarja dopolnjujejo doslej znano lastništvo teh 8. 7. 1761, fol. 149r. posesti v drugi polovici 18. stoletja. Leta 1751 je grof Anton od barona Moscona (tudi Moškona) 435 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 151r; AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu kupil celjski gozdni urad ( Forstamt Cil i), kar je naslednjega leta potrdil dunajski dvor, vendar je Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 55r–55v. PIRCHEGGER 1962, str. 185, Gaisrucka med lastniki Grmovja moral Gaisruck za inkorporacijo posesti v (novo)celjsko gospostvo plačati 1500 goldinarjev verne omenja, OROŽEN 1971, str. 300, je menil, da je Grmovje kupil Vincenc grof Gaisruck. O dvorcu Grmovje gl. skemu fondu ( mit offerirung 1500 fl ad cassam religionis) ter 2000 goldinarjev takse.429 Pripadajočo STOPAR 1992, str. 46–49. 436 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, nadstropno hišo Gozdni dvor ( Forst hoff Stöckl, Forsthof) je Gaisruck 19. marca 1753 prodal Franzu 8. 7. 1761, fol. 151v. O nakupu imenja celjskega špitala gl. tudi OROŽEN 1971, str. 299. 437 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 152r; AT StLA, B249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 bis 1785. 5: Viertel enhalb der Drau – Viertel Cilli (Kreis Cilli), 1958, str. 128. 438 Navedba Johanna Zena grofa Goëβa (GOËSS 1927, str. 160), da je Anton grof Gaisruck 23. 12. 1753 na Dunaju 429 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, kupil kameralno gospostvo Celje z dvorcem Plumberk, ki ga je dal v letih med 1754 in 1760 popolnoma prenoviti 8. 7. 1761, fol. 146r–147v. in ga poimenoval Novo Celje, ni pravilna. 92 93 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) dr. Wolfgangom Schräglom kot varuhom Marije Ane baronice Metzsch za gospostvi Plumberk in Šešče ter za svobodno hišo v Žalcu je bila podpisana 17. aprila 1756.439 Plačilo v več obrokih je zneslo 24.446 goldinarjev,440 od tega za inventar 1891 goldinarjev.441 18. junija 1759 je krški škof grofu Gaisrucku izstavil fevdno pismo za nekaj podložnikov plumberškega gospostva.442 Iz oporoke je razvidno, da je Antonu grofu Gaisrucku od vseh posesti največ pomenilo prav iz Celja in Plumberka ter drugih manjših posesti združeno gospostvo Novo Celje, kjer je začel leta 1756 graditi istoimensko podeželsko rezidenco in jo je v oporoki opredelil kot edino neodtujljivo fidejkomisno posest, vse druge posesti so dediči smeli po sodni cenitvi prodati.443 Steklarna v Svetlem Dolu in kapela sv. Florijana 61. Kapela sv. Florijana, Gaisruckova graditeljska dejavnost na Celjskem se je začela pred nakupom Plumberka. Podjetni 1753, Svetli Dol grof je leta 1753 na gozdnatem območju Svetine v Svetlem Dolu ustanovil steklarno, ki je delova- (© ZRC SAZU, UIFS; la do poseka vsega razpoložljivega lesa leta 1773.444 Po Antonovi smrti leta 1761 so v glažuti po-foto: Polona Vidmar) pisali za nekaj več kot 1658 goldinarjev različnih vrst stekla, namenjenega prodaji, in za nekaj več kot 265 goldinarjev steklarskega materiala, med drugim lesa, steklarskega pepela, soli, solitra in steklenih črepinj.445 Popis pohištva se verjetno nanaša na upravnikovo stanovanje, saj so popisali Sledi steklarskih stavb niso ohranjene, dobro ohranjena pa je kapela sv. Florijana, ki jo je dal pet starih postelj, pisalnik, kredenco, omarico za perilo, tridelno mizo, medeninasta svečnika, pol Anton Gaisruck leta 1753 zgraditi za steklarje (sl. 61). Preprosta stavba, ki bi po mnenju Metode ducata nožev in žlic, posteljnino, laneno perilo, zalogo vina, posodje in orodje.446 Kemperl lahko nastala po načrtih Jožefa Hofferja, Karla Lipuša ali Janeza Leonharda,447 sestoji iz apside in ladje s stolpičem nad pročeljem. Pročelje z zaobljenima vogaloma členita pilastra, ki nosita venčni zidec. Pravokotni portal je okrašen z upognjenim volutnim čelom, nad portalom je 439 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, poznobaročno oblikovano okno. Desno od vhoda sta lesena rokokojska kartuša s slabo ohranje-8. 7. 1761, fol. 150v. Za svobodno hišo v Žalcu gl. AT StLA, Landtafel I, tomus 3, fol. 365v–366r. nim Gaisruckovim grbom in marmorna plošča z latinskim napisom: 440 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 151r. SISTE VIATOR! 441 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu ET TANTISPER GRESSVM SVSPENDE. Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 55r. 442 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, QVID MIRARIS? FORTE IN HOC MONTIVM ANRACTV TE IN VVLCANI 8. 7. 1761, fol. 152v. REGIAM INCIDISSE STVPES? ITA EST. VERVM PONE METUM DELAPSVS 443 AT StLA, Landtafel I, tomus 120, prepis oporoke Antona grofa Gaisrucka, 25. 1. 1761, fol. A9r: Wo auch meine QVIDEM ES IN CŸCLOPVM MANVS, AST NON FVLMINA,VERVM VITRA Intention weithers dahingechet, daß zwar ob angeführtenmassen all mein ligend, und fahrendes Vermögen de ductis de ducendis fideicommiss seye, jedoch nur dergestalten, daß al ein die Herrschaft Cil i, und al e dermahlen von den TE REFOCILLATVRA FABRICANTIVM. HINC PROPIVS ACCEDE ET Nouackh dahin Administrirende Corpora nicht alieniert werden sol ten, meine übrige Herrschaften aber können OPVS HOC AVTHORISQVE INCREDIBILEM CELERITATEM AGENDIQVE nach gerichtlicher Schätzung verkauft werden. Gl. tudi AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, prošnja Janeza Karla grofa PROMPTITVDINEM OBSTVPESCE. EST HIC EXCELLE[NTISSI]MVS ET Gaisrucka deželni pravdi, pred 24. 4. 1762, fol. 68r, 70r. Datacija začetka gradnje je povzeta po napisni plošči v novoceljski kapeli; prim. WEIGL 2000, str. 38; WEIGL 2003 a, str. 74. ILLVST[RISSI]MVS D. ANTONIVS S. R. I. COMES A GAISRVG D[OMINUS] 444 O steklarni, njenem delovanju in ohranjenih izdelkih gl. RATAJ 2017, str. 62–65, s starejšo literaturo. D[OMINIOR]VM NEVNKIRCHEN IN STEINFELD, THVRNISCH ET CILEIÆ, 445 Doslej še neupoštevan zapuščinski inventar je zanimiv zlasti za proučevanje zgodovine steklarstva na celjskem CÆS[AREAE] REG[IAE] MAŸ[ESTATIS] ACTVALIS INTIMVS CONSILIARIVS območju. O zalogah steklenih izdelkov in materiala gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 166v–167r. 446 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 167v–169v. 447 KEMPERL 2001, str. 181–182; KEMPERL 2007, str. 126. 94 95 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) ET CAMERARIVS INCCLŸTI COLLEGII REVISIONIS INTERIORIS AVSTRIÆ IN CAVSIS PRINCIPIS ET RELIGIONIS PRÆSES, QVI ANTE SEX MENSIVM INTERVALLVM IN HANC INHOSPITAM SOLITVDINEM VENIT. EANDEM VIX VIDIT ET IAM SVBITO IN HANC QVAM INTVERIS FORMAM SVIS AVSPICIIS TRANSFORMAVIT. HVNC IGITVR IMMORTALITATI QVOQVOMODO CONSECRANDI ERGO, HOC MONVMENTVM POSVIT, EIVSDEM ALTEFACTÆ EXCELLENTIÆ INFIMVS SERVVS. I D.N. AO DNI MDCCLIII. Latinski napis se v prevodu Janka Orožna in z nekaj popravki glasi: Postoj, popotnik, ustavi svoj korak! Čemu se čudiš? Ali te je strah, da bi v tej gorski soteski zašel v Vulkanov svet? Toda ne boj se! Prišel si namreč med kiklope, ki ne izdelujejo bliskov, ampak v ognju proizvajajo steklo. Stopi bliže in občuduj neverjetno hitrost in spretnost delavcev. Pred šestimi meseci je prišel v to neprija-zno samoto preodlični in preslavni gospod Anton Gaisruck, Svetega rimskega cesarstva grof, lastnik gospoščin Neunkirchen na Steinfeldu, Turnišča in Celja, njenega cesarskega in kraljevega veličanstva resnični svetnik in komornik, slavnega revizijskega zbora Notranje Avstrije v deželnoknežjih in verskih zadevah predsednik, in komaj je nekaj videl, pa ga je v svojem smislu izpremenil. Da bi očuval nesmrten spomin, je postavil ta spomenik njene vzvišenosti najponižnejši služabnik. Jezus naš Gospod. Leta Gospodovega 1753.448 Laskavo mnenje neznanega pisca, da je Gaisruck po svoji volji spremenil vse, kar je videl, 62. Anton Jožef Lerchinger: grb Antona grofa 63. Josef Ferdinand Fromil er: grb Jožefa Karla velja tudi za poznejšo prezidavo dvorca Plumberk v Novo Celje. Kapelo sv. Florijana in dvorec Gaisrucka, 1753, kapela sv. Florijana, Svetli Dol grofa Gaisrucka, 1747, deželna hiša, Celovec povezujejo tudi poslikave, saj je bila kapela prva gradnja, v kateri je grof zaposlil slikarja Antona (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) Jožefa Lerchingerja (ok. 1720 – po 1787), ki je živel v Rogatcu.449 Na severni steni ladje je Lerchinger naslikal grb graditelja kapele (sl. 62). Ob primerjavi z grbom Jožefa Karla grofa Gaisrucka, ki ga je Josef Ferdinand Fromiller leta 1747 naslikal v veliki grbovni dvorani koroške deželne ki je kot nadškofov delegat kapelo posvetil leta 1754.452 Leto posvetitve razberemo tudi iz napisa, hiše v Celovcu (sl. 63),450 opazimo številne razlike. V Svetlem Dolu so naslikani drevo s tremi da je kapela posvečena Bogu in sv. Florijanu mučencu.453 krošnjami namesto treh lipovih listov, rdeča poševna bruna namesto modrih, siv okronan lev Na obok ladje v obliki češke kape je Lerchinger naslikal dekorativno arhitekturo, ki se pne namesto črnega brez krone ter tri zlate zvezde celjskega gospostva. Razlike so verjetno posledica nad realnimi pilastri (sl. 64). V pendentive je naslikal štiri cerkvene učitelje in v kartuše nad njimi napačnega restavriranja, saj ni verjetno, da bi naročnik dovolil slikarju naslikati napačen grb. Iz štiri elemente. Ogenj, ki ga ponazarja vulkan, posredno omenjen v napisu na zunanjščini kapele, latinskega kronograma pod Gaisruckovim grbom v Svetlem Dolu je razvidna letnica 1753, ko je je upodobljen nad sv. Avguštinom, ki v roki drži goreče srce. V križno razvrščenih medaljonih bila kapela sv. Florijana zgrajena.451 Na južni steni je naslikan grb tedanjega goriškega nadškofa je upodobljeno mučeništvo sv. Florijana. V prvem prizoru svetnik goreče moli v ječi, priklenjen Karla Mihaela grofa Attemsa, na zahodni steni pa grb celjskega arhidiakona Jožefa Bartholottija, na steber in kamnito kroglo. Nato ga rablja mučita s pretepanjem in prebadanjem z vilami. Sledi 452 448 Latinska napisa vsebujeta letnico 1754: et VenIa IVssVqVe prIMI arChI antIstItIs gorItIensIs VetVsto rItV OROŽEN 1971, str. 299–300. Gl. tudi KOLAR 2003, str. 92–93; RATAJ 2017, str. 62. beneDICta fVI; pro hVIVs aCtVs eXerCItIo DeLegatVs fVerat IosephVs barthoLotti arChIDIaConVs 449 Poslikavo kapele je Lerchingerju pripisala Anica Cevc; gl. CEVC 2007, str. 104–110, s starejšo literaturo. CILLeIae. Za slovenski prevod gl. KOLAR 2003, str. 93: Po dovoljenju in naročilu prvega goriškega nadškofa sem 450 O veliki grbovni dvorani s 650 grbi gl. THALER 2005, str. 61. bila blagoslovljena po starodavnem obredu; za izvedbo tega dejanja je bil pooblaščen Jožef Bartholotti, celjski 451 eX tVa CLeMentIa et IngentI erga sVperos pIetate feLIX De abIIsso sVrreXIt. Za slovenski prevod gl. arhidiakon. KOLAR 2003, str. 93: Po tvoji naklonjenosti in neizmerni vdanosti do Najvišjega je iz globine srečen postavil to 453 Deo et SanCto fLorIano MartIIrI saCrata. Za slovenski prevod gl. KOLAR 2003, str. 93: Posvečena Bogu in svetišče. svetemu mučencu Florijanu. 96 97 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 64. Anton Jožef Lerchinger: 65. Anton Jožef Lerchinger: poslikava oboka ladje, 1753, oltar sv. Florijana, 1753, kapela sv. Florijana, Svetli Dol kapela sv. Florijana, Svetli Dol (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) Vidmar) upodobitev z mlinskim kamnom obteženega svetnika v Aniži ter četrti prizor, na katerem orel sv. Frančiška Ksaverja, sv. Jožefa, sv. Antona Padovanskega in sv. Janeza Nepomuka – je Lerchinger varuje svetnikovo truplo. Utapljajoči se Florijan se ozira navzgor, proti osrednjemu medaljonu, naslikal v grizaju, da bi ustvaril vtis marmornih kipov. Trije od naslikanih svetnikov so bili imen-kjer je upodobljen Bog Oče, ki ga sprejema z nagibom telesa, pogledom in gestami. Ob vstopu v ski zavetniki grofa Gaisrucka, ki je ob krstu dobil ime Franc Anton Jožef.454 cerkveni prostor se je tako steklarjem v osrednji osi odprl pogled na sv. Florijana, ki gasi ogenj na V zvoniku je ohranjen zvon, ki ga je Gaisruck leta 1754 naročil pri celjskem zvonarju Gašperju oltarni sliki, in na svetnikovo apoteozo v kupoli. Baltazarju Schneiderju.455 V zgornjem delu je opremljen z okrasnim vencem in napisom Gloria in Polkupola apside je poslikana z iluzionističnimi pilastri, ki nosijo navidezna gladka in s kase-excelsis Deo Anno 1754, pod njim sta reliefa s podobama Križanja in sv. Antona Puščavnika. Tudi tami okrašena rebra (sl. 65). Za marmorno menzo je Lerchinger naslikal iluzionistično zasnovan z izbiro tega svetnika je naročnik opozoril nase. oltar s stopničasto oblikovano predelo, nad katero je oltarna slika, ki jo spremljajo štirje naslikani svetniki, stoječi med stebri in pilastri. Korintski kapiteli nosijo trebušasto ogredje z lokom in kartušo na sredini, nad ogredjem pa je volutna atika s sliko Matere Božje z Detetom in angelo-454 Gl. GOËSS 1928, priloga IV. ma adorantoma. Celoto krasi zlat zastor z resicami in rdečo podlogo. Angela in štiri svetnike – 455 O zvonu gl. KOLAR 2003, str. 93–94. 98 99 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Grof Anton je kapelo opremil s pozlačenim srebrnim kelihom in pateno, misalom, belo-IN PRAESENTIBUS QUODAMMODO SUPERSTITES rdečim, modrim in črnim mašnim ornatom, tremi oltarnimi prti in štirimi medeninastimi sveč- ET ILLIS QUIDEM SUAM DEBET ORIGINEM niki.456 HIS PERENNITATEM QUISQUIS HAEC LEGIS TANTO HOC AEDIFICIUM PRAEFER VETERI Novi grof Celjski QUANTO HUIUS NOVI ELEGANTIOR EST FACIES PRAE RUGOSA ILLA VETERIS Anton Gaisruck je tudi prezidavo dvorca Plumberk v Novo Celje ovekovečil z napisnima plo-ET ščama, ki sta bili vzidani v zahodno steno kapele in okrašeni s pozlačenim štukiranim okvirjem QUANTO APTIORES HUMANAE SOCIETATI (sl. 66–67).457 Latinski napis o gradnji dvorca sporoča: VALLES SUNT MONTIBUS. EXTINCTIS AN. SAL. MDCCCCLVI CUM UDALRICO CILLEIAE COMITIBUS TOTA PENE ILLORUM MEMORIA INTRA GENTILITII CASTRI URBI CILLEIAE EX IUGO IMMINENTIS RUINAS STETIT CUM IISDEM TEMPORIS VITIO PERITURA. ID NE ACCIDERET E VETERIS EIUS CASTRI RUDERIBUS MAGNO SUMPTU HUC DEPORTATIS NOVAM SIBI SUISQUE CILLEIAM AN. MDCCLVI EXCITARI CURAVIT ANTONIUS S. R. I. COMES DE GAISRUK FRANCISCO I. ROM. IMPERATORI ET MARIAE THERESIAE ROM. IMPERATRICI. HUNG. REGINAE, ARCHIDUCI AUSTR. CILLEIAE COMITI A CUBICULIS ET INTIMIS CONSILIIS SIC ANTIQUA CILLEIENSIUM COMITUM GAISRUKIIS PER SORORES LINDEKIAS AFFINIUM SEDES RTRIUM SECULORUM OBLIVIONI EREPTA EST ET QUANTUM IN HUMANIS LICET REDDITA IMMORTALIS RURSUS ILLA VETERES DOMINOS SUO SINU CONTINET 456 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 167r–167v. 66. Napisna plošča o gradnji dvorca v kapeli dvorca Novo Celje 457 Gl. tudi WEIGL 2003 a, str. 74, 81. (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 100 101 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) PREVOD: kolikor primernejše so za človeško družbo Potem ko so bili leta odrešenja 1456 z Ulrikom izkoreninjeni grofje Celjski, doline kakor gore.459 je skoraj ves spomin nanje stal znotraj ruševin družinskega gradu Iz napisa je razvidno, da sega začetek prezidav dvorca v Novo Celje v leto 1756 in sovpada na vrhu nad mestom Celjem s tristoletnico smrti zadnjega grofa Celjskega Ulrika II. »Novi grof Celjski«, po napisu sodeč so-in mu je grozilo, da bo propadel zaradi zoba časa. rodstveno povezan s predniki (po sestrah Lindeških), je za gradnjo uporabil tudi kamenje starega celjskega gradu. Prezidava je hitro napredovala, saj je bila kapela v pritličju dve leti pozneje že v Da se to ne bi zgodilo, tolikšni meri končana, da jo je bilo mogoče posvetiti. Posvetitev leta 1758 je obeleževala napisna je dal Anton grof SRC Gaisruck, plošča iz štukmarmorja, ki je bila uničena med drugo svetovno vojno. Kopija iz istega materiala komornik in tajni svetnik je sedaj vzidana v zahodni steni kapele: Franca I., rimskega cesarja, HAEC SACRA AEDES EIDEM SUOS DEBET NATALES in Marije Terezije, CUI NOVA CILLEIA rimske cesarice, madžarske kraljice, avstrijske nadvojvodinje, celjske grofice, ANTONIO S. R. I. COMITI DER GAISRUK iz kamnov tega starega gradu, ki so jih z velikimi stroški prepeljali sem, ET QUI POSTREMAM MAGNIS IMPENSIS EREXIT zase in za svoje leta 1756 postaviti Novo Celje. PRIMAM NON MINORIBUS AD EXIMIAM HANC SPECIEM EXTULIT Tako so Gaisrucki QUOD NOLLET MAGNIFICENTIOREM ESSE DOMUM HOMINUM QUAM DEI iztrgali stari sedež grofov Celjskih, VT ILLUSTRIOR ESSET OSIUS ORIGO po sestrah Lindeških sorodnikov po svaštvu, 458 EODEM PENE TEMPORE EST CONDITA pozabi stoletij. QUO AQUILEIA IN GORITIAM MIGRAVIT PATRIARCHA ARCHIEPISCOPUM In kolikor je to ljudem dovoljeno, VIX POTERAT CELEBRIOREM HABERE EPOCHAM je znova postal nesmrten. SIC SACRAM SUMAM INSTITUTIONEM AB EXTERIS TERRIS Ta stavba v svojem naročju znova zajema stare gospodarje, NON PETIIT EXTRA AUSTRIACUM IMPERIUM ki na neki način živijo naprej v sedanjih lastnikih, PUBLICAM ESSE VOLUIT EIUS CONDITOR in prvim (stavba) dolguje svoj izvor, UT OMNIUM SERVIS ET COMMODIS slednjim pa večnost. ET QUOTQUOT AD NOVAE CILLEIAE DOMINUM VENNIUNT Kdor koli že to bereš, LOCUM HABERENT daj tej zgradbi toliko prednosti pred staro, IN QUO COELI DOMINO DIVINAM HOSTIAM IMMOLENT ET OFFERANT kolikor lepša je podoba te nove NEMPE NON SIBI MAGIS SUISQUE POSTERIS AEDIFICAVIT QUAM DEO v primerjavi s tisto gubasto stare SOLEMNI RITU DIVINO CULTUI DICATA EST in AN. SAL. MDCCLVIII VIII. IDUS SEXTILES CAROLO MICHAELE DEI ET APOSTOLICAE SEDIS GRATIA PRIMO ARCHIEPISCOPO GORITIAE 458 Nenavadne utemeljitve sorodstva med Gaisrucki in grofi Celjskimi z viri ni mogoče potrditi. Gaisrucki so E. S. R. I. COMITIBUS AB ATTEMS bili v sorodu z gospodi Lindeškimi, ki so se imenovali po gradu Lindek nad Frankolovim, saj so podedovali SACR. CAES. REG. MAIEST. AB INTIMIS CONSILIIS grb najpozneje leta 1628 izumrlih Lindeških in ga vključili v svoj grofovski grb (trihrib s tremi lipovimi listi). Lindeški so bili v zgodnjem 15. stoletju vazali grofov Celjskih in ne njihovi sorodniki. Napis verjetno namiguje na nezakonsko hčer grofov Celjskih, ki se je poročila v rodbino Lindeških in posledično kri grofov Celjskih prenesla v rodbino Gaisruck. Za genealogije grofov Celjskih, gospodov Lindeških in grofov Gaisruckov gl. NASCHENWENG 2020 a, str. 173–174, 399–403; NASCHENWENG 2020 b, str. 642–643. 459 Za prevod napisa se zahvaljujem kolegu dr. Alešu Mavru. 102 103 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) QUEM IPSA SIBI VIRTUS SI LOQUI POSSET PREVOD PASTOREM DELIGERET To posvečeno svetišče svoje rojstvo dolguje istemu človeku DEIPARAE AD NIVES GERIT. TITULUM kot Novo Celje, VT VEL IPSE TITULUS CANDIDAM NIVIQUE SIMILIAM Antonu grofu SRC Gaisrucku. PURITATEM TESTETUR In on, ki dal je z velikimi stroški pozidati slednje, ILLIBATI MARIAE CONCEPTUS je tudi prvo z nič manjšimi stroški povzdignil do te izjemne lepote, QUI IN SACRAE HUIUS AEDIS ARA COLITUR ker ni hotel, da bi bilo človeško domovanje veličastnejše od Božjega. HAEC ARA HIC TITULIS DOCET Da bi bil njegov izvor imenitnejši, QUA PURITATE MARIAE CLIENTER AD DEUM ACCEDERE OPORTEAT. je bilo postavljeno skoraj sočasno, ko je patriarh nadškofa iz Ogleja prestavil v Gorico. (Svetišče) bi komaj moglo imeti slavnejše obdobje, ko tako svete najvišje ustanove ni iskalo v tujih deželah zunaj avstrijskega cesarstva. Ustanovitelj kapele je hotel, da bi bila javna, da bi bila na voljo vsem in da bi vsi, ki prihajajo h gospodu Novega Celja, imeli kraj, na katerem bi Gospodu nebes žrtvovali in darovali božansko daritev. Kapele namreč ni zgradil bolj zase in za svoje potomce kakor za Boga. S slovesnim obredom jo je za bogoslužje 6. avgusta leta odrešenja 1758 posvetil Karel Mihael, po Božji milosti in milosti apostolskega sedeža prvi goriški nadškof, iz rodu grofov SRC Attems, tajnih svetnikov svetega cesarsko-kraljevskega veličanstva. Njega bi, če bi mogla krepost govoriti sama zase, izbrala za pastirja. Kapela nosi naslov Božje porodnice Snežne, kakor bi že sam patrocinij pričeval za neomadeževano in snegu podobno čistost neoskrunjenega Marijinega spočetja, ki ga častijo na oltarju tega svetišča. Ta oltar s svojimi naslovi uči, da morajo prosilci k Bogu pristopati po Marijini čistosti. 460 Slavospevi na napisnih ploščah v Novem Celju in Svetlem Dolu nam Antona grofa Gaisrucka predstavijo kot moža, ki je o sebi menil, da je po svoji volji spremenil vse, kar je videl, in da je vredni 67. Napisna plošča o posvetitvi kapele v kapeli dvorca Novo Celje (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 460 Za prevod napisa se zahvaljujem kolegu dr. Alešu Mavru. 104 105 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) naslednik mogočnih grofov Celjskih. Grofovo za- Razsipnost, dolgovi in finančni nadzor nad gradnjo dvorca Novo Celje nimanje za zgodovino je eden od argumentov za tezo, da je upodobljen na enem od portretov šta- Z gradbenimi posegi za preobrazbo dvorca Plumberk v razkošno Novo Celje je Anton grof jerskih plemičev, ki jih je Gennaro Basile naslikal Gaisruck presegel svoje finančne zmožnosti in si je moral od sredine petdesetih let 18. stoletja v zgodnjih šestdesetih letih 18. stoletja po naročilu sposojati denar od ljudi iz najrazličnejših socialnih slojev.466 Zavedanje o prezadolženosti je raz-Janeza Venclja grofa Purgstal a za Portretno sobo vidno iz njegove oporoke, v kateri je samo gospostvo Novo Celje opredelil kot fidejkomisno, to je v dvorcu Hainfeld na vzhodu Štajerske.461 Plemič neodtujljivo rodbinsko posest, ki jo je namenil bratu Janezu Karlu in po njem najstarejšemu mo-srednjih let v zeleni obleki in z zimskim podlože- škemu potomcu vsakokratnega lastnika fidejkomisa.467 Druga gospostva so lastniki fidejkomisa nim klobukom je izstopil iz kaleše s štirimi konji smeli prodati, na primer za poplačilo dolgov. pred dvorcem Hainfeld in gledalcem s sugestivno Nad fidejkomisnim premoženjem so bdeli deželni uradniki, ki so morali poskrbeti, da fi-gesto razlaga o antičnih fragmentih. Ob korint- dejkomisi niso bili pretirano zadolženi. Za kuratorja Gaisruckovega fidejkomisnega premoženja skem kapitelu je na bazi stebra upodobljen grb, ki je bil imenovan dr. Ludvik Karel pl. Perschon,468 deželna vlada pa je za presojo večjih investicij ni pripadal nobeni štajerski plemiški rodbini in je dodelila po dva komisarja. Zaradi slabega finančnega stanja so se uradniki začeli ukvarjati z posledično otežil identifikacijo portretiranca. Na novoceljskim fidejkomisom kmalu po Antonovi smrti in so napisali vrsto dokumentov, ki so hrbtni strani portreta je prilepljen listek, na kate-bistvenega pomena za proučevanje gradnje in opremljanja Novega Celja. Zahvaljujoč marljivosti rega je naročnik Purgstall 16. avgusta 1762 napisal uradnikov, je gradnja Novega Celja ena od najbolje dokumentiranih posvetnih gradenj sredine Anton, se podpisal in dal portretu številko 40.462 18. stoletja, ki ob navedbah udeleženih mojstrov in umetnikov nudi tudi vpogled v potek gradnje Eden od poznejših lastnikov Hainfelda Joseph in plačila sodelujočim. Čeprav so dokumenti nastajali v času Janeza Karla grofa Gaisrucka, so baron Hammer-Purgstall je o portretih objavil povedni tudi za Antonovo obdobje. razpravo in dal večino od njih reproducirati v teh- 68. J. Bauer po Gennaru Basilu: portret Antona grofa Gaisrucka, 1855, niki litografije.463 Portretiranca je identificiral kot Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec grofa Leslieja (sl. 68),464 kar je napačno, saj sta dva (© Steiermärkisches Landesarchiv) Specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka grofa Leslieja s pravilnim grbom upodobljena na o mojstrih in umetnikih, ki so delovali po naročilu Antona grofa Gaisrucka drugih portretih hainfeldske serije. Franz Reitinger je portretiranca identificiral kot lastnika ptujskega gospostva Karla Kajetana grofa Leslieja Preobrazba dvorca Plumberk v Novo Celje je bila v času Antona in njegovega dediča Janeza Karla (1696–1761), napis Anton pa skušal razložiti z domnevno zamenjavo lističev na hrbtni strani.465 Gaisrucka izvedena po arhitekturnem načrtu, ki je nastal v času grofa Antona in ga njegov dedič ni Menim, da je na portretu upodobljen Anton grof Gaisruck in da antični ostanki ne aludirajo na spreminjal.469 Kljub temu so posegi obeh bratov v nadaljevanju obravnavani ločeno, saj je ohranjenih veličino antičnega Ptuja, pač pa antičnega Celja. Majhna in zajetna grofova postava je primerljiva dovolj podatkov za proučevanje njunega deleža pri gradnji in opremljanju dvorca. Pomemben vir za s portretom v dvorani dvorca Novo Celje, ki je obravnavan v nadaljevanju. Obrazne poteze na razumevanje, kateri mojstri so podpisali pogodbe v času Antona Gaisrucka, je specifikacija dolgov obeh portretih se razlikujejo, kar je mogoče pripisati dejstvu, da sta slikarja Gennaro Basile in Josef obrtnikom in umetnikom, ki jo je 31. julija 1761 pripravil novoceljski upravitelj Jožef Danijel Novak Cassian Gasser portreta naslikala po smrti Antona grofa Gaisrucka (v letih 1762 in 1764). 466 AT StLA, LR, K. 240, H. 1, zadolžnice Antona grofa Gaisrucka, fol. 202r–324r. Gl. tudi WEIGL 2003 a, str. 84. 461 O portretih gl. REITINGER 2016. 467 AT StLA, Landtafel I, tomus 120, prepis oporoke Antona grofa Gaisrucka, 25. 1. 1761, fol. A1r–A10r. 462 REITINGER 2016, str. 134, 323, 348. 468 Ludvik Karel pl. Perschon (1729–1804) je bil doktor prava in gubernijski svetnik; gl. NASCHENWENG 2020 a, 463 HAMMER-PURGSTALL 1855. str. 58. 464 HAMMER-PURGSTALL 1855, str. 9–10. 469 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, pred 30. 6. 1762, fol. 82r. Gl. tudi 465 REITINGER 2016, str. 134, 348. WEIGL 2000, str. 254; WEIGL 2003 a, str. 80. 106 107 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) in jo je kurator Ludvik Karel pl. Perschon pred 12. julijem 1762 predložil deželni pravdi.470 Specifikacija je bila namenjena dopolnitvi popisa dolgov v zapuščinskem inventarju po Antonu Gaisrucku. Iz specifikacije je razvidno, da so gradbena dela že v času grofa Antona toliko napredovala, da so lahko podpisali pogodbe s ključavničarjem, mizarjem, pečarjem, štukaterjem, pozlatarjem, kiparjem in slikarjem.471 Arhitekt, zidarji, tesarji in drugi gradbeni mojstri v specifikaciji niso navedeni, zato sklepamo, da so bili za svoje delo plačani že za časa grofovega življenja. 69. Dvorec Novo Celje Arhitekt je načrte za novoceljski dvorec pripravil takoj po Gaisruckovem nakupu Plumberka po prezidavah Antona grofa Gaisrucka, digitalna 17. aprila 1756, saj so se dela začela že naslednji mesec, ko je celjski ključavničarski mojster Anton rekonstrukcija Zimmermann še v stari stavbi odlomil ključavnico omare in jo nadomestil z novo.472 Čeprav avtor (© izdelali Živa Kralj, Rok arhitekturnih načrtov za preobrazbo Plumberka v Novo Celje v fidejkomisni dokumentaciji ni ome-Rantaša in Katja Rihtarič po njen, je Igor Weigl na podlagi formalnih značilnosti in podatkov, da je arhitekt umrl v Ljubljani istega idejni predlogi Igorja Sapača) dne kot Anton grof Gaisruck in da je gradnjo po arhitektovi smrti vodil Lovrenc Prager, ugotovil, da je načrte zasnoval arhitekt Matija Persky (1716–1761).473 V Spodnji Avstriji rojeni Persky se je 16 krajcarjev, dolgovali pa so mu še 776 goldinarjev in 11 krajcarjev.477 Zimmermann je preostanek leta 1747 naselil v Ljubljani, naslednjega leta pridobil meščanstvo in obrtno dovoljenje ter se poro-prejel v dveh obrokih februarja in novembra 1762, v drugi pobotnici pa je izrecno navedel, da je dela čil s Terezijo, hčerjo pokojnega stavbenika Gregorja Mačka mlajšega; leta 1755 je bil imenovan za opravil v dvorcu ( HaubtGebäu).478 Velik zaslužek ni skladen z drugim ohranjenim dokumentom, ki kranjskega deželnega stavbnega mojstra.474 Pred pridobitvijo Gaisruckovega naročila za preobrazbo ga je pripravil Anton Zimmermann in vključuje natančen popis del, ki jih je opravil v Novem Celju Plumberka v Novo Celje leta 1756 je načrtoval in izvedel številne prezidave in novogradnje mestnih med letoma 1756 in 1763; po tej specifikaciji naj bi Zimmermann za vsa dela sedmih let prejel samo palač in podeželskih rezidenc, ki so bile v lasti kranjskega plemstva, naročila pa je dobival tudi od 57 goldinarjev in 49 krajcarjev.479 Drugi Zimmermannov popis je za proučevanje gradbene zgodo-ljubljanske škofije in kranjskih samostanov.475 Razlogi za to, da je Gaisruck najel kranjskega dežel-vine zelo pomemben, saj omogoča shematično rekonstrukcijo poteka gradnje. V prvih dveh letih je nega stavbnega mojstra in ne katerega od njegovih štajerskih kolegov, ostajajo neznani. Morda je Zimmermann izdelal številne ključavnice, vendar je samo za nekatere navedel, v katerih prostorih na izbiro vplivala prezidava knezoškofijske rezidence in gradnja nove cerkve v bližnjem Gornjem so bile, na primer v shrambi in kleti, novembra 1757 v neki kamri in istega leta v lovčevi sobi,480 ki je Gradu, katere pobudnik je bil ljubljanski knezoškof Ernest Amadej grof Attems in kjer je arhitektovo bila najverjetneje v pritličju dvorca. Pritličje je bilo tedaj verjetno gradbeno že dokončano. 8. febru-sodelovanje dokumentirano od leta 1749,476 verjetno pa je Persky naročnika prepričal tudi s svojo arja 1760 je Zimmermann vgradil ključavnico na podstrešju nove gradnje ( Neue gebeÿ) in pripravil dunajsko izobrazbo in izkušnjami (sl. 69). neko delo za urarja, iz česar sklepamo, da so v začetku leta 1760 na dvoriščni strani dvorca vgradili Ključavničarski mojster Anton Zimmermann, ki je imel delavnico v oziroma na sedanjih Grajski uro. Novembra 1760 je Zimmermann na novo okoval dvokrilna zunanja vrata slavnostne dvorane ulici in Muzejskem trgu v Celju, je po Novakovi specifikaciji do leta 1761 že prejel 1452 goldinarjev in in za velike okvirje v dvorani izdelal dvajset dolgih in močnih lesenih vijakov, verjetno nosilcev za stenske svečnike. Ob koncu leta 1760 je Zimmermann na novo okoval tudi osem okenskih okvirjev steklenjaka. Ključavničar je stavbo imenoval rastlinjak ( Treibhaus), vendar smemo domnevati, da je bila zgrajena kot značilen baročni steklenjak s proti jugu obrnjenimi zastekljenimi površinami. 470 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis dr. Ludvika Karla pl. Perschona deželni pravdi, pred 12. 7. 1762, fol. 144r–145v, 153v. Iz popisa ni razvidno, ali so tedaj prenovili steklenjak iz časa baronov Miglio ali pa so ga zgradili na 471 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145r–145v. 472 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija celjskega ključavničarskega mojstra Antona Zimmermanna, 23. 12. 1763, fol. 42r–43v, 73r–74v: noch in daß alte Gebei von ein Kasten daß Schloß abgebrochen. Gl. tudi WEIGL 2000, str. 254; WEIGL 2003 a, str. 74. 477 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145v. O Zimmermannu, 473 WEIGL 2000, str. 15, 34, 254–256; WEIGL 2003 a, str. 78. ki je bil leta 1779 ovaden, da je kršil cehovska določila, saj se ni udeleževal cehovske skupščine, ob tem pa je 474 WEIGL 2000, str. 7; WEIGL 2003 a, str. 84; SAPAČ 2007, str. 256–257. dolgoval nekaj nad 12 goldinarjev, gl. ŽIŽEK 2012, str. 318, 369–370, 373. 475 Za najpopolnejši seznam dokumentiranih in pripisanih del Matije Perskega gl. WEIGL 2003 a, str. 84; SAPAČ 478 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica celjskega ključavničarskega mojstra Antona Zimmermanna, 16. 11. 1762, fol. 193r. 2007, str. 256–257. 479 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija celjskega ključavničarskega mojstra Antona Zimmermanna, 23. 12. 1763, fol. 42v. 476 WEIGL 2000, str. 14, 225. 480 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija celjskega ključavničarskega mojstra Antona Zimmermanna, 23. 12. 1763, fol. 42v. 108 109 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) novo. Nadaljnja dela je Zimmermann opravil za grofa Janeza Karla Gaisrucka. Marca 1762 je izdelal novo ključavnico za spodnjo sobo pri kuhinji, verjetno za eno od sob za služinčad. Februarja 1763 so s pohištvom opremljali pisarjevo sobo, za katero je Zimmermann tedaj na novo okoval komodo s štirimi predali. Sočasno so se najbrž ukvarjali tudi z drugim pohištvom, saj je ključavničar izdelal 106 lesnih vijakov in nov izvijač. Celjskemu mizarskemu mojstru Mihaelu Formacherju so do poletja 1761 izplačali 1461 goldinarjev in 6 krajcarjev, dolgovali pa so mu še 989 goldinarjev in 36 krajcarjev.481 Popis njegovih del v Novem Celju ni ohranjen, prejem preostanka pa je potrdil februarja 1762 v Novem Celju.482 Formacher je verjetno identičen s celjskim mizarjem Mihaelom Fuhrmacherjem, ki je bil leta 1779 ovaden, da je kršil cehovska določila.483 Graškemu pečarskemu mojstru Johannu Thalhammerju so že izplačali 50 goldinarjev in 24 krajcarjev, dolgovali pa so mu še 154 goldinarjev in 36 krajcarjev.484 V pobotnici je navedel, da je za navedeno vsoto po naročilu grofa Antona izdelal štiri peči, zahteval pa je še povračilo stroškov za dostavo peči in potovanje pomočnika, ki je peči v dvorcu montiral, v vrednosti nekaj več kot 24 goldinarjev.485 V upraviteljevi specifikaciji je navedeno, da so štukaterju Jožefu Gebhardu na podlagi pogodbe plačali 3180 goldinarjev, dolgovali pa so mu jih še 820.486 Za izplačilo preostanka je upravitelj Jožef Danijel Novak novembra 1762 odpotoval v Ljubljano (sl. 70).487 Štukaterja Jožefa Gebharda smo že spoznali kot avtorja štukmarmornih oltarjev v frančiškanski cerkvi v Nazarjah, za katera je sredstva daroval Franc baron Miglio. Gebhard je bil rojen v Wessobrunnu na Bavarskem, vendar njegova dela v domovini doslej niso znana.488 Leta 1742 je bil omenjen v rojstni knjigi župnije Šmarje pri Jelšah, 70. Pobotnica štukaterja Jožefa Gebharda, 15. 11. 1762, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv) leta 1746 je dobil obrtno dovoljenje v Ljubljani in leta 1752 ljubljanske mestne pravice.489 Na podlagi arhivskih virov in slogovne analize je bil v zadnjih dveh desetletjih kot Gebhardovo delo prepoznan obsežen korpus skoraj tridesetih oltarjev iz štukmarmorja v Sloveniji in na Hrvaškem.490 Gebhard je z wessobrunnskima sodelavcema Franzem Reschem in Johannom Rauchom s štukaturo okrasil cerkev sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah,491 njegovo delo so tudi kapiteli v prezbiteriju Marijine cerkve 481 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145v. v Petrovčah.492 Po čigavem priporočilu je Anton grof Gaisruck navezal stike s štukaterjem Jožefom 482 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica celjskega mizarskega mojstra Mihaela Formacherja, 18. 2. 1762, fol. 189r. Gebhardom, ni bilo mogoče ugotoviti. Da štukaterja ni poiskal med mojstri, ki so delovali v Gradcu,493 483 O njem gl. ŽIŽEK 2012, str. 318. bi smeli pojasniti s tezo, da se je umetnostno ambiciozni Gaisruck med bivanjem v Münchnu494 se-484 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145v. znanil z rokokojskimi štukaturami na Bavarskem in je v svojem dvorcu zaposlil wessobrunskega 485 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica graškega pečarskega mojstra Johanna Thalhammerja, 19. 7. 1762, fol. 147r. štukaterja. Na Gebharda, ki je tedaj že skoraj dve desetletji bival v notranjeavstrijskih deželah, bi O Thalhammerju gl. WEIGL 2003 a, str. 82. 486 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145r. Gl. tudi VIDMAR 2023, str. 161. 487 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica ljubljanskega mestnega štukaterja Jožefa Gebharda, 15. 11. 1762, fol. 196r. 491 MUROVEC 2000, str. 178–179; RESMAN 2003, str. 486; RESMAN 2006, str. 472. Metoda KEMPERL 2007, str. 488 18. 2. 1703 rojeni Janez Jožef Gebhard je bil sin Dominikusa Gebharda (1681–1756) in Severine Zimmermann 41–42, je Gebhardu, Reschu in Rauchu pripisala tudi kapitele v župnijski cerkvi v Rogatcu. (1687–1764), sestre slikarjev in štukaterjev Johanna Baptista in Dominikusa Zimmermanna. O sorodstvenih 492 KEMPERL 2004 b, str. 56; KEMPERL 2007, str. 105; KEMPERL, VIDMAR 2014, str. 207. povezavah SCHNELL, SCHEDLER 1988, str. 124. 493 O graških štukaterjih druge polovice 18. stoletja gl. DEDEKIND 1959, str. 133–136; DEDEKIND 1968/1969, str. 135–157. 489 MUROVEC 2000, str. 178–179; RESMAN 2003, str. 486; RESMAN 2006, str. 472. 494 Po napisu na portretu iz novoceljske slavnostne dvorane je bil Anton grof Gaisruck v času habsburške zasedbe 490 O oltarjih gl. STEGENŠEK 1905, str. 74–76; RESMAN 2003, str. 477–491; RESMAN 2006, str. 472; RESMAN Bavarske (1742–1744) predsednik komore v Münchnu. Gl. tudi WEIGL 2000, str. 34; WEIGL 2003 a, str. 73, 80; 2010, str. 64–65, ZAJEC 2011, str. 177–194. VIDMAR 2016, str. 49–50. 110 111 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 72. Pobotnica kiparja Veita Königerja, 19. 6. 1762, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv) 71. Pobotnica slikarja in pozlatarja Franza Josefa Reicha, 7. 7. 1761, kar potrjuje njegova signatura na takrat dokončanem velikem oltarju petrovške cerkve. Reichovo Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec sodelovanje s štukaterjem Jožefom Gebhardom in kiparjem Veitom Königerjem v Petrovčah498 se je (© Steiermärkisches Landesarchiv) nadaljevalo v reprezentančnih prostorih dvorca Novo Celje. Graški kipar Veit Königer je na podlagi pogodbe že prejel 170 goldinarjev, plačati pa so mu Gaisrucka lahko opozorili frančiškani v Nazarjah ali arhitekt Matija Persky, ki je tako kot Gebhard morali še 370 goldinarjev.499 Kipar je prejem preostanka potrdil v Novem Celju, kar dokazuje, da se živel v Ljubljani. je tam zadrževal vsaj še junija 1762 (sl. 72).500 Igor Weigl je v pobotnici navedene kipe in okrasje poGraški slikar in pozlatar Franz Josef Reich je na podlagi pogodbe prejel 800 goldinarjev, vezal z oltarjem v novoceljski kapeli.501 Kakor je prikazano v nadaljevanju, pa menim, da se je kipar dolgovali pa so mu jih še 748.495 Reich je preostanek prejel že 7. julija 1761, vendar je v pobotni-s sicer neohranjeno pogodbo zavezal tudi za izdelavo kipov na stopnišču in pred glavnim vhodom, ci navedel samo, da je opravil poslikovalska in pozlatarska dela, ki niso podrobneje specificirana stenskih svečnikov v dvorani ter okrasnih vaz na pročeljih dvorca. Na Tirolskem rojeni kipar je v le- (sl. 71).496 O Reichu je znano le, da se omenja od leta 1744, da je bil leta 1753 član graškega slikarske-tih med 1751 in 1754 obiskoval Akademijo upodabljajočih umetnosti na Dunaju.502 Na njegovo delo ga ceha in da je umrl leta 1789.497 V Marijini cerkvi v Petrovčah je deloval najpozneje od leta 1758, 498 Skulpture na velikem oltarju v petrovški cerkvi je kiparju Veitu Königerju pripisal VRIŠER 1963, str. 150, vendar jih je datiral v leta med 1760 in 1780. Gl. tudi VRIŠER 1992, str. 141. 495 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145r–145v; VIDMAR 499 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145v. 2023, str. 161. 500 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica graškega akademskega kiparja Veita Königerja, 19. 6. 1762, fol. 192r. 496 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica graškega slikarja in pozlatarja Franza Josefa Reicha, 7. 7. 1761, fol. 146r. 501 WEIGL 2000, str. 15, 51, 250–251; WEIGL 2003 a, str. 82. 497 WASTLER 1883, str. 138; FREY 1924, str. 194. 502 ANDORFER 1925, str. 4; SCHEMPER-SPARHOLZ 1993, str. 238. 112 113 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) je bistveno vplival profesor Jakob Christoph Schletterer, saj je Königer v času študija verjetno tudi sodeloval v njegovi delavnici.503 Januarja 1756 se je Königer v Gradcu poročil s hčerjo kiparja Josepha Schokottnigga in prevzel njegovo delavnico.504 V naslednjih desetletjih je ustvaril številne sakralne kamnite in lesene skulpture, medtem ko je bilo na Štajerskem za posvetno kiparstvo manj naročil.505 Povod za odločitev Antona grofa Gaisrucka, da je v Novem Celju zaposlil Veita Königerja, bi utegnilo biti kiparjevo dobro poznavanje sočasnega dunajskega kiparstva in njegovo delovanje za Leopolda grofa Herbersteina v dvorcu Eggenberg in graški palači Eggenberg-Herberstein.506 Gaisruck bi lahko navezal stik s Königerjem med njegovim delom na velikem oltarju petrovške cerkve, ki je bilo dokončano leta 1758. Kakor je bilo že omenjeno, pa je pri kiparju naročil tudi skulpture in ornamentiko za zunanji porton dvorca Liebenau, ki je bil domnevno končan leta 1759.507 Slikarju Antonu Jožefu Lerchingerju so po pogodbi že izplačali 800 goldinarjev, dolgovali pa so mu jih še 480.508 31. julija 1761 njegovo delo v dvorcu še ni bilo končano, saj je v poročilu navedeno, da bodo stroški za slikarjevo hrano do zaključka slikarskih del znesli 80 goldinarjev.509 Februarja naslednjega leta je Lerchinger v Novem Celju potrdil prejem preostanka (sl. 73).510 Iz dokumentov ni razvidno, za katera dela je umetnik sklenil pogodbo z Antonom grofom Gaisruckom in katera so bila ob naročnikovi smrti nedokončana. Najverjetneje je slikar v Antonovem času poslikal strop kapele in morda slavnostne dvorane, podatki v zapuščinskem inventarju po Antonu grofu Gaisrucku pa pričajo tudi o tem, da je Lerchinger pred naročnikovo smrtjo februarja 1761 dokončal slikane tapete za štiri sobe gosposkega nadstropja, vredne 400 goldinarjev.511 Na izbiro Lerchingerja je nedvomno vplivalo naročnikovo zadovoljstvo z njegovo poslikavo kapele sv. Florijana v Svetlem Dolu, slikar pa je v poznih petdesetih letih 18. stoletja deloval tudi v Marijini cerkvi v Petrovčah.512 V fidejkomisni dokumentaciji so ohranjeni številni zahtevki mojstrov, ki so delovali za grofa Antona in so bili plačani v času njegovega naslednika Janeza Karla, vendar v zgoraj navedeni Novakovi specifikaciji niso omenjeni. Za zgodovino gradnje in opremljanja Antonovih dvorcev je 73. Pobotnica slikarja Antona Jožefa Lerchingerja, 13. 2. 1762, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec 503 SCHEMPER-SPARHOLZ 1993, str. 238. (© Steiermärkisches Landesarchiv) 504 ANDORFER 1925, str. 5. 505 Za Königerjev opus gl. ANDORFER 1925, str. 9–27. 506 Za Königerjevo delovanje za grofa Herbersteina gl. ANDORFER 1925, str. 5. 507 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana specifikacija graškega ključavničarskega mojstra Gal usa Johanna Tizcka pomemben graški slikar Johann Franz Petumfill (1729 – ok. 1778), ki je po naročilu grofa Antona za leto 1759, fol. 206r. naslikal šest večjih slik, katerih motiv ni naveden, in manjšo, ki je prikazovala krajino v gospo-508 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145r. Gl. tudi WEIGL stvu Liebenau.513 Petumfill se je še v času Antonovega življenja obrnil na grofa s pisno prošnjo, 2000, str. 250; CEVC 2007, str. 123. 509 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145r. v kateri pravi, da mora biti grofu naročilo še v svežem spominu, in ga prosi za plačilo preostalih 510 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica slikarja Antona Jožefa Lerchingerja, 13. 2. 1762. 511 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 158v. 513 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana prošnja graškega slikarja Johanna Franza Petumfil a, fol. 180r; AT StLA, 512 Za Lerchingerjevo delo v Petrovčah gl. CEVC 2007, str. 135–139, z datacijo v šestdeseta leta 18. stoletja. LR, K. 241, H. 1, nedatirano poročilo upravitelja Johanna Baptista Ressnigga za leto 1770, fol. 82r. 114 115 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 60 goldinarjev, medtem ko je 18 goldinarjev prejel kot predplačilo (sl. 74).514 Na hrbtni strani prošnje je Petumfill s podpisoma potrdil, da je 7. novembra 1761 prejel 30 goldinarjev, 20. decembra 1762 pa še drugo polovico; drugič se je podpisal kot Joh Frantz Pettumfill in Corperiter Mahler. Podpis razodeva, da je bil član graške slikarske bratovščine, na dobre povezave z drugimi graškimi umetniki pa kaže poroka s sestro slikarja Johanna Baptista Antona Raunacherja leta 1758, ob kateri je kot priča nastopil kipar Veit Königer.515 Petumfil , ki ga je Franz Reitinger neupravičeno obravnaval kot pleskarja,516 je za bližnjo cerkev sv. Danijela v Celju leta 1772 prispeval oltarno sliko Marijino darovanje ob očiščenju sv. Ane,517 za graško cerkev sv. Marije Snežne je istega leta naslikal oltarne slike sv. Ignacija Lojolskega in sv. Frančiška Ksaverja ter sv. Marije in sv. Jožefa s sv. Terezijo Veliko, sv. Florijana in sv. Ožbalta,518 v letih 1762 in 1762 je delal tudi za Janeza Venclja grofa Purgstal a v dvorcu Hainfeld.519 Kakor je prikazano v nadaljevanju, lahko navedbo šestih večjih slik v Petumfillovi vlogi povežemo z upodobitvami pristaniških mest v Gaisruckovem dvorcu Turnišče. Za gradbeno zgodovino je pomemben tudi graški ključavničar Gal us Johann Tizeck, ki je za grofa Antona delal v letih od 1758 do 1761 in izstavil štiri specifikacije v skupni vrednosti 717 goldinarjev in 26 krajcarjev. Leta 1758 je za novoceljski dvorec izdelal nadvratno mrežo za 100 goldinarjev.520 Sočasno in v naslednjih treh letih je za dvorca Novo Celje in Liebenau izdelal številne ključavnice ter okovja za vrata, okna in pohištvo.521 Tizeck je omenil tudi dela za mlin in vrtno hišo, vendar brez omembe kraja. Ključavnica, ki jo je leta 1759 izdelal za sprednja vrtna vrata, se najbrž na-naša na zunanji porton dvorca Liebenau. Zanimiva je tudi omemba vodometa, za katerega je Tizeck okoval vratca vodnega stolpa in prispeval dolg vijak z vilicami, tulcem in ključavnico ter tri plošče z zapornicama, za kar je zahteval nekaj več kot 15 goldinarjev,522 vendar ni navedel, ali je bil vodomet v Novem Celju ali v Liebenauu. 514 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana prošnja graškega slikarja Johanna Franza Petumfil a, fol. 180r. Za vsako veliko sliko je Petumfill prejel 12 goldinarjev, za majhno pa 6 goldinarjev. Gl. tudi WEIGL 2003 a, str. 77. 515 ALDRIAN 1941, dodatek, str. 7–8. 516 REITINGER 2016, str. 56. 517 CEVC 1964, str. 33, repr. 50 (kot Postumfill); MENAŠE 1994, str. 237, repr. 216. 518 Sliki sta signirani in datirani; gl. Graz 2013, str. 128. 519 ALDRIAN 1952, str. 26–27, 36–37; REITINGER 2016, str. 56. 520 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana specifikacija graškega ključavničarskega mojstra Gal usa Johanna Tizcka za leto 1758, fol. 186r. 521 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana specifikacija graškega ključavničarskega mojstra Gal usa Johanna Tizcka za leto 1758, fol. 186r. 522 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana specifikacija graškega ključavničarskega mojstra Gal usa Johanna Tizcka za leto 1759, fol. 206r: Item zu der Wasser=Kunst 1 langen Schrauffen mit einer gabel, hilsen, und Schlißl, 3 Scheiben 74. Prošnja slikarja Johanna Franza Petumfil a, okrog 1761, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec mit 2 Schliessen, auch zum Wasser Thurm ein neue Thür angeschlagen. (© Steiermärkisches Landesarchiv) 116 117 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Arhitektura dvorca Novo Celje Na dosedanje proučevanje stavbne zgodovine dvorca Novo Celje je bistveno vplivala Dunderjeva navedba, da je dal Anton grof Gaisruck v letih od 1754 do 1760 v razkošnem knežjem slogu pozidati nov dvorec na mestu, kjer je dal zaradi razgleda porušiti prastari grad Plumberk.523 Dodal je, da starejši prebivalci Savinjske doline novo poslopje še vedno (1847) imenujejo Plumberk, čeprav od prvotnega dvorca ni več sledi in so na mestu, kjer je stal, zasadili park.524 Posledično so pisci dvorec Novo Celje obravnavali kot novogradnjo.525 Igor Weigl je podvomil o popolni porušitvi Plumberka, saj je bilo vključevanje delov starejših arhitektur v novogradnje razširjeno zaradi zmanjšanja gradbenih stroškov in hitrejšega napredka del, v pritličju dvorca pa je bil tudi najden fragment starejše stene.526 Iz najnovejših raziskav Igorja Sapača je razvidno, da so starejših zahodnih pet osi dvorca Plumberk z izjemo južnega pročelja ohranili v prvotni obliki, vzhodni del so razširili in verjetno podaljšali za eno os, povsem pa so spremenili osrednji del stavbe, da so pridobili prostor za vestibul, slavnostno stopnišče in dvorano (sl. 75–77). Dvorec so tudi nadzidali in spremenili zasnovo prostorov. Zaradi razgleda, ki ga omenja Dunder, niso porušili glavnega poslopja, pač pa južni trakt dvorca Plumberk, v katerem je bila kapela. Pustili so samo zahodni del južnega trakta, ki je še viden na franciscejskem katastru. Kamenje porušenega trakta so uporabili za povečavo in nadzidavo novega dvorca, za katerega je značilna izrazito mešana gradnja s kamenjem in opeko. Najbrž so uporabili tudi nekaj kamenja s starega celjskega gradu, kakor je razvidno iz napisa v kapeli. Arhitektu Matiji Perskemu je s členitvijo zunanjščine uspelo spretno povsem zakriti predhodne gradbene faze in ustvariti vtis novogradnje. Zaradi uporabe obstoječih zidov je glavno pročelje nekoliko konkavno usločeno, trinadstropna stavba pa ima pritličje, piano nobile in dva mezanina, kar za podeželske dvorce ni bilo običajno (sl. 78). V vzhodnem in zahodnem krilu so ohranili tudi višino pritličja starega Plumberka, vendar so ga z novimi kamnitimi okenskimi okvirji na fasadah optično povišali. Okvirji precej presegajo dejansko višino pritličnih oken, kar je spretno prikrito s kovinskimi mrežami. Kljub uporabi starih zidov stavba z ničimer ne kaže, da je bila zgrajena v več fazah. Matija Persky je trinajstosno pročelje poudaril z osrednjim triosnim rizalitom in stranskima rizalitoma, ki obsegata po eno os.527 Široko poslopje je uravnotežil s pasovi rustike na rizalitih, venčnimi zidci, ki obtekajo celo stavbo, in ravnimi zaključki nad okni. Izjema so zaključki treh 523 DUNDER 1847, str. 75; ZIMMERMANN 2016, str. 135. 524 DUNDER 1847, str. 76; ZIMMERMANN 2016, str. 135. OROŽEN 1880, str. 375, je domneval, da je stal Plumberk na mestu novoceljske pristave. 525 Gl. npr. STOPAR 1998, str. 7. 526 WEIGL 2000, str. 34; WEIGL 2003 a, str. 74, 81. 527 Za opis dvorca in primerjave z drugimi stavbami Matije Perskega gl. WEIGL 2003 a, str. 78–79. 75. Stavbne faze dvorca Novo Celje (risal © Igor Sapač) 118 119 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 78. Severno pročelje dvorca Novo Celje (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Nejc Bernik) oken dvorane, ki so izmenjaje zalomljeno in segmentno zaključeni, tako da je najpomembnejši prostor v dvorcu zaznamovan tudi na zunanjščini stavbe. Trikotni zalom je tudi nad oknoma v stranskih rizalitih. Gosposko nadstropje in zgornji mezanin sta v osrednjem rizalitu povezana z rusticiranimi lizenami, ki se pojavljajo tudi na stranskih enoosnih rizalitih. Po vertikalah so okna zgornjih dveh nadstropij povezana z dekorativnimi tablami. Arhitekturna členitev pročelja se zgosti v osrednjem triosnem delu, ki je poudarjen tudi z mansardno streho. Zasnovan je kot triosni rizalit, čeprav komaj odstopa od telesa stavbe. Glavni portal je polkrožno zaključen in sega v spodnji mezanin, ob straneh ga simetrično spremljata nižja pravokotna portala. Glavni portal je okrašen z volutama, iz katerih se razvije vegetabilni element, motiv volut pa se ponovi tudi na okvirju vrat, ki iz slavnostne dvorane vodijo na al-76–77. Dvorec Novo Celje po prezidavah Antona grofa Gaisrucka, digitalni rekonstrukciji tano. Ob glavnem portalu sta dvodelna slopa, okrašena s pravokotnimi polji, ki se ponovijo v (© izdelali Živa Kralj, Rok Rantaša in Katja Rihtarič po idejni predlogi Igorja Sapača) notranjščini stopnišča. Slopa in konzola, ki raste iz temenskega kamna portala, nosijo konkavno-120 121 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 79. Altana na severnem pročelju dvorca Novo Celje (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 81. Južno pročelje dvorca Novo Celje (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Nejc Bernik) 80. Grb grofov Gaisruckov Bogato členitev osrednjega rizalita in glavnega vhoda v dvorec nadgrajuje trikotno čelo na severnem pročelju dvorca s kamnitim grbom grofov Gaisruckov, ki je bil prvotno polikromiran v heraldičnih barvah in Novo Celje delno pozlačen (sl. 80). Heraldično pravilen grb obdajajo rokokojski vegetabilni in v obliki črke (© ZRC SAZU, UIFS; C uviti ornamenti, pridržujeta pa ga leva grbonosca. Vegetabilno ornamentiko je kipar dodal foto: Andrej Furlan) tudi v spod njih vogalih trikotnega timpanona. Čeprav je Anton grof Gaisruck kamnite skulpture naročal pri graškem kiparju Veitu Königerju, mu grba zaradi grobo izdelane ornamentike in konveksno-konkavno usločeno altano, opremljeno z balustradno ograjo in rokokojskima vazama neprepričljivih levjih teles ne moremo pripisati. Morda je grb izklesal kateri od manj spretnih (sl. 79). Pred slopoma arkade sta na visoka podstavka postavljena kipa, ki ju je verjetno predvi-pomočnikov v Königerjevi delavnici ali pa ga je Anton grof Gaisruck naročil pri nekem še del že arhitekt. K monumentalnosti portala je bistveno prispevala kovana in pozlačena železna neznanem kiparju ali kamnoseku. mreža, delo graškega ključavničarskega mojstra Gal usa Johanna Tizcka iz leta 1758, ki je sedaj v Južno pročelje dvorca je členjeno s tremi zelo izstopajočimi triosnimi rizaliti, poudarjenimi Narodnem muzeju Slovenije. z rustiko (sl. 81). V osrednjem rizalitu je pravokoten portal z lunetnim oknom, ki osvetljuje pre-528 hod skozi stavbo in stopnišče. Okno nad portalom je okrašeno z balustradno ograjo, sorodno tisti na altani. Nad osrednjim rizalitom je podstavek za uro, okrasno kartušo in vazi. Južno pročelje 528 O mreži gl. DUNDER 1847, str. 99; WEIGL 2000, str. 254; WEIGL 2003 a, str. 74. je bolj razgibano od severnega, saj rizaliti močneje odstopajo od telesa stavbe, dvoosna dela med 122 123 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 82. Dvorec Novo Celje, razglednica, 1898, Medobčinska splošna knjižnica Žalec (© Medobčinska splošna knjižnica Žalec) rizaliti pa sta bila v pritličju opremljena z arkadami, ki so sedaj zazidane. Okna v pianu nobile imajo trikotne zaključke. Južno pročelje dvorca se je Dunderju leta 1847 zdelo najlepše,529 posebej privlačno pa je bilo okrog leta 1900, ko je bilo v času knezov Salm-Reifferscheidt-Krautheim gosto obraslo z bršljanom (sl. 82). Matija Persky je načrtoval reprezentančne prostore v osrednjem delu dvorca, ki je na zunanjščini arhitekturno najbolj poudarjen. Ker za kapelo v osrednjem delu ni bilo prostora, jo je arhitekt pomaknil v stransko krilo dvorca, vzhodno od osrednjega rizalita. Zanjo ni predvidel zunanjega vhoda, poudarjenega okna ali stolpiča, ki bi zaznamoval njen položaj. Takšna lega kapele je arhitektu onemogočila snovanje idealnega vhoda v oratorij, v katerem je lastnikova 83. Stopnišče dvorca Novo Celje družina prisostvovala mašam, iz gosposkih sob, temveč so vanj vstopali iz spodnjega mezanina. (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) V pritličju osrednjega dela je arhitekt zasnoval razsežen in dobro osvetljen triladijski vestibul oziroma obokano vhodno vežo. Šest križnih obokov vestibula, ločenih z oprogami, je oprtih na pravokotna slopa in na pilastre s profiliranimi kapiteli. Širši srednji del vestibula, tlakovan s prod-dvorec.530 Nad podesti so češke kape in nad stopnišči križni oboki, ločeni z oprogami in okrašeni niki, je vodil na dvorišče, skozi stranska dela, tlakovana s kamnitimi ploščami, pa so stanovalci s štukaturo, ki jo je verjetno predvidel arhitekt Persky, zasnoval pa jo je štukater Gebhard. Ime-in gostje prišli do razkošnega glavnega stopnišča. Dvoramno slavnostno stopnišče je oprto na nitnost štukature se je stopnjevala od spodaj navzgor in dosegla vrhunec v pianu nobile in zgor-mogočne slope, členjene s štirioglatimi poglobljenimi polji (sl. 83). Na stopnišču so preproste njem mezaninu. V zgornjem delu stopnišča, ki je povezoval piano nobile z zgornjim mezaninom, kovane ograje, vendar smemo domnevati, da so bile prvotno načrtovane kovane ograje s školjč- nimi in vegetabilnimi motivi, sorodnimi mreži, ki je nekdaj krasila luneto nad glavnim vhodom v 530 Z rokokojskimi kovanimi ograjami je npr. opremljeno stopnišče graške hiše na ulici Sporgasse 13, ki ga je v letih okrog 1765 in 1770 verjetno zasnoval arhitekt Josef Hueber in je z oporo na dveh slopih, obokanimi stopnišči in podesti ter členitvijo pilastrov s poglobljenimi polji formalno sorodno novoceljskemu stopnišču. Stopnišče v graški palači Eggenberg-Herberstein je opremljeno s kovano ograjo preprostejših oblik kakor v hiši na ulici 529 DUNDER 1847, str. 105; ZIMMERMANN 2016, str. 173. Sporgasse 13; gl. Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz 1997, str. 494–495, 598–599. 124 125 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 86. Tloris piana nobile, dvorec Novo Celje (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) 84. Stopnišče dvorca Novo Celje, fotografija iz okrog 1930 (© Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Direktorat dvorana, ki iz piana nobile sega v zgornji mezanin in z lesenim stropom tudi na podstrešje dvorca za dediščino, INDOK center; (sl. 85). Tri osi obsegajoči daljši stranici dvorane sta predrti s po tremi okenskimi in vratnimi od-foto: France Stele) prtinami, ki se zaključijo s polkupolami. Nad njimi so pravokotne svetlobnice. V krajših stranicah dvorane je po dvoje vrat, med njimi pa sta kamina. Stene členijo pilastri, ki povezani v pare nosijo kratka profilirana ogredja, nad katerimi so pravokotna polja, ki nosijo profiliran venčni zidec. Za detajle dekoracije je nedvomno zaslužen štukater Jožef Gebhard, vendar smemo domnevati, da je vsaj osnovno členitev sten načrtoval Matija Persky, saj je sorodna členitvi slavnostne dvorane, ki jo je Persky v letih med 1749 in 1751 po naročilu ljubljanskega knezoškofa Ernesta Amadeja grofa Attemsa zasnoval v drugem nadstropju škofijske rezidence v Gornjem Gradu. Stene leta 1944 uni- čene skoraj enako velike531 in nekoliko nižje dvorane so bile členjene s pilastri z dekorativnimi kapiteli, ki so nosili profiliran venčni zidec. Na ohranjeni fotografiji so vidna polkrožno zaključena vrata ob kaminu na krajši stranici dvorane in okno s polkupolo na daljši stranici. Tik nad venčnim zidcem je dekorativna naslikana bordura ustvarjala prehod od stene do velike slikarske kompozicije na stropu. Sorodno poslikavo kot v Gornjem Gradu sta si naročnik in arhitekt zamislila tudi na stropu slavnostne dvorane v Novem Celju, vendar ob trenutnem stanju raziskav dvorane, ki je 85. Dvorana dvorca Novo Celje obravnavana v nadaljevanju, ni mogoče ugotoviti, ali je bila tudi izvedena. Kljub temu lahko zatrdi- (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) mo, da je Persky v Gornjem Gradu in Novem Celju ustvaril najbolj monumentalni dvorani, kar jih je bilo sredi 18. stoletja zgrajenih na Spodnjem Štajerskem. V pianu nobile je arhitekt upošteval simetrijo in levo in desno od dvorane zasnoval zaporedje je verjetno že arhitekt načrtoval postavitev kipov na poševno prirezane zaključke slopov (sl. 84). gosposkih sob, ki so bile med seboj povezane, štiri od njih pa so bile dostopne tudi s hodnika (sl. 86). Stene so v tem delu stopnišča členjene s horizontalnim vencem, ki ga nosijo preprosti pilastri, iz njega pa rastejo pravokotne baze zgornjih pilastrov s štukiranimi kapiteli, ki podpirajo profiliran venčni zidec. Kapitele je na teh mestih nedvomno predvidel arhitekt, vendar je za njihovo tedaj 531 Novoceljska dvorana meri 13,71 m v dolžino, 8,25 m v širino in 8,67 m v višino. Igor Sapač mi je na podlagi zelo moderno ornamentiko zaslužen štukater Jožef Gebhard. tlorisnega posnetka iz leta 1946 posredoval podatek, da je gornjegrajska dvorana merila 14,9 m v dolžino, 9 m v Hodnik piana nobile je obokan z enajstimi plitvimi češkimi kapami, ki so ločene z oprogami in širino in najverjetneje približno 6 m v višino. Strop dvorane je propadel med požarom leta 1944, stene z ostanki poslikav, pilastri in kaminoma pa so podrli leta 1947 oziroma kmalu zatem. Za velikost in fotografije dvorane okrašene s štukaturo. S hodnika je dostopen največji in najveličastnejši prostor v dvorcu, slavnostna prim. CEVC 2001, str. 126–133. 126 127 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Šest gosposkih sob je razvrščenih ob glavnem pročelju dvorca in z vratnimi odprtinami povezanih v mu v zgodnjih petdesetih letih 18. stoletja po načrtih štajerskega deželnega in graškega dvornega zaželeno enfilado prostorov. Ker je v ohranjenih Gaisruckovih dokumentih omenjenih osem gospo-stavbnega mojstra Josefa Hueberja prizidali nižja dvoriščna trakta.537 Zasnova s tremi oziroma skih sob, sklepamo, da so mednje uvrščali tudi sobi v jugozahodnem in jugovzhodnem vogalu stran- štirimi trakti okrog slavnostnega dvorišča je bila značilna tudi za Attemsova dvorca Štatenberg in skih rizalitov. Uvrstitev teh prostorov med gosposke sobe potrjuje tudi štukatura, ki je ohranjena v Gösting; slednji je bil zgrajen med letoma 1724 in 1730 po načrtih graškega dvornega stavbnega jugozahodni sobi. Ni pa razvidno, zakaj med gosposke prostore niso uvrščali dveh velikih prehodnih mojstra Johanna Georga Stengga (1689–1753).538 sob v južnih stranskih rizalitih, v kateri je bilo mogoče vstopiti s hodnika. V nasprotju z običajnejšo zasnovo sedežev štajerskih gospostev s tremi ali štirimi trakti okrog dvorišča sta se naročnik in arhitekt v Novem Celju odločila za drug stavbni tip, ki je bil bolj kot za gospoščinske sedeže značilen za dvorce za zabavo in se je ravnal po dunajski arhitekturi iz Sedež gospostva in dvorec za zabavo časa okrog 1700.539 Nekaj desetletij pred Antonom grofom Gaisruckom se je za enak stavbni tip odločil Maks Rudolf grof Wurmbrand-Stuppach, ki je dal med letoma 1720 in 1731 po načrtih Najbolj navdušeno hvalnico novoceljski arhitekturi je v Štajerskem raju napisal Venčeslav Jurij graškega dvornega stavbnega mojstra Johanna Georga Stengga zgraditi dvorec Schielleiten na Dunder, ki je dvorec opredelil kot najveličastnejše plemiško poslopje celotnega savinjskega vzhodu Štajerske.540 Tudi Schielleiten obsega osrednji triosni paviljon z bočnima kriloma, ki se območja in enega najlepših dvorcev v monarhiji,532 drugi pisci so Novo Celje večinoma primerjali s zaključita z rizalitoma, samo da se z enaindvajsetimi okenskimi osmi precej bolj razteza v širino cesarskim dvorcem Schönbrunn,533 Weigl pa je domneval tudi vplive neizvedenih načrtov Josepha kot Novo Celje. Osrednji del v Novem Celju manj plastično odstopa od telesa stavbe in se razvoju Emanuela Fischerja von Erlacha za severno pročelje dunajskega Hofburga ( Michaelerfassade), saj sloga primerno strožje zaključi s trikotnim čelom. V Schielleitnu je manj poudarjena višina, saj naj bi Anton grof Gaisruck s posnemanjem dunajske rezidence demonstriral svojo lojalnost cesarski dvorec v osrednjem delu in krilih obsega samo pritličje in piano nobile, v stranskih rizalitih pa hiši.534 Dunder, ki je približno dve desetletji preživel na Dunaju, je menil, da je dvorec primerljiv je izveden še mezanin nad gosposkim nadstropjem. Iz primera dvorca Schielleiten bi bil Anton z razkošno palačo knezov Liechtensteinov na dunajski ulici Schenkenstrasse (sedaj Bankgasse 9), grof Gaisruck lahko seznanjen tudi z dejstvom, da je gradnja prerazkošnih dvorcev finančno preki naj bi bila enako visoka, vendar naj bi bil novoceljski dvorec daljši in razsežnejši.535 Dunder je z obremenila gospostvo, saj je bila gradnja ob smrti Maksa Rudolfa grofa Wurmbrand-Stuppacha velikostjo Novega Celja pretiraval, saj je palača Liechtensteinov veliko večja, s trinajstosno fasado zaradi finančnih težav prekinjena, eden od stranskih rizalitov pa je bil zgrajen šele leta 1935. Ar-na Bankgasse in dvema velikima stranskima traktoma, o vplivu dunajskih palač na Novo Celje pa hitekt Persky in morda tudi naročnik Gaisruck sta verjetno poznala tudi primestni Cekinov dvo-se ni motil. Dvorec Novo Celje kaže vplive na pravokotnem tlorisu zasnovanih palač dunajskega rec v Ljubljani, ki ga je dal v letih med 1752 in 1755 zgraditi Leopold Karel grof Lamberg, morda visokega baroka z osrednjim paviljonom in bočnima kriloma, ki se zaključita z rizaliti.536 Od tam so po načrtih Johanna Georga Schmidta.541 Tudi Cekinov dvorec je zgrajen kot značilen dvorec za prevzeti tudi veličastni prostori osrednjega dela stavbe s sosledjem vestibul, slavnostno stopnišče in zabavo, s pravokotnim tlorisom ter trinajstimi osmi v dolžino in štirimi v širino. V osrednjem tri-slavnostna dvorana, ki je povezana z gosposkimi sobami v pianu nobile. osnem rizalitu sta vestibul in slavnostna dvorana, slavnostno stopnišče pa je v izzidku na začelju Pri načrtovanju reprezentativne stavbe v Novem Celju je moral arhitekt Matija Persky stavbe. V bočnih krilih so v Cekinovem dvorcu samo pritličje, mezanin in gosposko nadstropje, upoštevati različni funkciji, saj je bil dvorec namenjen sedežu gospostva Novo Celje in je moral saj niso potrebovali upravnih in sodnih prostorov. nuditi primerne prostore za upravne, gospodarske in sodne namene, hkrati pa je bil zgrajen tudi Zaradi izbire tipa dvorca za zabavo so v Novem Celju zgradili štiri etaže, da bi pridobili kot dvorec za zabavo lastnikove družine in preživljanje poletnih mesecev. Odločitev za kompaktno dovolj prostorov tudi za sedež gospostva. Ob tem ugotovimo, da je arhitekt v monumentalnih stavbo na pravokotnem tlorisu se zdi v primerjavi z drugimi štajerskimi dvorci nekoliko nenavadna. Podobno 13 × 4-osno zasnovo je imel okrog leta 1700 zgrajeni dvorec Dornava, vendar so 537 O prezidavi dornavskega dvorca gl. WEIGL 2003 b, str. 41–57; KOMIĆ MARN 2014, str. 65–71. Igor Sapač mi je posredoval podatek, da sta stranska trakta dvorca Dornava stala že pred letom 1710, pozneje pa so ju po 532 DUNDER 1847, str. 97; ZIMMERMANN 2016, str. 159. Hueberjevem načrtu prezidali. 533 Gl. npr. OROŽEN 1971, str. 299; STOPAR 1998, str. 7. 538 O prezidavi Štatenberga sredi 18. stoletja gl. WEIGL 2003 b, str. 40–41; o gradnji Göstinga RUST 2012, str. 534 WEIGL 2000, str. 35–37; WEIGL 2003 a, str. 35. 212–218. 535 DUNDER 1847, str. 98; ZIMMERMANN 2016, str. 159. O mestni palači knezov Liechtensteinov s sedanjim 539 Prim. RUST 2012, str. 208, 210, 218–220. naslovom Bankgasse 9 – Minoritenplatz 4 – Löwelstraße 10 gl. LORENZ 1985, str. 11–19. 540 O dvorcu gl. RUST 2012, str. 208–212. 536 O palačah gl. npr. RUST 2012, str. 207–220. 541 PRELOVŠEK 1999, str. 11. Gl. tudi SAPAČ 2007, str. 263–264. 128 129 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) prostorih osrednjega dela stavbe in v gosposkem nadstropju ustvaril odlično proporcionirane severozahodni vogalni sobi piana nobile kažeta, da je bila v njej grofičina spalnica, ki jo je sprva prostornine, sobe v obeh mezaninih pa so sicer velike, vendar zaradi prenizkih stropov utesnju-uporabljala Antonova soproga Friderika, po letu 1761 pa si je v njej uredila kabinet Frančiška, joče. To je bilo manj moteče v spodnjem mezaninu, ki je bil verjetno prvotno namenjen upravi soproga Janeza Karla. V jugozahodni sobi piana nobile je bil kabinet, ki z opremo razodeva, da je gospostva in sodstvu, čeprav imamo šele iz prve polovice 19. stoletja ohranjen podatek, da je bil bil namenjen grofu, sprva Antonu in po letu 1761 Janezu Karlu.548 Veliko prehodno sobo z okno-celoten spodnji mezanin namenjen pisarnam in uradniškim stanovanjem.542 Bolj moteči so bili ma proti jugu, ki je bila dostopna s hodnika in iz predprostora s stranskim stopniščem, so leta nizki stropi v zgornjem mezaninu, ki je bil najbrž prvotno predviden za goste. Nedvomno pa je 1770 imenovali dekliška ali spletičnina soba ( Jungfrau Zimmer), vendar ni razvidno, kdo je spal v bilo veliko število prenizkih sob v obeh mezaninih pogojeno z enotnim zunanjim videzom stavbe postelji iz časa grofa Antona v tej bogato opremljeni sobi, v kateri so bili med drugim alabastrna in ne z njihovo načrtovano rabo. reliefa, šest slik v črno luženih okvirjih in še 20 različnih slik.549 Verjetno je v njej prenočeval grof Ob primerjavi z rabo prostorov v drugih dvorcih, na primer v Eggenbergu in Göstingu pri Anton, saj se zdi, da sta si on in grofica Friderika v vzhodnem delu piana nobile provizorično Gradcu, domnevamo, da sta arhitekt Persky in naročnik Gaisruck v gosposkem nadstropju pred-uredila spalnici in kabinet, čeprav dvorec v njunem času še ni bil končan. V času grofa Janeza videla delitev na grofovo stanovanje vzhodno od dvorane in grofičino zahodno od nje.543 Izha-Karla so Antonovo provizorično spalnico namenili dekletu ali spletični, vendar njegove tri hčere jajoč iz dvorane, bi imelo vsako stanovanje dve sprejemnici, spalnico in kabinet. Vendar taka v njej niso spale, saj je bila v njej samo ena postelja. ureditev ni bila nikoli uresničena, saj je iz dokumentov razvidno, da Gaisrucki v drugi polovici Zapuščinski inventar po grofu Janezu Karlu priča tudi o tem, da je bilo leta 1770 opremljenih 18. stoletja dvorca niso opremili sistematično in da niso opremili vseh prostorov v pianu nobile samo pet sob v zahodnem delu zgornjega mezanina, pet sob v vzhodnem delu pa ni bilo dokon-in obeh mezaninih. čanih in so jih uporabljali kot skladišče pohištva in drugih predmetov. V vseh petih opremljenih O prvotni rabi sob je malo podatkov, saj komisarja po smrti grofa Antona opreme nista sobah v zgornjem mezaninu so bile postelje, kar omogoča tezo, da so sobe po letu 1761 pripadale popisala po prostorih (priloga 4).544 Lahko pa si pomagamo z inventarjem po smrti njegovega grofu Janezu Karlu, soprogi Frančiški in njunim štirim otrokom.550 naslednika Janeza Karla grofa Gaisrucka leta 1770 (priloga 5), saj so v njem označili, kaj je v V zahodnem delu spodnjega mezanina so bili kapucinova soba, srednja soba za goste, vogal-sobah staro (iz Antonovega časa) in kaj je novo (iz časa Janeza Karla).545 Še leta 1770 so bile štiri na soba, kuharjeva soba in preddverje, v vzhodnem delu pa oratorij, pisarna, arhiv, upraviteljeva največje in najlepše sobe ob slavnostni dvorani nedokončane in pomanjkljivo opremljene, čeprav soba, soba za lakaje in garderoba.551 so bile v njih že slikane tapete.546 Družinsko življenje se je odvijalo na obeh skrajnih koncih dvor-Stihijska raba prostorov, ki jo razbiramo iz zapuščinskih inventarjev po Antonu in Janezu ca: severovzhodna vogalna soba piana nobile je bila namenjena igranju biljarda, jugovzhodna Karlu, grofih Gaisruckih, ni bila posledica skrbnega premisleka arhitekta in naročnika. Gaisrucki in sosednja soba pa družabnemu življenju.547 Postelja iz časa grofa Antona in drugo pohištvo v so opremili samo tiste sobe, ki so jih potrebovali ob občasnih obiskih Novega Celja. Kot je poka-zano v nadaljevanju, so se šele lastniki Novega Celja v 19. stoletju z rabo prostorov približali prvotno načrtovani razporeditvi gospodarskih, upravnih in gosposkih sob ter sob za goste v štirih 542 DUNDER 1847, str. 101; ZIMMERMANN 2016, str. 165–167. etažah dvorca, saj ga niso uporabljali samo občasno kot poletno rezidenco, temveč so si v njem 543 Tovrstno ureditev je domneval že WEIGL 2000, str. 42. Ureditev »moških« stanovanj v južni in »ženskih« v severni polovici dvorca Eggenberg pri Gradcu ter njihovo spreminjanje v 17. in 18. stoletju je analiziral Paul ustvarili dom. Schuster. Z dvorcem Novo Celje je primerljiva zlasti zasnova, ki sta jo dala po letu 1754 urediti Marija Eleonora, rojena kneginja Eggenberg, in njen soprog Leopold grof Herberstein. Par je nekdanji dve stanovanji s po 12 sobami v drugem nadstropju dvorca razdelil na štiri enote ( Appartement de Parade, Appartement de Société in stanovanji zakoncev v jugozahodnem in severozahodnem vogalu dvorca); gl. SCHUSTER 2020, str. 180–186, 293–296. V Göstingu je bilo zahodno od dvorane grofovo stanovanje, vzhodno pa grofičino; obe so sestavljali Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 63v–64v. kabinet, predprostor ( Antichambre) in spalnica; gl. RUST 2012, str. 216. 548 Spomin na grofov kabinet se je ohranil vse do leta 1847, ko je Dunder zapisal, da so sobo v jugozahodnem vogalu, 544 Gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, iz katere je bil lep razgled na vrt in krajino ob Savinji, imenovali »tako imenovana grofova soba«; gl. DUNDER 8. 7. 1761, fol. 156v–166r. 1847, str. 103. Gl. tudi ZIMMERMANN 2016, str. 171. 545 Gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 549 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 61r–66r; AT StLA, LR, K. 240, H. 8, nedatirana specifikacija še nepopisanih Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 64v–65r. premičnin v dvorcu Novo Celje, 1772, fol. 160r–161r. 550 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 546 Gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 65r–63r. Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 63r. 551 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 547 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 61r–67v. 130 131 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Anton grof Gaisruck kot Heraklej Sestavni del podobe reprezentativnega severnega pročelja in glavnega vhoda v dvorec sta bila nadnaravno velika kipa, ki so ju postavili na visoka podstavka ob portalu (sl. 87). Zato sklepamo, da ju je načrtoval arhitekt Matija Persky in da je pogodbo s kiparjem Veitom Königerjem podpisal Anton grof Gaisruck, čeprav kipa morda nista bila končana pred Antonovo smrtjo leta 1761. Menim pa, da sta bila vključena v zadnje znano izplačilo Königerju, podpisano 19. junija 1762,552 saj je za sredino šestdesetih let 18. stoletja dokumentirano samo naročilo zunanjega vrt nega portona v Novem Celju, za katerega je Königer izdelal okrasni vazi. Raziskovalci so kipa primerjali s kipom Herakleja, ki ubija lernajsko Hidro na vodnjaku v niši dvorišča v dvoru stolnih kanonikov v Gradcu, ki jo je Königer ustvaril leta 1764 in naj bi bila nekoliko starejša od novoceljskih kipov.553 Za domnevo, da je graški vodnjak starejši od novoceljskih kipov, ni smiselnih argumentov z izjemo nejasno opredeljenih slogovnih značilnosti in verjetno predpostavke, da so kipi v pro-vinci posnemali tiste v deželni prestolnici in ne obratno. Domnevo, da sta novoceljska giganta nastala pred graškim Heraklejevim vodnjakom, lahko podkrepimo z dejstvom, da se je Königer z motivom Herakleja ukvarjal že v dunajskih študijskih letih, saj je leta 1754 prejel prvo nagrado v kiparskem razredu za skupino Heraklej premaga Anteja.554 V delavnici svojega dunajskega pro-fesorja Jakoba Christopha Schlettererja bi se Königer lahko seznanil tudi s pripravljalno risbo ali bozzetom za Heraklejev kip, ki ga je Schletterer leta 1740 izdelal za dvorec Milotice na Češkem.555 Kakor novoceljska kipa je tudi Schlettererjev Heraklej v Miloticah poudarjeno mišičast, skoraj 87. Veit Königer: figuri Herakleja ob glavnem portalu dvorca Novo Celje, okrog 1761 (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) gol in upodobljen v kontrapostni stoji; v desnici drži gorjačo, pod nogami pa mu leži premagana lernajska Hidra. Za dunajske palače so bili značilni kipi atlantov, ki so z mišičastimi telesi nosili ogredja por-Anteja in Herakleja, Schuntner pa Kakusa in Herakleja, pri čemer variirajo domneve, kateri od talov, kipe pa so na podstavke ob portalih postavljali zlasti v samostanih, na primer v spodnje-obeh kipov je Heraklej.557 avstrijskem samostanu Geras, ki so ga prezidali po letu 1736 in na podstavka ob glavnem portalu Menim, da oba giganta v Novem Celju upodabljata Herakleja. Snovalci so se pri podvoje-samostana postavili kipa Ljubezni in Upanja, ki ju je leta 1737 izdelal Königerjev profesor Jakob ni upodobitvi mitološkega junaka lahko oprli na neuresničen, vendar v grafiki razširjen načrt Christoph Schletterer.556 Novoceljski naročnik, arhitekt in kipar so bili nedvomno seznanjeni s Josepha Emanuela Fischerja von Erlacha, ki je ob portalih severnega trakta dunajskega Hofburga takimi samostanskimi portali, vendar menim, da so imeli neposrednejši vpliv na novoceljska ( Michaelertrakt) predvidel postavitev Heraklejevih figur in se pri tem oprl na prav tako neuresni-kipa portali na načrtovanih, vendar neizvedenih cesarskih stavbah, ki pomagajo razjasniti tudi čen Berninijev načrt vzhodne fasade pariškega Louvra, ki je ob portalih predvideval štiri Hera-ikonografijo novoceljskih gigantov. Če bi stala posamezno, bi vsakega brez pomislekov identifici-klejeve figure.558 Naročniku in izvajalcema novoceljskega portala bi lahko bila znana tudi grafika rali kot Herakleja, zaradi postavitve v paru pa je Dunder predlagal Samsona in Herakleja, Vrišer (neuresničene) dunajske dvorne knjižnice s figurama Herakleja ob portalu, ki jo je leta 1741 objavil 552 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica graškega akademskega kiparja Veita Königerja, 19. 6. 1762, fol. 192r. 553 Gl. npr. VRIŠER 1992, str. 142; SCHUNTNER 1992, str. 95; WEIGL 2003 a, str. 83. 557 Gl. npr. DUNDER 1847, str. 99; VRIŠER 1992, str. 142; SCHUNTNER 1992, str. 95; ZIMMERMANN 2016, str. 554 ANDORFER 1925, str. 5; SCHEMPER-SPARHOLZ 1993, str. 238. 161. Tudi Ivan Stopar in Igor Weigl sta domnevala, da sta upodobljena Samson in Heraklej; gl. STOPAR 1977, 555 O kipu gl. SCHEMPER-SPARHOLZ 1993, str. 231–232. str. 17; STOPAR 1998, str. 19; WEIGL 2000, str. 37; WEIGL 2003 a, str. 83. 556 WINDISCH-GRAETZ 1951, str. 76–77. 558 O neuresničenem projektu ( Projekt III) iz leta 1729 gl. WEINBERGER 2016, str. 108–109. 132 133 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) jezuit Cajetanus Rechpach (sl. 88).559 Od izvedenih del sta novoceljskima kipoma zelo sorodni celopostavni upodobitvi Herakleja na častnem dvorišču liechten- steinskega dvorca Valtice na Moravskem. Leva figura prikazuje Herakleja po boju z lernajsko Hidro, desna pa po boju z ne- mejskim levom. Visoka podstavka sta v Valticah opremljena z reliefoma, ki upo- dabljata še dve Heraklejevi dejanji. Do- mnevati smemo, da so bili reliefi načrto- vani tudi na sedaj gladkih stranicah obeh podstavkov v Novem Celju. Podvojitev Heraklejeve podobe ob novoceljskem portalu se zdi nenavadna, vendar je skladna z vseprisotno baročno 88. Figuri Herakleja ob portalu neuresničene stavbe plemiško samoidentifikacijo z antičnim dunajske dvorne knjižnice, bakrorez iz: Cajetanus polbogom in junakom, ki se je moral Rechbach, Laudes posthumae Caroli VI., 1741 pred sprejemom na Olimp spoprijeti z dvanajstimi nalogami, ki so od njega zahtevale nadčloveške napore. Z levo figuro, oblečeno v levjo kožo, je Königer upodobil Herakleja po boju z nemejskim levom. Dolgi kodri levje grive na junakovem hrbtu so Dunderja verjetno 89. Veit Königer: Heraklej po boju 90. Veit Königer: Heraklej po boju z nemejskim levom, okrog 1761 z lernajsko Hidro, okrog 1761 spomnili na Samsonove lase (sl. 89). Heraklej je strašnega leva zaman poskušal ubiti z gorjačo in (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) puščicami, zato ga je zadavil z golimi rokami, odrl in si nadel njegovo kožo kot oklep, ki ga pušči-ce niso mogle predreti. Zdi se, da je kip v dvignjeni desnici nekoč držal kovinsko puščico, sicer v pest stisnjena roka ne bi bila smiselna, levico pa je kipar osmislil s pridrževanjem levje kože pred junakovim osramjem. Ker je težka kamnita figura zahtevala oporo, je kipar ob levi nogi dodal preračunal, kako naj ta sprejme prihajajočega gosta.560 Vrišerjevi navedbi lahko dodamo, da je steber kot pogost Heraklejev atribut. Desna figura, ki je odeta v levjo kožo, z desnico pa se opira tudi naročnik lahko računal, da bodo gostje v identifikacijskih figurah Herakleja prepoznali last-na predimenzionirano gorjačo, upodablja Heraklejev boj z lernajsko Hidro (sl. 90). Boj s pošastjo nika dvorca. Pri glavnem vhodu je gostitelj Anton grof Gaisruck nameraval sprejeti prihajajoče z devetimi glavami je Königer upodobil tudi na omenjenem graškem vodnjaku, vendar v bolj goste kot junak, ki je premagal nemejskega leva in lernajsko Hidro, in v prenesenem pomenu kot dramatičnem trenutku, ko Heraklej vihti gorjačo nad eno od Hidrinih glav. Königer je v Novem mož, ki se je v družbi vzpel z lastnimi napori in dosežki. Prezgodnja smrt mu je preprečila, da bi Celju prepričljivo upodobil skoraj goli telesi, ki z napetimi mišicami in trdno stojo odražata mo-svoje namene uresničil. Kakor je prikazano v nadaljevanju, je Gaisruck mojstrstvo kiparja izrabil škost in moč. Z gubami na čelu je zaznamoval upravičeno utrujenost junaka po velikih dejanjih. tudi za nadaljevanje zgodbe o lastniku dvorca, saj ga je Königer v kapeli gostom predstavil kot Sergej Vrišer je zapisal, da je kipar z mišičastima telesoma antičnih junakov, ki ju je razgibal gorečega častilca Brezmadežne, na vrhu slavnostnega stopnišča pa kot moža, ki v družbi nimf s kontrapostom, gibi in vihranjem ogrinjal, ustvaril izrazito reprezentativno baročno plastiko in uživa v naravnih lepotah svoje podeželske rezidence. 559 O emblemih v Rechpachovem spisu gl. TELESKO 2016, str. 124. 560 VRIŠER 1992, str. 142. 134 135 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Grajska kapela rozeto in so se pod njo zgostile v bogat cvetlični orna- ment. Na rozeto je bil pritrjen tudi na žice napet, navzgor Kapela je bila eden prvih dokončanih usločen in na sredini predrt dekorativni element, podo- prostorov v dvorcu, saj lahko iz napisa ben tistim, ki so ohranjeni v slavnostni dvorani. S štu- na zahodni steni razberemo, da jo je go- katuro je bil okrašen tudi eden od profilov ogredja nad riški nadškof Karel Mihael grof Attems parom pilastrov. Gebhard je pri tem izmenjaje uporabil posvetil že 8. avgusta 1758. Arhitekt je motiv narezljanega jezika in vaze, friz pa okrasil z navzdol kapelo zasnoval kot pravokoten prostor, obrnjenima narezljanima listoma in navzgor segajočima ki je dostopen iz vestibula, osvetljen s listnima prstanoma. Enako sta okrašena enojna pilastra v severne strani in z dvema oknoma pove- južnih vogalih prostora, ki ju je štukater vizualno povezal zan z oratorijem v mezaninu. Kapela je z oltarno arhitekturo, tako da sta tvorila privlačen zuna- obokana s križnima obokoma, ločenima nji okvir oltarne stene. S sorodnimi, jonskim podobnimi z oprogo. Opremili so jo v dveh fazah, 91. Signatura in datacija slikarja in pozlatarja kapiteli je Gebhard opremil pilastre v prezbiteriju pe- pred posvetitvijo in po njej, vendar iz Franza Josefa Reicha, 1758, veliki oltar, trovške cerkve, a jih zaznamuje manj cvetličnega okras- ohranjenih dokumentov sklepamo, da ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče ja in druge ornamentike kakor novoceljske (sl. 94–95). sta bili obe fazi končani pred smrtjo gro- (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) Wessobrunnski štukaterji so z rokokojsko ornamentiko 92. Kapela dvorca Novo Celje fa Antona leta 1761. V času posvetitve v pogosteje prepredali osnovne oblike kompozitnih kapi- pred restavriranjem in rekonstrukcijo kapeli še ni bilo oltarja, ki ga je nadomeščal na južni steni naslikan oltarni nastavek,561 verjetno (© Zavod za varstvo kulturne dediščine, telov kakor jonskih. Jonske forme so bile v novoceljski pa sta že bili dokončani dekoracija sten in stropna poslikava. Da sta štukater Jožef Gebhard ter Območna enota Celje) kapeli verjetno namenjene razlikovanju med prostori slikar in pozlatar Franz Josef Reich že leta 1758 delovala v Novem Celju, sklepamo na podlagi oziroma ustvarjanju hierarhije in povzdignitvi sakralne-arhitekture velikega oltarja v Marijini cerkvi v Petrovčah, ki je bila prav tako njuno delo. Reich je ga prostora nad posvetno dvorano in stopnišče, čeprav to ni bilo skladno z antično tradicijo, ki je oltar signiral in datiral leta 1758 (sl. 91). kompozitne kapitele uvrščala nad jonske.563 Štukatura in marmoracija na stenah novoceljske kapele sta bili uničeni po letu 1930 in ju Gebhard in Reich sta s pozlačenima štukiranima okvirjema opremila tudi napisni plošči je restavrator Aleksander Šiles med letoma 2001 in 2003 izdelal na novo (sl. 92–93), pri čemer na zahodni steni kapele. Sedanja okvirja sta delo restavratorja Aleksandra Šilesa, ki se je oprl na se je oprl na fotografije iz obdobja pred drugo svetovno vojno. Pri marmoraciji parov pilastrov, predvojne fotografije. Ploskovita in nekoliko groba štukatura se je bistveno razlikovala od finih ki nosijo kratka ogredja, se je zgledoval po rožnato-rdečih pilastrih v slavnostni dvorani.562 Na motivov na kapitelih in jo lahko primerjamo z okvirji, s kakršnimi so wessobrunnski štukaterji eni od predvojnih fotografij je vidno, da so bili podstavki pod bazami pilastrov marmorirani s krasili oltarne niše, na primer nišo velikega oltarja romarske cerkve bičanega Zveličarja v Wiesu.564 temnejšim odtenkom štukmarmorja, ki se je nadaljeval s temnejšim štukolustrom na spodnjem Zgornjo stranico okvirjev je štukater nadgradil z motivom prerezanih školjk, iz katerih na straneh pasu stene, zato sklepamo, da je Franz Josef Reich tudi stene med štukmarmornimi pilastri, ki so rastejo vitice, na sredini pa predrt prstanast ornament. Stranici okvirjev sta bili v spodnjem delu zdaj belo opleskane, marmoriral s štukolustrom, ki je dajal kapeli enako dragocen videz, kakor ga razširjeni, prepleteni s pasovi, obrasli z viticami in dopolnjeni z motivom ananasa. Tudi spodnja ima dvorana. Teza je skladna z naročnikovo voljo, izraženo na napisni plošči, da posvetni prostori stranica je bila rokokojsko razgibana s fantazijskimi zoomorfnimi oblikami, od katerih lahko v dvorcu ne smejo biti veličastnejši od kapele. Štukater Jožef Gebhard je pilastre okrasil z nizkimi, prepoznamo motiv kačjega pastirja. jonskim podobnimi kapiteli z volutama pod kotom 45° in konkavno usločenim abakom. S pol- žastih volut je razpel žice in na njih zmodeliral cvetne girlande, ki so bile na sredini ehina spete z 563 Bolj pričakovan primer ustvarjanja hierarhije med prostori na podlagi oblike kapitelov zasledimo v benediktinski cerkvi v Weltenburgu, v kateri je Egin Quirin Asam v cerkvenem prostoru izdelal kompozitne kapitele, v pred-dverju pa jonske, kar je bilo skladno z antično tradicijo in pravili decoruma; gl. COBURGER 2011, str. 152–153. 561 Prim. WEIGL 2003 a, str. 74–75; VIDMAR 2023, str. 163–169. 564 Štukaterska dela v Wiesu je izvedel Gebhardov stric Dominicus Zimmermann, ki je za cerkev pripravil tudi 562 Rdečo marmoracijo pilastrov omenja tudi DUNDER 1847, str. 100; ZIMMERMANN 2016, str. 165. arhitekturne načrte; gl. BAUER, BAUER 1985, str. 238–240. 136 137 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 94. Rekonstruirani pilastra, kapitela in ogredje v kapeli dvorca Novo Celje (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 95. Jožef Gebhard: kapitel, okrog 1758, ž. c. Marijinega 93. Kapela dvorca Novo Celje po restavriranju in rekonstrukciji (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) obiskanja, Petrovče (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 138 139 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Pred posvetitvijo kapele je Anton Jožef Lerchinger naslikal oltarni nastavek, ki je frag- mentarno ohranjen na južni steni (sl. 96). Frag menta slikanega oltarnega nastavka sta so- rodna naslikanemu oltarju v Florijanovi kapeli v Svetlem Dolu. Levo zgoraj je ohranjen detajl marmoriranega stebra in pilastra s pozlačeni- ma korintskima kapiteloma, ki nosita profilira- no ogredje z rožnatim golšastim frizom, ki ga kakor v Florijanovi kapeli krasita dekorativni vreznini. Na desni so ostanki stebra, pilastra, baldahina nad Marijino figuro v tronu ter mo- nokromno naslikanega stoječega svetnika, ki s pričesko in habitom spominja na Lerchinger- jeve upodobitve sv. Frančiška Ksaverja. Lerchinger je na obok kapele naslikal 97. Anton Jožef Lerchinger: marijanska prizora v iluzionistično-dekora- Brezmadežna, okrog 1758, dvorec Novo Celje (© ZRC SAZU, tivnih okvirjih. V vogale severne traveje je UIFS; foto: Andrej Furlan) naslikal putte atlante, ki nosijo razgibano in s številnimi volutami okrašeno konstrukcijo, ta pa se navidezno dviguje proti nebu in ustvar- 96. Anton Jožef Lerchinger: fragment slikanega ja primeren okvir za Marijo. V severni poli je oltarja, okrog 1758, dvorec Novo Celje upodobljena kot Brezmadežna, ki vključu- (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) je motive Marije Zavetnice s plaščem, Svete trojice in Kristusovega učlovečenja (sl. 97).565 Marija v desnici drži lilijo, levico si polaga na prsi in stoji na zemeljski obli, obdani s kačo. Kača se ovija okrog Adama in Eve, ki sta se zatekla pod Marijin plašč. Nad Marijo se na zemeljsko oblo naslanja Bog Oče z golobom Svetega duha na prsih, od katerega se po svetlobnem žarku proti Mariji spušča Jezus. Lerchinger je posnemal grafični list Gottfrieda Bernharda Göza iz serije dvanajstih marijanskih prizorov, ki je okoli leta 1740 izšla v Augsburgu.566 List je naslovljen Conceptio (Spočetje), pod upodobitvijo je verz Dominus possedit me in initio (Gospod me je imel v začetku [svojih poti]; Prg 8,22). Ali je bil grafični list v naročnikovi ali slikarjevi zbirki, ni mogo- če ugotoviti. Ker je Lerchingerjeva kompozicija glede na Gözevo zrcalno obrnjena, je Lerchinger morda slikal po grafiki, ki je nastala po Gözevem listu. Nenavadna se zdi upodobitev Boga Očeta 98. Anton Jožef Lerchinger: Marijino vnebovzetje, okrog 1758, 565 MENAŠE 1994, str. 259; CEVC 2007, str. 126. dvorec Novo Celje (© ZRC SAZU, 566 Prim. MENAŠE 1994, str. 259. UIFS; foto: Andrej Furlan) 140 141 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) marmoriral v tehniki scagliola, s katero so posnemali inkrustiranje marmorja. Predela je imela zgoraj profiliran rob, ki se je na sredini usločil in uokviril križ na profiliranem podstavku. Krili predele sta bili usločeni v prostor in opremljeni s podstavkoma za kipa, ki sta ju nosili pozlačeni volutni konzoli. Polkrožna niša za Marijin kip je bila v zgornjem delu okrašena s pahljačastim ornamentom, paličasti profili okvirja pa so bili dopolnjeni s cvetličnimi motivi, ovitimi okrog njih. Prepoznavne so vrtnice, razporejene v šopke in vejice, ki so preraščale tudi polje okrog niše. Segmentno polje nad nišo je štukater okrasil s školjčevjem, ki je v rokokojskih zavojih dekorativno zaključevalo nišo; dopolnjeno je bilo z drobnim cvetjem. Nišo sta obrobljala pilastra, členjena s pravokotnim poljem, ki sta rasla iz volut in se zaključila z rokokojskima kompozitnima kapiteloma in konkavno usločenim abakom. Na straneh čaš je štukater ohranil akantovo listje, na sredini pa ga je nadomestil z rokokojskimi ornamenti. Pilastra sta na zunanjih straneh dopolnjevali diagonalno postavljeni lizeni, ki sta se zgoraj zaključili z dvojnimi dekorativnimi volutami. Kapitela in voluti so nosili kratko in močno profilirano ogredje z golšastim frizom, okrašenim s pozlačenimi, rokokojsko oblikovanimi akantovimi listi. Nad ogredjem je bila razgibana atika s pozlačenim in s cvetjem okrašenim okvirjem za sliko ter tridelnim zgornjim zaključkom, na straneh pa sta bili postavljeni pozlačeni rokokojski vazi s cvetjem. Vrh sta na straneh poudarjali veliki polžasti voluti s pozlačenim školjčnim motivom, na sredinskem podstavku je bilo v vencu žarkov upodobljeno Božje oko. Oltar so umetelno obrob ljali vogalna stenska pilastra in naslikan lok, ki je povezoval stene kapele s poslikanim stropom. 99. Jožef Gebhard: oltar v kapeli dvorca Novo Celje, 100. Jožef Gebhard: oltar v kapeli dvorca Novo Celje, K dragocenemu videzu novoceljskega oltarja so pripomogle tudi odlične skulpture Brezmadež- fotografija iz okrog 1930 (© Ministrstvo za kulturo fotografija iz okrog 1930 (© Ministrstvo za kulturo ne, sv. Janeza Nepomuka, sv. Frančiška Ksaverja, angelov adorantov in puttov, ki jih je graški kipar Republike Slovenije, Direktorat za dediščino; Republike Slovenije, Direktorat za dediščino, Veit Königer izdelal okrog leta 1760 (sl. 100).568 Natančnejša datacija iz ohranjenih dokumentov ni INDOK center; foto: France Stele) INDOK center; foto: France Stele) razvidna, ker pa nič ne kaže na to, da bi se s kapelo ukvarjali še po smrti grofa Antona Gaisrucka, menim, da so bili kipi iz Königerjeve graške delavnice pripeljani okrog leta 1760 in jih je Franz Josef Reich polikromiral in pozlatil hkrati z oltarjem. Izjemno elegantna, aristokratska figura Brezmadežne, ob vstopu v kapelo namesto nad oltarjem, vendar so z upodobitvijo Brezmadežne v severni poli ki z levo nogo drobi kačo, je zavzemala celo oltarno nišo, tako da je bil nad njo komaj še prostor za kapele pripomogli k občutku, da vernik ob vstopu v kapelo stopi tudi v varstvo Marijinega plašča. venec dvanajstih zvezd, ki bi ga pri tem Marijinem tipu pričakovali (sl. 101). Tudi na starih fotografijah Iluzionistično-dekorativni okvir v južni traveji je naslikan podobno kot v severni, le da na-venca ni več videti. Kakor druge zgodnje Königerjeve Brezmadežne ima tudi novoceljska nežno oblič- slikane arhitekture ne nosijo putti atlanti, pač pa putti v vogalih ljubko posedajo ob šopkih mari-je z mandljastimi očmi, ravnim nosom, ovalno brado in komaj zaznavnim podbradkom.569 Marija janskih belih in rdečih vrtnic (sl. 98). Osrednje polje zavzema monumentalna, na oblakih stoječa oči pobožno upira v nebo, kar je kipar podkrepil z molilno gesto elegantnih rok z dolgimi tankimi Marija, ki jo angela dvigujeta v nebo. prsti. Vitko telo v naravni velikosti (165 cm) je serpentinasto zvito okrog osrednje osi in postavljeno Razkošno oltarno arhitekturo iz štukmarmorja je Jožef Gebhard verjetno izdelal okrog v močan kontrapost. Tanka obleka razkriva obline telesa, okrog katerega se v dramatično razvihranih leta 1760.567 Uničena je bila po letu 1930 in jo lahko proučujemo po predvojnih fotografijah gubah ovija plašč, ki je silhueto figure razširil na celotni razpoložljivi prostor niše. V prvotni postavitvi (sl. 99). Plitva oltarna menza je bila izpodrezana in na straneh opremljena z volutama. Štukater jo je se je v številne drobne gube pozlačenega oblačila ujela svetloba sveč, kar je oživljalo skulpturo in dajalo 567 Oltarna arhitektura je bila izdelana iz lesene letvaste konstrukcije, na katero so nanesli tanko plast malte in nanjo mavec, ki so mu primešali suhe pigmente ustreznih barv in klejno vodo. Pigmentirano pastozno mavčno zmes 568 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica graškega akademskega kiparja Veita Königerja, 19. 6. 1762, fol. 192r. Prim. je štukater tako umetelno nanesel in zgladil, da je dajala vtis marmorja. O tehniki izdelave oltarne arhitekture iz WEIGL 2003 a, str. 75, 82. štukmarmorja gl. ROŠKAR 2021, str. 425. 569 O figurah Brezmadežne v Königerjevem zgodnjem obdobju gl. SCHUNTNER 1992, str. 300–301. 142 143 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Mariji z zamaknjenim izrazom tudi mističen vi- dez. Dvorna eleganca in manieristično podalj- šano telo s predolgim vratom in majhno glavo razodevata Königerjevo poznavanje dunajskih figur, na primer prefinjenih ženskih personifi- kacij na Donnerjevem vodnjaku na dunajskem trgu Mehlmarkt (1737–1739), in bavarskih ro- kokojskih skulptur, zlasti del Königerjevega so- dobnika Ignaza Güntherja. Vsaj Donnerjeve fi- gure je nedvomno poznal tudi naročnik Anton grof Gaisruck. Elegantni in dvorno uglajeni sta tudi figu- ri svetnikov, ki sta bili postavljeni na konzolah in z velikostjo (130 cm) prilagojeni perspekti- vičnemu pogledu (sl. 102–103).570 Königer ju je premišljeno zasnoval kot par, ki je z držo te- les, gestami in pogledom usmerjal pozornost k Brezmadežni. Levo je umestil kip sv. Janeza Nepomuka, ki je bil s ponižno sklonjeno glavo 101. zatopljen v češčenje Kristusa na razpelu, ki je sedaj izgubljeno. Vitko telo je usločeno v obliki 104. Kapela dvorca Novo Celje, fotografija iz okrog črke C, iz katere odstopa le dvignjena desni- 1910, zasebna last (© zasebni arhiv; foto: Bolfenk ca, v kateri je nekoč držal biret. Oblečen je kot Fodermayer) praški kanonik v do tal segajoč talar, s čipkami obrobljeno moceto in krzneno ogrinjalo, speto s trakom. Sv. Frančiška Ksaverja, češčenega mi-sijonarja jezuitskega reda, je Veit Königer upodobil v dolgi tuniki in ogrinjalu, ki ga z jakobovo pokrovačo opredeljuje kot romarja. K romarskim atributom sodi tudi steklenica, ki mu visi ob levem boku. Svetnik pobožno upira pogled v nebo in proti Brezmadežni, levico si polaga na prsi, v dvignjeni desnici pa je tudi on nekoč držal razpelo, ki je prav tako izgubljeno. Ansambel treh glavnih figur na oltarju je Königer dopolnil s puttoma, pritrjenima ob Marijini 102. 103. niši, in angeloma adorantoma, ki sta v razgibanih držah in molilni gesti sedela na ogredju. Pogled sta usmerjala v Brezmadežno, spremljala pa sta sliko naročnikovega zavetnika sv. Antona Padovanskega v oltarni atiki, ki je izgubljena. 101. Veit Königer: Brezmadežna, okrog 1760, Narodna galerija, Ljubljana (© Narodna galerija; foto: Bojan Salaj) Med restavriranjem so bili po Steletovi fotografiji okrog leta 2000 na novo izdelani tudi maj-102. Veit Königer: Sv. Janez Nepomuk, okrog 1760, hen lesen okvir za nišo na zahodni steni in leseni dekorativni elementi okrog oken oratorija, ki Narodna galerija, Ljubljana (© Narodna galerija; foto: Bojan Salaj) 103. Veit Königer: Sv. Frančišek Ksaver, okrog 1760, Narodna galerija, Ljubljana (© Narodna galerija; foto: Bojan Salaj) 570 O figurah gl. VRIŠER 1992, str. 141–142; SCHUNTNER 1992, str. 100–102. 144 145 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) jih je restavrator kopiral po dekoraciji oratorija v Ma- rijini cerkvi v Petrovčah. Prvotni dekorativni elementi pod južnim oratorijskim oknom so vidni na fotografiji iz albuma Eleonore grofice Bardeau, rojene princese Salm-Reifferscheidt-Krautheim; fotografija je nastala ob princesinem prvem obhajilu (sl. 104).571 V sredi- 106. Gal us Johann Tizeck: kovana mreža za luneto ni pod oknoma je bil okrogel ornament, iz katerega glavnega portala dvorca sta rasli prerezani školjki in se ob vogalih zaključili z Novo Celje, 1758, Narodni drobnejšimi školjkastimi motivi. Velik lesen ornament muzej Slovenije, Ljubljana je bil tudi nad oknom, vendar podrobnosti niso vidne. (© Narodni muzej Slovenije; fotodokumentacija) Na fotografiji je tudi razvidno, da so bile pod južnim oknom nameščene tri polkrožno zaključene slike v pozlačenih rokokojskih okvirjih. Zdi se, da so bili na njih upodobljeni svetniki. Sedanje nahajališče slik ni damastnimi mašnimi oblačili. Oltar so prekrivali z zelenim oltarnim prtom, imeli pa so tudi zelena znano. Kapelo sta v zgodnjem 20. stoletju osvetljevala antependija z zlato vezenino in črn antependij.574 stenska svečnika, opremljena pa je bila tudi s klečalniki Pozlačeni svečniki in kanonske table so v inventarju navedeni kot kiparsko delo, iz česar in Thonetovimi stoli iz ukrivljenega lesa. Nežno obli-sklepamo, da jih je izdelal Veit Königer. S fotografije kapele iz časa knezov Salmov je razvidno, da čje Marijinega kipa je tedaj krasila krona s cvetličnimi so bile kanonske table uokvirjene z zelo bogatimi rokokojskimi okvirji, svečniki pa so bili enaki ornamenti, ki je v sedanji postavitvi v Narodni galeriji tistim, ki so sedaj v Marijini cerkvi v Petrovčah (sl. 105). Sestavljeni so iz rokokojskih krivulj v ni več. Pozlačeni kronici, okrašeni z lepimi kamni, je obliki črke C, iz katerih izraščajo školjčevje in vegetabilni motivi, zlasti vrtnice. Krivulje so domi-za kip Brezmadežne in neznani kip Jezuščka priskrbel selno povezane v vertikalno formo, ki je spodaj oprta na tri navidezne noge in se zgoraj zaključi 105. Veit Königer: svečnik, Anton grof Gaisruck.572 ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče z razširjenim lijakom za nastavek sveče. Razgibanim oblikam sledijo tudi nemirno členjene teks-Majhna novoceljska kapela je z dekoracijo iz štuk- (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) ture, s katerimi se je kipar izognil gladkim površinam. marmorja in štukolustra, z razgibanimi in v prostor segajočimi oblikami ter s pozlačeno ornamentiko Gebhardovega oltarja ter Lerchingerjevimi poslikavami Vestibul in stopnišče delovala nadvse imenitno in razkošno. V času grofa Antona so bili v kapeli srebrna in pozlačena keliha s pripadajočima patenama, košček Jezusovega križa v srebrnem okvirju, trije veliki in Dostop do gosposkega nadstropja in slavnostne dvorane je arhitekt zasnoval z razsežnim ve-en majhen misal, dunajski rituale, štirje cvetlični lončki s cvetjem, razpelo iz bele pločevine, stibulom in razkošnim slavnostnim stopniščem. Arhitekturni okras triladijskega vestibula je za relikviarija, tri pločevinaste kanonske table, štiri pločevinaste svetilke, šest starih medeninastih dvorec iz sredine 18. stoletja nenavadno strog in skop. Edini dekorativni element v prostoru je oltarnih svečnikov, šest pozlačenih oltarnih svečnikov, tri pozlačene kanonske table in razpelo bila pozlačena železna kovana mreža lunetnega okna, ki je nad glavnim portalom osvetljevalo iz slonovine.573 Kapela je bila tudi dobro opremljena z blazinami, tekstilijami ter svilenimi in vestibul (sl. 106). Že navedena specifikacija graškega ključavničarskega mojstra Gal usa Johanna 571 O albumu gl. poglavje o obdobju, ko je bil dvorec Novo Celje v lasti knezov in starih grofov Salm-Reifferscheidt-8. 7. 1761, fol. 156v. Identični predmeti kot leta 1761 so v kapeli navedeni tudi po smrti grofa Janeza Karla leta Krautheim. 1770; gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 572 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 58v–59r. 8. 7. 1761, fol. 156v: 1 frauen, und Christ Kindl vergoltes Kränzel mit gutten Steinen besezt. 574 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 573 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 157r–157v. 146 147 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Tizcka, ki je mrežo izdelal leta 1758,575 potr- juje, da je bil vestibul tega leta že gradbeno dokončan. Asimetrično prepleteno mrežo se- stavljajo rokokojski zavoji v obliki črke C, iz katerih izraščajo školjkasti ornamenti, ločje, akantovi listi in cvetje. Školjčevje in vegeta- bilni motivi so tako umetelno prepleteni, da ustvarjajo vtis lahkotnosti in tridimenzional- nosti, z velikimi prazninami pa so v vestibul prepuščali dovolj svetlobe. 108. Jožef Gebhard: štukatura Iz strogega vestibula je bil preko pred- na obokih stopnišča, okrog 1760, dvorec Novo Celje (© ZRC SAZU, prostora urejen dostop do dobro osvetljene- UIFS; foto: Andrej Furlan) ga dvoramnega slavnostnega stopnišča, ki je bilo zgrajeno v času Antona grofa Gaisrucka. Menim, da so bile tudi štukature na stopni- šču in hodnikih delo Jožefa Gebharda iz časa pred smrtjo Antona Gaisrucka, saj v poroči- lih o manjkajoči opremi po grofovi smrti in v pobotnicah Thomasa Finsterwalderja, ki je deloval v času Janeza Karla grofa Gaisrucka, niso omenjene.576 Na stopniščni štukaturi ni 107. Jožef Gebhard: štukatura na obokih stopnišča, okrog 1760, dvorec Novo Celje (© ZRC SAZU, UIFS; opaziti sledov pozlate, zato sklepamo, da sli- foto: Andrej Furlan) kar in pozlatar Franz Josef Reich pri njeni 109. Jožef Gebhard: štukatura na izdelavi ni sodeloval.577 Nad podesti so češke hodniku v pianu nobile, okrog kape in nad stopnišči križni oboki, ločeni z oprogami in okrašeni s štukaturo. Aleksander Šiles je 1760, dvorec Novo Celje (© ZRC štukature na obokih stopnišča restavriral leta 2004, na obokih hodnika v pianu nobile v letih med SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 2004 in 2006 ter na kapitelih zgornjega mezanina leta 2006.578 Štukater je okrasil središča in obode čeških kap in križnih obokov (sl. 107). Osrednji ornamenti so sestavljeni iz krivulj v obliki črke C, iz katerih izrašča školjčevje. Dopolnjeni z ločjem in šopki cvetja, tvorijo raznolike kvadratne, pravokotne in šesterokotne oblike (sl. 108). Po obodih obokov je štukater zmodeliral tanke, enkrat stopnjevane trakove, ki se v vogalih iztečejo v rebra, iz katerih raste školjčevje, dopolnjeno z ločjem. Z domiselno prepletenimi rebri, iz katerih izra-575 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana specifikacija graškega ključavničarskega mojstra Gal usa Johanna Tizcka ščajo školjke in ponekod tvorijo srčaste oblike, so bogato okrašene sredine stranic. Stopnjevani za leto 1758, fol. 186r. Gl. tudi WEIGL 2003 a, str. 74, 81. trakovi so mestoma oviti s finimi cvetnimi vejicami. 576 Gl. AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija del, opravljenih po smrti Antona grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 89r–89v; AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija del, ki jih je v dvorcu treba opraviti, 25. 6. 1762, fol. 88r–88v, Na hodniku piana nobile je Jožef Gebhard s štukaturo opremil enajst plitvih čeških kap, ki 90r. Gl. tudi VIDMAR 2023, str. 174–180. Za mnenje, da so štukature na stopnišču in hodniku v pianu nobile jih ločujejo oproge. Traveje so različno široke, štukatura pa je zasnovana v parih, tako da se enaki delo drugega štukaterja (Thomasa Finsterwalderja), gl. WEIGL 2003 a, str. 77. motivi ponovijo v odvisnosti od oddaljenosti od srednje traveje. Vsak obok ima osrednji orna-577 S sistematičnim pregledom sten stopnišča in hodnikov bi lahko ugotovili, ali so bile delno opremljene s štukolustrom, ki ga v sedanjem stanju ne zasledimo. ment dinamične kvadratne ali ovalne oblike, ki je sestavljen iz krivulj v obliki črke C, iz katerih 578 Za podatke o restavriranju se zahvaljujem Urošu Goveku. izrašča školjčevje (sl. 109). Ob obodu obokov je Gebhard zmodeliral paličasti profil, ki povezuje 148 149 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Štukature stopnišča niso bile pozlačene, verjetno zaradi namernega stopnjevanja raz- košja med stopniščem in slavnostno dvorano. Drugačnost in imenitnost stopniščnih kapite- lov se je v primerjavi s tistimi v dvorani od- razila v skoraj popolni preobrazbi klasičnih form v domišljijske rokokojske ornamente, kompozitnih volut v napačno navznoter zvite oblike, ki spominjajo na rebra v obliki črke C, ter akantovih listov v školjčevje, ločje in cvet- je. Gebhard je kapitelno ornamentiko najbrž komponiral sam, pri čemer ne opazimo no- benega slogovnega zaostanka za deli na Ba- 110–111. Jožef Gebhard: kapitela na stopnišču, okrog 1760, dvorec Novo Celje varskem, ob slogovni sočasnosti pa štukature (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) odlikuje tudi kakovostna obrtniška izvedba. S štukaturo je bil opremljen tudi lesen zrcalni strop stopnišča, vendar so bile Geb- školjčne ornamente v vogalih in na sredinah stranic. Ornamenti so v vseh travejah podobni, ven-hardove štukature zaradi rabe neprimernega dar se domiselno razlikujejo v detajlih. Najimenitneje je okrašenih pet obokov pred slavnostno 112. Stopnišče dvorca Novo Celje, fotografija lesa uničene pred poletjem leta 1763, poznejše dvorano, saj so tam paličasti profili opleteni s cvetnimi vejicami, vogalni ornamenti pa so najbolj iz okrog 1930 (© Ministrstvo za kulturo Republike Finsterwalderjeve pa iz neznanega razloga in raznoliki. Od motivov je omembe vredna rebrasta in uvita školjka ( Schnörkel), iz katere raste cve-Slovenije, Direktorat za dediščino, INDOK center; foto: France Stele) neznano kdaj. Na fotografiji stopnišča iz časa tje in spominja na rog obilja. Ena od školjk je izoblikovana tik nad vhodom v slavnostno dvorano knezov in starih grofov Salm-Reifferscheidt-in aludira na premožnost lastnika dvorca. Krautheim (pred letom 1919) je videti del V zgornjem delu stopnišča, ki je povezovalo piano nobile z zgornjim mezaninom, je verjetno stropa brez štukatur.579 Domnevati smemo, da so bile Finsterwalderjeve štukature stropa sorod- že arhitekt predvidel postavitev kipov na poševno prirezane zaključke slopov. Štukirani kapiteli ne tistim v sobah piana nobile, ki so obravnavane v nadaljevanju, saj je za strop stopnišča prejel pilastrov, ki podpirajo profiliran venčni zidec, so delo štukaterja Jožefa Gebharda. Štirje kapiteli 50 goldinarjev (za vsako sobo ob dvorani pa po 20 goldinarjev), kar se približno ujema z velikostjo na severni steni hodnika v zgornjem mezaninu in štirje kapiteli med okenskimi nišami v južni stropov.580 steni ohranjajo osnovno obliko kompozitnih kapitelov, vendar brez prehoda ali ehina rastejo iz Zgornji del stopnišča je bil okrašen z osmimi imenitnimi ženskimi figurami, ki so bile po pilastrov, štukater pa jih je preoblikoval v dekorativne ornamente, sestavljene iz školjk, ločja, letu 1930 prenesene v Narodni muzej in so tudi tam postavljene na stopnišče (sl. 112).581 Me-cvetnih vejic in prstanastih oblik, ki posegajo v prostor kakor na kapitelih v slavnostni dvorani nim, da jih je na prirezanih zaključkih slopov predvidel arhitekt in da so bile naročene že v času (sl. 110–111). Gebhard je stranska akantova lista čaše preoblikoval v ovalni školjkasti obliki, po-Antona grofa Gaisrucka, čeprav morda niso bile končane pred njegovo smrtjo. Graški kipar Veit sebno domiselni pa sta krivulji, ki spominjata na voluti, vendar sta zviti navznoter, obdani s školj- čevjem in obrobljata ščitasto obliko z iluzionističnimi vrezninami. Samo za izjemno ozka kapitela v vogalih se zdi, da ju je štukater nekoliko nasilno vstavil, da bi zaključil zaželeno kompozicijo južne stene. Približno dvakrat širši so štirje kapiteli širokih pilastrov na vzhodni in zahodni steni 579 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 45v. Za vpogled v kroniko in dovoljenje stopnišča in hodnika ter dva vogalna kapitela. Tudi široki kapiteli so brez ehina, volute pa imajo za skeniranje fotografij se zahvaljujem mag. Andreasu grofu Bardeauju. 580 obliko črke C in so zvite navznoter. Školjčne krivulje so obrasle z ločjem in cvetnimi vejicami, AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 3. 9. 1763, fol. 34r; AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 29. 11. 1763, fol. 35r. Prim. WEIGL 2003 a, str. 77. zgornji sredinski prstan pa obkroža jakobovo pokrovačo. 581 O figurah gl. VRIŠER 1992, str. 142. 150 151 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 113. Stopnišče dvorca Novo Celje, fotografija pred letom 1919, zasebna last 114. Nimfe na stopnišču Narodnega muzeja, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana (© zasebni arhiv; foto: Bolfenk Fodermayer) (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) Königer jih je verjetno v Novo Celje dostavil pred prejemom zadnjega plačila 19. junija 1762.582 z ozkimi životci fantazijskih oblačil, ki jih je Königer samo na nekaterih figurah označil s prepo-Zaradi običajne prakse polikromiranja kipov na mestu postavitve, s čimer so se izognili poškod-znavnimi elementi, kot so krzno, na oklep spominjajoč steznik ali z diamanti okrašen obroč na bam med prevozom, domnevamo, da je Franz Josef Reich lesene kipe z belo polituro opremil nadlahtnici. Čutnost je še posebej izrazita pri figurah, ki jim je veter odpihnil krilo in razkril lepe v Novem Celju. Tehnika belega politiranja je omogočala bleščeče teksture, ki so ustvarjale vtis noge (sl. 114). marmornih kipov. Kipar je ustvaril izjemno skladen ansambel nežnih in elegantnih figur, ki mu na stopniščih Kipar je moral dobro poznati mesto postavitve (z načrtov ali lastnega ogleda), saj je drže podeželskih dvorcev doslej še nismo našli vzporednice. S kiparskim okrasom slavnostnih stop-figur natančno prilagodil poševnim površinam in pogledom gostov, ki so stopali po slavnostnem nišč je Königer imel nekaj izkušenj, saj je sočasno ustvaril kiparske skupine puttov, ki so deloma stopnišču. Figure na notranjih slopih so bile obrnjene proti sredini stopnišča, tako da so bile postavljeni na poševne dele ograje na stopnišču palače Eggenberg-Herberstein v Gradcu.583 Me-skozi loke stopnišč vidne tudi iz spodnjih nadstropij (sl. 113). Figure na zunanjih slopih pa so se nim, da se je Königer pri zasnovi novoceljskih stopniščnih figur oprl na ženske figure, ki jih je v obračale h gostom, ki so hodili po zadnjih dveh stopniščih v zgornji mezanin. Königer je osem študijskem obdobju videl na dunajskih portalih, na primer na personifikacije Srčnosti, Budnosti, figur upodobil v raznolikih in zelo razgibanih pozah in z izrazito gestikulacijo, ki je povezana z Stanovitnosti in Upanja, ki so bile v petdesetih letih 18. stoletja nameščene na segmentne za-izrazi čustev na ljubkih obrazih. Z umetelno spletenimi pričeskami, diademi, bisernimi ogrlica-ključke portalov nekdanje dunajske palače Rottal, ki jo je leta 1750 kupila država in v njej uredila mi, uhani in finimi dolgimi prsti spominjajo na aristokratske dame. Vitka telesa so poudarjena 583 Kiparju so leta 1762 izplačali 56 goldinarjev za putte. Ker so dve leti pozneje 25 goldinarjev za putte izplačali tudi kiparju Filipu Jakobu Straubu, velja avtorstvo kipov na stopnišču palače Eggenberg-Herberstein za nerazrešeno; 582 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica graškega akademskega kiparja Veita Königerja, 19. 6. 1762, fol. 192r. gl. Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz 1997, str. 498. 152 153 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) sedež banke.584 Po dunajskih personifikacijah bi Königer lahko prevzel vitka telesa, elegantne Wittelsbachi svojo palačo v predmestju prestolnice imenovali Nymphenburg, morda je bil sezna-drže in pričeske, zato menim, da teza, da sta novoceljskim podobni figuri iz kamna na portalu njen tudi z nimfejem Nymphenbad v dresdenskem Zwingerju, ki je bil zgrajen med letoma 1712 dvora stolnih kanonikov v graški ulici Bürgergasse 1 starejši od novoceljskih figur, ni pravilna.585 in 1728 in opremljen s številnimi figurami nimf. Königerjevi graški personifikaciji upodabljata Religijo in Znanost in sta nastali leta 1763. Imena, opisi in kraji bivanja nimf so se razlikovali že v navedbah antičnih avtorjev, vendar bi Ženske figure z novoceljskega stopnišča nimajo značilnih predmetov ali oblačil, na podlagi v Novem Celju lahko poznali geslo v tedaj splošno znanem Zedlerjevem univerzalnem leksikonu, katerih bi lahko sklepali, za katere personifikacije je naročnik želel, da jih kipar upodobi. Kipar bi po katerem so bile nimfe dojilje Cerere in Bakha, stalne Bakhove spremljevalke, boginje pastir-lahko dobil nalogo, da upodobi značilno baročni skupini štirih žensk, kot so bile personifikacije jev in devic, ki so plesale in se zabavale s Panom.590 Oddajale so prijeten vonj, varovale živino in elementov, značajev, kontinentov ali letnih časov, vendar za to predpostavko ni argumentov. V živali ter s Cerero in Bakhom skrbele za preživetje ljudi, kar se zdi za opremo sedeža gospostva literaturi je obveljalo Dunderjevo mnenje, da figure upodabljajo muze ali parke,586 čeprav se šte-Novo Celje, ki je gospodarsko temeljilo na kmetijstvu, zelo primerno. Po Zedlerjevem leksikonu vilo ne ujema (muz je bilo devet, parke so bile tri). Na parke, zaščitnice rojstva, poroke in smrti, so Grki poznali nebesne, zemeljske in vodne nimfe.591 so Dunderja verjetno spomnile geste nekaterih figur, za katere se zdi, da z nežnimi rokami pletejo Tako zemeljske kot tudi vodne nimfe so delili na štiri skupine in po mojem mnenju so bile nevidne niti. Ciklus muz v sočasnem kiparstvu ne bi bil edinstven, saj so bili kipi devetih muz po-na novoceljskem stopnišču upodobljene prav predstavnice teh osmih vrst nimf. Na notranjih stavljeni na primer v vrtu dunajskega dvorca Belvedere in na prelaturi samostana Altenburg, še slopih so posedale predstavnice zemeljskih nimf oread, ki so bivale v gorah, lemoniad, bivajočih pomembneje pa bi na Königerja lahko vplivale skulpture, ki jih je v letih med 1750 in 1758 izdelal na travnikih, napaj, ki so živele v dolinah, in driad, ki so se zadrževale v gozdovih.592 Na zunanjih njegov profesor Jakob Christian Schletterer za vrt gradu Draßburg na Gradiščanskem.587 Naroč- slopih pa so bile predstavnice morskih nimf nereid, rečnih potamid, izvirskih najad in jezerskih nica 32 kamnitih kipov, ki so med drugim upodabljali devet muz in njihovega vodjo Apolona, je limnad. Königerjeve zemeljske nimfe s finimi prsti predejo nevidne mreže ali pa so s krznom bila ogrska baronica Eva Marija Meskó, za iniciatorja zasnove baročnega vrta pa velja njen tretji označene kot bitja, ki živijo v naravi. Vodne nimfe nosijo oglavnice ali si z galantnimi gestami soprog Jožef Karel grof Herbeville. Na podstavkih stoječe približno dva metra visoke figure iz vlečejo dele oblačil nad glavo, kar je bilo značilno za upodobitve nereid in najad. Z gestami in peščenjaka so po ljubkosti, vitkih telesih v privlačnih držah in umetelnih pričeskah primerljive držami telesa so bile povezane v pare in natančno prilagojene mestu postavitve, tako da so tvorile s Königerjevimi kipi za novoceljsko stopnišče, vendar so kot muze prepoznavne po napisih na vizualno nadvse privlačen ansambel. podstavkih in predmetih, ki jih držijo v rokah.588 »Nimfej« v zgornjem delu novoceljskega stopnišča je bil eden najlepših prostorov v dvorcu. V Menim, da lahko kot alternativo Dunderjevi identifikaciji mladih žensk kot muz ali park njem so se naročnikove želje po reprezentativnosti in dekorativnosti odlično ujele s Perskyjevim predpostavimo, da je Königer dobil nalogo, da na stopnišču upodobi nimfe (sl. 115–122). Ta dobro proporcioniranim prostorom, Gebhardovimi ornamentalnimi kapiteli in Königerjevimi večno mlada in lepa vilinska bitja iz antične mitologije so bila humanistično izobraženim baroč- prelestnimi ženskimi figurami. Skladno celoto je nadgrajevala (neohranjena) štukatura stropa. nim plemičem znana, saj so nekatere od njih sodile k stalnemu repertoarju baročne ikonografije (npr. Eho, Tetida, Siringa, Kalisto). Motiv je poznal tudi Anton grof Gaisruck, saj je v grofičinem kabinetu njegovega dvorca Turnišče visela slika nimf med kopanjem.589 Ob tem je Gaisruck, ki je bil med avstrijsko zasedbo Bavarske direktor dvorne komore v Münchnu, zagotovo vedel, da so 584 Figure po moji vednosti še niso atribuirane. O nekdanji palači Rottal na ulici Singerstraße 17–19, v kateri so uredili sedež Wiener Stadt-Banco, gl. npr. CZEIKE 1997, str. 285–286. 585 O figurah gl. SCHUNTNER 1992, str. 85–91; Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz 1997, str. 62–63. 586 DUNDER 1847, str. 104; ZIMMERMANN 2016, str. 173. 590 Grosses vol ständiges Universal-Lexicon 1740, stp. 1751. Ni znano, ali je bil Zedlerjev leksikon tudi v Gaisruckovi 587 WINDISCH-GRAETZ 1951, str. 180–182, 226; SCHEMPER-SPARHOLZ 1993, str. 232; BERGER 2002, str. knjižnici, vsekakor pa ga ni bilo med knjigami v dvorcu Turnišče, ki jih je dal Antonov naslednik Janez Karel grof 684–685. Gaisruck prenesti v Novo Celje. 588 Gl. Die Kunstdenkmäler des politischen Bezirkes Mattersburg 1993, str. 134–137. 591 Grosses vol ständiges Universal-Lexicon 1740, stp. 1751. 589 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 592 Imena nimf so povzeta po Zedlerjevem leksikonu; gl. Grosses vol ständiges Universal-Lexicon 1740, stp. 1751. 8. 7. 1761, fol. 95r: 1: gemahlenes bild in gelber Rahm die badende Nymphen vorstel end. Imena nimf in kraji njihovega bivanja se v literaturi razlikujejo. 154 155 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 115–116. Veit Königer: Nimfi s stopnišča dvorca Novo Celje, okrog 1761, 117–118. Veit Königer: Nimfi s stopnišča dvorca Novo Celje, okrog 1761, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) Narodni muzej Slovenije, Ljubljana (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 156 157 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 119–120. Veit Königer: Nimfi s stopnišča dvorca Novo Celje, okrog 1761, 121–122. Veit Königer: Nimfi s stopnišča dvorca Novo Celje, okrog 1761, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) Narodni muzej Slovenije, Ljubljana (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 158 159 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Dvorana Slavnostna dvorana je bila ob kapeli najodličnejši prostor v novoceljskem dvorcu. Ohranjeni so marmorni tlak 13,71 × 8,25 m velike dvorane, kamina iz štukmarmorja in okras sten, kakor so bili zasnovani in verjetno tudi izvedeni že v času Antona grofa Gaisrucka (sl. 123). Dvorana, ki sega iz piana nobile v zgornji mezanin in z lesenim stropom na podstrešje dvorca, je visoka 8,67 m. Daljši stranici se z okenskimi in vratnimi odprtinami odpirata na severno pročelje in hodnik, krajši stranici sta predrti s simetrično zasnovanimi vrati, ki flankirajo kamina. Ohranjena so prvotna vrata in delno okna iz orehovega lesa. Verjetno je stavbno pohištvo izdelal celjski mizarski mojster Mihael Formacher, ki je leta 1762 za dela v novoceljskem dvorcu prejel nekaj več kot 2450 goldinarjev.593 Vratna krila so okrašena s pozlačenimi lesenimi letvicami, ki imajo v zgornjem delu preprost rokokojski okras. V nekaterih okenskih okvirjih so se ohranile tudi prvotne plošče iz pihanega stekla. Verjetno jih je izdelal celjski steklarski mojster Mihael Stargeth, ki je v času Janeza Karla grofa Gaisrucka zasteklil novoceljsko pristavo in steklenjak.594 V dvorcu je Stargeth v letih 1763 in 1764 z 48 steklenimi ploščami zasteklil osem velikih oken gosposkega nadstropja, z 88 ploščami enajst nekoliko manjših oken ter okna v številnih drugih prostorih; za vse to je prejel nekaj več kot 61 goldinarjev. Temno rožnate in bele marmorne tlakovce je kupil Anton grof Gaisruck, položili pa so jih v času njegovega brata Janeza Karla, za kar so plačali 37 goldinarjev in 21 krajcarjev.595 Premišljeno položene kvadratne temno rožnate in šestkotne bele plošče tvorijo vzorec z iluzionistično-plastičnim učinkom. Okrasu sten slavnostne dvorane sta se štukater Jožef Gebhard ter slikar in pozlatar Franz Josef Reich verjetno posvetila kmalu po zaključku gradbenih del. Gebhard in Reich sta spodnji pas sten okrasila s štukmarmorno oblogo, iz katere rastejo baze kolosalnih pilastrov. Stene med pilastri so marmorirane v svetlo rumenih tonih in okrašene s pozlačenimi štukiranimi okvirji, znotraj katerih so marmorirane v sivih in rožnatih odtenkih. Stranici profiliranega okvirja sta okrašeni s školjčnim ornamentom, iz katerega rastejo ločje596 in vejice vrtnic. Dekorativni elementi se zgostijo v zgornjem delu okvirjev, kjer je štukater domiselno združil motive ločja, školjk in cvetja. 593 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145v. Prim. WEIGL 2003 a, str. 75, 82. 594 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija in pobotnica celjskega steklarskega mojstra Mihaela Stargetha, 11. 2. 1764, fol. 43r–43v. 595 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija del, opravljenih po smrti Antona grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 89r. Prim. WEIGL 2003 a, str. 82. Za podatek, da so bili rožnati tlakovci po raziskavah Mateje Golež pridobljeni v kamnolomu Lesno Brdo pri Vrhniki, se zahvaljujem Urošu Goveku. 596 Rokokojski umetniki so dolge in ozke liste ločja raznoliko stilizirali. O ločju kot sestavini ornamenta rocaille ali rokaj gl. KRUBSACIUS 1759, str. 179; BAUER 1962, str. 65. O štukaturi v novoceljski dvorani gl. tudi VIDMAR 2023, str. 169–174. 123. Dvorana dvorca Novo Celje (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 160 161 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 124. Jožef Gebhard in Franz 125. Jožef Gebhard in Josef Reich: detajl štukature in Franz Josef Reich: marmoracije v dvorani dvorca kamin v dvorani dvorca Novo Celje, okrog 1760 Novo Celje, okrog 1760 (© ZRC SAZU, UIFS; (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) foto: Andrej Furlan) V spodnji tretjini kanelirani pilastri so marmorirani v rožnatih tonih, ki se prelivajo s svetlo lepo speljane volute na straneh kamina dopolnil s tridelno šabrako v tehniki scagliola, ki posne-modrimi in rumenimi odtenki. Pozlačeni kapiteli spominjajo na kompozitne, vendar so akan-ma intarziranje marmorja. Volute se na segmentnem polju nad kaminom nadaljujejo s pozlačetovi listi na sredini čaš nadomeščeni z rokokojsko ornamentiko, abak je konkavno usločen, med nimi štukiranimi volutami, ki jih tvorijo značilne rokokojske krivulje, dopolnjene s školjčevjem, volutama pa iz školjke raste plastično zasnovan ornament iz školjk in ločja, ki sega v prostor in ločjem in žafranom. Na sredini je velika kartuša iz školjk, ločja in cvetja, ki ohranja simetrično spominja na predrto školjkasto kartušo (sl. 124). Par pilastrov nosi kratko profilirano ogredje, ki obliko, le v zgornjem delu se asimetrično izteče. je marmorirano v rožnatih, svetlo modrih in rumenih tonih. Na sredino ogredij je štukater pritr-Kot najbližji vzporednici dekoraciji novoceljske dvorane je Igor Weigl navedel tako imenovani dil predrto kartušo, sestavljeno iz školjčevja, ki prehaja v motiv ločja in iz katerega rastejo cvetne Malo in Veliko galerijo v dvorcu Schönbrunn.597 Monumentalni dvorani v osi dvorca Schönbrunn kite. Cvetne kite se na ogredjih vizualno povezujejo z ornamenti nad okenskimi in vratnimi sta bili členjeni s pilastri in okrašeni s pozlačeno štukaturo, ki je prek venčnega zidca prehajala na odprtinami, ki so sestavljeni iz školjk, stiliziranih listov in cvetnih kit. Cvetne kite enakomerno obok in tvorila okvirje za stropno poslikavo. Primerljiva je zlasti členitev polj med kapiteli ali nad valovijo pod prehodom stene v profiliran venčni zidec, ki loči stene od oboka. Tudi venčni zidec okenskimi odprtinami in ogledali s paličastimi profili in cvetnimi girlandami, ki so skoraj enake je štukater okrasil s predrtimi kartušami, ki so še nekoliko bogatejše od tistih pod njimi. Tudi kot tiste v Novem Celju. Marija Terezija je preureditev dvoran naročila leta 1755, vendar se zdi te so sestavljene iz školjčevja, iz katerega izraščajo ločje in cvetne kite, posebej učinkoviti pa so dokončanje del v letu 1761 prepozno, da bi lahko vplivalo na dekoracijo dvorane v Novem Celju.598 zgornji, na žice pritrjeni predrti ornamenti, ki segajo v prostor. Weigl je dekoracijo novoceljske dvorane primerjal tudi s prostori v drugem nadstropju graške Gebhard in Reich sta s štukolustrom in pozlačenimi štukaturami okrasila tudi okenske in palače Eggenberg-Herberstein, zlasti s tako imenovano Dvorano z ogledali, ki jo je v letih od 1757 vratne niše ter polja nad vrati in okni. Štukaturni okras je razporejen okrog tankih paličastih do 1768 s štukaturo opremil Heinrich Formentini.599 Dvorana z ogledali ni členjena s pilastri, profilov, ki s podvajanjem tvorijo jasno linearno strukturo polj. Okvirji so dopolnjeni z roze-tami, cvetnimi kitami in krivuljami v obliki črke C, iz katerih rastejo školjčni motivi in ločje. Ornamenti so fino izdelani in drobni, zgornji zaključki pa so poudarjeni s predrtimi okroglimi 597 WEIGL 2000, str. 39, 258; WEIGL 2003 a, str. 82. školjčnimi ornamenti. 598 Albert Bol a, ki je štukature verjetno izvedel po načrtih arhitekta Nicola Pacassija, je dokončanje obeležil s signaturo in datacijo 1761; gl. IBY, KOLLER 2000, str. 101. Na ožjih stranicah dvorane sta simetrično nameščena kamina (sl. 125). Spodnji del je Geb-599 WEIGL 2003 a, str. 82. O štukaturah v palači Eggenberg-Herberstein, ki so jo po načrtih Josefa Hueberja začeli hard izdelal v isti tehniki kakor oltar v kapeli. Posnemal je sivo-bel marmor z rumenimi žilami in preurejati po letu 1754, gl. DEDEKIND 1968/1969, str. 149–156. 162 163 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) ampak s štukiranimi okvirji, pozlačene štuka- ture pa prek venčnega zidca prehajajo tudi na obok, na katerem poslikava ni bila predvidena. Čeprav je členitev novoceljske dvorane s pilastri verjetno začrtal arhitekt Matija Per- sky in je iskanje vzorov v dunajskih in bližnjih graških rezidencah smiselno, se zaradi ugleda štukaterja zdi mogoče, da je tudi sam vplival na zasnovo dekoracije in se pri tem oprl na ba- varske vzore. Gebhard bi na primer lahko pri- dobil skice dekoracije tako imenovane Kamni- 127. Dvorana dvorca Novo Celje, litografija v: Wenceslaw Georg te dvorane v dvorcu Nymphenburg, zadnje Dunder, Stiriens Eden, 1847 mojstrovine njegovega strica Johanna Baptista (© arhiv Zavoda za kulturo, Zimmermanna. V sodelovanju s Françoisem šport in turizem Žalec) de Cuvilliésem starejšim je Zimmermann v letih 1755–1757 opremil starejšo dvorano z rokokojsko štukaturo ter stropnimi in stenski- zasnovana dekoracija lesenega zrcalnega stropa. Gotovo pa je naročnik želel dragoceno stensko mi poslikavami (sl. 126).600 Stanu naročnika dekoracijo nadgraditi s stropno poslikavo, ki bi stene preglasila s svojo sporočilno vrednostjo. bavarskega volilnega kneza Maksimilijana III. Čeprav stropna poslikava v novoceljski dvorani, sledi katere se niso ohranile, vzbuja številna vpra-Jožefa primerno je dekoracija monumental- šanja, njen obstoj posredno potrjujejo visok znesek, ki ga je slikar Anton Jožef Lerchinger prejel ne dvorane v Nymphenburgu imenitnejša in za dela v Novem Celju,603 natančen opis Venčeslava Jurija Dunderja in litografija v tako imenovani 126. Johann Baptist Zimmermann: štukatura in razkošnejša od novoceljske, vendar opazimo žalski izdaji njegove monografije Štajerski raj (sl. 127). Dunder je poslikavo opisal takole: poslikava Kamnite dvorane v dvorcu Nymphenburg, nekatere sorodnosti, kot so kolosalni pilastri, 1755–1757 (© Zentralinstitut für Kunstgeschichte, »Približno na sredini stropa lahko vidimo podobo ženske ljubkosti in vzvišenosti v valujoči okvirji za slike nad vratnimi odprtinami in po-München, Farbdiaarchiv) rdeči obleki z diademom na čelu in žezlom v roki, ki lebdi na oblakih in se sklanja navzdol. Pred-zlačena štukatura na frizu ogredja. K stalnemu stavlja veliko nesmrtno cesarico v trenutku, ko grofu Antonu Gaisrucku podeljuje gospoščino repertoarju štukatur bratov Zimmermann v štiridesetih in petdesetih letih 18. stoletja sodijo tudi Celje. Pod njo vidimo moško postavo v klečečem položaju, oblečeno v tesno oprijeto, rumeno, nekateri detajli, ki jih najdemo v Novem Celju, zlasti na žice oprti prstanasti ornamenti iz školjk in z zlatom pretkano oblačilo z bledo rdečim ogrinjalom. Podoba moške lepote predstavlja grofa ločja, ki kronajo kapitele, ogredja ali venčne zidce ter plastično segajo v prostor.601 Sodili so tudi k Gaisrucka, kako iz rok genijev, ki obdajajo kraljico in njega, sprejema fevdno pismo, ključ zaklad-repertoarju drugih wessobrunnskih štukaterjev.602 Čeprav je Gebhard živel v Ljubljani, je bil gotovo nika, grb itd. Cesarica je obdana s svojimi atributi: lebdečim genijem, ki drži tubus kot simbol seznanjen z novostmi na Bavarskem. modrosti, lepo žensko figuro v bledo modri obleki, ki predstavlja krepost, ter geniji, ki držijo Primerljivi prostori v dvorcih Schönbrunn in Nymphenburg ter v graški palači Eggenberg- štajerski in ilirski grb ter zemljevid Avstrije. Levo od glavne upodobitve lebdijo Fortuna, nagnje-Herberstein ne nudijo zanesljivega odgovora na vprašanje, kako je bila v času grofa Antona Gaisrucka na k podobi grofa, nad katerim stresa rog obija, geniji, ki držijo v rokah podobo mesta in celjskega gradu, ter ženska postava z zavezanimi očmi, Justicija s tehtnico in mečem kot simboloma 600 O opremi dvorane gl. BAUER, BAUER 1985, str. 280–286. 603 Slikar je po pogodbi z Antonom grofom Gaisruckom prejel 1280 goldinarjev. Vemo, da je 400 goldinarjev prejel 601 Gl. npr. romarsko cerkev v Wiesu (1744–1754), romarsko cerkev v Wemdingu (1752–1754) in Kamnito dvorano za slikane tapete in 80 goldinarjev za hrano. Preostalih 800 goldinarjev bi bilo preveč za poslikavo stropa majhne dvorca Nymphenburg (1755–1757); BAUER, BAUER 1985, str. 234–247, 268–269, 286. kapele, zato sklepamo, da je moral naslikati neko večje delo, najverjetneje na stropu dvorane. Za zneske gl. AT 602 Za primere gl. SCHNELL, SCHEDLER 1988, str. 25, 87, 89, 97, 101, 135, 303. StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145r. 164 165 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) pravičnosti. Vse se združuje v estetsko celoto; čudovita mešanica in svežina barv ter značaj popričajo, da je slika na stropu novoceljske dvorane obstajala in si je Dunder ni preprosto izmislil, dob in likov izdajajo čopič velikega mojstra. Samo oči poznavalca lahko upodobitvi določijo da bi dvignil vrednost dvorcu, ki ga je tedanji lastnik Jožef Ludvik Hausmann nameraval pro-pravo vrednost.«604 dati.609 Ob sondiranju leta 2001 na oboku dvorane niso našli sledov poslikave,610 vendar je Ivan Neznani litograf je nad venčnim zidcem upodobil iluzionistično naslikano dekorativno bor-Stopar že prej objavil podatek, da so prvotni strop neznano kdaj zamenjali z novo leseno obočno duro s konzolami, ki so okrašene s školjkastimi ornamenti. Med konzolami so razpeti listni venci. konstrukcijo.611 Podatek o izgubi poslikave med letom 1847 in zgodnjim 20. stoletjem omogoča Nad borduro se odpre pogled v nebo in na figure na oblakih, ki ustrezajo Dunderjevemu opisu. hipotezo, da so strop dvorane zamenjali zaradi poškodb, nastalih med potresom leta 1877, ki je Če gre verjeti litografu, je bil grof Anton upodobljen nad vhodnimi vrati v dvorano. V znak goreče prizadel celjsko območje, ali med ljubljanskim potresom leta 1895, kar je sicer manj verjetno.612 pripadnosti in zvestobe vladarici si je desnico patetično polagal na prsi in usmerjal pogled k njeni V času Antona grofa Gaisrucka je bila dvorana opremljena s slikama, s katerima so zakrivali podobi na oblakih. Za Marijo Terezijo se zdi, da je pomanjkljivo oblečena v vihrajoče ogrinjalo ka-kamina in sta bili delo neznanega avtorja. Grof Anton je dvorano opremil tudi z dvanajstimi kor antična boginja. Skladno z Dunderjevim opisom je upodobljena z diademom, vladarskim ja-opletenimi naslanjači iz trdega lesa.613 Sedežno pohištvo, opleteno s španskim trstičjem in po-bolkom v levici in žezlom v desnici. Med Antonom in Marijo Terezijo so na litografiji upodobljeni gosto oblazinjeno, je zabeleženo tudi v drugih plemiških rezidencah druge polovice 18. stoletja; putti z dokumentom (verjetno kupoprodajno pogodbo) in upodobitvijo Celja in starega celjskega med drugimi ga je posedoval tudi škof Ernest Amadej grof Attems v dvorcu Goričane.614 V času gradu, na katerega kaže vladarica z žezlom. V opisu navedenih komorniškega ključa, grbov in grofa Antona so bili v dvorani tudi štirje pozlačeni stenski svečniki, ki so v inventarju navedeni zem ljevida Avstrije ni videti, zato pa je litograf dodal cesarskega orla, ki Gaisrucku prinaša lovorov kot kiparsko delo in so bili nedvomno naročeni pri kiparju Veitu Königerju. Triramni stenski venec. Skladne z opisom so tudi personifikacije Modrosti, Kreposti in Pravičnosti, medtem ko je svečnik, ki je ohranjen v Narodnem muzeju Slovenije, je bogato okrašen z rezljanimi rebri v obli-Fortuna upodobljena kot krilat moški, manjka pa ji tudi rog obilja, ki ga omenja Dunder. ki črke C, iz katerih izraščata školjčevje in vegetabilna ornamentika.615 Opisana kompozicija je bila namerno zasnovana kot baročna apoteoza klečečega svetnika pred Marijo in je bila namenjena prepričevanju gostov o veličini lastnika dvorca. V posvetnem slikarstvu ima vzporednico v freski Podelitev reda sv. Štefana, ki jo je v posvetovalnici tedanje Slikane tapete v štirih sobah gosposkega nadstropja ogrske dvorne pisarne na Dunaju leta 1768 naslikal Franz Anton Maulbertsch.605 Tam je vladarica Marija Terezija upodobljena na prestolu, pred njo kleči ogrski palatin Ludvik grof Batthyány, Slikane tapete v štirih sobah ob slavnostni dvorani sta v Novem Celju predvidela arhitekt Matija poleg ogrskih magnatov pa ju spremljajo še Heraklej z zemljevidom Ogrske, Ljubezen z ogrskim Persky in Anton grof Gaisruck.616 Anton Jožef Lerchinger jih je v tehniki olje na platno naslikal pred grbom, Minerva, Obilje, Slava, Glorija, Preteklost606 in putti, ki z atributi reda sv. Štefana dopol-naročnikovo smrtjo, saj sta jih komisarja Trauttmansdorff in Breuner popisala v štirih neopremlje-njujejo pripoved. Formalne in vsebinske vzporednice najdemo tudi na sedaj uničenem poslikanih sobah gosposkega nadstropja in vsake ocenila na 100 goldinarjev.617 Podatek iz zapuščinskega nem stropu v slavnostni dvorani škofijske rezidence v Gornjem Gradu, ki jo je leta 1755 poslikal Caspar Franz Sambach.607 Z dekorativno borduro obdana kompozicija figur na oblakih je v Gornjem Gradu slavila naročnika, knezoškofa Ernesta Amadeja grofa Attemsa. 609 Za propagandno in marketinško vlogo Dunderjeve monografije gl. ZIMMERMANN 2016, str. 25–27. Najpozneje v zgodnjem 20. stoletju poslikave ni bilo več, saj bi jo v svoji kroniki zagotovo 610 WEIGL 2003 a, str. 82. 611 omenila Eleonora grofica Bardeau. STOPAR 1992, str. 93. 608 Prepričljiv opis, verjetnost naslikanega motiva in litografija 612 Za potresa gl. RIBARIČ 1994, str. 65, 70, 151. Za opozorilo, da so nov strop mogoče zgradili po potresu, se zahvaljujem Igorju Sapaču. 613 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 63r. 604 Citirano po prevodu Janka Germadnika, objavljenem v ZIMMERMANN 2016, str. 167. Gl. tudi DUNDER 1847, 614 Za omembe opletenega pohištva v plemiških rezidencah gl. LOZAR ŠTAMCAR 2008, str. 8. str. 102. 615 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 605 O freski, ki jo je naročil ogrski dvorni kancler Franc grof Esterházy von Galantha, gl. npr. GARAS 1960, str. Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 63r. Za reprodukcijo svečnika gl. STOPAR 1998, str. 10. 87–88; HABERDITZL 2006, str. 241–244. 616 O slikanih tapetah gl. REPANIĆ BRAUN 1993, str. 336, kat. št. 287; BADOVINAC 1997, str. 40–42; RATKOVIĆ 606 Identifikacija personifikacij je povzeta po: HABERDITZL 2006, str. 243. 1998, str. 79–90; WEIGL 2000, str. 40–42; CEVC 2002, str. 93–106; WEIGL 2003 a, str. 75, 81; CEVC 2007, str. 607 O stropu gl. CEVC 2001, str. 123–140. 123; VIDMAR 2016, str. 53–67. 608 O kroniki gl. poglavje o obdobju, ko je bil dvorec Novo Celje v lasti knezov in starih grofov Salm-Reifferscheidt-617 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, Krautheim. 8. 7. 1761, fol. 158v. 166 167 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) inventarja priča o nastanku tapet pred letom 1761 in o dejstvu, da so bile z njimi opete štiri sobe. V eni od sob so bile uničene pred letom 1847, saj jih Dunder v opisu novoceljskega dvorca ni omenil.618 Iz naslikanih prizorov na ohranjenih tapetah sklepamo, da je bil osrednja tema izgubljenih tapet element zrak. Lerchingerjeve slikane tapete so bile leta 1930 odstranjene, zato lahko njihovo namestitev v Novem Celju proučujemo samo na podlagi opisov, zlasti Dunderjevega in Steletovega, ter fotografij. Po Dunderjevem opisu sta bili sobi zahodno od slavnostne dvorane opremljeni s slikanimi tapetami, ki so prikazovale ogenj in zemljo.619 Vsa vrata in opaži so bili iz orehovega lesa, okvirji tapet so bili okrašeni z rezljanimi in pozlačenimi ornamenti, slikane tapete so bile tudi v vseh okenskih nišah oziroma so pokrivale vse obstoječe stene. Vzhodno od slavnostne dvorane je bila Vodna soba s slikanimi tapetami, ki so po Dunderjevem mnenju prikazovale različna pristanišča ob Jadranskem morju. Soba je imela dragocena vrata, parket, opaž in slikane tapete v okenskih nišah, ki so bile vstavljene v okvirje iz orehovine. France Stele si je v zapiskih iz let 1927 in 1930 zabeležil, da sobe levo in desno od glavne dvorane pokrivajo leseni okvirji s slikami, ki predstavljajo vodo, ogenj, trgovino in kitajske motive ter da so predstavljeni fantastični pokrajinski prizori in dogodki.620 Po ohranjenih fotografijah je mogoče proučevati namestitev 128. Anton Jožef Lerchinger: Utrjena mesta s štafažnimi figurami, okrog 1760, Hrvatski restauratorski zavod, velikih kosov tapet, s katerimi so bile opete stene, za namestitev manjših slik pa so povedne samo Zagreb (© Hrvatski restauratorski zavod; foto: Ljubo Gamulin) predvojne fotografije, ki prikazujejo Ognjeno sobo in na katerih so vidne Lerchingerjeve slike, ki so v frizu nameščene na spodnjem opažu sten. Samo iz Dunderjevega opisa izhaja, da so bile tapete v opaže in okenske niše nameščene tudi v Zemeljski in Vodni sobi. hrbtni strani opremljena z napisom Nicolo Fassin,624 sta glede na naslikani okvir izvirali iz Vodne Usoda tapet po letu 1930 je opisana v poglavju o Davorinu baronu Turkoviću, na tem mestu sobe. V zadnjem času je bilo mogoče v slovenski zasebni lasti identificirati še eno veliko sliko iz pa naj navedem, da je bilo doslej identificiranih nekaj kosov in fragmentov novoceljskih tapet v Vodne sobe625 in eno majhno sliko, ki je bila leta 2010 prodana na dražbi v Trstu.626 slovenskih in hrvaških javnih in zasebnih zbirkah ter na trgu umetnin. Nekatere med njimi so uokvirjene in dajejo vtis običajnih oljnih slik. Med ohranjenimi je enajst večjih in manjših kosov slikanih tapet iz Ognjene sobe, ki jih je Turković prodal banski upravi v Zagrebu.621 Tri slike, ki jih Ogenj je Hrvaški zgodovinski muzej ( Hrvatski povijesni muzej) leta 1985 kupil iz kutjevske posesti rodbine Turković,622 so bile v Novem Celju verjetno nameščene v spodnjem opažu Vodne sobe. Tudi slika v Ob primerjavi mer ohranjenih slik iz Banskih dvorov z merami sobe zahodno od slavnostne dvo-Pokrajinskem muzeju Celje, za katero ni zabeleženo, kako je prišla v muzej,623 je bila po naslikanem rane (790 × 820 × 426 cm) ugotovimo, da so vse štiri velike slike skoraj v celoti ohranjene. Na okvirju sodeč v Vodni sobi. Sliki v zasebni lasti, od katerih je ena signirana z inicialkama F. N. in na vzhodni steni je bila med vrati v dvorano in tistimi na hodnik nameščena slikana tapeta, ki jo je Dragana Ratković poimenovala Utrjena mesta s štafažnimi figurami (290 × 565 cm, sl. 128–129).627 Prevladujoči motiv na sliki je središčno umeščena dvojna skala z utrdbama. Desno so zajeli plameni in s temnim dimom obarvali oblake. V ospredju je rečna krajina s suhim drevesom na levi 618 DUNDER 1847, str. 103–104; ZIMMERMANN 2016, str. 171. 619 DUNDER 1847, str. 103–104; ZIMMERMANN 2016, str. 171. 620 ZRC SAZU, UIFS, Steletovi terenski zapiski, XXXVIII, 8. 7. 1927, fol. 38v; LXXXV, 12. 9. 1930, fol. 20r. 624 CEVC 1964, str. 20–21. 621 Kolegi iz Hrvaškega restavratorskega zavoda so mi omogočili ogled ene od slik, ki je bila v restavriranju, za kar 625 Za opozorilo na sliko se zahvaljujem kolegu Igorju Sapaču. se jim iskreno zahvaljujem, posebno kolegici Neni Meter Kiseljak, ki mi je tudi posredovala fotografije. 626 Slika je bila ponujena 20. in 21. 5. 2010 v tržaški dražbeni hiši Stadion Casa d’Aste (lot 535). Na sliko me je 622 RATKOVIĆ 1998, str. 80. opozoril Uroš Govek, za kar se mu zahvaljujem. 623 BADOVINAC 1997, str. 41. 627 Vsi naslovi slik so povzeti po RATKOVIĆ 1998, str. 79–90. 168 169 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Dogajanje je postavljeno v obmorsko krajino, ki se od toplih rjavih tonov ospredja atmosfersko poglablja proti vodi in modro naslikanim gričem. Pri- zor je bil s tistim na vzhodni steni po- vezan z ob levi rob umeščenim dreve- 129. Soba s slikanimi tapetami som in priložnostno vojaško ponjavo, z motivi ognja, dvorec Novo Celje, razpeto med dve suhi debli. Ob desnem fotografija iz okrog 1926 robu je slikar naslikal kmečke hiše, ob (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec; levem arhitekturo z zvonikom, ki spo- foto: Bolfenk Fodermayer) minja na samostan, in v ozadju z ob- zidjem utrjeno mesto, ki s piramidal- nimi strehami zvonikov bolj spominja na srednjeevropska celinska kakor ob- morska mesta. Za skicozno naslikane vojake se zdi, da niso odložili oklepov, čelad in sabelj, trije v ospredju so ogr- 131. Anton Jožef Lerchinger: Vojaška bolnišnica in bitka za utrjeno mesto, okrog 1760, fragment, Hrvatski njeni v rdeče pelerine. Skupina vojakov 130. Anton Jožef Lerchinger: restauratorski zavod, Zagreb (© Hrvatski restauratorski se je zbrala okrog ognja, drugi v parih Vojaška bolnišnica in bitka za zavod; foto: Ljubo Gamulin) ali manjših skupinah brezdelno posto- utrjeno mesto ter Mesto v plamenih pajo po taboru. S toplimi toni in belo z avstrijskimi vojaki in ranjenci, fotografija iz okrog 1930 naslikanimi oblaki je slikar poustvaril (© Ministrstvo za kulturo Republike vzdušje vročega poletnega dne. Slovenije, Direktorat za dediščino, Slikana tapeta, ki je bila v Novem Celju nameščena na zahodni steni med pečjo in vrati v INDOK center; foto: France Stele) sosednjo sobo, je bila v Banskih dvorih razrezana na dva dela, pri čemer so odrezali tudi ozek sredinski pas, ki ga poznamo po Steletovi fotografiji (sl. 130). Nekdanjo levo polovico slike je Ratkovićeva poimenovala Vojaška bolnišnica in bitka za utrjeno mesto (281 × 251 cm), desno pa Mesto in skalo na desni, ki delujeta kot prostorsko odrivalo. Na bregu so si vojaki s ponjavo, razpeto v plamenih z avstrijskimi vojaki in ranjenci (300 × 175 cm). V primerjavi s slikama na vzhodni med debli, uredili zasilni tabor. Skicozno naslikani vojaki kurijo ogenj, z vozom dovažajo tovor in južni steni je bila tista na zahodni steni slikarsko ambiciozneje zasnovana, z bolj razčlenjeno in na palici prinašajo uplenjeno srno. Simetrično zasnovana krajina se prepričljivo poglablja proti v modrih tonih naslikanim goram v ozadju in s temnimi figurami, sivimi skalnimi gmotami in obvodno krajino in individualiziranimi figurami ranjencev v ospredju. Večja slikarska pozornost atmosfersko naslikanimi puhastimi oblaki, rožnato ožarjenimi s plameni, posnema umirjeno ve-je bila posledica dejstva, da je bila zahodna stena pri vstopu v sobo iz dvorane najbolj izpostavlje- černo, skoraj idilično vzdušje. na in najbolje vidna. Sliko je obvladovala cilindrična skala z gorečo trdnjavo, ožarjeno z rdečimi Na južni steni je bil med vrati na hodnik in pečjo nameščen Huzarski tabor (300 × 400 cm), zublji in obdano s temno sivimi oblaki. Za obzidjem trdnjave je Lerchinger naslikal okrogel in ki bi ga bilo zaradi poenostavljeno naslikanih figur primerneje imenovati Vojaški tabor.628 kvadraten stolp, polkrožen vhod s timpanonom in šesterokotno stavbo s kupolo in visoko vgra-jenimi okni. Na levi se za ukrivljenim drevesom in leseno stavbo odpira pogled proti skrbno urejenim vojaškim četam in pomorski bitki, od katere se širi temen dim (sl. 131). Vojaki so na tej 628 Za reprodukcijo gl. RATKOVIĆ 1998, str. 86, repr. 1. sliki oblečeni v bele uniforme in pokriti s črnimi trirogeljniki. Razvrščeni v skupine se posvečajo 170 171 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) najrazličnejšim dejavnostim. Najbolj skrbno poenostavil figure in bojno dogajanje. in natančno je naslikano dogajanje v poljskem Na tapeti ni upodobil dinamične množice lazaretu v levem spodnjem vogalu. Skrajno v slikovitih tur ških nošah, trdnjavo osvajajo levo in neposredno ob realni peči v prostoru je samo red ki vojaki, ki pod težo kamenja in bil umeščen prizor služabnika, ki v kotlu kuha stre lov dramatično padajo z lestev. Po e- perilo. Med figurami sta izpostavljena ranjeni nostavljen je tudi prizor desno spodaj, saj častnik, ki mu frančiškan z levico kaže križ, je Lerchinger namesto bežečih vojakov z desnico pa usmerja njegov pogled v nebo v čolnu upodobil ribiča. Slika je izrazito (sl. 132), in ležeči častnik z rokami, sklenjenimi atmosfersko zasnovana s temno skalo in v molitvi, nad katerega se sklanja jezuit. S kra- čolnom v ospredju, s temnejšimi modrimi jinskimi elementi je slikar ustvaril primeren valovi in svetlejšimi sivo modrimi, pros- okvir, ki izolira figure od drugega dogajanja, torsko osenčenimi oblaki. Tople rdeče in ranjence poudaril z visokim drevesom, dia- kontraste je slikar vnesel na zastavah in gonalno postavitvijo figur in platneno ponja- eksploziji v levem delu slike, ki je nekaj vo- vo, ki izhaja z arhitekture in se umetelno ovija jakov dramatično izstrelila v nebo. okrog drevesa. Streha spominja na zastore, ki 132. Anton Jožef Lerchinger: Vojaška bolnišnica Ozki in visoki sliki, ki upodabljata in bitka za utrjeno mesto, okrog 1760, detajl, se vijejo okoli stebrov na reprezentančnih ple- Hrvatski restauratorski zavod, Zagreb (© Hrvatski Strelo in požar (291 × 65 cm) ter Požar in 133. Anton Jožef Lerchinger: Bitka za utrjeno mesto, miških portretih. Ob poznavanju življenjske restauratorski zavod; foto: Ljubo Gamulin) vulkan (291,7 × 64,8 cm), sta dvodelni in okrog 1760, fragment, Hrvatski restauratorski zavod, Zagreb zgodbe naročnikovega brata Janeza Karla grofa (© Hrvatski restauratorski zavod; foto: Ljubo Gamulin) sta bili prvotno zgoraj poševno prirezani. Gaisrucka,629 ki je bil leta 1745 ranjen v bojih Po merah in prirezanih zgornjih strani- v Italiji in je moral zapustiti vojsko, lahko v ležečem častniku prepoznamo ranjenega grofa v laza-cah sklepamo, da sta bili nameščeni na retu. Upodobitev je bila središčna točka slikanih tapet v sobi, druge figure so le ilustrirale vojaško ostenju ene od okenskih niš v Ognjeni sobi. Prizori so uokvirjeni z naslikano štukaturo, ki s paliča- življenje in skrb za ranjence v času avstrijske nasledstvene vojne v Italiji. Na sliki se zdi, da se je že stim profilom, okrog katerega so naslikani motivi školjčevja in ločja, spominja na Gebhardove štu-poslavljal od življenja, vendar ga je rešila vera v Boga, upodobljena s figuro frančiškana. kature v Novem Celju. Ob okvirjih je naslikana imitacija lesa. Štirje prizori so med seboj oblikovno Na severni steni je bila med oknoma nameščena Bitka za utrjeno mesto (290 × 255 cm; sl. 133). usklajeni in povezani s kroglasto kopo oblakov, posivelih od požara, strele ali vulkanskega izbruha. V rdeče brezrokavnike in modre suknjiče oblečeni vojaki, opremljeni z velikimi ščiti, plezajo po Na obeh zgornjih prizorih sta upodobljeni mesti s figuricami v ospredju, ki opazujejo naravni pojav lestvah in skušajo zavzeti obmorsko trdnjavo. To je edina slika v Ognjeni sobi, za katero je bil ali z imetjem bežijo iz gorečega mesta. Na spodnjih prizorih sta vaška arhitektura, iz katere bežijo doslej najden likovni vir. Lerchinger se je pri zasnovi napada na trdnjavo oprl na tabelno sliko kmetje z imetjem, in skalnat vulkan s tremi moškimi. Bonaventure I. Peetersa, datirano v leto 1641, ki prikazuje turški napad na pristanišče.630 Slika Visoki pokončni sliki Drevo v plamenih (285 × 60 cm) in Požar v utrjenem mestu (285 × 60 cm) je na Dunaj prišla z zbirko nadvojvode Leopolda Viljema sredi 17. stoletja, morda je bila po njej sta brez naslikanih štukiranih okvirjev. Tako ozki sliki sta lahko bili nameščeni samo na paso-izdelana tudi grafika, saj do originala Lerchinger najbrž ni imel dostopa. Slikar je pravokotni for-vih severne stene med oknoma in vogaloma prostora. Iz duplin suhega drevesa švigajo ognjeni mat Peetersove slike (47 × 62 cm) prilagodil precej večji in ožji ploskvi med oknoma ter izrazito zublji, zgoraj pa se vije dim, ki oblake obarva v črno. Arhitektura na prizoru gorečega mesta z obzidjem, okroglo stavbo in zvonikom s piramidasto streho spominja na tisto na velikih slikah iz iste sobe. 629 Pred proučitvijo zapuščinskega inventarja po Antonu grofu Gaisrucku sem zmotno menila, da je tapete naročil Požar v utrjenem mestu (58,2 × 145,5 cm) je edina slika v Banskih dvorih, ki je bila v No-Janez Karel grof Gaisruck in da je z njimi želel prikazati svojo življenjsko zgodbo; gl. VIDMAR 2016, str. 61. 630 Sliko z naslovom Türken stürmen einen Seehafen hrani Dunajski umetnostnozgodovinski muzej; gl. FERINO-vem Celju nameščena v spodnjem opažu, čeprav bi po velikosti slik in sten sklepali, da jih je bilo PAGDEN, PROHASKA, SCHÜTZ 1991, str. 95, repr. 468. Gl. tudi VIDMAR 2016, str. 62, repr. 16. na vzhodni, južni in severni steni prvotno devet, najmanj tri pa so lahko bile nameščene tudi 172 173 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) med okni severne stene in pod njimi. Tudi na tej sliki je upodobljena obmorska trdnjava v plamenih, iz katere možak nosi svoje imetje, požar pa opazuje mati z otrokom. Ob krajin- skem prizoru sta naslikan štukaturni okvir in imitacija lesa. Lerchingerjevim slikam v Ognjeni sobi so skupne atmosferske morske ali rečne krajine, dopolnjene z arhitekturo, ki spo- minja na italijanska mesta, in majhnimi, skicozno naslikanimi figurami. Tematsko 135. Soba s slikanimi tapetami z motivi zemlje, fotografija iz vse slike povezuje element ogenj, vsi nasli- časa pred 1919, zasebna last kani motivi pa se nanašajo na vojaško živ- (© zasebni arhiv) ljenje. Zgledov za celostno opremo sten iz- branega prostora z vojaškimi prizori ni bilo malo, saj so se plemiči, ki so tudi sami so- upodobitvijo ranjenega Janeza Karla v bližini peči in upodobitvijo poljske bolnišnice. Tudi na 134. Soba s slikanimi tapetami z motivi zemlje, delovali v bitkah, lahko zgledovali po opre- velikih slikah vojaškega tabora in gorečega mesta žanrski prizori prevladujejo nad bojnimi. Pri fotografija iz časa pred 1919, zasebna last mi sob, ki jo je princ Evgen naročil za svo- (© zasebni arhiv) upodobitvah vojaškega življenja, severnoitalijanske krajine z utrdbami in mesti v ozadju ter bitk jo dunajsko palačo in za dvorec Schlosshof, je Lerchingerja gotovo usmerjal naročnik Anton grof Gaisruck in mu v pomoč verjetno predložil ali po dveh salons de bataille v dvorcu Schönbrunn.631 Z novoceljskimi so primerljive tapete tudi grafike. Žal likovnih virov z izjemo tedaj že več kot sto let stare Peetersove slike doslej še ni s prizori zmag princa Evgena v Batail e-Zimmer v češkem gradu Lytomyšl, ki jih je leta 1743 bilo mogoče identificirati.636 po naročilu Franca Venclja grofa Trauttmansdorffa naslikal Martin Muckenbrunner.632 Skoraj sočasne z novoceljskimi so tapete v tako imenovani Laudonovi sobi v dvorcu Hainfeld na vzhodu Štajerske.633 Hainfeldske tapete s prizori iz sedemletne vojne je leta 1762 naslikal Zemlja Gennaro Basile po naročilu Janeza Venclja grofa Purgstal a, čigar mlajši brat Jožef Alojz je v tej vojni padel.634 Slikane tapete z upodobitvijo svojega polka v vojaški paradi (ohranjenih je O Lerchingerjevih tapetah v Zemeljski sobi, ki je precej večja (920 × 822 × 426 cm) od Ognjene osem kosov z 821 častniki in vojaki) je naročil tudi general Jožef Kazimir grof Drašković in Vodne sobe, vemo najmanj, saj sta trenutno znani samo dve fotografiji te sobe (sl. 134). Na za eno od sob v dvorcu Klenovnik; v 19. stoletju so bile prenesene v grad Trakoščan.635 eni je za pisalno mizo in slikarskim stojalom viden del tapete, ki je bila nameščena na vzhodni V kontekstu sočasnih primerljivo opremljenih prostorov se izkaže, da so naslikani prizori v steni med vrati in pečjo. Razgibana rečna krajina je bila zasnovana podobno kot v Ognjeni sobi. Ognjeni sobi pripovedovali o vojaški karieri naročnikovega brata Janeza Karla grofa Gaisrucka Umetelno uvita drevesa so delovala kot prostorska odrivala, za zavoji reke pa je bilo videti mehko in njegovem sodelovanju v avstrijski nasledstveni vojni. Pripoved je bila zasnovana osebno, z oblikovane hribe in zgoraj kopaste oblake. Grofica Eleonora Bardeau je v svoj dnevnik nalepila tudi nekoliko neostro fotografijo, ki prikazuje veliko slikano tapeto na južni steni (sl. 135). Upodobljena je bila gričevnata krajina z višjimi gorami v ozadju. Prepoznavni so tudi obrisi treh figur in manjše živali, verjetno psa. Zaradi Steletovega opisa bi smeli sklepati, da so se vsaj nekatere 631 REITINGER 2016, str. 43–44. 632 REITINGER 2016, str. 44. 633 REITINGER 2016, str. 41–55. 634 REITINGER 2016, str. 41–43, 47, 56–57. 636 Za sorodnosti novoceljskih prizorov z nekaterimi grafikami, slikami in kartoni za tapiserije flamskega slikarja in 635 REITINGER 2016, str. 49–53. grafika Hyacintha de la Pegne (1706–1772) gl. VIDMAR 2016, str. 61–62. 174 175 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) figure ukvarjale s trgovino, zato bi lahko iz te sobe izhajal ohranjeni, vendar obrezani fragment slikane tapete Gonjač krav in utrjeno mesto (127 × 56,8 cm), ki je bil skupaj s slikami iz Ognjene sobe prodan za opremo Banskih dvorov. S hrbta naslikan gonjač s palico in širokokrajnim klobukom ter zdelan konj se prebijata čez gričevnato krajino, zaznamovano s kamnito utrdbo, cipresama in skoraj belimi gorami. Izmenjujoče se tople in hladne barve ter osenčeni in močno osvetljeni pasovi ustvarjajo vtis vročega poletnega dne v Sredozemlju. Voda Tri velike slike iz Vodne sobe (781 × 825 × 426 cm) je France Stele fotografiral leta 1930, ko so jih snemali s sten, zato ni mogoče videti, kako so bile v njej nameščene majhne slike v spodnjih opažih in okenskih nišah. Kakor v Ognjeni sobi je bilo najverjetneje tudi v spodnjem pasu Vodne sobe 136. Anton Jožef Lerchinger: Mož in žena kurita ogenj, okrog 1760, Pokrajinski muzej Celje nameščenih približno 12 podolgovatih slik. Tri slike iz Vodne sobe je Hrvaški zgodovinski muzej (© Pokrajinski muzej Celje; foto: Nina Sovdat) kupil leta 1985 iz kutjevske posesti Turkovićev.637 Prizore uokvirjata imitacija lesa in školjčevje, ki je naslikano samo na vogalih, vendar je bogateje členjeno in deluje bolj nacefrano kakor tisto na sliki iz Ognjene sobe. Na sredini zgornje in spodnje stranice paličastega profila so tukaj naslikani samo naslikanih štukiranih okvirjev je razvidno, da je bila Krajina z dvema možema in psom v Novem kratki in rahlo usločeni ovali. Krajina z ribiči in utrjenim mestom (50 × 115 cm) se je z naslikano Celju nameščena na isti steni kakor Krajina z ribiči in utrjenim mestom, ki je sedaj v Hrvaškem utrdbeno arhitekturo ujemala z motivi na velikih slikah. V ospredju se moški, do pasu potopljen zgodovinskem muzeju, Krajina z lovcema pa na isti steni kot obe Krajini z ribiči. Različne višine v vodo, trudi, da bi ujel ribo, drugi, v gosposkih oblačilih, pa pripravlja ogenj, da bo spekel ulov. slik in širine imitiranih lesenih okvirjev pričajo, da so bile slike, ki so sedaj v Hrvaškem zgodo-Krajina s kamnitimi utrdbami, mostom in svetilnikom spominja na italijanska pristanišča, čeprav vinskem muzeju, obrezane in da so v višino prvotno merile najmanj 63 cm. slikar ni upodobil morja, temveč reko, ki se v mehkih zavojih vije proti atmosfersko naslikanim hri-Kolikor lahko sklepamo po črno-belih fotografijah, sta bili sliki v zasebni lasti delo istega bom v ozadju. Tudi na Krajini z ribiči (54 × 156 cm) je upodobljena reka, ki tokrat teče vzporedno slikarja kot druge tapete v novoceljskih sobah, torej Antona Jožefa Lerchingerja. To se ne ujema s slikovno ploskvijo in razmejuje ospredje z majhnimi figurami ribičev od drugega rečnega brega, s signaturo F. N. v desnem spodnjem vogalu Krajine z lovcema in z lističem z napisom Nicolo zaznamovanega z veliko skalo na sredini. Enako velika druga Krajina z ribiči (54 × 156 cm) je moč- Fassin na podokvirju Krajine z dvema možema in psom. Zaradi inicialk in napisa je Anica Cevc neje členjena z drevesi in skalnimi gorami. V ospredju so žanrsko naslikani ribiči. sklepala, da sta delo slikarja Nicolasa Fassina (1728–1811).639 Signatura in napis ostajata nerazre-Oblike naslikanega školjčevja dokazujejo, da sta iz Vodne sobe izvirali tudi sliki, ki ju je šena. Morda sta posledica nekakšne pomote ali zavajanja pred prodajo, saj se sliki tako ujemata Anica Cevc leta 1964 zabeležila v zasebni lasti.638 Na Krajini z lovcema (63 × 140 cm) je bila upo-z drugimi ohranjenimi slikami, da sta zagotovo nastali kot Lerchingerjevo delo v Novem Celju. dobljena rečna krajina, zaznamovana z visoko goro na sredini in upognjenim drevesom na desni. Iz biografije v Lüttichu rojenega Nicolasa Fassina, ki se je mudil tudi v Italiji, Franciji in Švici, ni V ospredju sta se lovca skrivala za nasipino in opazovala gosi, ki so vzletele proti nebu. Krajino z razvidno, da bi ga pot zanesla tudi na sedanje slovensko ozemlje.640 Tudi njegove slike se s toplej-dvema možema in psom (62,3 × 115 cm) je na levi zamejevala skala, na desni pa podeželska hiša šim koloritom in bolj avtentično naslikano italijansko krajino in arhitekturo bistveno razlikujejo z gospodarskim poslopjem; v ozadju je bila trdnjava na široki skali. Z mostom in stolpičem se od Lerchingerjevih novoceljskih slik.641 je rečna krajina poglabljala v oddaljeno ozadje. Stoječ moški je z dvignjeno desnico kazal proti nebu in vzbudil pozornost psa, ne pa tudi mlajšega moškega, ki je mirno obsedel na skali. Iz oblik 639 CEVC 1964, str. 20–21. 640 O Fassinu gl. WALLENS 2003, str. 174–176. 641 Gl. npr. Nicolas Henri Joseph de Fassin, https://research.rkd.nl/nl/zoeken?q=Nicolas%20Henri%20Joseph%20 637 O nakupu gl. RATKOVIĆ 1998, str. 80. de%20Fassin&size=n_20_n&filters%5B0%5D%5Bfield%5D=db&filters%5B0%5D%5Bvalues%5D%5B0%5D=r 638 CEVC 1964, str. 20–21. Za podatke iz dokumentacije Narodne galerije se zahvaljujem kolegici dr. Katri Meke. kdimages&filters%5B0%5D%5Btype%5D=all (3. 3. 2023). 176 177 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Naslikano školjčevje dokazuje, da je bila tudi slika Mož Lerchingerju in naj bi bile naslikane po letu 1766.643 Kot predhodnika v frizih nameščenih krajin in žena kurita ogenj (63 × 134 cm, sl. 136), ki je sedaj v v Novem Celju lahko navedemo ciklus več kot 200 krajin in vedut, ki so jih različni slikarji nasli-Pokrajinskem muzeju Celje, nameščena v Vodni sobi.642 kali v letih 1672 in 1673 v dvorcu Eggenberg pri Gradcu, vendar so jih namestili na običajnejšem Rečna krajina je na tej sliki simetrično zasnovana s stran-mestu v zgornjem delu sten.644 Serija je s ponekod prepoznavnimi italijanskimi in francoskimi skima skalama, veliko skalo na sredini in ovalno oblikova-stavbami ter upodobitvami italijanskih pristanišč (Neapelj, Livorno, Benetke, Chiaia) spominjala nim bregom, na katerem ženska zbira dračje, moški pa kuri na triletno kavalirsko potovanje naročnika Janeza Sajfrida kneza Eggenberga po Evropi.645 Pro-ogenj. Simetralo poudarja umetelno zvito drevo. Ob skalo storsko in atmosfersko zasnovane krajine so z mesti, trdnjavami in ruševinami, drevesi in žanr-je prislonjena kamnita utrdba z manjšim zaselkom, majhni skimi figuricami v tolikšni meri sorodne novoceljskim, da smemo domnevati, da jih je Lerchin-kamniti gradovi pa so upodobljeni tudi na hribih v ozad- ger poznal, čeprav bi sorodnosti lahko temeljile tudi na rabi skupnih, še neznanih likovnih virov. ju. Kljub skicoznosti je nabiralka dračja naslikana kot lepa Sorodnosti z eggenberškim frizom zasledimo tudi na treh velikih slikah v Vodni sobi. Na mlada ženska z visokim čelom in vitko postavo ter obleče-vzhodni steni upodobljeno Pristanišče (sl. 138) ni prikazovalo enega od mest ob Jadranski obali, na v skromna kmečka oblačila. Z njeno elegantno držo je kakor je domneval Dunder,646 pač pa eno od pristanišč ob Ligurskem morju, verjetno Genovo. slikar ustvaril eno najlepših žanrskih figur na novoceljskih Z ligurskimi pristanišči so se nekateri plemiči seznanili med kavalirskim potovanjem po Evropi, tapetah. vendar za naročnika Antona grofa Gaisrucka zaenkrat ni znano, ali se ga je udeležil. Brat Janez Prav tako bogato in nekoliko bolj nacefrano kot na dru-Karel grof Gaisruck je ligurska pristanišča videl v času svojih vojaških pohodov po Italiji. Na gih slikah iz Vodne sobe je naslikano školjčevje na Steletovi sliki je mogoče prepoznati genovski svetilnik in vrata sv. Janeza, ki so imela na vogalih okrogle fotografiji fragmenta tapete (sl. 137), ki je bila z dvodelnostjo stolpiče. Na levi je velika kvadratna trdnjava z okroglimi vogalnimi stolpiči in zastavo. Živahno in formatom podobna približno 291 × 65 cm velikima slika-dogajanje v ospredju je zaznamovano z veslači na čolnih in jadrnicah ter majhnimi figuricami na ma iz Ognjene sobe. Nameščena je bila na enem od okenskih stopnicah pomola in pred vhodom v trdnjavo. Po istem likovnem viru je bila naslikana Obmorska ostenj v Vodni sobi. Na zgornjem prizoru je upodobljen mo-krajina, ki je v zbirko Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož najverjetneje prišla iz dvorca Turni- ški s palico, ki z dvignjeno levico kaže proti ozadju. Za njim šče (sl. 139).647 Domnevamo, da je sliko za dvorec Turnišče okrog leta 1760 naročil Anton grof je velika skala s trdnjavo. Na spodnjem prizoru dve figuri Gaisruck in da je slikarju zanjo predložil isto (še neznano) grafiko kakor v Novem Celju. sedita na padlem votlem deblu, za tretjo pa se zdi, da nekaj Pristanišče na južni steni (sl. 140) je bilo na levi zamejeno z veliko trdnjavo in obmorskim odkopava ali zakopava pri še stoječem drevesu. V ozadju je mestom. Slika je bila naslikana po istem vzoru kot Orientalsko pristanišče iz dvorca Turnišče velika skalna gmota. (sl. 141). S turniške slike je razviden desni rob novoceljske slike, ki ga Stele leta 1930 ni ujel v Leta 2010 je bil na dražbi v Trstu prodan fragment sli-objektiv. Na levi je sliko zamejevala mogočna trdnjava, na desni pa hribovit zaliv. Na obali so bili kane tapete iz Vodne sobe, ki je bila glede na pokončni for-naslikani v orientalsko nošo oblečen konjenik na belem lisastem konju in skupine moških s turški-mat in mere (81 × 60 cm) del okenskega ostenja. Na sliki mi turbani in kaftani. Konjenik je nadzoroval težaško delo pristaniških delavcev, ki so z vrvmi vlekli je upodobljeno slikovito rečno obrežje z ukrivljenim dreve-tovor. Na morju so možje v čolnih odvažali tovor z velike jadrnice. Igor Weigl je zapisal, da so som in žensko v vodi, za katero se zdi, da nekaj nabira. 137. Anton Jožef Lerchinger: slikana prizori v Vodni sobi spominjali na flamske tapiserije z upodobitvijo pristanišč, ki so jih leta 1759 s Naslikani prizori na pravokotnih slikah iz Vodne sobe tapeta v okenskem ostenju Vodne so primerljivi z v tehniki freske upodobljenimi krajinami v sobe, fotografija iz okrog 1930 (© Ministrstvo za kulturo Republike naslikanih rokokojskih okvirjih nad okni kabineta v dvorcu Slovenije, Direktorat za dediščino, Miljana v hrvaškem Zagorju, ki so pripisane Antonu Jožefu 643 INDOK center; foto: France Stele) O poslikavi kabineta gl. MIRKOVIĆ 1992, str. 75–84; REPANIĆ BRAUN 1993, str. 336, kat. št. 287; RATKOVIĆ 1998, str. 86; CEVC 2007, str. 139–144. 644 O ciklu gl. KAISER, SCHUSTER 2016, str. 98–101. 645 KAISER, SCHUSTER 2016, str. 98. 646 DUNDER 1847, str. 104; ZIMMERMANN 2016, str. 171. 642 BADOVINAC 1997, str. 42, je menila, da slika izhaja iz Ognjene sobe. 647 VIDMAR 2016, str. 64–67. 178 179 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 138. Anton Jožef Lerchinger: Pristanišče, okrog 1760, fotografija iz okrog 1930 140. Anton Jožef Lerchinger: Pristanišče, okrog 1760, fotografija iz okrog 1930 (© Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Direktorat za dediščino, INDOK center; foto: France Stele) (© Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Direktorat za dediščino, INDOK center; foto: France Stele) 139. Johann Franz Petumfill, pripisano: Obmorska krajina, okrog 1760, 141. Johann Franz Petumfill, pripisano: Orientalsko pristanišče, okrog 1760, Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (© Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož; foto: Boris Farič) Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (© Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož; foto: Boris Farič) 180 181 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) posredovanjem kneza Kaunitza kupili za opremo (še neidentificiranih) prostorov Marije Terezije.648 Gre za seriji LVIII in CV v Umetnostnozgodovinskem muzeju na Dunaju; za te tapiserije Dora Heinz navaja, da so jih stkali v tkalskem ateljeju Daniela III. Leyniersa649 ob sodelovanju tkalcev Pietra van der Borchta pri seriji LVIII ter Jakoba mlajšega in Pietra van der Borchta pri seriji CV.650 Proučevalci tapiserij uvrščajo obe seriji v tako imenovano Teniers-Folge, večjo skupino flamskih tapiserij v maniri Davida Teniersa mlajšega, ki so jih v bruseljskih manufakturah tkali v 18. stoletju.651 Novoceljske tapete in turniške slike se s tapiserijami ujemajo v atmosferski upodobitvi obmorskih pristanišč, v katerih so živahne drobne figure, nekatere v orientalski noši, v miroljub-nem okolju zatopljene v najrazličnejša opravila. Ob straneh so prizorišča zamejena s trdnjavami in jadrnicami. Velikost formata tapet in tapiserij je prostorom dajala sorodno atmosfersko vzdušje, pri katerem so prevladovale velike vodne površine in nebo z dramatično naslikanimi oblaki. Povezavo med dunajskimi tapiserijami in likovnimi viri za novoceljske tapete in turniške slike dokazuje predvsem prizor s konjenikom, ki nadzoruje delavce pri vlečenju vrvi, spremlja pa ga skupina orientalcev. Žal kartonisti v Bruslju stkane serije niso znani, prav tako doslej ni bilo mogoče identificirati grafik, ki sta jih uporabljala slikarja Antona grofa Gaisrucka v Novem Celju in Turnišču. Na zahodni steni je bilo nameščeno Pristanišče, ki ga je pred nekaj leti pridobil slovenski kupec.652 Na desni je slika zamejena z značilnimi italijanskimi hišami, ki se vrstijo do oddaljene 142. Anton Jožef Lerchinger: Pristanišče, okrog 1760, fotografija iz okrog 1930 trdnjave (sl. 142). Na obali postopajo skupine moških v pogovoru in delavci, ki se ukvarjajo z (© Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Direktorat za dediščino, INDOK center; foto: France Stele) nošenjem tovora na veliko galejo. Večino slikovne površine skladno z nizozemskimi marinami zajemajo morje in oblaki. Original s svetlim koloritom, hladnimi sivo modrimi toni vode in rož- nato ožarjenimi oblaki priča o vzdušju toplega poletnega dne v ligurskem pristanišču, ki ga je Lerchinger s slikanimi tapetami poustvaril v Vodni sobi. S pomočjo še neznane grafike je natanč- no naslikal tudi ladje na levi polovici slike. Prizor je dopolnil z žanrsko naslikanima trebušastima trgovcema v nenavadnih oblačilih in z nenavadnima pokrivaloma, ki spominjata na orientalca, s sedečim starcem, ki kadi pipo, in skupino, ki se pogovarja ob hiši. Na sliki, ki je nastala za Turnišče, je nekaj podobno naslikanih figur, vendar je arhitektura povsem drugačna (sl. 143). Tudi s temnejšim koloritom, poudarjenimi rdečimi toni in dramatično naslikanimi oblaki se je turniška slika bistveno razlikovala od novoceljske. Drugačni figuralika, kolorit in način slikanja oblakov pričajo o tem, da turniške slike niso bile Lerchingerjevo delo. Upodobitve obmorske krajine in orientalskih pristanišč iz dvorca Turnišče bi lahko bile tri od šestih večjih slik, ki jih je po naročilu Antona grofa Gaisrucka naslikal Franz 648 WEIGL 2000, str. 41–42. 649 HEINZ 1995, str. 235–236. 650 BALDASS 1920, str. 4, št. 293–300. 651 HEINZ 1995, str. 235–236. Za slogovno oznako serije gl. tudi BALDASS 1920, str. 29–30. 143. Johann Franz Petumfill, pripisano: Orientalsko pristanišče, okrog 1760, 652 Pojav v prvotnih merah ohranjene slike na umetnostnem trgu vzbuja upanje, da so se v lasti dedičev Davorina Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož (© Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož; foto: Boris Farič) Turkovića ohranile tudi druge slike iz Vodne in Ognjene ter morda celo iz Zemeljske sobe. 182 183 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Petumfil .653 Sorodnosti s Petumfillovimi slikami so opazne v fiziognomiji obrazov, senčenju, gosto stor segajočih polkrožnih štukiranih niš, in neprosojno naslikanih oblakih in dramatičnem koloritu z močnimi rdečimi poudarki. Primer-kakršne so ohranjene v sočasnih gospo- java ni zavezujoča, saj temelji na sorodnostih turniških krajin z majhnimi figurami s Petumfillovi-skih sobah nekaterih graških palač in mi velikimi svetniškimi podobami, zlasti tistimi na stranskih oltarjih graške cerkve Marije Snežne. štajerskih dvorcev.658 Vendar tudi okras Podpreti jo je mogoče z navedbo iz zapuščinskega inventarja po Antonu grofu Gaisrucku, saj so gladkih sten s štukolustrom in pozlačeno leta 1761 v dvorani dvorca Turnišče popisali dve sliki, ki so ju imenovali Rudera Stückl, v zimski štukaturo na Štajerskem ni bil redek, saj jedilnici istega dvorca pa štiri Rudera Stückh.654 Število slik se ujema z naročilom, ki ga je za Anto-je tako Johann Angelo Formentini leta na grofa Gaisrucka izvedel Franz Petumfil , nenavadna navedba motiva pa bi se lahko nanašala na 1740 okrasil vogala za pečema v sejni veslanje oziroma upodobitev galej in ruševin. sobi deželnih stanov v graški deželni hiši, Fotografije in ohranjeni fragmenti slikanih tapet pričajo o tem, da je Anton Jožef Lerchinger kar bi lahko bilo znano novoceljskemu v Novem Celju ustvaril štiri atmosfersko zasnovane prostore, ki so z naslikanimi motivi in kolo-naročniku in umetnikom, Johann in Ja- ritom stanovalcem in gostom poustvarili vzdušje vsakega od štirih elementov. Najbolj ne običajne kob Formentini pa sta med letoma 1742 so bile pravokotne slike, nameščene v spodnjih pasovih novoceljskih sob, za katere doslej ni bilo in 1748 na enak način okrasila vogale mogoče najti prepričljive primerjave. Sobe, ki so bile v celoti opete s slikanimi tapetami, so bile paradnih sob v škofijski rezidenci Seggau običajno opremljene z lesenimi opaži, ki so bili bolj praktični in manj izpostavljeni poškodbam.655 pri Lipnici.659 Vzporednice tako nizko nameščenim slikam najdemo na nekaterih upodobitvah galerij, na pri- Štukature v vogalih novoceljskih mer tistih nadvojvode Leopolda Viljema v Bruslju iz sredine 17. stoletja in galerije v dunajskem sob niso ohranjene, vendar lahko nji-Stal burgu leta 1660.656 Posnemanje (zastarelega) videza galerije je bilo najbrž namerno, vendar hovo prvotno zasnovo proučujemo na je v sobah otežilo namestitev pohištva, o čemer priča na primer predvojna fotografija garderobne podlagi predvojnih fotografij, ko so omare v Vodni sobi (gl. sl. 142). 144. Johann Thalhammer: peč iz Ognjene sobe dvorca tudi peči še stale na prvotnem mestu. V Novo Celje, okrog 1761, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana Ognjeni, Zemeljski, Vodni in severoza- (© Narodni muzej Slovenije; fotodokumentacija) hodni vogalni sobi so bile štukature ena- Peči v pianu nobile ko zasnovane. Gebhard je steno struktu- riral s pozlačenima paličastima profiloma in okrog njiju približno na sredini ovil ornamenta, V času Antona grofa Gaisrucka so z graškim pečarjem Thalhammerjem podpisali pogodbo za sestavljena iz školjk, ločja in cvetnih vejic. S cvetnima vejicama je ovil tudi vrh palic, nato pa izdelavo štirih lončenih peči v gosposkih sobah, ki jih je pečarjev pomočnik v dvorcu namestil vrhova povezal z značilnimi rokokojskimi valovitimi krivuljami, dopolnjenimi z ločjem in školj-po Antonovi smrti.657 Thalhammerjeve peči so bile po letu 1930 prenesene v Narodni muzej. kami. Dekoracijo je v višini profiliranega venčnega zidca kronal predrt školjčni ornament. Pred njihovo namestitvijo v dvorcu sta štukater Jožef Gebhard ter slikar in pozlatar Franz Josef Bogato modelirana in belo glazirana peč iz Ognjene sobe zahodno od slavnostne dvorane je Reich vogale, v katerih so bile predvidene peči, marmorirala s tehniko štukolustra in okrasila s tradicionalno zasnovana s širšim spodnjim kuriščnim in ožjim zgornjim ogrevalnim delom ter pozlačenimi štukaturami. Okras sta nanesla neposredno na steno in zanj nista pripravila v pro-okrašena s pozlačenimi rokajskimi ornamenti (sl. 144). Tektonsko se zožuje od širšega spodnjega, z vogalnima volutama opremljenega dela na trikotnem tlorisu do vedno ožjega vrha. Pečar je ogredji obeh sestavnih delov zmodeliral v obliki izmenjujočih se in plastično oblikovanih volut v 653 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana prošnja graškega slikarja Johanna Franza Petumfil a, fol. 180r. obliki črke C, ki jih je povezal z vogalnimi lizenami. Namesto običajnejše vaze je na vrh postavljena 654 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 91v, 94r. 655 Gl. npr. KAISER, SCHUSTER 2016, str. 142–143; REITINGER 2016, str. 345. 656 Gl. npr. NATTER 2016, str. 11, 13. 658 Za štukirane niše za pečmi v palačah Eggenberg-Herberstein in Saurau gl. Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz 657 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica graškega pečarskega mojstra Johanna Thalhammerja, 19. 7. 1762, fol. 147r. 1997, str. 496–497, 618–620. Za niše v dvorcu Thinnfeld gl. GINNER 2015, str. 78–81, 94–96. Prim. WEIGL 2003 a, str. 75, 82. 659 CHRISTIAN, HEBERT, KAINDL, RUHRI, SCHWARZ, ZECHNER 1997, str. 75. 184 185 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) usločen del z vogalnima volutama in lizenama in nad njim konveksno zaobljen del z večjima volutama ob straneh in kanelurami na sredini. Sledi piramidalen zgornji del, vrh katerega je okrasna vaza. Obrobja posameznih delov, sprednjo stranico in volute krasijo pozlačeni rokajski or- namenti in girlande. Četrto Thalhammerjevo peč so postavili v eno od sob gosposkega nadstropja. Fotografija, ki bi prikazovala prvotno postavitev peči, ni znana. Dvodelno zasnovana peč z atektonsko strukturo spominja na tisto iz Zemeljske sobe (sl. 147). Stranice kuriščnega dela belo glazirane peči so konveksno izbočene, na vogalih so volute in lizene, ki nosijo razgibano ogredje. Ogrevalni del je zgoraj usločen in na vrhu opremljen z ornamentom iz školjčevja in vitic. Peč je bogato okrašena s pozlačeno rokajsko ornamentiko. Thalhammerjeve peči so vrhunsko pečarsko delo sre- dine 18. stoletja, po obliki in ornamentiki sorodno neka- terim pečem v cesarskem dvorcu Schönbrunn.660 Druga dokumentirana dela graškega pečarskega mojstra Johanna Thalhammerja doslej niso znana, vendar mu bo ob pozna- 145. Johann Thalhammer: peč iz Zemeljske sobe 146. Johann Thalhammer: peč iz severozahodne 147. Johann Thalhammer: vanju novoceljskih peči z nadaljnjimi raziskavami najbrž dvorca Novo Celje, okrog 1761, vogalne sobe dvorca Novo Celje, okrog 1761, peč iz dvorca Novo Celje, okrog 1761, mogoče pripisati nekatere na Štajerskem ohranjene peči. Narodni muzej Slovenije, Ljubljana Narodni muzej Slovenije, Ljubljana Narodni muzej Slovenije, Ljubljana (© Narodni muzej Slovenije; fotodokumentacija) (© Narodni muzej Slovenije; fotodokumentacija) Novoceljskim podobni peči sta na primer ohranjeni iz ene (© Narodni muzej Slovenije; od hiš v graški ulici Sackstrasse in v graški palači grofov fotodokumentacija) Attemsov. 661 Ni znano, ali je Thalhammer peči samo izdelal ali pa jih je tudi sam zasnoval. Po mnenju Konrada Straussa kapeli podobna arhitektura z nišo ter visokim in v celoti pozlačenim prepletenim ornamentom, ki so sredi 18. stoletja v Gradcu številne peči zasnovali arhitekti, da so v prostorih dosegli čim bolj najbrž namerno spominja na pagodo. enovito in usklajeno dekoracijo; kot primer je navedel šest peči v graški palači Attems.662 Tudi Belo glazirana peč iz Zemeljske sobe je zasnovana dvodelno, s skoraj kvadratnim spodnjim po izsledkih Rosemarie Franz baročni pečarji niso delovali neodvisno, ampak so peči izdelali po delom trikotnega tlorisa, ki ga na straneh krasita vogalni voluti, zgoraj pa štiri manjše, izmenjujoče se volute v obliki črke C (sl. 145). Zgornji del je bil atektonsko zmodeliran v obliki buče s zlatimi kanelurami. Pozlačeni rokajski ornamenti in rastlinske vitice so premišljeno razporejeni po sprednji stranici, vogalnih volutah in lizenah ter po obrobju zgornjega dela. Sredino izboče-660 nega kuriščnega dela krasi večji rokajski element, sestavljen iz školjčevja in vegetabilnih motivov. Za sorodno oblikovane in okrašene rokokojske peči v dvorcu Schönbrunn gl. FRANZ 1969, repr. 512–514, 517. Igor WEIGL 2003 a, str. 82, je peči primerjal z nekoliko starejšimi in zaenkrat še anonimnimi pečmi v dvorcu Vaza na vrhu peči je okrašena s predrtim ornamentom. Eggenberg in s pečjo v dvorani z ogledali v graški palači Eggenberg-Herberstein, medtem ko ga je asimetrična Peč iz severozahodne vogalne sobe je zasnovana dvodelno (sl. 146). Skoraj kvadraten spod-zasnova spomnila na sočasne peči v Schönbrunnu. 661 Za peč iz hiše v ulici Sackstrasse, ki je sedaj v Univerzalnem muzeju Joanneum, gl. STRAUSS 1940, str. 39, 75, tabla nji del belo glazirane peči je opremljen z vogalnimi volutami in lizenami, ki nosijo navidezno 39, repr. 3. Za peč v palači Attems gl. FRANZ 1969, repr. 516. ogredje, v sredini predrto z lokom v obliki črke C. Nad ogredjem je pečar zmodeliral konkavno 662 STRAUSS 1940, str. 35. 186 187 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) predlogah arhitektov ali kiparjev, ki so tudi nadzorovali proces izdelave.663 Ohranjena sta na pri-Slike s posvetno tematiko sta komisarja nizko ovrednotila, še največ sta bila po njunem mnenju mer osnutka arhitekta Josefa Hueberja za peči v graški palači Attems, za peči v škofijskem dvorcu vredna nočna prizora (skupaj goldinar). Popisala sta tudi pet na lesu upodobljenih glav, sliki starca Seggau pa je znano, da jih je lipniški pečar Johann Kienreich izdelal po osnutkih graškega kiparja in starke, sliki ptic, upodobitev psa in mačke, sliko bitke in štiri iz voska modelirane upodobitve. Johannesa Piringerja.664 Posledično bi smeli domnevati, da je tudi osnutke za Thalhammerjeve peči Pohištvo sta komisarja začela popisovati z ogledali, med katerimi sta bili najdragocenejši pripravil arhitekt. Da bi osnutke Thalhammerju lahko pripravil Matija Persky, kažejo sorodnosti s beneški ogledali v pozlačenih rezljanih okvirjih. Popisala sta tudi šest poškodovanih ogledal, pečema v nekdanjih škofovi delovni sobi in škofovi spalnici v škofijski rezidenci v Gornjem Gradu, od katerih je imelo eno rdeč in posrebren okvir, dve črnega, eno rdečega in dve luženega. Štiri ki sta bili uničeni v požaru leta 1944.665 Pri izdelavi rokokojskih peči so z lončarji sodelovali štuka-ogledala so imela z ogledalci okrašene okvirje. Z ogledalci je bilo okrašenih tudi osem steklenih terji, v Gradcu zlasti italijanskega rodu.666 Tudi pri izdelavi novoceljskih peči je verjetno sodeloval stenskih svečnikov. Štirje stenski svečniki z ogledalci so bili kiparsko delo in jih lahko povežemo eden od graških štukaterjev, ki je na še vlažnih pečnicah zmodeliral in s pomočjo kalupov izdelal s Königerjevimi svečniki za slavnostno dvorano. Grof Anton je za dvorec kupil tudi štiri stekle-izjemno fino rokokojsko ornamentiko, preden so pečnice žgali, prevlekli z belo svinčeno-kositrno ne lestence. Popisovalca sta nadaljevala z mizami in popisala mizi iz trdega lesa s kamnitima glazuro in ornamente pozlatili. ploščama, prekriti z rdečim prtom, mizici in igralno mizico iz trdega lesa ter zložljivo mizico iz trdega lesa s kamnito ploščo. Miza, igralna mizica in obstenski mizici, ki so bile stare in naj bi bile kiparsko delo, so bile v dvorcu morda že v času baronov Miglio. Enako velja tudi za štiri stare Slike in pohištvo v času Antona grofa Gaisrucka obstenske mize. Glede na visoko vrednost 50 goldinarjev je belo lakirano komodo s pozlačenimi letvicami in okovjem, belo lakirano igralno mizico in pripadajoči obstenski mizici ter tabureja V zapuščinskem inventarju po Antonu grofu Gaisrucku so navedeni slike in kosi pohištva, ki s kozjimi nogami, opeta z rdečim plišastim žametom, zagotovo naročil grof Anton, morda pri so bili v dvorcu leta 1761, vendar jih inventurna komisarja Vajkard grof Trauttmansdorff in mojstru Formacherju. Sedežno pohištvo je bilo večinoma staro. Posedovali so tri naslanjače s Sigmund grof Breuner nista popisala po prostorih, saj dvorec še ni bil dokončan in večina sob še ni taburejema in počivalnikom, ki so bili opeti z rdečo tkanino, 12 starih usnjenih naslanjačev, 12 s bila v rabi.667 Za predmete, ki so navedeni kot stari in sta jih komisarja nizko ocenila, bi smeli domne- črnim usnjem opetih poljskih naslanjačev, 12 starih naslanjačev, opetih z vezenino, in 18 starih vati, da so bili v dvorcu že v času baronov Miglio ali pa jih je Gaisruck prinesel iz katere od svojih naslanjačev, opetih s svileno vezenino. 12 opletenih naslanjačev s kozjimi nogami je naročil An-drugih rezidenc. Nekatere nove slike so bile morda Lerchingerjevo delo, za novo pohištvo pa domne-ton grof Gaisruck in so bili leta 1770 v slavnostni dvorani.669 Po smrti grofa Antona sta komisarja vamo, da ga je grof Anton naročil pri celjskem mizarskem mojstru Mihaelu Formacherju, ki so mu v dvorcu popisala tudi štiri majhne s platnom opete naslanjače, naslanjača, opeta s potiskano do poletja 1761 izplačali 1461 goldinarjev in 6 krajcarjev, dolgovali pa so mu še 989 goldinarjev in 36 volneno tkanino, po dva z vezenino opeta počivalnika in tabureja, 12 starih naslanjačev z raztr-krajcarjev.668 V zapuščinskem inventarju navedene vrednosti pohištvenih kosov še zdaleč ne dosegajo ganimi rdečimi oponami ter star počivalnik. zneska, ki ga je prejel Formacher, saj so mu najverjetneje večino denarja plačali za stavbno pohištvo. Leta 1761 so bili v dvorcu tudi črno lužen Kasten,670 Kasten iz trdega lesa s pultom (morda Inventurna komisarja sakralnih slik nista ocenila, navedla sta samo motiv in včasih okvir. sekreter), Kasten za nakit, marketiran Kasten z medeninastim okovjem, star sekreter z medeni-Tedaj so bile v dvorcu slika sv. Jožefa v rdečem okvirju in slika sv. Neže, upodobitev Božjega groba, nastim okovjem, Kasten iz mehkega lesa s petimi predali, kredenca, v kateri so hranili kozarce, sliki Jezusa ( Ecce homo) v pozlačenem okvirju in v črnem okvirju s pozlačenimi letvicami, Mari-majhen predalnik iz mehkega lesa in 14 različnih starih Kasten (morda skrinj) za perilo in obla-jina slika v pozlačenem okvirju, okrašenem s polikromiranima angelčkoma, ki sta bila kiparsko čila iz mehkega lesa, ki so jih napadli lesni črvi. V dvorcu sta bili uri z medeninasto in železno delo, slika Marijinega rojstva in na steklo naslikana upodobitev Marije v črno luženem okvirju. številčnico. Komisarja sta popisala še lakirani nočni posodi, staro ploščo za igranje dame, kanape iz trdega lesa, staro zeleno oblazinjenje za kanape, železno blagajno, z železom okovano črno skrinjo ter tri velike in pet majhnih turških preprog. 663 FRANZ 1969, str. 143. 664 CHRISTIAN, HEBERT, KAINDL, RUHRI, SCHWARZ, ZECHNER 1997, str. 75. 665 Za reprodukciji gl. Ilustrirani Slovenec, 7/27, 5. 7. 1931, str. 216–217. 666 FRANZ 1969, str. 143–144. Prim. STRAUSS 1940, str. 36. 669 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 667 Vsi podatki v tem poglavju so povzeti po KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski 23. 11. 1770, fol. 63r. inventar po Antonu grofu Gaisrucku, 8. 7. 1761, fol. 158r–163r. Gl. prilogo 4. 670 Z izrazom Kasten sta inventurna komisarja popisala shrambno pohištvo, vendar iz navedbe ni mogoče prepoznati 668 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145v. tipa pohištva. Kasten je lahko pomenil zaboj, skrinjo, sekreter, omaro, predalnik, kredenco ipd. 188 189 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Popisovalca sta se natančno posvetila opisu 14 postelj, od katerih so bile številne opremljene saj bi moral dedič začeti odplačevati dolgove šele leta 1766, in sicer 4000 goldinarjev letno iz z baldahinom. Pavšalna vrednost 5 goldinarjev za vsako priča o tem, da so bile verjetno vse v dohodkov Novega Celja. dvorcu še pred prihodom grofov Gaisruckov. Vojaško rabo v času baronov Miglio ali Metzsch Vsi drugi členi oporoke so bili namenjeni različnim oporočiteljevim zahtevam in legatom; razodeva tudi paviljonska postelja, ki so jo hranili v skrinji. Iz časa prejšnjih lastnikov so bili ne-tukaj so navedeni, ker pričajo o Gaisruckovem gospodinjstvu in vsakdanjem življenju. Po smrti dvomno tudi večja in manjša topova na lafetah ter manjši železen top na dveh kolesih, precej višje so morali za Antona brati 200 maš po 24 krajcarjev, od tega polovico njegov hišni kaplan Bernard ocenjeni in z medenino okovani puški pa je v Novo Celje prinesel grof Anton. Jožef Zadra, ki ga je obdaril še s 100 goldinarji. Graški ubožnici je daroval 20 goldinarjev. Vsak O občasnem bivanju Antona grofa Gaisrucka v Novem Celju pričajo tudi dobra založenost lastnik gospostva Novo Celje je moral vsak mesec darovati za mašo za Antona in njegovo prvo s tekstilnimi predmeti ter porcelanasto in majolično posodo. Med drugim so posedovali por- ženo Alojzijo, pri čemer je lahko izbiral med novoceljsko kapelo in petrovško cerkvijo. Graškemu celanaste skodelice za kavo in čokolado, steklenico iz modrega porcelana, okovano s srebrom, semenišču je daroval 2000 goldinarjev za vzdrževanje revnih študentov. Oblačila, z izjemo iz-majolični vrček s stebrnim pokrovom in alabastrni steklenici. branih, ki jih je podaril svojemu komornemu lakaju Antonu Grašiču ( Gräschitz), imenovanemu Grof Anton je kupil tudi nekaj novih pekačev in drugih kuhinjskih pripomočkov, od starih Maks, je namenil vzdrževanju grajske kapele v Novem Celju; morali so jih prodati in za izkupiček in podedovanih od prejšnjih lastnikov pa so izjemno zanimivi tisti, ki so jih uporabljali za sladice. kupiti, kar potrebujejo. Soprogi Frideriki je zagotovil vse dohodke, zapisane v poročni pogodbi Vse kaže, da so se že v starem Plumberku sladkali s tortami, najrazličnejšimi krofi, zavitki in sla-in pogodbi z dne 4. julija 1749, skladno s katero je smela prosto razpolagati z 12.000 goldinarji. doledom. Kuhinja je bila edini prostor, ki sta ga zapuščinska komisarja popisala v pritličju dvorca. Ob tem ji je daroval vso srebrnino, pohištvo, skrinje, konje z opremo in kočije, ki sta jih imela v Najverjetneje je bila v istem prostoru kot približno 80 let pozneje, ko jo je Dunder opisal kot dvo-Gradcu. Dokler bi bila vdova, bi ji moral dedič plačevati po 300 goldinarjev letno. Zanimiva je rani podoben obokan prostor z ognjiščem in dimnim odvodom v zahodni polovici pritličja – med prošnja bodoči vdovi, da naj se dobro razume z univerzalnim dedičem in naj ne vztraja pri ma-jedilnico in sobo za služinčad – in s pogledom proti severu.671 lenkostih. Sinu pokojne sestre Antonu baronu Fronmüllerju, ki je bil tedaj stotnik Gaisruckovega pehotnega polka,673 je za spomin daroval 2000 goldinarjev. Ovdoveli grofici Barbo, rojeni grofici Welz, je podaril 300 goldinarjev, ovdoveli gospe Katarini pl. Ortenhoffen, rojeni pl. Frölichsburg, Zapuščina Antona grofa Gaisrucka pa 200 goldinarjev in spregled dolgov. Gospodu Antonu Hillebrandtu je podaril 2000 goldinarjev s prošnjo, da do oporočiteljeve smrti skrbi za njegove račune in tudi pozneje pomaga dediču ter Večina umetnikov in obrtnikov, ki je pogodbe sklenila v času Antona grofa Gaisrucka, svojih odkrito spregovori o vseh dolgovih. Uslužbencu Antonu Schalckhu je podaril 1000 goldinar-del za Novo Celje še ni končala, ko je naročnik 20. februarja 1761 umrl. V mesecih po njegovi jev, za katere mora predložiti račun gospodu Hillebrandtu. Kuharju Francu Kernu je podaril smrti je prišlo do zamika izplačil, za nadaljevanje del pa je skrbel novoceljski upravitelj Jožef 500 goldinarjev. Vsem livriranim služabnikom je namenil letno plačo, dedič pa je moral tudi do Danijel Novak. Anton Gaisruck je 25. januarja 1761 v Gradcu težko bolan, vendar pri polni smrti vzdrževati preprosteža Mihaela Demlerja. Komornemu lakaju Antonu Grašiču je daroval zavesti sestavil oporoko in za overovitelja prosil Karla Tomaža grofa Breunerja in Jožefa Antona polovico perila in nekaj oblačil. Služkinji Rosini Langelmantel je namenil 300 goldinarjev, služ- pl. Luidla.672 Zadnji, dvaindvajseti člen oporoke je namenil ustanovitvi fidejkomisa in pogojem kinji Mariji Ani Königin 100, kuharici Barbari 100 in kuhinjski pomočnici Mariji 40 goldinarjev. dedovanja. Za univerzalnega dediča je določil brata Janeza Karla in po njem najstarejšega sina Spom nil se je tudi revne vdove svojega nedavno preminulega šepavega kočijaža Janeza, ki je vsakokratnega lastnika fidejkomisa. Ob zavedanju o svoji zadolženosti je sicer vse svoje posesti dobila 50 goldinarjev, in perice, ki ji je namenil enako vsoto. Upravitelju gospostva Liebenau razglasil za fidejkomis, vendar so smeli dediči za poplačilo dolgov prodati vsa gospostva z izje-Janezu Juriju Heiglu in njegovi soprogi Elizabeti je daroval po 150 goldinarjev in dediča zadolžil, mo Novega Celja in tistih posesti, ki so bile v njegovem času vključene v novoceljsko gospostvo, da ju mora obdržati v službi ali pa jima plačevati 100 goldinarjev doživljenjske letne podpore. 150 upravljal pa jih je Jožef Danijel Novak. Pri upnikih je grof Anton izposloval tudi nekaj odloga, goldinarjev je podaril tudi upravitelju gospostva Eppenstein Janezu Mihaelu Scheiblu. Precej več, 1500 goldinarjev, je namenil novoceljskemu upravitelju Jožefu Danijelu Novaku in ga zadolžil, 671 DUNDER 1847, str. 100; ZIMMERMANN 2016, str. 165. 672 Oporoka je v dveh prepisih ohranjena v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu: AT StLA, LR, Testamente, K. 673 Feldmaršal in lastnik pehotnega polka Franc Sigismund grof Gaisruck je bil v daljnem sorodu z novoceljsko 1019, oporoka Antona grofa Gaisrucka, 25. 1. 1761; AT StLA, Landtafel I, tomus 120, prepis oporoke Antona linijo Gaisruckov. Njegov zapuščinski inventar je shranjen v AT StLA, LR, K. 239/2, H. 5, zapuščinski inventar po grofa Gaisrucka, 25. 1. 1761, fol. A1r–A10r. Vsi tu navedeni oporočni podatki so povzeti po teh prepisih. Francu Sigismundu grofu Gaisrucku, 20. 3. 1763, fol. 6r–12r. 190 191 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 149. Podpis in pečat Friderike pl. Ressbohrn, rojene baronice Cramm, 1764, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv) 148. Podpis in pečat vdove Friderike grofice Gaisruck, 1762, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec 59 krajcarjev,677 in graškega mizarja Lorenza Degna, ki je za 20 goldinarjev izdelal krsto iz ore- (© Steiermärkisches Landesarchiv) hovine, katere spodnji del je bil okrašen s profilirano palico in štirimi stebriči, zgornji del pa poslikan z lovorovimi listi, drugim okrasjem in križem.678 Antonovi soprogi Frideriki, rojeni baronici Cramm, je skladno s poročno pogodbo in opo-da kljub pomanjkljivostim ljubeče in zvesto skrbi za novoceljske stavbe ( /…/ und sol e er sorgen ročnimi volili pripadlo 34.000 goldinarjev v svobodno posest ( freÿ aigenem Capital),679 vendar seiner mir bekanten lieb, und Threÿ von al en Mänglen über seine gebeÿ /…/). Novaku je zaupal je do tega premoženja prišla postopoma. Po soprogovi smrti je živela v Gradcu, kjer ji je svak tudi 1000 goldinarjev, da naj jih po svoji presoji razdeli med novoceljske podložnike. Vdovi in Janez Karel 27. aprila 1762 predal 1000 goldinarjev, kar je Friderika potrdila s podpisom in ali-otrokom pokojnega upravitelja gospostva Turnišče je daroval 1150 goldinarjev kot miloščino, ančnim pečatom rodbin Gaisruck in Cramm v črnem vosku (sl. 148).680 Po poroki s cesarskim vendar s pripombo, da je s tem poravnal tudi vse stare medsebojne obveznosti. Z enakim pogo-polkovnikom Jožefom pl. Ressbohrnom (27. 1. 1764)681 je Friderika uporabljala pečat s Crammo-jem je 100 goldinarjev podaril Martinu Kunstu in Matiji Schmidtu. Ob koncu je dediča zadolžil, vim grbom s tremi srebrnimi lilijami v rdečem polju (sl. 149). Živela je v Judenburgu, kjer sta jo da se s sosedi Novega Celja poravna glede sporov, o katerih mu bosta poročala grof Breuner in 27. julija 1764 obiskala nekdanja svak in svakinja, pri čemer ji je Marija Frančiška grofica Gaisruck gospod Luidl. Z neznanim dokumentom je Anton grof Gaisruck namenil še 1000 goldinarjev predala zadolžnico za 2000 goldinarjev s petodstotnimi obrestmi, Janez Karel grof Gaisruck pa za letne rente svojemu najmlajšemu bratu Sebastijanu.674 nadaljnjih 2000 goldinarjev z enako obrestno mero.682 Preostalih 29.000 goldinarjev, ki jih je dol-Grof Anton je umrl 20. februarja 1761 v dvorcu Liebenau pri Gradcu. Pokopali so ga v grob-goval svakinji, si je Janez Karel novembra 1765 s pomočjo dunajskih prijateljev in preko posred-nico za duhovnike ( Priestergruft) v župnijski cerkvi sv. Krvi v Gradcu.675 Za tridnevne pogrebne nika Giana Brentana Cimarolija izposodil od genovskega markiza Jacoba Phillippa Durazza.683 slovesnosti, v katere so bili vključeni redovniki dvanajstih graških samostanov in stanovalci mestnega špitala, je dedič Janez Karel grof Gaisruck odštel 377 goldinarjev in 20 krajcarjev.676 Med mojstri, ki jih je zaposlil, velja omeniti graškega slikarja Johanna Baptista Antona Raunacherja, 677 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica slikarja Johanna Antona Raunacherja, 22. 2. 1761, fol. 88r. ki je za 11 velikih in 24 majhnih naslikanih grbov na pogrebnem vozu prejel 35 goldinarjev in 678 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica mizarja Lorenza Degna, 4. 12. 1761, fol. 86r. 679 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, potrdilo bratov Brentani Cimaroli, 20. 12. 1772, fol. 76r–76v. 680 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, potrdilo Friderike grofice Gaisruck, 27. 4. 1762, fol. 75r–75v. 681 Ressbohrn je bil polkovnik stražmojster pehotnega polka Colloredo; gl. AT DAGS, Graz-Hl. Blut, Trauungsbuch, 674 Znesek je naveden v zapuščinskem inventarju po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, XIII, 1760–1767, pag. 361; NASCHENWENG 2020 a, str. 225. BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 75v. 682 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, potrdili Friderike baronice Ressbohrn, 27. 7. 1764, fol. 77r–78v. 675 AT DAGS, Graz-Hl. Blut, Sterbebuch, XIV, 1754–1770, pag. 292; NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 683 AT StLA, LR, K. 240, H. 8, resolucija dvorne komisije, 15. 6. 1770, fol. 4r–16v; AT StLA, LR, K. 241, H. 1, potrdilo 676 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirano poročilo upravitelja Johanna Baptista Ressnigga za leto 1770, fol. 81v. bratov Brentani Cimaroli, 20. 12. 1772, fol. 76r–76v. V virih navedeni genovski markiz je verjetno identičen z 192 193 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Življenje in posesti Janeza Karla grofa Gaisrucka Italiji.690 V drugi polovici leta 1745 je avstrijska vojska v Italiji doživela številne poraze, saj je špansko-francoskim enotam uspelo zavzeti pomembne utrdbe v Lombardiji ter mesta Piacenzo, Ali je dedovanje bratovih posesti za Janeza Karla grofa Gaisrucka pomenilo srečno usodo, kakor Parmo in Pavio, sredi decembra je don Filip zavzel Milano.691 V spopadih leta 1745 je sodeloval je zapisal eden od članov koroške deželne vlade,684 ali pokoro, ni mogoče presoditi, nedvomno pa tudi Janez Karel grof Gaisruck in utrpel hude poškodbe glave.692 bi zadnje desetletje življenja preživel mirneje, če se ne bi ukvarjal z bratovimi dolgovi in nadalje-Po poškodbi glave je grof Gaisruck zapustil vojsko, se vrnil na Koroško in 31. januarja 1746 vanjem gradnje nedokončanega dvorca Novo Celje. napisal oporoko, s katero je premoženje zapustil svojim še nerojenim otrokom, če pa jih ne bi imel, Janez Karel je bil tretji sin Jožefa Antona grofa Gaisrucka in Marije Ane, rojene baronice naj si premoženje razdelijo trije bratje v enakem deležu.693 Dva dni pozneje, 2. februarja 1746, Schranz von Schranzenegg. O njegovi mladosti in izobrazbi ni podatkov, prav tako ni znano, ali se je Janez Karel v kapeli materinega dvorca Mayerhofen poročil z baronico Marijo Frančiško ga je ovdovela mati poslala na kavalirsko potovanje po Evropi. Odločil se je za vojaško kariero in Romano Jožefo (1716–1800), hčerjo Karla Bernarda barona Ravbarja Plankensteinskega služboval kot častnik konjeniškega polka Berlichingen, s katerim je v času avstrijske nasledstve-in Frančiške Jožefe grofice Lichtenberg.694 Par je prva leta po poroki živel v dvorcu Silberegg ne vojne (1740–1748) prepotoval velik del Italije. Tam je bil morda že leta 1740, ko je bilo šest na Koroškem, imenovanem tudi Wellischhof, ki ga je Janez Karel kupil 27. januarja 1746. kompanij kirasirskega polka nameščenih v Cremoni, novembra naslednjega leta pa so bile prek Relativno majhen dvonadstropni dvorec s tremi krili okrog kvadratnega notranjega dvorišča Livorna premeščene v Lombardijo.685 Verjetneje je, da je prišel v Italijo ob koncu leta 1741, po je bil zgrajen v zgodnjem 16. stoletju, prezidave in oprema dvorca v Gaisruckovem času niso izdanem ukazu Marije Terezije, da se morajo tudi drugi častniki in vojaki, ki so bili tedaj na Šta-znane.695 Zakoncema Gaisruck se je v letih med 1747 in 1754 v Silbereggu rodilo šest otrok; jerskem, pridružiti svojemu polku.686 V naslednjih letih je polk Berlichingen sodeloval v vzhodni najmlajša otroka sta bila v letih 1755 in 1761 rojena v Celovcu,696 saj je Janez Karel leta 1755 operacijski skupini avstrijske vojske. V začetku leta 1742 je polk zapustil Lombardijo in marca Wellischhof prodal in od opata samostana Osoje kupil hišo ob celovškem mestnem obzidju, ki prestopil mejo vojvodine Modene, sodeloval pri zavzetju Modene in Mirandole, se utaboril pri so jo v inventarju imenovali Mitternachtisches Stöckl.697 Dvonadstropna hiša s tremi okenskimi Bomportu ob reki Panaro in zimo preživel ob Padu.687 Najpozneje leta 1743 je Gaisruck dosegel osmi ima sedaj naslov St. Veiter Ring 1 in je imenovana Herbertstöckl, saj jo je grof Janez Karel čin poročnika, saj je ohranjen podatek, da so španske čete v bitki pri Camposantu v papeški 13. marca 1764 z opremo, gospodarskim poslopjem in vrtom vred prodal cesarsko-kraljevemu državi 8. februarja 1743 zajele kirasirskega poročnika grofa Gaisrucka.688 Verjetno je bil kmalu deželnemu svetniku Johannu Michaelu Herbertu.698 izpuščen iz ujetništva in se je udeležil nadaljnjih operacij, marša proti Bologni in Riminiju, ofen-Po prodaji hiše je Janez Karel grof Gaisruck pridobil pravico do enega od dveh brezplačnih zive proti kraljevini Neapelj leta 1744, marša v Campagno ter bojev pri Velletriju in na Monte službenih stanovanj, ki sta bili v prvem nadstropju južnega trakta in drugem nadstropju severne-Artemisiu.689 Novembra 1744 se je ta del avstrijske vojske premaknil skozi papeško državo mimo ga trakta koroške deželne hiše v Celovcu.699 V začetku leta 1770 je koroška deželna vlada od grofa Toskane v Lombardijo, da bi podprl zaveznika sardinskega kralja Karla Emanuela III. v severni Janeza Karla zahtevala izselitev iz stanovanja, saj je potrebovala prostore za pisarne in blagajno 690 Giacomom grofom Durazzem (1717–1794) iz ene najpomembnejših in najbogatejših genovskih rodbin, ki je HOEN 1905, str. 325–340; SMITH ANDERSON 1995, str. 97. 691 prišel na Dunaj leta 1749, med letoma 1754 in 1764 vodil dvorno gledališče, nato pa bil do leta 1783 cesarski HOCHEDLINGER 2003, str. 256. veleposlanik v Benetkah. Durazzevo bivanje v Benetkah bi pojasnilo posredovanje Giana Brentana Cimarolija 692 GOËSS 1928, priloga IV. pri Gaisruckovem najemu posojila. O Durazzu gl. BROWN 1997, str. 161–174. 693 AT KLA, Landesgericht, Testamente, Sch. 6, 434 Ak, oporoka Janeza Karla grofa Gaisrucka, 31. 1. 1746. 684 AT KLA, Ständisches Archiv, Sch. 533, Fasz. 1, fol. 6–11 Ak, dopis koroške deželne vlade Janezu Karlu grofu 694 NASCHENWENG 2020 a, str. 403, 748–749. Gaisrucku, 3. 3. 1770, fol. 6v. 695 Del nekdanje Gaisruckove opreme bi lahko bil ohranjen še leta 1764, ko je bil napisan inventar, v katerem je bila 685 HOEN 1905, str. 21–23, 548. oprema dvorca ocenjena na 487 goldinarjev in 32 krajcarjev; gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 686 HOEN 1905, str. 23. 14, Nr. 182, prevzemni inventar gospostva Silberegg, 2. 11. 1764. 687 HOEN 1905, str. 57–106, 568. 696 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 688 HOEN 1905, str. 573. 697 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 689 Za zelo podroben opis dogajanja v vzhodni operacijski skupini v letih od 1742 do 1744 pod vodstvom feldmar-Gaisrucku, 3. 8. 1770. šala Ota Ferdinanda grofa Abensberg-Trauna in feldmaršala Kristijana kneza Lobkowitza gl. HOEN 1905, str. 698 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 181–340. Za opredelitev dogajanja v strnjeni obliki gl. npr. SMITH ANDERSON 1995, str. 96–101, 118–122, Gaisrucku, 3. 8. 1770. O hiši in njeni stavbni zgodovini gl. HARTWAGNER 1994, str. 193–194. 136–140; HOCHEDLINGER 2003, str. 254–257. 699 O stanovanjih gl. DEUER 1994, str. 73. 194 195 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) prejemnega urada, pri čemer se je med drugim sklicevala na njegovo srečno usodo, torej na de-Druga srebrnina je obsegala servisa s po dvanajstimi noži, vilicami in žlicami, servis za sladice, dovanje bratovega fidejkomisa, saj si lahko kupi ali najame drugo stanovanje ali hišo v Celovcu.700 ki so mu pripadali žlice, noži in francoske vilice, ob teh pa še žlici za serviranje, 12 kavnih žličk, Grof Janez Karel se je izselitvi sprva upiral in upravičenost do bivanja v brezplačnem stanovanju kavni vrček, četvero francoskih vilic, skodelici za čokolado s podstavkoma in tri pare svečnikov. utemeljeval z doživljenjsko pravico in svojim delom, saj je bil že štiri leta resnični poslanec in Gaisrucki so lahko v Celovcu na mizo postavili tudi srebrn nastavek s sladkornico, posodico tri leta upravitelj urada grajskega grofa.701 V dopisu je tudi poudaril, da je iz lastnih sredstev za gorčico, košaro za sadje in kristalnima stekleničkama za olje s srebrnim izlivom ter majhen prispeval nekaj sto goldinarjev za opremo nekaterih novih sob, izvedbo štukature in olepšanje srebrn nastavek s posodicama za poper in sol ter stekleničkama za olje in kis. Grof Janez Karel stanovanja, ter prosil, da bi mu dodelili drugo deželno stanovanje.702 je iz Novega Celja v Celovec prenesel tudi nekaj fidejkomisnega srebra, ki je obsegalo vrček in Kljub upiranju se je Janez Karel grof Gaisruck iz stanovanja v deželni hiši izselil in marca šest skodelic za kavo, servirno žlico ter s srebrom okovane lovski nož, lovski pas in jezdni bič.707 1770 od vdove Marie Anne Maÿr kupil hišo in vrt v mestu Celovec.703 Domnevati smemo, da Gaisrucki so imeli v Celovcu tudi porcelanasto posodje, med drugim 48 krožničkov za sladice iz je Gaisruck kupil hišo s številko 395 v tedanji ulici Fröhlichstrasse, v kateri je leta 1800 umrla dunajskega porcelana ter velik bel servis iz manufakture fajanse v Holiču na današnjem Slova-njegova vdova Frančiška.704 Po smrti grofa Janeza Karla 18. maja 1770 je inventurni komisar škem, ki je bil poslikan s pompadursko (rožnato) barvo, in manjšega, belo-zelenega, ki pa je bil Janez Jakob grof Gaisruck (1737–1801) 30. in 31. maja 1770 popisal njegovo premoženje v hiši večinoma poškodovan. Sladice so servirali tudi na s steklom obrobljenem pladnju z ogledalom z vrtom v Celovcu, ki jo je ocenil na 6100 goldinarjev.705 Gaisrucki so hišo v kratkem času od in porcelanastimi figurami. Med ocenjenimi predmeti v celovški hiši izstopajo oblačila grofa Ja-marca do maja 1770 udobno opremili in v njej uredili grofičino spalnico, grofičino predsobo, neza Karla, saj je imel kar za 716 goldinarjev oblek, za 99 goldinarjev perila in za 95 goldinarjev grofovo sobo, veliko jedilnico, sobo za mladega grofa z majhno predsobo, sobi za grofove tri orožja in lovske opreme. Svilena, žametna in druga oblačila najrazličnejših barv, od katerih so hčere in spletično, zgornjo shrambo, jedilno shrambo, kamro, sobo za lakaje, garderobo, kuhinjo, bila številna izvezena s srebrnimi in zlatimi nitmi, ter številni klobuki pričajo o pomenu, ki ga je kuhinjsko sobo, hlev, remizo za kočije in klet.706 Osebno ali alodialno premoženje Janeza Karla grof Janez Karel pripisoval zunanjemu videzu. grofa Gaisrucka je bilo leta 1770 ocenjeno na nekaj več kot 15.863 goldinarjev, vendar sta več Dragocena oblačila so bila skladna z deželnimi funkcijami in častnimi nazivi Janeza Karla kot dve tretjini obsegali zadolžnici, s katerima je bratu Antonu 20. avgusta 1747 posodil 5000 in grofa Gaisrucka, ki je bil leta 1762 imenovan za komornika, saj mu je dunajski vrhovni komorni 30. oktobra 1759 1000 goldinarjev. Zaradi dedovanja bratovega fidejkomisa je bil teh 6000 goldi-urad 14. marca tega leta izstavil potrdilo o plačilu 200 dukatov komorniške takse.708 10. marca narjev pravzaprav dolžan samemu sebi. Z 985 goldinarji so bili ocenjeni nakit ter zlati in srebrni 1763 je bil grof Janez Karel z dvornima dekretoma cesarja Franca in Marije Terezije imenovan predmeti, med katerimi je bil najdragocenejši prstan, okrašen z enim srednje velikim in osmimi za cesarsko-kraljevega tajnega svetnika, 20. novembra 1765 pa sta Marija Terezija in Jožef II. majhnimi briljanti. Grof Janez Karel je posedoval tudi zlat prstan s cesarjevim portretom, zlato podpisala dekreta, s katerima je bil Janez Karel imenovan za resničnega tajnega svetnika.709 Za uro v ohišju, tobačnico iz ahata z zlatim okovjem, srebrno ovalno tobačnico in par zlatih gumbov. podelitev častnega naziva resničnega tajnega svetnika je moral cesarski dvorni pisarni plačati 750 goldinarjev, češko-avstrijski dvorni pisarni pa 3000 goldinarjev.710 Zdi se, da bi nekdanji častnik in poznejši koroški poslanec, tajni svetnik in komornik užival mirno plemiško življenje v 700 AT KLA, Ständisches Archiv, Sch. 533, Fasz. 1, fol. 6–11 Ak, dopis koroške deželne vlade Janezu Karlu grofu koroški deželni prestolnici, če ga ne bi zapuščina po ambicioznem bratu Antonu zvlekla v vrtinec Gaisrucku, 3. 3. 1770, fol. 6v. finančnih skrbi in ukvarjanja z odvetniki, komisarji in najrazličnejšimi mojstri. 701 AT KLA, Ständisches Archiv, Sch. 533, Fasz. 1, fol. 6–11 Ak, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka koroški deželni vladi, 28. 2. 1770, fol. 7v. 702 AT KLA, Ständisches Archiv, Sch. 533, Fasz. 1, fol. 6–11 Ak, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka koroški deželni vladi, 28. 2. 1770, fol. 7r. Prim. DEUER 1994, str. 73. 703 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 3. 8. 1770. 707 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 704 AT ADG, Klagenfurt-Dom, Sterbbuch, III, 1800–1808, pag. 3. Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 4v. 705 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 708 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 3. 8. 1770. Inventurni komisar Janez Jakob grof Gaisruck je izhajal iz štajerske linije rodbine in je bil Gaisrucku, 3. 8. 1770. z novoceljsko linijo samo v daljnem sorodu. Leta 1775 je podedoval gospostvo Jelše pri Šmarju. 709 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 706 Vsi podatki v tem odstavku so povzeti po zapuščinskem inventarju po Janezu Karlu grofu Gaisrucku; gl. AT Gaisrucku, 3. 8. 1770. KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 710 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 3. 8. 1770. Gaisrucku, 3. 8. 1770. 196 197 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Gaisruckovi dolgovi in finančni nadzor nad nadaljevanjem gradnje dvorca Novo Celje Popisovanje Antonovega premoženja je trajalo nekaj mesecev, zato je univerzalni dedič Janez Karel grof Gaisruck dediščino lahko prevzel šele 5. avgusta 1761.711 Grof Janez Karel se je po prevzemu dediščine spoprijel z odplačevanjem dolgov svojega razsipnega brata in legatov iz njegove oporoke.712 Njegov finančni položaj bi se še poslabšal leta 1766, ko bi moral začeti odplačevati po 4000 goldinarjev Antonovih dolgov letno, vendar je zaprosil za odlog do konca življenja.713 V ugoditvi prošnje je navedeno, da je imel grof Janez Karel samo 11.000 goldinarjev alodialnega premoženja, ki ga je želel nameniti za doto svojih treh hčera.714 Finančne vire je s pomočjo dunajskih prijateljev iskal tudi pri tujih upnikih, kar velja zlasti za izplačilo finančnih zahtevkov Antonove vdove.715 Da bi pridobil nekaj sredstev, je prosil vladarico Marijo Terezijo za dovoljenje, da sme soprogi Frančiški že v času življenja izplačevati po 1000 goldinarjev vdovščine letno iz fidejkomisnega premoženja,716 čeprav je s tem ogrozil njen položaj v času vdovstva. Vsoto so začeli izplačevati 1. januarja 1763 in naj bi jo izplačevali, dokler ne bi dosegla 10.000 goldinarjev, kolikor je bilo določeno v poročni pogodbi, torej najpozneje do leta 1773. Nadaljnji korak k vzdržnemu finančnemu stanju je bila prodaja posesti. Janez Karel je leta 1762 za 17.640 goldinarjev prodal vinski davek v župniji sv. Petra pri Gradcu, ki je sodil h gospostvu Liebenau (sl. 150). 150. Kupoprodajna listina za vinski davek s podpisi in pečati, 1762, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec 717 300 goldinarjev je pridobil s prodajo posesti, ki jo je imel v zgornjem in (© Steiermärkisches Landesarchiv) spodnjem Eggendorfu.718 Leta 1768 se je odločil za prodajo svojega najvišje ocenjenega gospostva Turnišče z imenjem ptujskega špitala in posestjo Freyspurg s svobodno hišo v Radgoni. Prodajo je dovolila štajerska deželna pravda, vendar z zahtevo, da grof s kupnino od Turnišča poravna fidejkomisne dolgove. Turnišče prejel 120.000 goldinarjev; podatka o tem, ali je dobil tudi 7000 goldinarjev, ki jih je 719 Od cistercijanskega samostana v Neubergu an der Mürz je za gospostvo od samostana zahteval za pridelek leta 1768 in opremo dvorca, nimamo.720 Dokumentiran je samo en nakup grofa Janeza Karla, s katerim je 1. januarja 1769 za 1663 goldinarjev od Kasparja Andreja pl. Jacominija kupil imenje beneficija sv. Marije Magdalene v ljubljanski stolnici in ga 711 Datum je povzet po napisu na portretu grofa Janeza Karla v slavnostni dvorani dvorca Novo Celje. 712 priključil gospostvu Novo Celje.721 AT StLA, Landtafel I, tomus 120, fol. A1r–A5r. 713 AT StLA, Landtafel I, tomus 120, fol. A9r; AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, resolucija notranjeavstrijske vlade, 10. 12. 1765, Številne skrbi so grofu Janezu Karlu povzročili nadaljevanje gradnje v Novem Celju in spori fol. 213r–216v. s pravnikom dr. Ludvikom Karlom pl. Perschonom, ki so ga deželne oblasti določile za kuratorja 714 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, resolucija notranjeavstrijske vlade, 10. 12. 1765, fol. 213v. Gaisruckovega fidejkomisa. Kurator si je prizadeval, da bi Janez Karel grof Gaisruck za dokončanje 715 AT StLA, LR, K. 240, H. 8, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka dvorni komisiji, pred 12. 12. 1769, fol. 7v: /…/ so habe endlichen durch freunde in Wienn von auswährtigen Landen Hilf suchen müßen, nacher mir dan auch aus gradnje in opremljanja dvorca porabil čim manj fidejkomisnih sredstev oziroma da bi ju vsaj delno Genua würklichen 29.000 fl /…/ al a procura di Brentano aufgebracht worden /…/. financiral iz alodialnega, to je lastnega premoženja. Ob tem je kurator naletel na odpor grofa Janeza 716 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis deželne reprezentance in komore deželnemu glavarju, 31. 7. 1762, fol. 59v–61v. 717 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, spisi o prodaji vinskega davka v župniji sv. Petra pri Gradcu, 1762, fol. 63r–66v, 77r–78v; AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 720 AT StLA, Landtafel I, tomus 69, kupoprodajna pogodba med Janezom Karlom grofom Gaisruckom in Janezom, Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 2v. opatom samostana Neuberg an der Mürz, 1. 11. 1768, fol. C9r–C16v; AT StLA, LR, K. 240, H. 8, nedatiran izkaz 718 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, kupoprodajna pogodba med Janezom Karlom grofom Gaisruckom in Antonom o stroških ob prodaji gospostva Turnišče, 1772, fol. 139r–140r. Leutnerjem, podložnikom grofa Starhemberga, 1. 5. 1763, fol. 147r–148v. 721 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 719 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 2v. OROŽEN 1971, str. 299, je menil, da je imenje beneficija sv. Marije Magdalene Gaisrucku, 3. 8. 1770. kupil Anton grof Gaisruck. 198 199 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Karla, ki je menil, da je njegovo lastno premoženje zelo skromno.722 Grofu Janezu Karlu je uspelo pričajo, da so v času Janeza Karla v Novem Celju zgradili gospodarska poslopja in vrtno ograjo. tudi pridobiti dovoljenje vladarice Marije Terezije, da si za dokončanje del v Novem Celju izposodi Načrte za te stavbe je pripravil že Antonov arhitekt Matija Persky, saj jih je Janez Karel za ureditev nadaljnjih 17.500 goldinarjev.723 zadev prinesel s seboj v Gradec. Josef Hueber je ocenil, da načrtovane gospodarske stavbe niso Spori med lastnikom in kuratorjem so se zaostrili pred poletjem 1762, ko je Janez Karel de-prevelike ( nicht zu groß, noch zu weit seÿn), zato so sklenili, da jih zgradijo po obstoječem načrtu.730 želni pravdi poslal vlogo za imenovanje komisije, ki naj nadzoruje nadaljevanje gradnje v Novem Sočasno z urejanjem financiranja gospodarskih poslopij so se v Novem Celju ukvarjali tudi z Celju.724 Komisija naj bi preverila usklajenost zgrajenih stavb z načrti in dogovori ter upravičedokončanjem del v dvorcu. Janez Karel je 25. junija 1762 podpisal specifikaciji, kaj je bilo v dvor-nost do izposoje 17.500 goldinarjev za nadaljevanje gradnje dvorca, ki jo je dvor že odobril.725 cu narejenega po smrti grofa Antona in kaj je v njem še treba narediti. Iz prve specifikacije izve-Gaisruck je vlogi priložil svoje poročilo in poročilo mlajšega brata Sebastijana Roka, ki ju je zah-mo, da so po Antonovi smrti v pianu nobile tlakovali še drugo polovico hodnika z belimi mar-teval Perschon, arhitekturni načrt in specifikacijo materiala, ki ga je za dvorec že priskrbel grof mornimi ploščami, za kar so odšteli 185 goldinarjev in 30 krajcarjev.731 Z marmornimi ploščami, Anton Gaisruck. Janez Karel je deželni pravdi poročal, da ga je kurator Perschon užalil z očitki o ki jih je kupil Anton, so tlakovali dvorano in plačali 37 goldinarjev in 21 krajcarjev. V tem času zapravljivosti,726 saj upošteva vse odloke in se trudi gradnjo dokončati po odobrenem načrtu in so bile iz Gradca pripeljane štiri Thalhammerjeve peči, ki jih je za 154 goldinarjev naročil Anton; s kar najnižjimi stroški.727 Zanimiv pa je tudi Perschonov očitek, da je novoceljski administrator za železje in drug material, vgradnjo in potne stroške so pečarskemu pomočniku plačali še 102 zasvojen z gradnjo, kar kaže na pomembno vlogo upravitelja Jožefa Danijela Novaka pri gradnji goldinarja. Za deske in polaganje slepih podov v štirih sobah piana nobile so tesarjem plačali 54 v obdobju grofa Antona Gaisrucka in v mesecih po njegovi smrti. goldinarjev, za sliki pred kaminoma v dvorani so neznanemu slikarju plačali 24 goldinarjev. Ste-Iz vloge za imenovanje komisije je razvidno, da je Janez Karel grof Gaisruck nameraval klar je za zasteklitev polovice oken v zgornjem nadstropju prejel 42 goldinarjev. Iz specifikacije odobreno posojilo porabiti za gradnjo žitnice, konjušnice s stanovanjem za hlapce, konjskega in manjkajočih del, ki vključuje tudi predvidevanja, koliko bodo ta dela stala, je razvidno, da so kravjega hleva ter prostorov za orodje in vozove, pri čemer je poudaril, da gospodarski prostori junija 1762 v dvorcu manjkali še zasteklitev 18 oken v pianu nobile, za katera so potrebovali 108 ob razkošnem dvorcu ne morejo biti zgrajeni kot slabe koče. Deželna pravda je 30. junija 1762 steklenih plošč (122 goldinarjev), šest velikih portretov v dvorani (200 goldinarjev), štiri peči v v komisijo imenovala Franca Antona barona Königsbruna in Jožefa pl. Hochenraina ter pozna-pianu nobile, za katere so želeli, da bi bile enake tistim, ki jih je naročil grof Anton (307 goldinar-valca gradbeništva, graškega stavbnega mojstra Josefa Hueberja, in celjskega stavbnega mojstra jev), peči v sobah za mlado gospodo in spletično, ki bi bile navadne in opremljene z nastavkom Karla Lipuša, ki ju je predlagal kurator Perschon.728 in ograjo (56 goldinarjev), slepi podi v štirih sobah piana nobile, enaki tistim, ki so jih tesarji V poročilu je Josef Hueber ovrednotil material za gradnjo pristave, prostorov za vozove in položili v drugih sobah (54 goldinarjev), pod v spletičnini sobi (12 goldinarjev) in podi v štirih les, portalov in vrtne ograje s slopi ter zidarska, tesarska, kamnoseška, mizarska, ključavničarska, sobah za služinčad in lakaje v pritličju (48 goldinarjev).732 steklarska, pečarska in kiparska dela na 14.474 goldinarjev in 36 krajcarjev.729 Vloga in poročila Najzanimivejša je zadnja Gaisruckova postavka, v kateri obrazloži, da je vseh osem glavnih sob piana nobile povsem praznih in v njih ni mogoče bivati. Preračunal je, da bi za primerno opremo vseh osmih potreboval 4000 goldinarjev.733 Postavka ne priča samo o tedanjem stanju 722 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, resolucija notranjeavstrijske vlade, 10. 12. 1765, fol. 213v. sob, pač pa tudi o tem, da je Janez Karel grof Gaisruck v prvem letu po prevzemu dediščine še 723 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, pred 30. 6. 1762, fol. 83r. gojil visokoleteče ideje o dragi in bogati opremi gosposkih sob. Šele finančne težave v naslednjih 724 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, pred 30. 6. 1762, fol. 81r–83v, 100r–101v: Ich will auch diesen Curotoren gefraget haben, was ich dan so herrliches gebauet habe, Selber mus mir letih so omajale prvotno zagnanost in ambicioznost pri opremljanju dvorca. solches nahmhaft machen und beweisen, indeme nicht genug ist, etwas erzehlen, sondern wan mann einen eines Vsa Gaisruckova poročila in specifikacije sta pregledala komisarja Franc Anton baron Königs-Unrechts beschuldigen will, mus solches probiret werden, zumahlen ich selbst vor dreÿ Wochen in Loco gewesen, brunn in Anton Jožef baron Hochenrain, ki sta si Novo Celje 5. julija 1762 tudi sama ogledala ter nichts aber von einen wider meine Anordnung so prächtig vorgebenden Gebau gesehen habe, und dises sol en dem Dri. v Perschon genug von mir gesaget seÿn. 725 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, pred 30. 6. 1762, fol. 83v, 101r. 726 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, pred 30. 6. 1762, fol. 81v: /…/ wegen deren Vorurtheil en, mit welchen dieser Curator meiner Ehre zu nahe zu tretten sich herbey gelassen. 727 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, pred 30. 6. 1762, fol. 82r: /…/ 730 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, nedatirano poročilo komisarjev Königsbrunna in Hochenraina, pred 27. 8. 1762, fol. 96v. in dem mich al e Welt kennet, das ich mit wirtschafften meine Sachen zu Tractiren pflege /…/. 731 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija Janeza Karla grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 89r–89v. 728 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, pred 30. 6. 1762, fol. 101v. 732 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija Janeza Karla grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 88r–88v. 729 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, nedatirana specifikacija graškega stavbnega mojstra Josefa Hueberja, fol. 87r–87v. 733 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija Janeza Karla grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 88v. 200 201 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) grofu Gaisrucku s podrobno obrazložitvijo odobrila 15.000 goldinarjev kredita.734 Glede slik sta stavbo in na njeno gradnjo ni imel vpliva. Škodo je po njegovem mnenju povzročilo Antonovo menila, da šest velikih slik za slavnostno dvorano, ki bi stale 200 goldinarjev, ni nujno potrebnih priganjanje k čim hitrejšemu dokončanju gradnje. Vse pomanjkljivosti stavbe, za katero je v do-za dokončanje gradnje dvorca, zato jih mora grof plačati z lastnimi in ne s fidejkomisnimi sred-pisu pretiraval, da propada ( nunmehr zu grunde gehenden gebäu), so po njegovem mnenju nasta-stvi. 4000 goldinarjev za opremo osmih gosposkih sob se jima je zdelo odločno preveč – posebej le za časa življenja brata Antona.741 Podobno je zapisal mlajši brat Sebastijan grof Gaisruck, ki je sta izpostavila, da naslanjači, predalniki ipd. ne morejo biti tako dragi –, za špalirje pa so slikarju moral podati poročilo kot pretendent na fidejkomis.742 Anton je priganjal upravitelja Novaka in že izplačali predplačilo na podlagi pogodbe in mu dolgujejo še 4338 goldinarjev.735 Znesek dolga tedanjega stavbnega mojstra (Matijo Perskega), ki po Sebastijanovem mnenju nista bila kriva za slikarju je zagotovo napačen, saj je previsok, ob tem pa so skoraj enako vsoto, 4338 goldinarjev in napake; ob tem je slednji umrl istega dne kot Anton in ni mogel odgovarjati za pomanjkljivosti.743 23 krajcarjev, za že opravljena dela dolgovali sedmim drugim mojstrom.736 Po mnenju komisarjev Po pregledu poročil se je kurator Perschon sprijaznil z dejstvom, da ni mogoče nikogar obtožiti bi moral grof opremo kupiti s svojim denarjem, ob tem pa bi lahko z opustitvijo tako dragocene za neprimerno rabo lesa, saj je stavbni mojster Persky umrl, upravitelj Novak, ki ga je Perschon opreme ( so pretiosen Meblirung) prihranili nekaj tisočakov.737 v poročilu imenoval stavbni direktor ( Bau Direktor), pa je predložil pisma, s katerimi ga je grof Anton priganjal k čim hitrejšemu zaključku del.744 Posledično so grofu Janezu Karlu dovolili, da popravilo plača iz fidejkomisnih sredstev, vendar samo v višini 1200 goldinarjev.745 »Ex cujus culpa« Nepričakovane težave so se pojavile pred poletjem 1763, ko so se zaradi neprimerne rabe lesa Umetniki in obrtniki, ki so delovali po naročilu Janeza Karla grofa Gaisrucka povesili nekateri stropi v dvorcu.738 Grof Janez Karel je o tem obvestil okrožnega glavarja pl. Gal-lenfelsa, ki je v Novo Celje poslal ljubljanskega stavbnega mojstra Lovrenca Pragerja in celjskega Gradbena dela so se v Novem Celju nadaljevala takoj po smrti grofa Antona, o čemer priča specifi-stavbnega mojstra Karla Lipuša.739 Izvedenca sta ugotovila, da so stropni tramovi v šestih sobah kacija del, ki sta jih od 22. februarja 1761 do 20. februarja 1764 opravila ljubljanski mestni stavbni in na stopnišču ( der an den Stiegen stehenden Plafon) strohneli, zato so se stropi povesili, pri tem mojster Lovrenc Prager in mestni tesar Jakob Schleiher.746 Za gradnjo je skrbel tedanji upravitelj pa so bile povsem uničene štukature ( die StukatorArbeith gänzlich ruiniret); vrednost popravila in »stavbni direktor« Jožef Danijel Novak. Kdaj se je v gradnjo in opremljanje vključil novi lastnik sta ocenila na 1269 goldinarjev in 20 krajcarjev.740 Glavna skrb grofa Janeza Karla je bila, da od Janez Karel grof Gaisruck, iz dokumentov ni razvidno. Domnevati smemo, da najpozneje s pre- štajerske deželne pravde pridobi dovoljenje, da popravilo plača iz fidejkomisnih in ne lastnih vzemom dediščine 5. avgusta 1761, čeprav je njegovo bivanje v Novem Celju dokumentirano šele sredstev. Deželni pravdi je dokazoval, da krivda ni njegova, saj je od brata podedoval dokončano junija 1762.747 Grof Janez Karel je kmalu zamenjal upravitelja, verjetno po težavah s povešenimi stropi, saj je popravila teh stropov mojstrom izplačal novi upravitelj Karel Janez Kircher.748 V času grofa Janeza Karla so dela za Novo Celje dokončali umetniki, s katerimi je pogod-734 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, nedatirano poročilo komisarjev Königsbrunna in Hochenraina, pred 27. 8. 1762, fol. be sklenil grof Anton. Zdi se, da novi lastnik ni vplival na zaključevanje del štukaterja Jožefa 95r–98v. 735 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, nedatirano poročilo komisarjev Königsbrunna in Hochenraina, pred 27. 8. 1762, Gebharda, slikarja in pozlatarja Franza Josefa Reicha, kiparja Veita Königerja in slikarja Antona fol. 96r–96v: Zudeme setzte selber für die Einrichtung jedes Zimmer 500 fl zusammen also für 8 Zimmer 4000 Jožefa Lerchingerja, verjetno pa jim je predal kakšno dodatno naročilo. fl an, welches um so beträchtlicher, als die Spal ier all beraits accordiret, und dem Mahler unter dem Contracts Quanto deren 4338 fl verstanden; Sessel, Kästen, und übriges kunte nicht soviel betragen; glaube auch, daß jeder FideiCommiss-Possessor die Einrichtung sich selbst schaffen müsste /…/. 736 V specifikaciji z dne 31. julija 1761 je upravitelj Jožef Danijel Novak navedel, da dolgujejo slikarju Lerchingerju 741 še 480 goldinarjev, štukaterju Gebhardu 820 goldinarjev, pozlatarju in marmorerju Reichu 748 goldinarjev, AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, 12. 6. 1763, fol. 135r–137v. 742 ključavničarju Zimmermannu 776 goldinarjev in 11 krajcarjev, mizarju Formacherju 989 goldinarjev in 36 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Sebastijana grofa Gaisrucka deželni pravdi, 20. 6. 1763, fol. 134r–134v, krajcarjev, kiparju Königerju 370 goldinarjev in pečarju Thalhamerju 154 goldinarjev in 36 krajcarjev, kar je 138r–139v. skupaj zneslo 4338 goldinarjev in 23 krajcarjev; gl. AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija upravitelja Jožefa 743 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Sebastijana grofa Gaisrucka deželni pravdi, 4. 9. 1763, fol. 141r–143v. Danijela Novaka, 31. 7. 1761, fol. 145r–145v. 744 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis kuratorja Karla Ludvika Perschona deželni pravdi, 20. 6. 1763, fol. 134r–134v. 737 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, nedatirano poročilo komisarjev Königsbrunna in Hochenraina, pred 27. 8. 1762, fol. 97r. 745 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica stavbnega mojstra Lovrenca Pragerja, 20. 2. 1764, fol. 31r. 738 O tem podrobno WEIGL 2003 a, str. 77. 746 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija Lovrenca Pragerja in Jakoba Schleiherja, 20. 2. 1764, fol. 24r–24v. 739 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, 12. 6. 1763, fol. 135r–137v. 747 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija Janeza Karla grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 89r–89v. 740 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, dopis Janeza Karla grofa Gaisrucka deželni pravdi, 12. 6. 1763, fol. 135r–137v. 748 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana konsignacija upravitelja Karla Janeza Kircherja, fol. 30r. 202 203 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 151. Pobotnica stavbnega mojstra Lovrenca Pragerja, 22. 12. 1767, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv) V času novega lastnika so v Novem Celju delovali tudi umetniki, ki jih prej v Novem Celju nismo zasledili. Med njimi je bil stavbni mojster Lovrenc Prager (okrog 1720–1791). Da so za dokončanje gradbenih del po načrtih Matije Perskega najeli Pragerja, ni presenetljivo, saj se je Prager 25. maja 1761 v Ljubljani poročil z vdovo Marijo Terezijo Persky in tako prevzel delavnico njenega pokojnega moža, s katerim je verjetno sodeloval že prej.749 Z izobraževanjem na dunajski umetnostni akademiji, delovanjem pri stavbenikih iz Hildebrandtovega nasledstva in s službo dvornega načrtovalca, v kateri je bil podrejen dvornemu arhitektu Nicolòju Pacassiju,750 je imel Prager primerne reference, da ga je zaposlovalo tudi kranjsko in štajersko plemstvo. Leta 1764 je 152. Pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 3. 9. 1763, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec dobil službo deželnega stavbnega mojstra na Kranjskem in zlasti v šestdesetih in sedemdesetih (© Steiermärkisches Landesarchiv) letih 18. stoletja načrtoval številne sakralne, grajske in meščanske stavbe.751 Kot najbolj sorodno delo Novemu Celju velja omeniti Desselbrunnerjev dvorec Selo v Ljubljani, zgrajen v prvi polovici šestdesetih let 18. stoletja, sočasno z dokončanjem gradenj v Novem Celju. Prager je v Novem Grof Janez Karel je v Novem Celju zaposlil novega štukaterja Thomasa Finsterwalderja Celju deloval najmanj do konca leta 1767, ko so mu plačali 24 goldinarjev za tri potovanja iz (1703–1772), ki je prejel 145 goldinarjev in 30 krajcarjev za štukature na popravljenih stropih.753 Ljubljane (sl. 151).752 Do 3. septembra 1763 je Finsterwalder dokončal štukature na stopnišču in v dveh »zadnjih sobah« (sl. 152), do 29. novembra istega leta pa v treh sobah ob slavnostni dvorani in v oratoriju 749 WEIGL 2003 a, str. 84. 750 SAPAČ 2007, str. 259. 751 WEIGL 2003 a, str. 84; SAPAČ 2007, str. 259. 753 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 3. 9. 1763, fol. 34r; AT StLA, LR, K. 752 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica stavbnega mojstra Lovrenca Pragerja, 22. 12. 1767, fol. 25r. 241, H. 1, pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 29. 11. 1763, fol. 35r; VIDMAR 2023, str. 161. 204 205 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) izdelal v sodelovanju z Johannom Baptistom Zimmermannom (oltarji iz štukmarmorja v kapeli v gradu Hohenaschau (1738), štukatura v župnijski cerkvi v Prienu (1738), v knjižnici samostana Herrenchiemsee (1738) in v romarski cerkvi Maria Brünnlein v Wemdingu (1752–1754)).756 V zrelih letih, morda na Gebhardovo pobudo, se je Finsterwalder podal na Štajersko, kjer je bilo doslej znano le njegovo delo v Novem Celju, in nato naprej na Hrvaško. Leta 1772 je umrl v fran- čiškanskem samostanu v Križevcih.757 Slikarja za portrete v slavnostni dvorani je naročnik najel v Celovcu. 31. marca 1764 je koro- ški deželni slikar Josef Cassian Gasser (okrog 1730 – po 1780) v koroški deželni prestolnici s podpisom in pečatom potrdil izplačilo za izdelavo šestih portretov v naravni velikosti za novoceljsko dvorano; za vsakega je prejel 6 dukatov oziroma skupaj 150 goldinarjev (sl. 154).758 Gasser je bil sin slikarja Josefa Gasserja, ki je deloval v Briksnu na Tirolskem. Leta 1750 je študiral na dunajski akademiji,759 leta 1760 pa je kot koroški deželni slikar nasledil pokojnega Josefa Ferdinanda Fromillerja.760 Portrete za novoceljsko dvorano je verjetno naslikal v Celovcu, saj je v pobotnici navedeno, da so namenjeni /…/ nacher Neü Cilÿ auf den Saal /…/.761 Med umetniki, ki so delovali za Janeza Karla grofa Gaisrucka, je bil tudi štajerski deželni stavbni mojster Josef Hueber.762 Na Dunaju rojeni Hueber se je izobraževal pri spodnjeavstrij-skem deželnem stavbnem mojstru Franzu Antonu Pilgramu, ki je postavil več stavb po načrtih Johanna Lucasa von Hildebrandta.763 Leta 1739 se je preselil v Gradec in se zaposlil pri štajerskem deželnem stavbnem mojstru Josefu Carloneju; naslednjega leta se je poročil z njegovo vdovo Juliano Carlone in prevzel njegovo delavnico.764 V naslednjih desetletjih so bile po njegovih na- črtih na Štajerskem zgrajene številne sakralne in posvetne stavbe. Hueber je med drugim izdelal načrte za predelavo mestnega dvorca grofov Celjskih, ki ga je vladarica Marija Terezija izvzela iz 756 VOLLMER 2004, str. 194. Za navedena dela gl. tudi BAUER, BAUER 1985, str. 27, 268, 294, 319; THON 1977, str. 269, 272–273, 281–282, 333–334. 757 153. Pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 29. 11. 1763, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec VOLLMER 2004, str. 194. Nasprotno sta Hermann in Anna Bauer menila, da je bil Thomas Finsterwalder leta (© Steiermärkisches Landesarchiv) 1703 rojen v »Crizi oppido Croatiae«, kjer naj bi deloval njegov oče Jurij, ki je bil prej palir pri Dominikusu Zimmermannu (BAUER, BAUER 1985, str. 27). 758 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica slikarja Josefa Cassiana Gasserja, 31. 3. 1764, fol. 26r. Podatek je objavil že GOËSS 1927, str. 161, vendar mu drugega imena in priimka slikarja ni uspelo prebrati. Igor Weigl je prebral Josef (sl. 153). Caspian (WEIGL 2000, str. 39; WEIGL 2003 a, str. 77–78, 83). 754 Za Finsterwalderja smemo domnevati, da ga je Janezu Karlu grofu Gaisrucku pripo-759 AMMANN 2006, str. 46. ročil štukater Jožef Gebhard, saj sta bila svaka. Finsterwalder, sin wessobrunnskega štukaterja 760 Pred tem se je leta 1757 v Celovcu poročil s Susanne Wunderlin. V davčnem registru se omenja še leta 1780. Gottlieba, je bil dolgoletni sodelavec Johanna Baptista Zimmermanna in se je leta 1739 poročil z Gasser bi lahko bil tudi avtor stropne slike v dvorcu Ehrental, ki je bila signirana z J.G.G.B 1766, vendar je bila Anno Mario Gebhard.755 Doslej so bila znana samo Finsterwalderjeva dela na Bavarskem, ki jih je uničena leta 1962. Za pomoč pri identifikaciji slikarja in podatke o njem se iskreno zahvaljujem dr. Wilhelmu Deuerju in dr. Wilhelmu Wadlu iz koroškega deželnega arhiva. 761 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica slikarja Josefa Cassiana Gasserja, 31. 3. 1764, fol. 26r. 762 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirano poročilo upravitelja Johanna Baptista Ressnigga za leto 1770, fol. 82r. Gl. 754 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 3. 9. 1763, fol. 34r; AT StLA, LR, K. tudi WEIGL 2000, str. 258; WEIGL 2003 a, str. 76, 84. 241, H. 1, pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 29. 11. 1763, fol. 35r. 763 SAPAČ 2007, str. 244. 755 VOLLMER 2004, str. 194. 764 SAPAČ 2007, str. 245. 206 207 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 154. Pobotnica slikarja Josefa Cassiana Gasserja, 31. 3. 1764, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec 155. Pobotnica stavbnega mojstra Josefa Hueberja, okrog 1763, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches Landesarchiv) (© Steiermärkisches Landesarchiv) 208 209 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) prodaje celjskega gospostva grofu Antonu Gaisrucku, v vojašnico. Janez Karel grof Gaisruck je ni dvoma, da je bil tudi pred letom 1812 Hueberja najel tudi za pregled podirajočega se starega stolpa v Turnišču (sl. 155). Arhitekt je v v šestem polju portret Vincenca grofa Turnišču premeril dvorec in narisal njegov tloris in fasade ter pripravil načrt za novi stolp. Stolp Gaisrucka, poleg Janeza Karla in Seba-nad osrednjim delom dvorca, ki je bil podrt leta 1827, je edina dokumentirana gradnja po naro-stijana edinega tedaj živečega moškega čilu Janeza Karla grofa Gaisrucka v Turnišču.765 Za zunanji porton dvorca Novo Celje je narisal člana novoceljske linije, ki je bil v času dve izvedbeni varianti. Za vse načrte in poti je zahteval 10 dukatov oziroma 41 goldinarjev in 15 nastanka portretov star deset let. Me- krajcarjev.766 Zaradi Hueberjeve navedbe načrta za en zunanji porton sklepamo, da so se v Nonim, da je Vincenc leta 1812 svoj otroški vem Celju odpovedali prvotno načrtovanim trem zunanjim portonom, ki jih je Hueber omenil portret nadomestil z novim portretom, v specifikaciji stroškov za stavbe in portone leta 1762.767 Tedaj so bili zamišljeni trije portoni s sedanjega nahajališča prvotnega otro- šestimi velikimi vazami (108 goldinarjev) in štirinajstimi majhnimi vazami (168 goldinarjev); za škega portreta pa žal ne poznamo. Nas-vsakega bi potrebovali tudi sedem centov železa za ograjo, kar bi zneslo 600 goldinarjev.768 proti trem posthumnim portretom na vzhodni steni dvorane so bili na zaho- dni steni nameščeni portreti tedanjega Portreti v dvorani lastnika in dveh pretendentov na fidej- komis. Status pokojnega ali še živečega Šest družinskih portretov v slavnostni dvorani je bilo eno najpomembnejših umetnostnih naro-je bil nakazan z lasuljo: medtem ko trije čil Janeza Karla grofa Gaisrucka. Pobotnico za prejem plačila je zadnjega marca 1764 podpisal pokojniki nosijo zastarelo lasuljo allon-Josef Cassian Gasser.769 Poleti leta 1762 jih še ni bilo v dvorcu, a je grof zanje dotlej že pridobil ge, imata grofa Janez Karel in Sebastijan ponudbo neznanega slikarja za 200 goldinarjev.770 Za portrete je grof Janez Karel zasnoval ikono-sodobno lasuljo s kito (sl. 156). grafski program in napise, ki poudarjajo dosežke, genealogijo in pomen portretiranca v okviru Očeta Jožefa Antona in štiri odrasle Gaisruckovega fidejkomisa. Upodobiti je dal samo predstavnike novoceljske linije Gaisruckov.771 sinove je slikar upodobil v španski dvor- 156. Zahodna stena dvorane dvorca Novo Celje, Prva lastnika fidejkomisa, Anton in Janez Karel, sta upodobljena na portretih velikega formata fotografija iz okrog 1930 (© Ministrstvo za kulturo ni noši z belimi srajcami, od katerih so (približno 355 × 182 cm), ki sta visela v poljih nad kaminoma. Levo od Antonovega portreta je Republike Slovenije, Direktorat za dediščino, INDOK vidni le čipkast žabo (jabot) in čipkaste bil nameščen (leta 1994 ukraden) portret očeta Jožefa Antona, desno pa najstarejšega brata Jožefa center; foto: France Stele) manšete, z visoko zapetimi suknjiči, do- Gotfrida; levo od Janeza Karla je visel portret mlajšega brata Sebastijana, pretendenta na fidej-kolenskimi hlačami, do kolen segajoči- komis Gaisruckov v primeru izumrtja linije Janeza Karla. Portreti očeta in drugih dveh bratov mi črnimi mantiljami s širokimi ovratniki, nogavicami in čevlji z zaponko.772 Novoceljski portreti merijo približno 242 × 170 cm. V enako velikem šestem polju, desno od Janeza Karla, je od leta so nastali, tik preden je cesar Jožef II. špansko dvorno nošo leta 1766 nadomestil z uniformami.773 1812 visel portret njegovega sina Vincenca. Glede na izrazit poudarek na moškem potomstvu in Portreta lastnikov fidejkomisa sta večja, celopostavna, za njima sta rdeča zastora in pogleda na pomenu ustanovitve in lastništva fidejkomisa, ki ju zasledimo v razvrstitvi portretov in napisih, urejen vrt, za drugimi portretiranci so zeleni zastori. Na portretih Antona, Janeza Karla in Jožefa Gotfrida je upodobljen zlat komorniški ključ z monogramom Marije Terezije. Premišljeno so izbrane tudi upodobljene listine in knjige, ki jih je naročnik izbral glede na rodbinski fidejkomis, 765 O stolpu, zgrajenem po načrtu Josefa Hueberja, gl. WEIGL 2003 b, str. 57. službe in osebna zanimanja portretirancev. Izbor knjig, naslikanih na portretih, potrjuje ljubezen 766 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana pobotnica dvornega in deželnega stavbnega mojstra Josefa Hueberja, fol. 26r. grofa Janeza Karla do knjig, o kateri priča tudi prenos turniške knjižnice v Novo Celje. 767 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, nedatirana specifikacija graškega stavbnega mojstra Josefa Hueberja, fol. 87r–87v. 768 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, nedatirana specifikacija graškega stavbnega mojstra Josefa Hueberja, fol. 87v. 769 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica slikarja Josefa Cassiana Gasserja, 31. 3. 1764, fol. 26r. 770 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija Janeza Karla grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 88r–88v, 90r. 771 Za možnost ogleda portretov se iskreno zahvaljujem sodelavcem Pokrajinskega muzeja Celje in Restavratorskega 772 Gl. VRIŠER 1993, str. 50. centra RS. O portretih gl. CEVC 1964, str. 15, 29–30; CIGLENEČKI 1997, str. 44–45; WEIGL 2003 a, str. 77–78, 83. 773 FIDLER 1991, str. 23–24. 210 211 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Josef Cassian Gasser je grofa Antona mahl verehelichet. Dieses Fidei Commiss errich- Gaisrucka upodobil v rigidni stoječi drži (sl. tet und ohne Succession / in 49ten Jahr seines 157). Glava z okrogloličnim obrazom in ver- Alters gestorben den 20 Feb: 1761. jetno po nekem starejšem portretu povzetimi Tudi Janeza Karla grofa Gaisrucka je potezami je prikazana v tričetrtinskem pro- Gasser upodobil v rigidni stoječi drži (sl. filu in z desne močno osenčena. Temne oči 158). Glava je obrnjena v tričetrtinski profil so odločno zrle na obiskovalce novoceljske in osenčena z desne. Tudi obraz Janeza Karla, slavnostne dvorane. Črna silhueta španske ki je nedvomno nastal ob poziranju slikarju, dvorne noše je postavljena v barvit prostor, je zaznamovan z okrogloličnimi potezami in zaznamovan z belimi in rdečimi tlakovci ter podbradkom. Kakor Anton je tudi Janez Ka- zlato obarvano ograjo terase, na kateri sta ka- rel z odločnim pogledom spremljal obiskoval- neliran steber in zlata okrasna vaza. Okrog ce novoceljske dvorane. Oblečen je v špansko stebra je ovit rdeč zastor z zlatim cofom, ogra- dvorno nošo, ki je v njegovem zapuščinskem ja pa se proti desni nadaljuje z balustrado. Za inventarju navedena kot komorniška oble- njo se odpre pogled na vrt z visokimi drevesi. ka iz črnega damasta s srebrnimi čipkami in Izrazito modro nebo so prepredli dramatično ovred notena s 24 goldinarji.774 Grof je s črno temno sivo obarvani kopasti oblaki nad tera- silhueto dvorne noše umeščen na enako teraso so in grofovo glavo ter rdeče ožarjeni oblaki kakor starejši brat, le da je tokrat stopnišče z v ozadju. K vtisu preobloženosti slike s pred- balustrad no ograjo, ki vodi v park, umeščeno meti in barvami pripomoreta marmorirano na levi del slike. Na ograji, okrašeni z marmo- polje, uokvirjeno z naslikano štukaturo, in riranimi polji, sta zlata okrasna vaza in kaneli- zelena draperija z izvezenim zlatim okrasom ran steber, okrog katerega je ovit rdeč zastor z zlatim cofom. Park z visokim marmornim vo- na ograji terase. Bistvene za sporočilo portre- dometom na sredini obdajajo visoka živa meja ta so listine s cesarskim pečatom in naslikana in cipresam podobna drevesa. Nebo je inten- oporoka, s katero je grof Anton ustanovil fi- 157. Josef Cassian Gasser: portret Antona 158. Josef Cassian Gasser: portret Janeza Karla zivno modro in prevlečeno s temno sivo obar- dejkomis ( Testament. und Fidei-Commiβ In- grofa Gaisrucka, 1764 (© arhiv Zavoda za kulturo, grofa Gaisrucka, 1764 (© arhiv Zavoda za kulturo, vanimi kopastimi oblaki. Predmeti, izbrani za stitution đđo 25ten Januarii 1.7.61). Slikar je šport in turizem Žalec) šport in turizem Žalec) nosilce sporočila, so razporejeni na razgibani napisno kartušo umestil na spodnji rob slike, rokokojski mizici, prekriti z modrikastim pr- da je bilo besedilo mogoče prebrati. Naslikana kartuša se je oblikovno lepo ujela z Gebhardovo tom. O življenjski zgodbi portretiranca pripovedujeta oklep in šlem, okrašena z zlatimi ornamenti štukaturo nad vzhodnim kaminom. Besedilo pripoveduje o Antonovi karieri, porokah in usta-in rdečim žametom. Oklep iz prsne in hrbtne plošče (nem. Doppelkürass) je bil sredi 18. stoletja že novitvi fidejkomisa: zastarel, vendar so ga konservativni kirasirji nosili še v sedemletni vojni (1756–1763) in celo dlje.775 Anton Graf von Gaiβruck / Ihro kayser: auch kayser: kunig Apostol: Mayestätten würck: / Ca-Oblika oklepa na portretu je bila značilna za drugo polovico 17. stoletja, oblika šlema pa celo za prvo merer und geheimer Rath auch Gewester HofCamer Rath in Wienn. / In lezt Bayerkrieg Cammeral- -Direktor in München. Dann kayser: könig: Commissarius / Bey Einrichtung deren Mitleidigen Städt und Märckten in unter Oesterreich wie aus Praeses / Revisorii in causis summi principis et 774 commissorum in Herzogthum Steyer. Welcher nach ableiben seiner ersten / frauen Aloysia gebohr-AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 3. 8. 1770. nen Gräfin von Lewenburg sich mit der fraulen Friderica gebohrnen freyin von Cromm / das zweyte 775 Gl. BLECKWENN 1967, str. 44. 212 213 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) polovico 17. stoletja. Ob komorniškem ključu Kot pendant očetu je bil desno od z monogramom Marije Terezije in cesarskih grofa Antona upodobljen najstarejši listinah je upodobljen kodeks, ki ga je Janez brat Jožef Gotfrid (sl. 160). Iz napisa Karel prejel ob uradnem prevzemu bratove de- v kartuši izvemo, da je bil grof Jožef diščine ( HOCHGRAF. GAISRVCKISCH. FI- Gotfrid resnični cesarski komornik in DEI-COMISS. INVENTARIVM. đđo 5: AVG. koroški deželni namestnik ter da je umrl 1761). Napis na kartuši je strnjeno poročal o neporočen, star komaj 44 let: pomembnih dogodkih iz življenja Janeza Kar- Joseph Gottfried Graf von Gaiβruck / la, soprogi in štirih tedaj še živečih otrocih ter Ihro kay: auch kay: konig: apost: Mayestät- o prevzemu in lastništvu fidejkomisa: ten würcklicher / Cammerer und Landes Johann Carl Graff von Gaiβruck / Ihro Verweβer in Erzherzogthum Karnthen. kayser: und kay: könig: apol: May(es)tten Starbe ledigen / Standes seines Alters in würck: Cammerer / und geheimer Rath. We- 44ten Jahr 1ten Novembris 1751. gen viel empfangenen Blessuren quittirter K temu je mogoče dodati, da je po Cuirassier Rittmeister. / Hiernach gewester materi podedoval dvorec Mayerhofen Land Ständischer Praeses in Erzherzogthum na Koroškem. Tam je 1. novembra 1751 Karnthen. Instituirter Universal Erb / seines tudi umrl, pokopali pa so ga v bližnji Herrn Bruders Antonii. Erzeigte mit seiner fra- cerkvi sv. Odrešenika ( St. Salvator).777 uen gemahlin Francisca gebohr: / frayin von 159. Josef Cassian Gasser: portret Jožefa Antona grofa Gasser je Jožefa Gotfrida upodobil z or-Rauber Vincentium, Fridericam, Josep- Gaisrucka, 1764 (© Univerza v Ljubljani, Filozofska lovskim nosom, zamaščenim obrazom fakulteta; foto: Matej Klemenčič) ham, und Mariam Annam. Tratte das Fidei= in podbradkom, verjetno po nekem / Commiss an der 5ten Augusti 1761. Welches portretu tedaj že trinajst let pokojnega 160. Josef Cassian Gasser: portret Jožefa Gotfrida Derselbe auch in dem 50ten Jahr seines alters annoch/ würcklichen besizet. Anno 1764. grofa Gaisrucka, 1764 (© arhiv Zavoda za kulturo, brata, ki mu ga je predložil naročnik. Portret naročnikovega očeta Jožefa Antona grofa Gaisrucka, ki je bil nameščen na vzhodni šport in turizem Žalec) Jožef Gotfrid stoji ob bogato izrezljani steni levo od grofa Antona, je bil leta 1994 ukraden. Na fotografijah dvorane so komaj vidne mizi, prekriti z rdečim prtom. Za pa-poteze portretiranca, ki je bil upodobljen v dokolenskem izrezu in tričetrtinskem profilu ter z som mu visi komorniški ključ z mono-zasukom telesa usmerjen proti sredini dvorane (sl. 159). Na rokokojski mizi, ki jo je podpiral gramom Marije Terezije, ob levem boku je viden ročaj rapirja. V prostoru sta mogočen slop s angel atlant in je bila pregrnjena s prtom, je bil ob desnem robu slike naslikan neki dokument, kaneliranimi pilastri in steber, okrog katerega je ovita zlata vrvica zastora. Za mizo se odpira v ozadju so bile knjige. Naročnik je za očeta pripravil kratek napis, ki je pripovedoval o njegovi pogled skozi okno, na njej so knjige. Zakoniki kazenskega, civilnega in kanonskega prava ( Jus karieri, poroki in otrocih ter o zgodnji smrti pri osemintridesetih letih: publ. et criminal, Corp: Jur: Civil: in CORP. IUR. CANON. ) poročajo gledalcu o portretirančevi Joseph Anton Graf von Gaißruck Landrechts Beysitzer und Zeugens Commissarius in Ertz - pravni izobrazbi in visoki funkciji v koroški deželni upravi. hert z ogthum Karnthen erezeigete mit Maria Anna gebohrnen Freyin von Schranczenegg Toda grofovo zanimanje je veljalo nemškemu pesništvu, kar dokazuje z desnico, položeno gegenwartige vier Herren Söhne Dann die mit dem Freyherrn Hanibal von Fromil er Verehelichte na rokopis z naslovom Teutsche gedichte. Rokopis lahko povežemo z zbirko pesmi, ki je ohranje-Tochter Antoniam. Verstarben in 38 Jahr seines Alters den 22. Decemb. 1717.776 na v Štajerskem deželnem arhivu. Triindvajsetletni Jožef Gotfrid je maja 1730 med kavalirskim potovanjem po Evropi v univerzitetnem mestu Pont-à-Mousson v Loreni z vrstnikoma Ernestom 776 Napis je prevzet po zapiskih Franceta Steleta. Gl. ZRC SAZU, UIFS, Steletovi terenski zapiski, LXXXV, 12. 9. 1930, fol. 12r–12v. 777 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 214 215 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) navdihovala Venera. Schneeweis je na primer predlagal pesem o tem, kdo se bolj intenzivno zaljubi, moški ali ženske, na Gaisruckov predlog pa so nastale pe- snitve Slovo ljubimca od ljubice ( Beurlau- bung eines Amanten von seiner Maitresse), Zmedeni ljubimec ( Ein verwürter Amant) in Kupido, vedežujoči Cigan ( Cupido ein wahrsagender Zigeiner). Gaisruck je predlagal tudi Hvalnico Poeziji ( Lob der Dicht kunst), ki jo je zaključil z verzom, da je njegov namen dober, tudi če so rime slabe.780 Nekateri verzi Gaisrucko- vih pesmi so v rokopisu, ki je ohranjen v Gradcu, podčrtani, na primer razsvet- ljensko sporočilo v zadnjih verzih pesni- tve Hvalnica znanosti, da plemstvo ustva- rita krepost in znanost, kri pa je vsem ljudem enaka.781 Tudi zadnje tri pesmi v rokopisu, Razmišljanje o poslednji sodbi ( Betrachtung über daß Jungste Gericht), 161. Naslovnica rokopisa 162. Josef Cassian Gasser: portret Sebastijana grofa so bile napisane na Gaisruckov predlog. »Ein mit XVI zugleich 3fach befrüchteten Gaisrucka, 1764 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport Lorber-baumen /…/«, 1730, Z naslikanim zvezkom nemških pesmi na in turizem Žalec) Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec novoceljskem portretu je naročnik Janez (© Steiermärkisches Landesarchiv) Karel grof Gaisruck postavil spomenik bratovemu pesniškemu ustvarjanju. Sebastijan grof Gaisruck bi slikarju lahko poziral, saj sta oba živela v Celovcu. Iz napisa v Henrikom grofom Wildensteinom778 in Antonom baronom Schneeweisom »zasadil pesniški vrt«, kartuši razberemo, da je grof Sebastijan dobil svoje mesto v galeriji družinskih portretov zaradi nekakšen pesniški turnir v pisanju nemških pesmi (sl. 161).779 V tujem mestu, kjer ni bilo na vo-svojega položaja, saj je bil pretendent na fidejkomis, če bi linija Janeza Karla izumrla (sl. 162). ljo nemških knjig, so mladeniči vsako nedeljo poprijeli za pero in napisali vsak svojo pesem na Navedeni so tudi podatki o njegovi karieri in družini: temo, ki jo je izbral eden od njih. Na lovorovo drevo so nanizali 48 pesmi, ki pričajo o odlič- Sebastian Graf von Gaiβruck / kayser: könig: und Landesfürstlicher Landrechts Rath in Erz-nem poznavanju antične mitologije, literature in zgodovinopisja, letom primerno pa jih je najbolj herzogthum / Karnthen und nach gänzlicher Expirirung dermahlichen Possessoris mannlichen 778 Ernest Henrik grof Wildenstein je tudi po vrnitvi s kavalirskega potovanja pisal pesmi, historiografske in genealoške razprave ter prevajal in se ukvarjal z numizmatiko. Za njegova dela, ki so vsa ostala v rokopisu in so 780 AT StLA, Handschriftensammlung Hammerlinggasse, HS 187, Ein mit XVI zugleich 3fach befrüchteten Lorber-ohranjena v Štajerskem deželnem arhivu, gl. ZITZENBACHER 1976, str. 94–96. baumen /…/, fol. 57r: seÿnd meine reime schlecht, ist doch die meinung gut. 779 AT StLA, Handschriftensammlung Hammerlinggasse, HS 187, Ein mit XVI zugleich 3fach befrüchteten Lorber-781 AT StLA, Handschriftensammlung Hammerlinggasse, HS 187, Ein mit XVI zugleich 3fach befrüchteten Lorber-baumen /…/. O rokopisu gl. ZITZENBACHER 1976, str. 94–95. baumen /…/, fol. 57r: Tugendt und Wissenschafft das macht den Adl auß / das Blut ist al en gleich. 216 217 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) / Descendenz dieses FideiCommiss somt seinem gleichfäl ig männlichen Stammen Anwarter. Dela v dvorcu v času Janeza Karla grofa Gaisrucka Erzeigte mit / seiner frauen gemahlin Maria Anna Einer gebohrnen von und zu Aichlburg Antoniam / und Cayetanam. Welcher sich in 48ten Jahr seines Alters befindet. Anno 1764. Leta 1763 so v dvorcu potekala popravila povešenih stropov, sočasno pa so se lotili tudi polaganja V izrezu do kolen upodobljeni grof Sebastijan je prikazan z okrogloličnim obrazom, pod-manjkajočih podov in ureditve opažev, da bi sobe gosposkega nadstropja usposobili za bivanje. bradkom in ozkim nosom. Črna silhueta grofa v španski noši je postavljena v ozek prostor, ki Za popravila stropov je upravitelj Karel Janez Kircher mojstrom izplačal 1122 goldinarjev in 22 se na levi z ograjo terase odpira proti vrtu, na desni pa je zaznamovan s pilastri slopa in rdečim krajcarjev.784 Lovrenc Prager je za nove strope v osmih sobah in strop stopnišča prejel 477 goldi-stebrom, ovitim z zlato vrvico zelenega zastora. Na s prtom pregrnjeni mizi so cesarske listine in narjev in 36 krajcarjev, kar je vključevalo delo polirja, zidarjev in pomožnih delavcev, Prager pa knjige. Kakor na portretu najstarejšega brata tudi na Sebastijanovem portretu prevladujejo prav-je priskrbel tudi material, to je 8250 štukaterskih žebljičkov, žico, mavec, apno in pesek.785 Mestni ne knjige, ki opozarjajo na njegovo pravno izobrazbo in kariero v koroški deželni upravi. Prepo-tesar Jakob Schleiher je za delo in material prejel 380 goldinarjev in 6 krajcarjev.786 Celjski mestni znati je mogoče zakonik civilnega prava ( Ius Civile), določbe cesarja Ferdinanda III. iz leta 1656 kovač Franc Leopold Antauer je za železo in kovaško delo prejel 119 goldinarjev in 10 krajcar- ( Ferdinandea) in eno od knjig pravnika Benedikta Carpzova mlajšega ( Carpsovius); pomena jev.787 Antauer je med 28. majem in 18. junijem 1763 v dvorcu opravil še nekatera druga kovaška kodeksa z napisom Hochberg še ni bilo mogoče ugotoviti. Na pravne knjige je naslonjen zvezek dela, ki niso bila povezana s popravilom stropov, ter zanje in za material prejel 148 goldinarjev Jagdordnung, ki se nanaša na lovski red za Koroško, ki ga je Marija Terezija izdala 11. marca 1754 in 41 krajcarjev.788 Z manjšimi kovaškimi deli je v letih 1762 in 1763 sodeloval tudi vaški kovač v Celovcu in ga dala natisniti v obeh deželnih jezikih. Zvezek in lovski pes, ki se s tacama opira Lovrenc Pavšer in zanje prejel 32 goldinarjev in 34 krajcarjev.789 Med drugim je na novo okoval na kartušo, kažeta na portretirančevo ljubezen do lova. osem čebrov za pomarančevce. Portreti Gaisruckov so zelo zanimiv dokument časa in družinske zgodovine, čeprav so likov-Leta 1763 so se ukvarjali s podi in opaži, delno pa tudi s pohištvom, o čemer pričajo ohra-no šibki. Pričakovali bi, da bi Janez Karel grof Gaisruck za dvorano, ki jo je brat tako razkošno njene pobotnice. Žalski tržan Martin Caualier je v dvorec dovažal orehove in češnjeve deske za opremil, poiskal sposobnega portretista.782 Naročilo celovškemu slikarju lahko pojasnimo samo pode, letvice za špalirje in opaž spodnjih delov sten ter češnjev les za igralne mizice; za les in pres praktičnimi razlogi. Gasser je v Celovcu lahko portretiral naročnika, brata Sebastijana in sina voze je prejel 112 goldinarjev.790 Janez Mörtig je priskrbel 38 orehovih desk za stensko oblogo v Vincenca. Tam je verjetno lahko videl tudi portrete naročnikovih pokojnih bratov in očeta, saj kabinetu, za material in prevoz je prejel 15 goldinarjev.791 Od lesa, za katerega so Mihaelu Vrhov-so v celovški hiši grofa Janeza Karla leta 1770 popisali portret v grofovi sobi, tri portrete v sobi niku ( Verhounigg) plačali 81 goldinarjev, je bilo 53 orehovih desk namenjenih opremi dvorca.792 sina Vincenca ter deset večjih in pet manjših portretov v sobi njegovih treh hčera.783 Ob tem je V nekaterih sobah so uredili peči, vendar so se pri tem odpovedali dragim Thalhammerjevim bil Gasser z zahtevanimi 150 goldinarji za četrtino cenejši od neznanega, verjetno štajerskega sli-pečem, o katerih so razmišljali še junija 1762 in naj bi stale 307 goldinarjev,793 ter jih nado-karja, ki je leta 1762 pripravil ponudbo za 200 goldinarjev. Za portrete bi Janez Karel nedvomno mestili s cenejšimi pečmi žalskega ali celjskega mestnega pečarja Mihaela Ludwiga. Ludwig je lahko najel bolj nadarjenega slikarja, veščega upodabljanja osebnosti in značajev, najbrž pa je 18. decembra 1763 prejel 20 goldinarjev za osem peči, med njimi za štiri velike, katerih lokacija Gasser s svojimi togimi in dostojanstvenimi liki, ki so pripomogli k slovesnemu razpoloženju v ni navedena, vendar so bile verjetno namenjene sobam lastnikove družine.794 dvorani, zadovoljil grofove potrebe po reprezentiranju. 784 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana konsignacija upravitelja Karla Janeza Kircherja, fol. 30r. 785 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica mestnega stavbnega mojstra Lovrenca Pragerja, 20. 2. 1764, fol. 31r. 786 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica mestnega tesarskega mojstra Jakoba Scheiherja, 20. 2. 1764, fol. 32r. 787 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica mestnega kovača Franca Leopolda Antauerja, 20. 2. 1764, fol. 33r. 788 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica mestnega kovača Franca Leopolda Antauerja, 30. 11. 1763, fol. 45r. 789 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana specifikacija vaškega kovača Lovrenca Pauscherja, fol. 61r–61v. 782 Podobno diskrepanco v kvaliteti z marmornim podom, stenami iz štukolustra, kaminoma iz štukmarmorja in 790 s kakovostno stropno poslikavo opremljeno dvorano ter likovno slabimi portreti opazimo v dvorcu Dornava, v AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica žalskega tržana Martina Caualierja, 18. 2. 1764, fol. 59r. 791 katero je dal Tadej Kajetan grof Attems po letu 1736 namestiti družinske portrete, ki jih je naročil pri slikarju AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica Janeza Mörtiga, 6. 10. 1763, fol. 60r. Jožefu Diglu. O Attemsovih portretih gl. KOMIĆ MARN 2023, str. 73–100, s starejšo literaturo. 792 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica Mihaela Verhounigga, 28. 11. 1763, fol. 58r. 783 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 793 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija Janeza Karla grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 88r–88v. Gaisrucku, 3. 8. 1770. 794 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica mestnega pečarja Mihaela Ludwiga, 18. 11. 1763, fol. 47r. 218 219 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Štukature Thomasa Finsterwalderja Delovanje wessobrunnskega štukaterja Thomasa Finsterwalderja v Novem Celju je izpričano leta 1763. Pred 3. septembrom 1763 je izdelal štukaturo na stopnišču in v dveh »zadnjih sobah«,795 pred 29. novembrom pa štukaturo v treh sobah ob dvorani in v oratoriju.796 Štukature na stopni- šču so bile uničene neznano kdaj, tiste v sobi vzhodno od dvorane pa po letu 1930.797 V »zadnjih sobah«, navedenih v pobotnicah, lahko zaradi ohranjenih štukatur prepoznamo sobi v jugozahodnem in severozahodnem vogalu piana nobile. V severozahodni sobi je Finsterwalder s ploskovito in simetrično zasnovano štukaturo prepredel središče in obod zrcalnega stropa (sl. 163–164). Okrasje je strogo strukturiral s paličastima profiloma, ki potekata vzporedno po obodu in zunanjem robu stropa. Na sredini sobe je profiliran medaljon, čez katerega raste listje; to se samo v vzdolžni smeri razraste v simetričen ornament, ki ga tvorijo krivulje, sestavljene iz školjk in ločja. Vzdolžno os poudarjajo pentljasto prepleteni trakovi, dopolnjeni z motivom žafrana. V vogalih prostora iz školjk rastejo simetrični ornamenti, ki se združujejo v razgibane kartuše. Na sredinah stranic so oblikovani asimetrični ornamenti, ki so prav tako sestavljeni iz školjk in ločja, vendar iz njih izraščajo tudi cvetne kite. Finsterwalderjeva štukatura v jugozahodni vogalni sobi je zasnovana enako kot v severozahodni (sl. 165).798 Štukater je s paličastima profiloma ustvaril trdno linearno strukturo stropa in ga v vogalih in na sredinah stranic okrasil s simetričnimi ornamenti. Na sredini stropa je osem-cvetna rozeta, okrog katere je oblikovan ornament iz školjk in ločja. Ornamenti v vogalih rastejo iz reber v obliki črke C, ki so obdana s školjčevjem, ločjem in cvetnimi kitami. Školjke in ločje je štukater oblikoval tudi v manjših ornamentih na sredini stranic, za katere se zdi, da visijo na notranjem paličastem profilu. Tri sobe ob slavnostni dvorani, navedene v pobotnici z dne 29. novembra 1763, ustrezajo prostorom, ki so bili opremljeni z Lerchingerjevimi slikanimi tapetami. Finsterwalder je štukaturo skoraj kvadratnega zrcalnega stropa v Ognjeni sobi zasnoval simetrično (sl. 166–167). Sredi stropa je iz razgibanih, narezljanih listov oblikoval osemkrako zvezdo, okrog nje pa razporedil rebra, ki jih obraščajo narezljani listi in cvetne vejice, med katere je vključil školjke. Vzdolžno os prostora je štukater nakazal s podaljšanima vejicama. Štukatura na obodu stropa se bistveno 795 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 3. 9. 1763, fol. 34r. Gl. tudi VIDMAR 2023, str. 180. Prim. WEIGL 2003 a, str. 77. 796 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica štukaterja Thomasa Finsterwalderja, 29. 11. 1763, fol. 35r; VIDMAR 2023, str. 182. 797 WEIGL 2003 a, str. 83. 798 Soba v jugozahodnem vogalu, iz katere je lep razgled na vrt in krajino ob Savinji, je bila verjetno zasnovana kot grofičina spalnica. DUNDER 1847, str. 103, jo imenuje »tako imenovana grofova soba«. Gl. tudi ZIMMERMANN 163–164. Thomas Finsterwalder: štukature v severozahodni sobi dvorca Novo Celje, 1763 2016, str. 171. (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 220 221 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 165. Thomas Finsterwalder: štukature v jugozahodni sobi dvorca Novo Celje, 1763 (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) razlikuje od tiste v zahodnih vogalih piana nobile, saj je štukater ni strogo strukturiral s pali- častima profiloma. K temu je morda pripomogla skoraj kvadratna oblika stropa ali težnja po razkošnejšem videzu sob ob slavnostni dvorani. V Ognjeni sobi je štukater oblikoval samo en paličasti profil, ki povezuje večje rokajske motive v vogalih prostora in na sredini štirih stranic. Vogalni motivi, rastoči iz odprte školjke in v dinamično speljanih krivuljah, obdanih z narezljanim listjem in školjčevjem, tvorijo manjšo in večjo kartušo. Vrh večje zaznamuje motiv listja, ki spominja na vodomet. Večja kartuša je obrasla s cvetnimi vejicami in je v zgornjem delu povezana s paličastimi profili, ki se nadaljujejo v motiv ločja, s katerimi je štukater ustvaril nekakšen notranji okvir, ki poveže vseh osem večjih ornamentov v vogalih in središčih stranic. Na sredini med večjimi ornamenti obdajajo paličasti profil ovalne oblike, ki so oblikovane iz listja in školjk. Dekoracijo zrcalnega stropa v Zemeljski sobi je Finsterwalder zasnoval podobno simetrično in s sorodnimi motivi kot v Ognjeni sobi, vendar nekoliko manj razkošno (sl. 168–169). Središče 166–167. Thomas Finsterwalder: štukature v Ognjeni sobi dvorca Novo Celje, 1763 stropa je okrasil s šestlistnim cvetom, ki ga obdaja ornament, oblikovan iz reber, školjk in listov. (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) 222 223 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 170. Thomas Finsterwalder: štukature v oratoriju dvorca Novo Celje, 1763 (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) simetrično zasnovani elementi, sestavljeni iz školjk in ločja ter obdani s cvetnimi vejicami. Osem večjih ornamentov je tudi tukaj povezanih z valovito linijo iz ločja in manjših školjčnih elementov, ki tvori notranji okvir. Finsterwalderjeve štukature v Vodni sobi so delno vidne na predvojnih fotografijah, vendar so bile uničene ob vgradnji nadomestnih stropnih konstrukcij v tem delu dvorca po letu 1930. Štukatura na stropu oratorija v spodnjem mezaninu je strukturirana s paličastima profiloma kakor v sobah v zahodnem delu piana nobile (sl. 170). Vogalni motivi in tisti na sredinah stranic so oblikovani iz školjčevja in ločja. Finsterwalder je v vogalih iz reber, iz katerih izrašča školjčev-je, zasnoval srčaste kartuše, ki se na vrhu asimetrično iztečejo. Ornamenti v oratoriju so veliko preprostejši in bolj grobo izvedeni kot tisti v sobah gosposkega nadstropja. Ohranjene Finsterwalderjeve štukature so sorodne Gebhardovim na hodniku gosposkega nadstropja in obokih nad podesti in stopnišči slavnostnega stopnišča. Kakor svak Gebhard je tudi Finsterwalder stropove opremil z variacijami ploskovitih in fino modeliranih rokajskih or-168–169. Thomas Finsterwalder: štukature v Zemeljski sobi dvorca Novo Celje, 1763 namentov in drobnih cvetlic, pri čemer je okras razporedil na sredino ter v vogale in središča (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) štirih stranic prostorov, velik del površine pa je pustil prazen. Njegove štukature niso bile nikjer poudarjene s pozlato ali barvo. Oba štukaterja sta se izognila figuraliki in prepoznavnim predmetom. Sorodnost Finsterwalderjevih in Gebhardovih štukatur bi smeli pripisati enakim vzorcem, Okrog je oblikoval večji ornament iz krivulj v obliki črke C, ki jih obdajajo školjke, listi v obliki ki sta jih uporabljala. Sorodstvene povezave z bavarskimi štukaterji pa so mojstroma tudi omo-petelinjega grebena in ločje, mestoma pa iz reber izraščajo tudi cvetne vejice. V obodu oboka je gočile, da sta bila stalno v stiku z bavarskimi modnimi smernicami. paličasti profil, ki povezuje ornamente v vogalih in na sredinah stranic. V vogalih ornamenti izra- ščajo iz listov in so manj strogo strukturirani v kartušaste oblike kakor v jedilnici. V asimetričnih krivuljah sta oblikovana školjčevje in ločje, dopolnjena s cvetnimi vejicami. Na sredini stranic so 224 225 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Tapete s kitajskimi motivi Naročilo slikanih tapet s kitajskimi motivi je potrjeno z zapisom v zapuščinskem inventarju po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, v katerem so Chinesische Spal ier ocenjene na 50 goldinarjev.799 Kakor je ugotovil že France Stele, so delo drugega slikarja kot tapete v Vodni, Ognjeni in Zemeljski sobi ter se od drugih novoceljskih tapet razlikujejo tudi po rabi tempere namesto oljnih barv in po naslikanih ornamentalnih okvirjih; Steleta so spominjale na tapete v dvorcu Jablje pri Trzinu.800 Tapete s kitajskimi motivi so bile med predmeti, ki jih je baron Turković leta 1930 iz dvorca odnesel z namenom, da jih proda za opremo javnih zgradb in palač, ki so jih tedaj gradili v Savski banovini.801 France Stele se je s Turkovićem dogovoril, da namesto kipov iz kapele vrne tako imenovano Kitajsko sobo, obstoječo iz dveh velikih in nekaj ozkih platen, saj je bil mnenja, da je bilo podobnih sob po naših baročnih gradovih več in da bi jo lahko uvrstili v umetnoobrtni oddelek ljubljanskega muzeja kot dober primer domače grajske opreme. Šest kosov slikanih tapet je baron Turković vrnil in so sedaj v Narodnem muzeju Slovenije.802 Tapete s kitajskimi motivi uvrščamo med tedaj zelo priljubljene chinoiserije, ki so nastajale po daljnovzhodnih vzorih. Igor Weigl je opozoril na priljubljenost chinoiserij pri naročnicah in je tudi zaradi tapet domneval, da je bil zahodni del piana nobile v Novem Celju namenjen grofici.803 Iz zapuščinskih inventarjev je razvidno, da Gaisrucki piana nobile niso razdelili na grofovo in grofičino stanovanje, severozahodno vogalno sobo pa je v času grofa Janeza Karla uporabljala grofica Frančiška, ki je morda sodelovala tudi pri izbiri motivike slikanih tapet. S šestimi kosi novoceljskih slikanih tapet, ki so ohranjeni v Narodnem muzeju Slovenije, so 171. Slikane tapete s kitajskimi motivi v severozahodni sobi dvorca Novo Celje, fotografija iz okrog 1930 bili opeti vsi večji deli sten severozahodne vogalne sobe; tapete, s katerimi so bile morebiti opete (© Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Direktorat za dediščino, INDOK center; foto: France Stele) površine nad vrati in okni ter okenske niše, niso ohranjene. Obloge spodnjega dela sten so bile iz temnega, morda hrastovega ali češnjevega lesa, ki je omenjen v virih. Iz Steletove fotografije je razvidno, da so Turkovići prizor ob vzhodni steni delno zakrili s komodo, na kateri so deko-južni steni med pečjo in vrati pa Kitajec s pipo (300 × 70 cm).804 Prizori Kitajca pri pitju na verandi rativno razstavili družinsko srebrnino, ter stoloma (sl. 171). Tapete so bile na stene pritrjene s (300 × 275 cm), Kitajca z ovco (300 × 240 cm), Urjenje divjega prašiča (300 × 240 cm) in Kitajca temnimi okvirji, mestoma okrašenimi s pozlačenimi rokokojskimi rezbarijami. Po fotografijah in na gugalnici (300 × 260 cm) so bili nameščeni v vogalih prostora, eden od njih pa je bil na zahod-merah razberemo, da je bil na vzhodni steni prizor Kitajci igrajo »rihtarja biti« (300 × 450 cm), na ni steni med oknoma. Barbara Murovec je ugotovila, da so bile novoceljske tapete s kitajskimi motivi naslikane po augsburških grafikah, ki so izšle pri založbi Martina Engelbrechta.805 Engelbrecht je izdal številne grafike s kitajskimi motivi, enako zasnovane prizore Kitajci igrajo »rihtarja biti« in žensko s pahljačo na istem platnu ter Urjenje divjega prašiča in Kitajca na gugalnici kot v 799 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 64r. 800 ZRC SAZU, UIFS, Steletovi terenski zapiski, XXXVIII, 8. 7. 1927, fol. 39r: Ena soba na levem oglu od stopnjišča ima stene pokrite z imitacijami gobelinov kot Habah s kitajskimi scenami. Od druge roke kot ostale slike. 804 Naslovi slik in mere so povzeti po podatkih v inventarni knjigi Narodnega muzeja Slovenije, ki mi jih je prijazno 801 Gl. VIDMAR 2016, str. 56. posredovala dr. Mateja Kos, za kar se ji iskreno zahvaljujem. Kolegici in drugim sodelavcem Narodnega muzeja 802 HORVAT, MUROVEC 1994; VIDMAR 2016, str. 67–70. se zahvaljujem tudi za možnost ogleda slikanih tapet. 803 WEIGL 2000, str. 42. 805 MUROVEC 1994 a, str. 78; MUROVEC 1994 b. 226 227 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 172. Izrezovalna pola s kitajskimi motivi, sredina 18. stoletja (Die Wittelsbacher und das Reich der Mitte, München 2009) 175. Neznani slikar: Kitajca pri pitju na verandi, med 1761 in 1770, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana (© Narodni muzej Slovenije; foto: Irma Langus Hribar) 174. Neznani slikar: Kitajec s pipo, 173. Neznani slikar: Kitajci igrajo »rihtarja biti«, med 1761 in 1770, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana med 1761 in 1770, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana (© Narodni muzej Slovenije; foto: Irma Langus Hribar) (© Narodni muzej Slovenije; foto: Irma Langus Hribar) 228 229 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Novem Celju pa najdemo na izrezovalni poli v tehniki bakroreza in jedkanice, ki jo je Engelbrecht numeriral s številko 42 in se desno spodaj podpisal kot založnik (sl. 172).806 Čeprav je Dunder zapisal, da so na tapetah upodobljene kitajske nacionalne slovesnosti,807 ugotovimo, da so prizori fantazijski in upodabljajo evropski pogled na Kitajsko, ki jo je po besedah Zmaga Šmitka »Evropejec 18. stoletja v svoji skrajni interpretaciji izenačil /…/ z nekakšnim bur-kaškim paradižem«.808 Šmitek se je pri tem oprl na zapis francoskega jezuita Pierra Incarvil a, ki je leta 1740 napisal: »Kitajci ljubijo zabavo, igre, veselje, gostije, predstave in vse, kar ugaja čutom.«809 Največja slika Kitajci igrajo »rihtarja biti« (sl. 173) je projekcija v Evropi priljubljene igre na Kitajsko. Slikar jo je upodobil v fantazijski arhitekturi in krajini ter uokviril z rokajskimi ornamenti, dopolnjenimi s cvetjem, porcelanastimi vazami in fantazijskimi pticami. Stolpasta hiša na desni ni naslikana v pravi perspektivi, še bolj fantazijska pa sta svetišče in manjše mesto, naslikana na vejah skrivenčenega drevesa. Hudomušnost je poudarjena z moškim, ki se sklanja skozi okno in zliva vodo za vrat sedeče ženske. Na ozki sliki Kitajec s pipo (sl. 174) je upodobljen moški v fantazijskih oblačilih, ki ga obda-jata palma in arhitektura, v kateri prepoznamo hišni oltar z daljnovzhodnih vrtov. Slikar je nišo pustil prazno, s soncem na vrhu pa prikazal češčenje nekakšnega sončnega božanstva. Na ozkem pasu južne stene, kjer je bil prizor nameščen, ni bilo dovolj prostora za dekorativni okvir, zato je 176. Neznani slikar: Kitajca z ovco, med 1761 in 1770, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana samo na vrhu dodane nekaj rokokojske ornamentike. (© Narodni muzej Slovenije; foto: Irma Langus Hribar) Prizor Kitajca pri pitju na verandi (sl. 175) najbrž prikazuje obred pitja čaja, čeprav je skode-lica upodobljena kot zlat kelih, čajnik pa kot visoka zlata vaza z nogo in pokrovom. Navdušenje nad predmeti, ki so v Evropo prihajali z Daljnega vzhoda, je razvidno tudi iz drugega upodob-ljenega posodja in pohištva ter črtastega kimona, ki ga nosi kitajski gospod. Na usločeni veji v ozadju lovi ravnotežje grad ali tempelj z visokim stolpom, na tuje dežele pa spominja tudi palma z velikimi, češnjam podobnimi plodovi. Kitajca z ovco (sl. 176) sta mlajša moška na sprehodu po fantazijski krajini, ki je na desni zaznamovana z detajlom hiše, v ozadju pa z utrjenim mestom na vzpetini. Spremlja ju žival, ki jo sprednji moški privablja z žitom, zadnji pa drži na povodcu. Z lisasto živaljo z ovčjo glavo, kozjimi kopiti in košatim lisičjim repom najbrž ni mišljena ovca, ampak katera od eksotičnih živali, ki je slikar ni znal realistično naslikati. Urjenje divjega prašiča (sl. 177) je prikaz dveh cirkusantov s palico in obročem, skozi katerega bo skočil divji prašič. V ozadju so gore in hiša s kupolasto streho in vazo, posebej mikavno pa je naslikan opazovalec, ki prizor opazuje skozi okno, groteskno postavljeno na polkrožno zrasli 806 Grafika meri 14/16 × 20,3/21,1 cm. En izvod je reproduciran v DESEYVE 2009, str. 367–369, kat. št. 130 (Augsburg, Kunstsammlungen und Museen, Graphische Sammlung, inv. št. 2337). 807 DUNDER 1847, str. 103; ZIMMERMANN 2016, str. 171. 808 ŠMITEK 1992, str. 57. 177. Neznani slikar: Urjenje divjega prašiča, med 1761 in 1770, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana 809 Citirano po ŠMITEK 1992, str. 57. (© Narodni muzej Slovenije; foto: Irma Langus Hribar) 230 231 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Ob primerjavi z drugimi ohranjenimi deli se izkaže, da so novoceljske tapete s kitajskimi motivi bolj kot s tapetami iz posvetnih stavb primerljive s slikanimi tapetami z novozaveznimi in svetniškimi prizori, ki so bile med letoma 1748 in 1750 naslikane za graško stolnico.811 Ker so z njimi ob praznikih in spominskih dneh openjali prezbiterij in ladjo graške stolnice, bi jih Janez Karel grof Gaisruck lahko poznal. Rochus Kohlbach je navedel 16 ohranjenih, vendar pretirano restavriranih tapet, objavil pa je samo tisto, ki je bila po njegovem mnenju pozneje najmanj pre-slikana in upodablja Odrešenika, ki se prikaže sv. Petru. Kakor za novoceljske je tudi za graške tapete značilno, da so bile naslikane s tempero na tanko plast podsnove, skozi katero preseva grobo tkano platno, kar daje tapetam videz tapiserij. Za graške je bilo leta 1748 izrecno navedeno, da so bile naslikane po belgijskih vzorih, to je po vzoru tapiserij.812 Ob enaki slikarski tehniki so primerljive tudi poenostavljeno naslikane figure in krajine s palmami in drobnimi stavbami v ozadju. Sorodni in po enakih, verjetno augsburških grafikah posneti so tudi rokajski okvirji s školjčevjem in cvetjem. Kitajskim motivom primerno je slikar v Novem Celju okvirje dopolnil s porcelanastimi vazami, fantazijskimi pticami in metulji. 178. Neznani slikar: Avtorstvo novoceljskih tapet s kitajskimi motivi ostaja nepojasnjeno. Za nekatere graške ta-Kitajca na gugalnici, pete je Kohlbach domneval, da jih je naslikal Josef Adam Mölk, druge pa naj bi bile delo jezuita med 1761 in 1770, Narodni muzej Slovenije, Franca Antona Werleta, ki je v letih med 1754 in 1757 deloval tudi za ljubljanskega nadškofa Er-Ljubljana nesta Amadeja grofa Attemsa.813 Zanj naj bi Werle med drugim naslikal prizore umorov antičnih (© Narodni muzej Slovenije; veljakov v slavnostni dvorani dvorca Goričane.814 Z nadaljnjimi raziskavami bo verjetno mogoče foto: Irma Langus Hribar) pojasniti, ali so bile tudi novoceljske tapete s kitajskimi motivi Werletovo delo. drevesi. Njegov nenavadni položaj spominja na uokvirjen portret, ki deluje kot slika v sliki. Pri-Druge tapete in slike zor uokvirjata rokokojska ornamentika in cvetje, ki ga obletavajo ptice. Na prizoru Kitajca na gugalnici (sl. 178) je poudarjena komičnost. Levi moški pravkar pada Janez Karel grof Gaisruck je naročil tudi slikane tapete za tri sobe v zahodnem delu zgornjega z gugalnice, nameščene na visoko palmo, drugi pa brezskrbno sedi, čeprav je jasno, da bo tudi mezanina, v katerih so bile družinske spalnice.815 Odstranjene ali uničene so bile pred letom on v naslednjem trenutku pristal na tleh. V ozadju je ribnik z labodoma, fantazijska arhitektura, 1847, saj jih Dunder v svojem opisu dvorca ne omenja.816 Grün gemahlene Spal ier, roth gema-porcelanaste vaze in metulji pa so naslikani kot del okvirja, ki ga zaznamujejo tudi školjčevje, hlene Spal ier in Meer grüne Spal ier so bile v inventarju opredeljene samo s prevladujočo zeleno, cvetje in listi močvirskega ločja. rdečo in morsko zeleno barvo, vrednost pa je bila odvisna zlasti od velikosti sob, saj so bile tapete Neposrednega vzora, po katerem se je Janez Karel grof Gaisruck zgledoval pri naročilu tapet s kitajskimi motivi, za zdaj ni mogoče identificirati. Štajersko in kranjsko plemstvo je dalo sredi 18. stoletja opremiti enega ali več prostorov s slikanimi tapetami ali stenskimi poslikavami s ki-811 tajskimi motivi v številnih gradovih in dvorcih, med drugimi v Eggenbergu, Mariboru, Dornavi KOHLBACH 1948, str. 168–170; ALDRIAN 1952, str. 24–25, 44. 812 ALDRIAN 1952, str. 44. in Jabljah. Prizori so bili naslikani po različnih grafikah, vsem pa je skupno idealiziranje življenja 813 KOHLBACH 1948, str. 170. na Kitajskem s fantazijskimi upodobitvami, nenavadnostjo, čutnostjo in skrivnostnostjo.810 814 Za freske v slavnostni dvorani dvorca Goričane gl. STOPAR 2000, str. 65–75. 815 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 61v–62r. 816 Za tri sobe, v katerih so bile slikane tapete grofa Janeza Karla, navaja Dunder, da so bile sodobno poslikane; gl. 810 ŠMITEK 1992, str. 56–57. DUNDER 1847, str. 104–105. Gl. tudi ZIMMERMANN 2016, str. 173. 232 233 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) bival še maja 1763,819 sklepamo, da je deloval tudi po naročilu Janeza Karla grofa Gaisrucka, čeprav iz dokumentov ni razvidno, kaj je v tem času naslikal. Da je bil Lerchinger maja 1763 zaposlen s slikanimi tapetami, kaže navedba komisarjev Königsbrunna in Hochenraina iz leta 1762, da so slikarju za špalirje že izplačali predplačilo.820 Grof Janez Karel je slikarju tapete verjetno plačal iz alodialnega premoženja, saj v fidejkomisni dokumentaciji plačila zanje niso zabeležena. Janez Karel grof Gaisruck je pri Lerchingerju verjetno naročil tudi dve svetniški upodobitvi, ki so ju namestili v prenovljeni prezbiterij Marijine cerkve v Petrovčah.821 Sv. Frančišek Ksaver (sl. 179) je bil tedaj tudi v Savinjski dolini zelo češčen, med drugim v kapeli novoceljskega dvorca, zaradi upodobitve sv. Vincenca Ferrerskega (sl. 180) pa bi smeli sklepati, da sta upodobitvi častili imenska zavetnika naročnikovega edinega sina Vincenca in soproge Frančiške. Pod oknom oratorija na epistelski strani nameščeni sv. Frančišek Ksaver je upodobljen z romarsko palico, razpelom in gorečim srcem. Oči pobožno upira v nebo, kjer je med dramatičnimi oblaki upodobljenih osem križev. Sv. Vincenc Ferrerski na evangelijski strani je s pogledom usmerjen k vernikom in jim z dvignjeno levico kaže pravo pot. Upodobljen je v dominikanskem habitu, z angelskimi krili in odprto knjigo. Sliki sta vstavljeni v bogata rokokojska rezljana okvirja, ki se z oblikama ujemata z okvirji oken oratorija v petrovškem prezbiteriju. 179. Anton Jožef Lerchinger: Sv. Frančišek Ksaver, 180. Anton Jožef Lerchinger: Sv. Vincenc Ferrerski, Pohištvo okrog 1763, ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče okrog 1763, ž. c. Marijinega obiskanja, Petrovče (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) Podobo o pohištvu, ki ga je Janez Karel grof Gaisruck naročil za Novo Celje, si lahko ustvarimo iz njegovega zapuščinskega inventarja iz leta 1770 in dodatka k zapuščinskemu inventarju, ki so ga napisali leta 1772 in v njem navedli in ocenili predmete, na katere so dve leti prej pozabili.822 v severozahodni vogalni sobi vredne 24 goldinarjev, v največji sobi 36 goldinarjev in v nekoliko Zapuščinska komisarja Sigmund grof Breuner in Karel grof Gleispach sta začela v zgornjem manjši sobi ob dvorani 24 goldinarjev.817 Podatki so preskopi, da bi lahko sklepali o videzu slika-mezaninu v vogalni sobi, ki je bila obrnjena proti Savinji ( In Eckzimmer gegen der Säänn). Da sta s nih tapet. Oznaka gemahlene Spal ier je identična kot pri Lerchingerjevih tapetah v pianu nobile tem mislila jugozahodno vogalno sobo, razberemo iz dve leti mlajšega zapisa, da je šlo za sobo na in kaže, da so bili motivi ročno naslikani. Iz vrednosti 24 goldinarjev za tapete v severozahodni levi ( In obern Stock in Eck-Zimmer linker Hand). V njej so popisali dve postelji in mizico s kamnito vogalni sobi, ki je enako velika kot soba s kitajskimi tapetami, ocenjenimi na 50 goldinarjev, pa je ploščo, ki so bile v dvorcu že v času grofa Antona. Janez Karel je dodal ogrevalnik, bakren vrč in razvidno, da so bile tapete v zgornjem mezaninu skromnejše od kitajskih. Morda na njih ni bilo morda katero od sedmih različnih slik. Dve leti pozneje so v sobi popisali tudi ogledalo z rdečim figuralnih prizorov, temveč samo dekorativni vzorci. Slikarja, kateremu je grof Janez Karel predal naročilo za te tapete, ne poznamo. Morda so bile delo Antona Jožefa Lerchingerja, ki je februarja 1762 v Novem Celju potrdil prejem zadnjega plačila za dela, dogovorjena s pogodbo z Antonom grofom Gaisruckom.818 Ker je slikar v Novem Celju 819 CEVC 2007, str. 62. 820 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, nedatirano poročilo komisarjev Königsbrunna in Hochenraina, pred 27. 8. 1762, fol. 96r–96v: /…/ als die Spal ier all beraits accordiret, und dem Mahler unter dem Contracts Quanto deren 4338 fl verstanden /…/. 817 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu 821 O slikah, atribuciji in dataciji gl. CEVC 2007, str. 177. Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 61v–62r. 822 Podatki v tem poglavju so povzeti po AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski 818 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica slikarja Antona Jožefa Lerchingerja, 13. 2. 1762, fol. 195r. Prim. WEIGL inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 61r–68r (gl. prilogo 5); AT StLA, LR, K. 240, H. 8, 2000, str. 250; CEVC 2007, str. 123. nedatirana specifikacija še nepopisanih premičnin v dvorcu Novo Celje, 1772, fol. 160r–161r. 234 235 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) okvirjem in 12 lakiranih slik (verjetno majhnih, ker jih je ocenjevalec skupaj ocenil le na 36 krajcar-pa izvemo, da jih je naročil že grof Anton. V dodatku k zapuščinskemu inventarju leta 1772 so se jev). Veliko večje prehodne sobe ( In Zimmer daran), ki se je z dvema oknoma odpirala proti jugu, odločili, da prej neocenjene družinske portrete ovrednotijo na skupaj 60 goldinarjev, kaminski sliki družina ni uporabljala za spalnico, saj so bili v njej samo prazen posteljni okvir, mizici s kamnitima pa na skupaj 6 goldinarjev.823 ploščama, pisalnik, staro ogledalo, pručka in trije tezni listi ter 12 lakiranih slik (najbrž istih, ki so V popisu sledijo štiri nedokončane sobe vzhodno in zahodno od slavnostne dvorane ( In una-bile leta 1772 v jugozahodni vogalni sobi). Najdragocenejša oprema je bila v treh sobah, ki so se z usgebaueten 4 Zimmern), v katerih so bile 400 goldinarjev vredne Lerchingerjeve tapete z motivi okni odpirale proti severu. Severozahodno vogalno sobo so zaradi zelenih slikanih tapet, vrednih štirih elementov. Popis druge opreme teh štirih sob v dvorcu spominja na skladišče, saj so v njih 24 goldinarjev, imenovali zelena soba ( In grünen Zimmer). V posteljah, opremljenih z zavesami, sta hranili štiri nova prazna ogredja za zofe iz trdega lesa, sestavljivo mizo iz petih delov in dvojna vrata spala dva družinska člana, najbrž hčeri Janeza Karla. V sobi so bili tudi nov kanape iz trdega lesa ter iz trdega lesa. Leta 1772 so v nedokončanih sobah popisali še tlakovce, leseni stranišči, dve mizi in trije naslanjači, tabureja in počivalnik iz časa grofa Antona, vsi lakirani in opeti z rdečim žametom. vrata. Neopremljenost štirih največjih in najlepših sob v dvorcu je najbolj nepričakovan podatek, Leta 1772 so v zeleni sobi popisali še igralno mizico iz trdega lesa in konjski odeji. Iz Antonove ki ga pridobimo iz zapuščinskega inventarja po Janezu Karlu grofu Gaisrucku. Zaradi podatka, da zapuščine je bilo tudi ogledalo z okvirjem iz manjših ogledal. Največjo sobo so po rdečih slikanih je grof Janez Karel v letu po prevzemu dediščine nameraval te sobe opremiti s po 500 goldinarjev tapetah, vrednih 36 goldinarjev, imenovali rdeča soba ( In rothen Zimmer). Novi postelji, vredni 58 vredno opremo,824 sklepamo, da se je zavedal lepote prostorov in jih je želel temu primerno opremi-in 20 goldinarjev, sta pripadali grofu Janezu Karlu in grofici Frančiški. Za opremo rdeče sobe sta ti. Zaradi pomanjkanja sredstev pa je raje pustil prazne, kakor da bi jih zapolnil s ceneno opremo. kupila tudi kanape, deset naslanjačev in tabureja iz trdega lesa, ki so bili opeti z rdečim damastom Pri naslednjih popisanih sobah ni navedeno, kje so se nahajale, vendar menim, da so popiso-in ovrednoteni na 50 goldinarjev. Novi sta bili tudi igralna mizica iz trdega lesa in lakirana mizica, valci nadaljevali v vzhodnem delu dvorca in so severovzhodno vogalno sobo imenovali biljardna iz Antonovega obdobja pa je bilo v sobi samo ogledalo z okvirjem iz manjših ogledal. V morsko soba ( In Bil iard Zimmer). V njej so bili ogledalo in dvanajst boljših in dva slabša usnjena naslanjača zeleni sobi ( In Meer grünen Zimmer) so bile tapete, vredne 24 goldinarjev, nova postelja z zavesami iz Antonovega obdobja, zložljiva miza iz trdega lesa, prekrita s turško preprogo, ter poletna svetilka iz zelenega atlasa, nov kanape, deset naslanjačev in tabureja iz trdega lesa, ki so bili opeti z zeleno iz pločevine in stekla iz časa grofa Janeza Karla. Prva gosposka soba ( In ersten Herrschafft Zimmer) tkanino, ter nova igralna mizica in staro ogledalo z okvirjem iz manjših ogledal. Leta 1772 so v je bila verjetno v jugovzhodnem vogalu dvorca. Vanjo so namestili beneški ogledali v pozlačenih morsko zeleni sobi popisali še staro zložljivo posteljo. Iz popisane opreme ugotovimo, da je grof okvirjih iz časa grofa Antona, vso drugo bogato opremo pa je dal izdelati grof Janez Karel. Posebej Janez Karel zahodno polovico zgornjega mezanina izbral za spalnice svoje družine. S soprogo sta dragoceni so bili naslanjači iz trdega lesa, opeti v rumeno damastno tkanino, ki so bili izdelani po spala v rdeči sobi, edinemu sinu sta verjetno namenila morsko zeleno sobo, hčere pa so spale v novi modi. Ob njih sta bila v sobi še lestenec in igralna mizica. Druga gosposka soba ( In zweÿtten) zeleni in jugozahodni vogalni sobi. je bila verjetno soba ob jugovzhodni vogalni sobi, ki se je z dvema oknoma odpirala proti jugu. Tudi Vzhodna polovica zgornjega mezanina je v času grofa Janeza Karla ostala nedokončana ( In v njej so bili Antonovo beneško ogledalo v pozlačenem okvirju in predmeti, ki jih je naročil grof denen fünff unausgebaueten Zimmern); pet sob v tem delu dvorca so uporabljali za skladišče. V njih Janez Karel. Nova zofa iz trdega lesa je bila opeta z zelenim damastom. K njej je sodilo osem ujema-so leta 1770 popisali prazna posteljna okvirja iz mehkega lesa, sedem zložljivih mizic, 15 parov novih jočih se naslanjačev po novi modi. V sobi sta bili še igralna mizica s pozlačenimi kozjimi nogami in zimskih oken, skrinjo z dvanajstimi kozarci, novi peči, lakirano letvico, skrinji s starimi spisi, ovalno igralna mizica iz trdega lesa, osvetljeval pa jo je lestenec. mizo iz mehkega lesa, pločevinast strešni gumb, fagot, basetni rog, pregrade s pozlačeno listno orna-Tretja gosposka soba ( In dritten Zimmer) v severozahodnem vogalu piana nobile je bila oprem-mentiko in letvice za spodnje stenske opaže in supraporte, stara naslanjača in staro skrinjo z različni-ljena s kitajskimi tapetami, vrednimi 50 goldinarjev. Prav toliko je bilo vredno pohištvo iz časa grofa mi starimi slikami. Leta 1772 so v petih nedokončanih sobah zgornjega mezanina popisali še vreče, Antona: lakiran pisalnik, lakirane igralna mizica in obstenski mizici ter lakirana tabureja s kozjimi skrinje in dve puški. Na hodniku v zgornjem mezaninu ( Auf dem oberen Gang) je bila stara omara za nogami, opeta z rdečim plišastim žametom. Iz Antonovega časa je bila tudi postelja, v kateri je, kakor obleke iz mehkega lesa. Uskladiščeni predmeti so bili kupljeni v času grofov Antona in Janeza Karla, je bilo že omenjeno, verjetno spala Antonova soproga Friderika. Grof Janez Karel je sobo opremil posebej zanimiva pa je omemba fagota in basetnega roga, ki priča o družinskem muziciranju. V pianu nobile so popisovalci najprej popisali slavnostno dvorano ( Im Saal), v kateri so bili portreti grofovske družine Gaisruck, kaminski sliki, štirje pozlačeni stenski svečniki, ki jih je izde-823 Iz navedbe je razvidno, kako hitro je slikam padala vrednost. Kakor je bilo že navedeno, je Janez Karel za portrete leta 1764 plačal 150 goldinarjev, za kaminski sliki pa leta 1762 24 goldinarjev; gl. AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, lal kipar, lestenca, igralni mizici iz trdega lesa, nekakšen rog in 12 opletenih naslanjačev iz trdega specifikacija Janeza Karla grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 89r–89v. lesa. Najbolj dragocena sta se jim zdela po 50 goldinarjev vredna lestenca, za opletene naslanjače 824 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, specifikacija Janeza Karla grofa Gaisrucka, 25. 6. 1762, fol. 88v. 236 237 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) še z beneškim ogledalom s pozlačenim okvirjem, novo zofo iz trdega lesa, opeto z rdečim žametom, tkanino. V kuharjevi sobi je viselo tudi pet različnih grafik. Veliko prehodno sobo v zahodnem omarico iz trdega lesa s kozjimi nogami in lestencem. Zelo zanimiva je navedba slike Petrovške Ma-mezaninu so v letih 1770 in 1772 imenovali dvorana ( Auf dem Saal, Auf den Salern). V njej so tere Božje, ki je nastala v času grofa Janeza Karla in priča o njegovem ali soproginem češčenju Petrov-bili železna skrinja (v kateri so hranili medeninasta okovja in ključavnice za vrata in okna), deset ške Matere Božje. V jugozahodnem vogalu dvorca je bil grofov kabinet ( In Cabinet), v katerem so bili portretov, stara omara za obleke, kredenca in polomljena skrinja za moko. Dve leti pozneje so teh pisalnik in igralna mizica ter lestenca iz Antonovega časa. Janez Karel je dal v kabinet namestiti zofo deset starih portretov ocenili na 1 goldinar in 15 krajcarjev. iz trdega lesa, opeto z rdečo bombažno tkanino, in dva pripadajoča naslanjača, beneško ogledalo v V vzhodni polovici spodnjega mezanina so s popisom začeli v oratoriju ( In Cappel en Zimmer), pozlačenem okvirju, kositrn pisalni pribor in uro; za kompas v etuiju, dve perspektivi, zelen klobuk, v katerem so bili trije klečalniki iz trdega lesa in z rdečim usnjem opet počivalnik iz časa grofa Anto-tezna lista, pet običajnih grafik in portret njegovega veličanstva ni označeno, kdaj so bili pridobljeni. na. Grof Janez Karel je oratorij opremil s sliko Jezusa ( Ecce homo) v pozlačenem okvirju ter s slikama Veliko prehodno sobo z oknoma proti jugu so imenovali dekliška ali spletičnina soba ( In Jungfrau Bega v Egipt in Marijinega obiskanja v črno luženih okvirjih. Oratorij je bil opet s starimi platnenimi Zimmer). V njej so bili postelja in tri mizice iz mehkega lesa, ovalna mizica, pet starih poljskih na-tapetami, za katere so leta 1772 pripisali, da so potiskane, in jih ocenili na 4 goldinarje. Nadaljevali slanjačev, prazna črno lužena omarica, ogledalo z rdečim in posrebrenim okvirjem, stara stenska so s stopniščem in hodnikom v spodnjem mezaninu ( Auf der Stiegen und unteren gang), kjer so ura ter 20 različnih slik iz obdobja grofa Antona. Grof Janez Karel je dodal samo staro pločevinasto popisali pločevinasti laterni iz časa grofa Janeza Karla ter star perilnik, skrinjo za mleko in omarico kavno skodelico, bakren vrč, špansko steno in alabastrna reliefa; za šest majhnih slik v črno luženih iz mehkega lesa. Oratoriju je sledila pisarna ( In der Canzleÿ), ki je bila opremljena s pohiš tvom iz okvirjih ni označeno, iz čigavega obdobja so. V dopolnilu k zapuščinskemu inventarju so leta 1772 Antonovega časa. V njej so bili pisalna miza z nastavkom iz trdega lesa, predalnik za dokumente, teh šest sprva neocenjenih slik v dekliški ali spletičnini sobi ovrednotili na 2 goldinarja. ovalna mizica in predalnik za perilo iz mehkega lesa, štirje stari usnjeni naslanjači in postelja. V Prostore v spodnjem mezaninu so začeli popisovati v zahodni polovici dvorca, kjer je bila pisarni sta bila tudi relikviarij v obliki kapsule z roko sv. Ane ter ura brez uteži. V arhivu ( In Archiv) najprej kapucinova soba ( In Capuciner Zimmer). Čeprav je bila velika, se zdi nenavadno, da je so bili železna blagajna ter tri stare zložljive in ena navadna miza iz mehkega lesa, grof Janez Karel pa duhovnik posedoval dve postelji iz časa grofa Antona. Iz istega obdobja so bili še polovalna mizica je tam odložil tudi tri stare potovalne kovčke. Severovzhodno vogalno sobo so namenili upravitelju iz mehkega lesa, stara igralna deska in omarica iz mehkega lesa, iz časa grofa Janeza Karla pa so bili ( In Verwalters Zimmer), ki je imel v njej tri mize iz mehkega lesa, sedem starih poljskih naslanjačev, sliki v rdeče in srebrno pobarvanih okvirjih ter naslanjača, opeta s potiskano bombažno tkanino. z rdečim usnjem opeta naslanjača in staro kredenco iz trdega lesa. V jugovzhodni vogalni sobi ( In Starih je bilo tudi deset slik in verjetno velika slika sv. Frančiška Asiškega, ki jih niso ocenili. To Laqueÿ Zimmer) sta imela lakaja novi postelji in staro visečo omarico ter predalnik iz mehkega lesa. so popravili dve leti pozneje, ko so veliko sliko sv. Frančiška ocenili na 1 goldinar, deset starih slik Velika soba ob njej je bila garderoba ( In der Gardarobe), v kateri so hranili štirikotno mizo iz trdega na 1 goldinar in 30 krajcarjev, našli pa so še devetnajst uokvirjenih zemljevidov in jih ocenili na lesa, prazen posteljni okvir, staro skrinjo ter sedem turških in eno navadno preprogo iz Antonovega 1 goldinar. Največja soba v tem delu dvorca je bila namenjena gostom ( In mitteren Gast Zimmer) časa, Janez Karel pa je dodal še rdečo konjsko odejo, steklen nastavek, pet steklenih plošč in strgalnik. in je bila opremljena samo s starim pohištvom. V njej so bili postelji, kanape in tabureja, opeti Najdragocenejše v garderobi so bile knjige, ki jih je dal Janez Karel grof Gaisruck v Novo Celje prene-z vezenino, tri mizice iz mehkega lesa, veliko ogledalo v črno luženem okvirju, naslanjač, opet z sti iz dvorca Turnišče. Knjig, za katere mu očitno ni uspelo urediti knjižnice, niso ponovno popisali, vezenino, in stenska svečnika z ogledalom. V sobo za goste so namestili tudi 13 portretov, sliki temveč so se samo sklicevali na inventar po Antonu grofu Gaisrucku. Matere Božje in Jezusa ( Ecce homo) ter kositrno posodo za umivanje, ki jih popisovalci niso ocenili. Od pritličnih prostorov so popisali samo kuhinjo ( In der Kuchel), v kateri ni bilo niti enega Nekoliko natančnejši so bili leta 1772, ko so v spodnji sobi za goste šest starih krajin ocenili na predmeta iz časa grofa Janeza Karla, temveč samo staro posodje. Nepopisana je ostala tudi kapela, goldinar in 15 krajcarjev, trinajst portretov in dve stari sliki pa na 2 goldinarja. V severozahodni ki jo je v času grofa Janeza Karla, 6. junija 1766, obiskal goriški nadškof Karel Mihael grof Attems vogalni sobi ( In Eck Zimmer) so bili postelja, miza iz mehkega lesa, furniran pisalnik, z vezenino in v zapisniku izrazil zadovoljstvo z njeno opremo.825 Obisk v spremstvu stiškega opata Frančiška opeta počivalnika, veliko ogledalo v črnem in pozlačenem okvirju in manjše ogledalo v luženem Ksaverija barona Tauffererja je bil izjemno kratek, saj je nadškof po slavnostnem sprejemu z balda-okvirju iz časa grofa Antona, njegov brat pa je dodal še obstenski mizici. Neocenjeni so bili sliki hinom, banderi, pritrkavanjem zvonov in streljanjem z možnarji okoli pol sedmih zvečer pozdravil sv. Jožefa in Matere Božje ter kositrna posoda za umivanje. Posoda in druga oprema pričata, da je vernike v Žalcu, se potem odpravil v Novo Celje in se okrog osmih ponovno vrnil v Žalec.826 bila tudi vogalna soba namenjena gostom. Sobo v jugozahodnem vogalu so namenili kuharju ( In Kochen Zimmer). Oprem ljena je bila s pohištvom iz časa grofa Antona, med katerim so bili postelja, 825 OŽINGER 1991, str. 659; VOLČJAK 2017, str. 362. miza iz mehkega lesa, star pisalnik iz mehkega lesa ter trije slabi naslanjači, opeti z rdečo in modro 826 VOLČJAK 2017, str. 362. 238 239 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Ohranjeno pohištvo Podatki iz zapuščinskih inventarjev po Janezu Karlu grofu Gaisrucku pričajo o dokaj razkošni opremljenosti dvorca v letih okrog 1770, vendar lahko zaenkrat identificiramo samo nekaj kosov nekda- nje opreme. Po mnenju Andreasa gro- fa Bardeauja izvira iz Novega Celja vse dragoceno pohištvo iz druge polovice 18. stoletja, ki je sedaj v gradu Kornberg. Nekaj kosov je tudi v lasti njegovih se- stričen na Tirolskem in v Španiji. Popis 181. Interierji v hiši grofice Bardeau s kosi pohištva iz vseh domnevno iz Novega Celja v tujino Novega Celja (© zasebni arhiv) prepeljanih kosov pohištva ostaja pred- met nadaljnjih raziskav, tukaj pa je na- vedenih nekaj primerov. V španski reviji Decoration je bil objavljen tabernakeljski pisalnik, ki bi lahko izhajal iz Novega Celja (sl. 181). Sestavljata ga predalnik s tremi visokimi predali na 182. Tabernakeljski pisalnik iz dvorca 183. Predalnik iz dvorca Novo Celje, blazinastih predalih in dvodelni nastavek. Čelnice predalov so oblikovane v konveksno-konkav-Novo Celje, zasebna last (© ZRC SAZU, UIFS; zasebna last (© ZRC SAZU, UIFS; nih linijah z ostrimi vogali, kakor je bilo značilno za sočasno severnoitalijansko pohištvo. Nad foto: Polona Vidmar) foto: Polona Vidmar) predalnikom je nižji in globlji del nastavka s preklopno pisalno ploščo in volutasto zaobljenima vogaloma, zgornji del nastavka pa ima devet predalov in vratca z zaobljenimi čelnicami. Zaklju- čuje ga vzvalovljeno čelo z majhnim predrtim ornamentom na sredini. naslonili za roke se zaključita s polžastim zaključkom. Sedež, naslonili za roke in vzvalovan hrbtni Med pohištvom iz časa grofa Janeza Karla je tudi tabernakeljski pisalnik z vzvalovljenimi naslon so bili verjetno že prvotno v celoti oblazinjeni, brez vidnega lesa. V lasti grofa Bardeauja so čelnicami (sl. 182). Spodnji del sestavlja predalnik s tremi visokimi predali, ki stoji na štirih tudi naslanjači skoraj enakih oblik, vendar z nekoliko drugače oblikovanim sprednjim veznikom in blazinastih nogah. Nad njim je dvodelni nastavek s preklopno pisalno ploščo in stranskima pre-neoblazinjenimi naslonili za roke (sl. 184). Slednja so volutasto oblikovana in zaključena s polžasti-dalčkoma ter zgornji del z devetimi predali in vratci. Zaključen je z vzvalovljenim čelom. Profilne mi zaključki. Podobni naslanjačem so tudi stoli z zavitimi in spodaj s kozjimi kopiti zaključenimi letve obtekajo dno in venec predalnika ter venec nastavka. Vse vidne površine so marketirane s nogami, ki so brez rozet na najbolj izbočenih delih (sl. 185). Noge, vezniki in vzvalovani naslon za furnirji iz orehovine, orehove korenine in morda jablane ali murve. Ščitki ključavnic in ročaji so hrbet imajo paličaste profile, naslon pa je na sprednji strani še dodatno izžlebljen. iz posrebrene medenine. Kupoprodajna pogodba, ki sta jo 5. avgusta 1768 za gospostvo Turnišče sklenila Janez Karel S ščitki ključavnic in ročaji iz posrebrene medenine je opremljen tudi predalnik s tremi visoki-grof Gaisruck in Janez, opat samostana Neuberg an der Mürz, dokazuje, da je grof Janez Karel mi predali, vzvalovljenimi čelnicami in blazinastimi nogami (sl. 183). Profilni letvi obtekata dno in pohištvo za Novo Celje in Turnišče naročal hkrati in s fidejkomisnimi sredstvi, saj je v njej na-venec predalnika. Vse vidne površine so marketirane s furnirji iz orehove korenine ter slivovega in vedeno, da so iz prodaje izvzeti perilo, kositrno posodje, dvanajst naslanjačev z zofo in igralni javorjevega lesa. S pomočjo šablone dekorativno oblikovani vložki iz javorjevega furnirja so okra-mizici, ker pripadajo gospostvu Novo Celje.827 šeni z gravuro. Naslanjača ob predalniku imata zavite in spodaj s kozjimi kopiti zaključene noge, ki se iztekajo v razgibano oblikovane veznike sedeža. Noge in veznike po notranjem robu obteka 827 AT StLA, Landtafel I, tomus 69, kupoprodajna pogodba med Janezom Karlom grofom Gaisruckom in Janezom, paličasti profil, najbolj izbočen del nog pa je okrašen z rozeto. S paličastim profilom obrobljeni opatom samostana Neuberg an der Mürz, 1. 11. 1768, fol. C13r–C13v. 240 241 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) porcelana in pet neenakih kavnih skodelic iz modrega porcelana. K tem je grof Janez Karel dodal še štiri posodice za olje iz belega porcelana, štiri ducate krožnikov iz bele majolike, pet majoličnih pladnjev in rjavo skodelico. Dokaj skromna količina posodja razkriva, da ga je bilo dovolj za ob- časno bivanje družine v Novem Celju, niso pa mogli gostiti po stanu enakih sorodnikov in prijateljev, kakor je bilo značilno za plemiško preživljanje poletnih mesecev na podeželju. Tudi srebrnih posod in pribora v podeželski rezidenci ni bilo, lahko pa bi jih po potrebi prinesli iz Celovca. Precej bolje je grof Janez Karel poskrbel za tekstilije, saj so imeli v Novem Celju na voljo 19 damastnih in 12 navadnih prtov, številne serviete, damastne in druge brisače ter prevleke za blazine. Janez Karel je poskrbel tudi za osebje in zanj nakupil šest ducatov in še 11 kositrnih krožnikov.829 Iz istega materiala je priskrbel tudi jušna lonca, štiri ponve, 12 skled, šest cedil, posodici za sol, tri posode za umivanje, čajni vrč, svojo nočno posodo, tri pare svečnikov in pisalni pribor. Iz časa grofa Antona pa je bilo v dvorcu še 26 medeninastih stenskih svečnikov, razporejenih po sobah, in iz istega materiala izdelanih 12 ponev, velik lonec za gretje vode in manjši, ki je bil že star, ter tehtnica. Grof Janez Karel je priskrbel ponev za ribe, vrča za kavo in čokolado (vse iz medenine) ter kotla, od katerih je bil eden namenjen hlajenju, kupil pa je tudi 13 pločevinastih svečnikov in nočno lučko. Kuhinja je bila po njegovi smrti povsem enako opremljena kot po 184. Naslanjač iz dvorca Novo Celje, zasebna last 185. Stol iz dvorca Novo Celje, zasebna last smrti brata Antona.830 (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) Gospodarsko poslopje, vrtna ograja in steklenjak Po dva od opisanih stolov in naslanjačev so knezi Salmi verjetno v zgodnjem 20. stoletju namestili v sobo s kitajskimi tapetami, v kateri je bil Mali salon kneginje Blanke. Pred pečjo je bil Največji stavbni prispevek v času Janeza Karla grofa Gaisrucka je bila gradnja gospodarskega po-nameščen kanape iz iste garniture in pripadajoča miza z uvitimi in rezbarjenimi nogami, ki so slopja. Načrte je že v času grofa Antona pripravil Matija Persky, pri čemer smemo domnevati, se spodaj zaključile s kozjimi kopiti. Tudi sprednja plošča, ki je povezovala noge, je bila bogato da so kakor pri dvorcu vključili obstoječo Miglievo stavbo, vendar so jo podaljšali za približno okrašena z izrezljanim osrednjim ornamentom in opremljena z razgibanim paličastim profilom, 53 m proti vzhodu in nadzidali za nadstropje. S prezidavo je stavba dobila sedanje mere približno ki je obtekal tudi noge. Tudi kanape z vzvalovljenim naslonilom za hrbet in miza sta sedaj v gradu 80,72 × 11,30 m. Na prezidavo in povečavo Miglieve konjušnice se najbrž nanaša specifikacija, ki Kornberg. sta jo 20. februarja 1764 podpisala ljubljanski mestni stavbni mojster Lovrenc Prager in mestni tesar Jakob Schleiher ter v njej navedla, koliko dni dela so od 22. februarja 1761 do 22. februarja 1764 v Novem Celju opravili polir, zidarski in tesarski pomočniki, pomožni delavci in ženske; Novoceljsko posodje in tekstilije tedaj sta od upravitelja prejela 4749 goldinarjev in 27 krajcarjev.831 Če sklepamo po polirju, ki je leta 1761 delal 167 dni, leta 1762 145 dni in leta 1763 150 dni, so v treh letih po smrti grofa AnDružina Janeza Karla grofa Gaisrucka je imela v Novem Celju na razpolago porcelanasto in ma-tona potekala zelo intenzivna gradbena dela, verjetno vse razpoložljive dni v topli polovici leta. jolično posodje.828 Iz časa grofa Antona so še vedno posedovali tri velike porcelanaste sklede, 11 kavnih skodelic s podstavki iz belega porcelana, tri skodelice za čokolado s podstavki iz modrega 829 Za kositrno, medeninasto, bakreno in železno posodje gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 60v–61r. 830 Za opremo kuhinje gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po 828 Za porcelan, majoliko in tekstilije gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 67v–68r. inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 70r–70v. 831 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija Lovrenca Pragerja in Jakoba Schleiherja, 20. 2. 1764, fol. 24r–24v. 242 243 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) V specifikaciji ni navedeno, kaj so v tem času zgradili, omenjeni so samo novi čebri za oranžerijo, 81 goldinarjev za tramove in deske iz različ- za katere je tesar prejel 2 goldinarja.832 nih vrst lesa.842 Da so se zidarji in tesarji v letih med 1761 in 1763 posvečali gospodarskemu poslopju, ki je Gospodarsko poslopje je žalski (ali celj-v virih večinoma imenovano pristava, pričajo tudi nekatere pobotnice okoliških prebivalcev in ski) mestni pečar Mihael Ludwig pred 18. podjetnikov, ki so v Novo Celje dovažali gradbeni material. Vdova Helena Mulej ( Mulleÿ) je na decembrom 1763 opremil z enakima pečema, primer v letih 1761 in 1762 za pristavo priskrbela 22 centov železa za ključavnice in ograje ( Schließ od katerih je bila ena v neznanem prostoru, und Gatter Eisen), ki so bili vredni 538 goldinarjev in 25 krajcarjev.833 V letih 1762 in 1763 so po-druga pa v sobi konjskega hlapca; plačilo 20 rabili velike količine opek in strešnikov. Leta 1762 je Maks Rozman ( Rossmann) iz Vojnika prodal goldinarjev in 24 krajcarjev je vključevalo še opeke in strešnike v vrednosti 434 goldinarjev in 30 krajcarjev.834 Naslednjega leta je Rozman pod-izdelavo šestih peči v dvorcu.843 pisal pobotnico za 33.600 opek v vrednosti 168 goldinarjev.835 Za nadaljnjih 6300 opek in 13.700 O urejanju vrta in steklenjaka leta strešnikov je 163 goldinarjev in 30 krajcarjev 15. julija 1763 prejel Jožef Ofiernberg.836 Z dobavo 1763 priča že omenjena pobotnica steklarja opek se je ukvarjal tudi nekdanji novoceljski upravitelj Jožef Danijel Novak, ki je 30. avgusta 1763 Stargetha za delo v rastlinjaku. Tedaj so gradi- prejel 76 goldinarjev za 15.200 opek, namenjenih gradnji gospodarskega poslopja.837 22.500 opek li tudi vrtno ograjo, za katero je bilo verjetno je upravitelju Kircherju za 112 goldinarjev in 30 krajcarjev prodal tudi Karel grof Groß iz Celja.838 namenjenih 686 vozov kamenja, ki jih je kam- Celjski mestni kamnosek Pavel Muhovič ( Muchowitz) je za okrasna kamna vrat, ki so merila nosek Jurij Šturman ( Sturmann) leta 1763 na-13 čevljev in ju je klesal tri dni in pol, prejel 5 goldinarjev in 39 krajcarjev.839 Glede na navedeno lomil v kamnolomu in pripeljal v Novo Celje višino vrat (410 cm) bi smeli sklepati, da je Muhovič iz kamna izklesal portal za vzhodni vhod v ter za to prejel 34 goldinarjev in 18 krajcar-186. Gospodarsko poslopje v Novem Celju, litografija pristavo. jev. V pobotnici je navedeno, da Sturmann v: Wenceslaw Georg Dunder, Stiriens Eden, 1847, izrez (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) Leta 1763 je imel v novoceljski pristavi veliko dela tudi celjski steklar Mihael Stargeth, ki ni vešč branja in pisanja, zato je dokument je med drugim zasteklil pet oken v konjskem hlevu, okni v sobi konjskega hlapca in osem oken podpisal upravitelj gospostva Zalog Jožef v kravjem hlevu.840 V rastlinjak je vgradil 11 steklenih plošč. Od jeseni 1763 so v Novo Celje Karel Hilzberger.844 Nepismen je bil verjetno tudi Andrej Mercher, ki je nalomil 500 vozov kame-dovažali tudi deske za polaganje podov v pristavi.841 Mihaelu Vrhovniku ( Verhounigg) so plačali nja in prejel 25 goldinarjev.845 Z navedenimi dokumenti lahko prezidavo in povečavo nekdanje Miglieve konjušnice datiramo v leta od 1761 do 1763, razvidnih pa je tudi nekaj prostorov, ki so jih uredili v gospodar-832 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija Lovrenca Pragerja in Jakoba Schleiherja, 20. 2. 1764, fol. 24r–24v. 833 skem poslopju, na primer žitnica, konjušnica s stanovanjem za hlapce, kravji hlev in prostori za AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica vdove Helene Mulej ( Mulleÿ), 30. 11. 1763, fol. 44r. 834 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica Maksa Rozmana ( Rossmann), tržana v Vojniku, 27. 5. 1763, fol. 64v. orodje in vozove. Poslopje, ki so ga v letih od 1761 do 1763 zgradili po načrtih Matije Perskega 835 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica Maksa Rozmana ( Rossmann), tržana v Vojniku, 6. 12. 1763, fol. 65r. in z vključitvijo stare Miglieve konjušnice, je prikazano na nekaterih likovnih upodobitvah, za 836 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica Jožefa Ofiernberga, 25. 7. 1763, fol. 66r. rabo prostorov pa se je mogoče opreti na Dunderjeve opise iz leta 1847. Na litografiji neznane-837 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica Jožefa Danijela Novaka, 30. 8. 1763, fol. 67r. Jožef Danijel Novak je bil ga avtorja, objavljeni v navadni izdaji Štajerskega raja,846 je gospodarsko poslopje upodobljeno v času Janeza Karla grofa Gaisrucka tudi upravitelj glažute v Svetlem Dolu; gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 3. 8. 1770. Janez Karel grof kot enonadstropna stavba z manjšimi kvadratnimi okni v pritličju in večjimi pravokotnimi v Gaisruck je dal 7. 11. 1768 glažuto v zakup Rajmundu Novaku, morda sorodniku Jožefa Danijela Novaka; gl. AT nadstropju (sl. 186), na upodobitvi v žalski izdaji pa so vsa okna enaka. Na litografiji v navadni KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 58r. 838 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica Karla grofa Großa, 8. 11. 1763, fol. 68r. Grof je verjetno identičen z generalom Karlom grofom Großom, ki se je leta 1759 včlanil v celjsko bratovščino Žalostne Matere Božje; zanj 842 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica Mihaela Verhounigga, 28. 11. 1763, fol. 58r. gl. OROŽEN 1880, str. 261. 843 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica mestnega pečarja Mihaela Ludwiga, 18. 11. 1763, fol. 47r. 839 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica mestnega kamnoseka Pavla Muhoviča ( Muhowitza), 27. 3. 1763, fol. 46r. 844 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica kamnoseka Jurija Sturmanna, 25. 3. 1764, fol. 63r. 840 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, specifikacija in pobotnica celjskega steklarskega mojstra Mihaela Stargetha, 11. 2. 1764, fol. 845 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica kamnoseka Andreja Mercherja, 1. 12. 1763, fol. 55r. 43r–43v. 846 Navadna, elitna in žalska izdaja Štajerskega raja se ne razlikujejo po besedilu, ampak po količini in tematiki 841 Npr. AT StLA, LR, K. 241, H. 1, pobotnica Jožefa Lomška ( Lombschegga), 26. 10. 1763, fol. 57r. slikovnega gradiva. Poimenovanje je povzeto po ZIMMERMANN 2016, str. 37. 244 245 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 188. Prerezi nekdanjega gospodarskega poslopja, 1983 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) 187. Interier v vzhodnem delu pritličja nekdanjega gospodarskega poslopja (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Polona Vidmar) izdaji je južno pročelje gospodarske stavbe členjeno s kolosalnimi pilastri toskanskega reda, ki so 189. Naris nekdanjega gospodarskega poslopja, 1983 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) obstopali po dve okenski osi. Perskyjevo členitev fasad s plitvimi kolosalnimi pilastri potrjujejo tudi fotografije severne fasade, ki prikazujejo stavbo med prezidavo okrog leta 1931.847 Okenske odprtine so bile pozneje povečane in predelane, iz časa baronov Migliev in grofov Gaisruckov pa Med letoma 1761 in 1763 so gospodarsko stavbo nadzidali za nadstropje (sl. 188–189). sta verjetno velika, polkrožno zaključena vhoda na vzhodni in severni strani stavbe. Križni oboki počivajo na slopih, ki imajo toskanske kapitele. V velikih obokanih prostorih nadV notranjščini zahodnega dela so ohranili prvotno zasnovo nekdanje Miglieve konjušnice stropja so uredili žitnico, verjetno pa so tukaj shranjevali tudi druge pridelke. Za skladiščenje bi s triladijskim dvoranskim prostorom in križnimi oboki, ki počivajo na dveh vrstah slopov.848 lahko uporabljali tudi podstrešje. Zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku za pro-Gaisruckov konjski hlev je po prezidavi še vedno obsegal sedem zahodnih osi oziroma zahodno učevanje prostorov v gospodarskem poslopju ne nudi koristnih podatkov, saj so navedeni samo tretjino nove stavbe. Naslednji dve osi proti vzhodu sta bili verjetno namenjeni stanovanju za žitnica ( Auf dem Kasten), zelenjavna klet ( In Krautt Kel er) in pristava ( In dem Maÿrhaus).849 V konjske hlapce in stopnišču v prvo nadstropje. Na podlagi tlorisa domnevamo, da sta bila v na-stavbi so leta 1770 verjetno hranili tudi mizarsko orodje in večje količine gradbenega materiala, slednjih treh oseh večja prostora, namenjena skladiščenju. V vzhodni tretjini stavbe so Gaisrucki od katerega je bilo najvišje ocenjenih 82 tovorov apna (164 goldinarjev) in 393 orehovih desk uredili kravji hlev. Podobno kot konjski hlev je bil tudi kravji zgrajen kot triladijski dvoranski (92 goldinarjev).850 Kakor po smrti grofa Antona leta 1761 tudi po smrti Janeza Karla v Novem prostor s petimi pari slopov in križnim obokom (sl. 187). Kockasta oblika kapitelov z nekoliko Celju niso popisali konj in živine, čeprav je bila pristava leta 1770 zagotovo že končana in v navzven zaobljenimi zgornjimi vogali je enaka tistim na slopih, ki nosijo polkrožne loke v vseh uporabi. štirih etažah ob stranskem polžastem stopnišču dvorca Novo Celje, kar dokazuje, da so nastali Prvotno razporeditev prostorov v gospodarskem poslopju so skoraj povsem spremenile pre-približno sočasno, v obdobju Gaisruckovih prezidav in po načrtih Matije Perskega. zidave med letoma 1930 in 1932, ko so stavbo preurejali v bolnišnico (sl. 190). Tedaj so tudi povi- šali osrednji del stavbe in pridobili nekaj sob v drugem nadstropju. Iz njih je bil dostop na teraso, 847 Za opozorilo, da so kolosalni pilastri vidni na fotografijah iz časa med prezidavo okrog leta 1931, se zahvaljujem Igorju Sapaču. 848 V triladijskem dvoranskem tipu in z oboki, ki so jih nosili stebri s toskanskimi kapiteli, so gradili konjušnice in 849 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu hleve tudi sredi 18. stoletja. Z novoceljsko je npr. primerljiva konjušnica dvorca Draßburg na Gradiščanskem, ki Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 68r–68v. jo je dala leta 1757 zgraditi tedanja lastnica Eva Marija baronica Meskó; gl. Die Kunstdenkmäler des politischen 850 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Bezirkes Mattersburg 1993, str. 128–129, 134. Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 69r–69v. 246 247 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 190. Prezidava nekdanjega gospodarskega poslopja v ženski oddelek psihiatrične bolnišnice, okrog 1932 (© arhiv Zavoda za kulturo, 191. Vrt dvorca šport in turizem Žalec; Novo Celje na foto: Bolfenk Fodermayer) franciscejskem katastru, 1824 ki so jo uredili na severnem triosnem prizidku stavbe. S prizidkom, povišanjem osrednjega dela zidu zahodnega vrta. Baročni steklenjaki so v redkih primerih ohranjeni v prvotni podobi. Domin novo obliko okenskih in vratnih odprtin je stavba izgubila videz gospodarskega poslopja. nevati smemo, da je bil novoceljski steklenjak soroden steklenjakoma, zgrajenima med letoma O opremljanju vrta in steklenjaka v času Janeza Karla grofa Gaisrucka priča navedba, da je 1750 in 1760, ki sta se ohranila na zgornji terasi vrta dvorca Draßburg na Gradiščanskem,855 in vaški kovač Lovrenc Pavšer ( Pauscher) v letih 1762 in 1763 na novo okoval osem čebrov za po-steklenjaku ob dvorcu Wildbach na Štajerskem.856 Domnevno z dvokapno slemenasto streho pomarančevce.851 Po smrti grofa Janeza Karla leta 1770 je novoceljska oranžerija obsegala 60 velikih krit novoceljski steklenjak je imel proti jugu obrnjeno in nekoliko poševno postavljeno stekleno in 107 srednje velikih limonovcev in portugalskih dreves (verjetno so mišljeni pomarančevci), steno, nad katero je bila široka odprta reža za prezračevanje rastlin. ki sta jih komisarja ocenila na 197 goldinarjev.852 Novoceljska zbirka citrusov je bila nekoliko V času grofa Janeza Karla je bil v Novem Celju postavljen tudi porton, ki je s severne strani manjša od tiste v dveh steklenjakih dornavskega dvorca, kjer so po smrti Jožefa Tadeja grofa od deželne ceste vodil proti dvorcu (sl. 192). Leta 1762 so načrtovali tri reprezentativne zunanje Attemsa (1727–1772) leta 1773 popisali 200 limonovcev, oranževcev in ceder ter 85 mladih dre-portone,857 leto pozneje pa so se – verjetno zaradi varčevanja – odločili za enega, za katerega je vesc različnih citrusov in jih ocenili na nekaj več kot 744 goldinarjev.853 arhitekt Josef Hueber pripravil dve izvedbeni varianti.858 Porton je sestavljen iz visokih slopov, ki Sočasnih upodobitev vrta in vrtnih poslopij, urejenih v tem obdobju, ni, najbolj poveden sta členjena z rustiko in lizenami in obdana s konkavno usločenima volutastima zidovoma (sl. je franciscejski kataster (sl. 191). Severna ograja zahodnega vrta je verjetno že v Gaisruckovem 193). Na cestni strani sta ob zidovih urejeni kamniti klopi, na slopa pa so postavili okrasni vazi, času merila 120 m, kolikor je bila dolga v času poznejšega lastnika Hausmanna.854 Ob primerjavi ki z dekorativnimi elementi razodevata, da ju je izdelal kipar Veit Königer. Ob gradnji Savinjske z drugimi grajskimi vrtovi domnevamo, da je bil Gaisruckov steklenjak prislonjen ob severni železnice leta 1891 so porton prestavili proti jugu in skrajšali dostopni drevored do dvorca. vrtni zid, da so lahko bile velike zastekljene površine obrnjene proti jugu, vendar na franciscej-Iz ohranjenih dokumentov ni razvidno, ali je Veit Königer tudi tri kipe na visokih podstav-skem katastru ob severnem zidu ni vrisana nobena stavba. Na steklenjak še najbolj spominja z kih, tako imenovane Petrovške križe, izdelal po naročilu grofov Gaisruckov.859 Kipi so bili prvotno rumeno barvo vrisana stavba (s številko 61) ali večja stavba (s številko 60), ki sta stali ob južnem 855 Gl. Die Kunstdenkmäler des politischen Bezirkes Mattersburg 1993, str. 137–138. 856 Za steklenjak, na katerega me je opozoril Igor Sapač, gl. Steiermark 2013, str. 618–619. 851 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana specifikacija vaškega kovača Lovrenca Pavšerja ( Pauscher), fol. 61r–61v. 857 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 7, nedatirana specifikacija graškega stavbnega mojstra Josefa Hueberja, fol. 87r–87v. 852 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 858 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirana pobotnica dvornega in deželnega stavbnega mojstra Josefa Hueberja, fol. 23. 11. 1770, fol. 68v. 26r. WEIGL 2003 b, str. 58, je portal primerjal s Hueberjevim portalom, ki zaključuje stopnišče pred romarsko 853 WEIGL 2003 b, str. 44. cerkvijo v Weizbergu na avstrijskem Štajerskem. 854 DUNDER 1847, str. 108; ZIMMERMANN 2016, str. 179. 859 O Petrovških križih gl. VRIŠER 1992, str. 141. 248 249 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) 192. Josef Hueber in 194. Petrovče in Novo Celje, Veit Königer: zunanji porton razglednica iz okrog 1934, dvorca Novo Celje, 1763 Medobčinska splošna knjižnica (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Žalec (© Medobčinska splošna Andrej Furlan) knjižnica Žalec) 193. Josef Hueber in Veit Königer: zunanji porton 195. Veit Königer: dvorca Novo Celje, 1763 Petrovški križi, Petrovče (© ZRC SAZU, UIFS; (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Damjan Prelovšek) foto: Jure Donša) postavljeni ob cesti v Petrovče (sl. 194), sedaj pa so ob petrovški župnijski cerkvi (sl. 195). Petrovški križi niso zasnovani v običajni obliki znamenj, ki so jih v obdobju baroka postavljali v mestih in trgih. Sv. Vincenc je upodobljen v dominikanskem habitu in z angelskimi krili, levico drži na glavi otroka, Z volutnima konzolama dopolnjena podstavka s puttoma grbonoscema in kipoma sv. Janeza in sv. ki ga je čudežno rešil. Pavla spominjata na baročni vrtni portal, ki ga na sredini spremlja podstavek s kipom sv. Vincenca O plemiškem naročilu Petrovških križev pričata sedaj prazna grba v rokajskih kartušah, ki Ferrerskega. Vremenska zavetnika sv. Janez in sv. Pavel sta upodobljena kot vitka mladeniča v anti-ju pridržujeta putta grbonosca, na naročništvo Gaisruckov pa pomislimo zaradi upodobitve sv. kizirajoči noši, s pasom za meč in z mečem, v kontrapostni stoji in kontrastno zasnovani drži glave Vincenca, saj je bil ta imenski zavetnik edinega sina grofa Janeza Karla, ki je preživel najzgodnej-in rok. O njunem češčenju v Petrovčah priča tudi stranski oltar s sliko Antona Jožefa Lerchingerja. ša otroška leta in bil predviden za naslednika fidejkomisa. Ob krstu so ga imenovali Vincenc 860 Ferrerski Anton Sebastijan Marija Jožef Martin Dioniz. Janez Karel grof Gaisruck bi kipe lahko naročil kmalu po prevzemu dediščine, morda hkrati z zunanjim portonom dvorca okrog leta 1763. Če je predpostavka pravilna, je heraldično desni putto v rokah držal grb grofov Gaisruckov, 860 O sliki gl. CEVC 2007, str. 177–178. heraldično levi pa grb baronov Ravbarjev Plankensteinskih. 250 251 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Zapuščina Janeza Karla grofa Gaisrucka Frančiška grofica Gaisruck Janez Karel je umrl 18. maja 1770 v Celovcu, pokopali so ga v grobnici sv. Rešnjega telesa v tam-V zapuščinskem inventarju po Janezu Karlu grofu Gaisrucku so kot dediči njegovega alodialnega kajšnji cerkvi sv. Egidija.861 Pred smrtjo ni napisal nove oporoke, tako da je bila še vedno v veljavi premoženja navedeni vdova Frančiška in petnajstletni Vincenc grof Gaisruck ter devetnajstletna oporoka iz leta 1746, ko je imel v lasti razmeroma skromno premoženje, ki ga je zapustil (takrat Friderika, osemnajstletna Jožefa in šestnajstletna Marijana, grofice Gaisruck,867 medtem ko je bil še nerojenim) sinovom in hčeram. V oporoki ni predvidel legatov uslužbencem ali cerkvenim Vincenc edini dedič Gaisruckovega fidejkomisa. Za sina in hčere je skrbela vdova Frančiška grofica ustanovam. Za fidejkomisno premoženje mu ni bilo treba skrbeti, saj je pogoje dedovanja določil Gaisruck, ki ji je štajerska deželna pravda v pomoč pri skrbi za otroke in upravljanju premoženja Anton grof Gaisruck, tako da je pripadlo edinemu sinu Vincencu. dodelila Janeza Ernesta II. grofa Herbersteina,868 za kuratorja mladoletnih otrok pa je bil določen Nedolgo pred smrtjo je grof Janez Karel pripravil poročilo o finančnem stanju fidejkomisa, doktor prava Johann Griendl.869 O nezavidljivem finančnem položaju vdove Frančiške priča dopi-ki so ga leta 1770 priložili k poročilu upravitelja Johanna Baptista Ressnigga.862 V času grofa sovanje med uradniki notranjeavstrijske vlade poleti leta 1770. Tedaj je mladoletni Vincenc grof Janeza Karla je bilo nekaj več kot 191.209 goldinarjev prihodkov, zlasti zaradi prodaje Turnišča Gaisruck zaprosil cesarsko-kraljevi dvor za dovoljenje, da bi smel materi in trem sestram za stanu in drugih posesti ter ostanka od prodaje Neunkirchna, dolgovali pa so 168.723 goldinarjev.863 V primerno življenje izplačevati del fidejkomisnih dohodkov, kar so deželni uradniki zavrnili, ker rubriki, namenjeni gradbenim stroškom, sta zavedeni samo postavki za novoceljske gospodarske premoženje po smrti Janeza Karla grofa Gaisrucka še ni bilo dokončno popisano.870 Dve leti pozne-stavbe (14.479 goldinarjev in 27 krajcarjev) in popravilo stropov v dvorcu (1122 goldinarjev in je so uradniki zaradi izboljšanja položaja fidejkomisa vendarle odobrili izplačilo 150 goldinarjev.871 22 krajcarjev). Iz poročila se zdi, da je grofu Janezu Karlu z varčnostjo uspelo ohraniti vzdržno Iz ene od prilog k zapuščinskemu inventarju po Janezu Karlu grofu Gaisrucku je razvidno, finančno stanje. Nekoliko drugačno sliko dobimo iz njegovega zapuščinskega inventarja, v ka-da je imela vdova Frančiška vsaj še leta 1772 na Dunaju najeto stanovanje.872 V njem so popisali terem so fidejkomisno premoženje ocenili na 250.140 goldinarjev; fidejkomisnih dolgov je bilo in ocenili srebrno servirno žlico (12 goldinarjev), 12 parov srebrnih nožev in žlic (114 goldinar-za 97.806 goldinarjev, alodialnih pa za 24.642 goldinarjev.864 Zanimiv je tudi dodatek k zapu-jev), veliki ogledali v pozlačenih okvirjih (60 goldinarjev), štiri lestence, ki so bili prej v Liebe- ščinskemu inventarju, v katerem so ocenili stavbe: dvorec Farrach z vrtom, pristavo in hlevi ter nauu (40 goldinarjev), univerzalni prstan v etuiju (3 goldinarje), kompas (1 goldinar), majhno propadli grad Eppenstein naj bi bili vredni samo 100 goldinarjev, dvorec Liebenau z upravite-angleško perspektivo (2 goldinarja), štiri kositrne lovske steklenice, ki so bile prej v Farrachu (2 ljevim stanovanjem, pristavo in vrtom 2000 goldinarjev, dvorec Novo Celje z vrtom, vrtno hišo, goldinarja), ter sedem potovalnih skrinj, v katerih so hranili dokumente (10 goldinarjev). Dunaj-rastlinjakom in lovsko hišo pa 3000 goldinarjev.865 Za Gaisruckov fidejkomis je še vedno skrbel sko stanovanje je verjetno najel že Janez Karel grof Gaisruck za šolanje sina Vincenca.873 kurator dr. Ludvik Karel pl. Perschon, ki je opravil svoje izračune in ugotovil, da je grof Janez Vdova je z otroki živela v Celovcu, v hiši s številko 395 v tedanji ulici Fröhlichstrasse, v kateri Karel fidejkomis povečal za 3007 goldinarjev in zmanjšal za 160.118 goldinarjev oziroma da je je umrla 26. februarja 1800, stara 84 let; kot vzrok smrti je navedena oslabelost.874 Hiša v Celovcu Gaisruckov fidejkomis, ki je bil po smrti grofa Antona vreden 407.250 goldinarjev, po smrti grofa je bila v njeni lasti, po njeni smrti pa sta jo hčeri Friderika in Marijana leta 1802 prodali. Hčere Janeza Karla vreden le še 250.140 goldinarjev.866 867 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 3. 8. 1770. Gl. tudi NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 868 Janez Ernest II. grof Herberstein (1709–1780) je bil lastnik gospostva Hrastovec. Za prezidave gradu Hrastovec v 861 AT ADG, Klagenfurt-St. Egid, Sterbbuch, IV, 1720–1779, pag. 223. času Janeza Ernesta II. in po načrtih Josefa Hueberja gl. WEIGL 2003 b, str. 23–36. 862 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirano poročilo upravitelja Johanna Baptista Ressnigga za leto 1770, fol. 81r–83v, 869 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, potrdilo bratov Brentani Cimaroli, 20. 12. 1772, fol. 76r. 112r–114v. 870 AT StLA, LR, K. 239/2, H. 4, dopis pisarja predsedniku notranjeavstrijske vlade grofu Breunerju, 31. 8. 1770, 863 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatirano poročilo upravitelja Johanna Baptista Ressnigga za leto 1770, fol. 113r. fol. 2r–3v. 864 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 871 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis deželne pravde varuhu mladoletnih otrok, 9. 9. 1772, fol. 124r–125r. 23. 11. 1770, fol. 72r, 76v, 83r. 872 AT StLA, LR, K. 240, H. 1, nedatirana specifikacija še nepopisanega srebra in premičnin v dunajskem stanovanju, 865 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 1772, fol. 152r. 23. 11. 1770, fol. 86r, 91r, 95r. 873 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 866 Za izračune dr. Ludvika pl. Perschona gl. AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski 3. 8. 1770. inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770, fol. 77r–79r. 874 AT ADG, Klagenfurt-Dom, Sterbbuch, III, 1800–1808, pag. 3. 252 253 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) so zelo dolgo ostale z materjo, saj se leta 1750 rojena Friderika ni nikoli poročila in ni znano, poslali na terezijansko akademijo na Dunaj.882 Izobraževalna ustanova, ki jo je leta 1746 ustano-kdaj je umrla, leta 1752 rojena Jožefa se je poročila šele leta 1781 z Janezom Krstnikom grofom vila Marija Terezija v nekdanji cesarski poletni rezidenci Favorita in so jo vodili jezuiti, je bila Vil ana-Perlas in umrla že tri leta pozneje, leta 1753 rojena Marijana pa se je z Gotlibom Karlom namenjena plemičem, ki so se nameravali uveljaviti v javnih službah.883 Leta 1773 je štajerska Hofferjem baronom Ankershofnom poročila okrog leta 1783 in umrla leta 1846.875 deželna pravda izdala soglasje, da se Vincenc med počitnicami odpravi na popotovanje po no-Zdi se, da se Frančiška grofica Gaisruck z Novim Celjem in drugimi soprogovimi gospostvi ni tranjeavstrijskih deželah, za katero je prosil sovaruh grof Herberstein.884 Popotovanje je mogoče veliko ukvarjala, saj je v času Vincenčeve mladoletnosti vse sodne in gospodarske posle, povezane razumeti kot krajšo in cenejšo različico kavalirskega potovanja po Evropi, saj je Vincenc names štajerskimi posestmi, prepustila Janezu Ernestu II. grofu Herbersteinu.876 Aprila 1773 je sovaruha raval potovati z mladim grofom Festeticsem in njegovim vzgojiteljem, sovaruh Herberstein pa je razjezila s samovoljno selitvijo v dvorec Farrach, kjer je s hčerami in sestro nameravala preživeti poudarjal pomen spoznavanja raznolikih navad ( al e mögliche menage gepflogen werden sol n) in nekaj mesecev, ne da bi prej pridobila soglasje grofa Herbersteina in štajerske deželne pravde ter gostoljubnosti. Deželna pravda je odobrila tudi sovaruhovo prošnjo, da Vincenc naslednjega leta kljub dejstvu, da so bili dohodki gospostva Farrach namenjeni preživljanju mladoletnih otrok.877 pri dvornem svetniku pl. Ringgerju opravi tisti del predpisanega štiriletnega študija prava, ki mu Poleti 1773 so se ukvarjali tudi s prerazporeditvijo davkov Gaisruckovega fidejkomisa na je še manjkal ( um aldort den noch übrig vorgeschriebenen Cursum des vierjährigen Rechts Studii obročno odplačevanje in z vključitvijo alodialnega premoženja za odplačevanje, pri čemer so zu vol enden).885 V katerem mestu je dvorni svetnik Ringger ponujal pravne študije, za katere se sodelovali Janez Ernest II. grof Herberstein kot sovaruh otrok, dr. Ludvik Karel pl. Perschon kot zdi, da niso bile del univerzitetnega študija prava, v soglasju ni navedeno. kurator fidejkomisa in dr. Josef Vinzenz Finck kot kurator alodialnega premoženja.878 K vdovi-Za razliko od očeta, ki se je udejstvoval v upravljanju dežele Koroške, se je mladi Vincenc nim finančnim težavam je pripomoglo tudi nadaljevanje tožbe Jožefa grofa Windischgrätza za usmeril na Štajersko. Takoj po zaključku študija je zaprosil za položaj štajerskega deželnega svet-12.000 goldinarjev dediščine po grofih Löwenburgih, ki je potekala vsaj še leta 1774.879 nika in septembra 1775 prejel soglasje z odobritvijo informativnega glasu ( Voto informativo) v Za stavbno zgodovino dvorcev je v tem času pomembno soglasje štajerske deželne pravde deželnem zboru.886 Naslednjega leta je z dovoljenjem Marije Terezije prejel pravico do polnovred-za popravilo gradbene škode, za katero je zaprosil grof Herberstein, saj je dvorec Novo Celje leta nega volilnega glasu ( Votum decisivum).887 1773 zelo poškodoval udar strele ( donnerstreich), v Liebenauu so se naslednje leto udrla tla dveh Na Vincenčevo mladostno ambicioznost kaže tudi izbor neveste Antonije, hčere Alojza grofa sob v drugem nadstropju, v Farrachu pa so morali na novo položiti lesen pod v upraviteljevi sobi Podstatzky-Liechtensteina (1723–1793) in Jožefe grofice Arco.888 Nevestin oče, ki je imel obsežne in opraviti nekaj izboljšav.880 Za prvo popravilo je deželna pravda odobrila 600 goldinarjev, za posesti na Moravskem, Češkem in v Šleziji, je bil v letih od 1773 do 1782 cesarski namestnik na Šta-drugo največ 300 in za tretje 100 goldinarjev. Popravila, ki so bila v Novem Celju opravljena leta jerskem, pred tem pa se je uveljavil kot avstrijski veleposlanik na münchenskem dvoru. V poročni 1773, na stavbi niso vidna. knjigi je grof Alojz naveden kot resnični tajni svetnik, komornik in komtur reda sv. Štefana,889 kar mu je med drugim omogočalo prost dostop do posvetovalnice dunajskega tajnega sveta in dvor-nih slovesnosti. Vladarica Marija Terezija je 24. maja 1775 na prošnjo predsednika notranjeavstrij- Življenje in posesti Vincenca grofa Gaisrucka ske vlade grofa Breunerja in deželnega glavarja grofa Herbersteina odobrila Vincenčevo poročno Vincenc grof Gaisruck je bil rojen 12. novembra 1754 v dvorcu Wellischhof v Silbereggu na Koroškem.881 Iz očetovega zapuščinskega inventarja izvemo, da so Vincenca v najstniških letih 882 AT KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211, zapuščinski inventar po Janezu Karlu grofu Gaisrucku, 3. 8. 1770. 883 Gl. npr. CZEIKE 1997, str. 443–444. 875 Za genealoške podatke gl. NASCHENWENG 2020 a, str. 413. 884 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis deželne pravde varuhom mladoletnih otrok, 1. 8. 1774, fol. 249r–250r. 876 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatiran dopis Janeza Ernesta grofa Herbersteina deželni pravdi, 1773, fol. 233r–236v. 885 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis deželne pravde varuhom mladoletnih otrok, 1. 8. 1774, fol. 249r–250r. 877 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, nedatiran dopis Janeza Ernesta grofa Herbersteina deželni pravdi, 1773, fol. 233r–236v. 886 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis notranjeavstrijske deželne vlade Vincencu grofu Gaisrucku, 2. 9. 1775, 878 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis komisarjev Jožefa barona Stadla, Leopolda grofa Welsersheimba in Franca fol. 357r–359v. Ignaca barona Jauerburga deželni pravdi, pred 12. 7. 1773, fol. 237r–238v. 887 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis notranjeavstrijske deželne vlade Vincencu grofu Gaisrucku, 23. 3. 1776, 879 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis deželne pravde varuhom mladoletnih otrok, 27. 6. 1774, fol. 237r–238v. fol. 322r –324v. 880 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis deželne pravde varuhom mladoletnih otrok, 1. 8. 1774, fol. 245r–246r. 888 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 881 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 889 AT DAGS, Graz-Hl. Blut, Trauungsbuch, XV, 1772–1782, pag. 222. 254 255 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) pogodbo,890 ki je med drugim predvidevala 14.000 goldinarjev vdovščine iz sredstev fidejkomisa.891 Soproga Marijana je zaradi želodčne bolezni umrla 6. februarja 1796 v hiši s številko 356 v Ce-Vincenc in Antonija sta se poročila 26. septembra 1775 v Gradcu; ženin je v matično knjigo vpisan lovcu; stara je bila 32 let.900 Dvainštiridesetletni Vincenc se je 31. julija istega leta poročil z njeno kot resnični cesarski komornik in prisednik štajerske deželne pravde, kot kraj bivališča pa je nave-osemnajstletno sestro Marijo Karolino baronico Hallegg.901 Kot bivališče je navedena celovška hiša den bey der Mull graben 119 (dvorec Liebenau).892 Poroka je bila pomemben družabni dogodek, saj s številko 356. Poročna pogodba je bila sklenjena šele 1. decembra 1802; tedaj je bil Vincenc še do-so kot poročne priče nastopili štajerski deželni glavar Leopold grof Herberstein, notranjeavstrijski volj premožen, da je soprogi zapisal 800 goldinarjev jutrnje in 1500 vdovščine ter po njegovi smrti cesarski namestnik Karel grof Breuner, notranjeavstrijski gubernijski svetnik Kajetan grof Sauer in letno po 300 goldinarjev za igre, 300 goldinarjev za stanovanje, enkraten znesek 500 goldinarjev nekdanji Vincenčev sovaruh Janez Ernest II. grof Herberstein, mladoporočenca pa je poročil Jožef kot odškodnino za pohištvo in drugo opremo ter dva konja in kočijo z gospostva Novo Celje.902 Po grof Arco, tedanji passavski naslovni škof in poznejši sekovski knezoškof. navedbah Petra Zimmermanna je Vincenc umrl 25. septembra 1832,903 vdova Marija Karolina pa Par je prva leta po poroki živel v dvorcu Liebenau pri Gradcu, kjer so se rodili hčeri Fran-je še leta 1849 živela na Kranjskem.904 čiška (1776–1864) in Jožefina (1779–1853) ter sin Ignac (1781–1849). Kraj rojstva sinov Alojza Vincenca grofa Gaisrucka sta preživela sinova Ignac, cesarski komornik, ritmojster pri lahki (1785–1857) in Karla Leopolda (1789–1819) ni znan,893 najbrž pa sta se rodila na Dunaju, kjer je konjenici in cenilec pri cesarsko-kraljevi carinski administraciji v Gradcu, ter Alojz, cesarski Vincenc študiral medicino. Opustitev politično-upravnih ambicij in za plemiča njegovega stanu komornik, ki je kot generalmajor v pokoju umrl v Bratislavi.905 Z njima je rodbina izumrla, saj zelo nenavadna odločitev za študij medicine sta bila verjetno povezana z Vincenčevo osebno nista bila poročena. Teofil baron Ankershofen, potomec Vincenčeve sestre Marijane, je 4. de-naravnanostjo in željo po pomoči bolnim,894 najbrž pa tudi z nemilostjo njegovega tasta pri no-cembra 1881 prosil cesarja za dovoljenje, da bi smel svojemu imenu dodati ime izumrlih grofov vem cesarju Jožefu II. Ob Vincenčevi pridobitvi doktorata 3. novembra 1790 je bila v medicinski Gaisruckov in uporabljati njihov grb, vendar je cesar Franc Jožef prošnjo zavrnil. Zadnja gene-literaturi objavljena notica, v kateri je zabeleženo, da je grof Gaisruck, resnični cesarski komornik racija Gaisruckov za posestno zgodovino Novega Celja ni več pomembna, saj Vincencu grofu in lastnik gospostev Novo Celje, Farrach, Eppenstein itd., opravil vse predpisane obveznosti in si Gaisrucku ni uspelo, da bi ga obdržal v družinski lasti. pridobil splošno odobravanje zaradi pridobljenih znanj in plemenitega nagiba, zaradi katerega se Za obdobje Vincenca grofa Gaisrucka v Novem Celju niso znani pisni viri, na primer ra-je gospod grof odločil, da se za nekaj let popolnoma preda tej znanosti v dobro trpečega človeštva čuni ali inventarni popisi, ki bi pričali o njegovih prenovah ali opremljanju dvorca. Edini kos in svojih podložnikov.895 opreme dvorca Novo Celje, ki ga je nedvomno naročil grof Vincenc, je portret iz leta 1812, ki je Po študiju medicine se je Vincenc z družino preselil v Celovec, v hišo s številko 450. Tam je obravnavan v nadaljevanju in dokazuje, da je grof še v zgodnjem 19. stoletju vsaj občasno bival 4. decembra 1791 umrla njegova soproga Antonija; v starosti 34 let je bila zanjo usodna vročica v Novem Celju. V dvorcu je deloval kaplan Anton Holzer, ki se omenja v letih 1795 in 1796.906 ( brand).896 15. julija 1792 se je s svojimi petimi otroki Ignacem, Alojzom, Leopoldom, Frančiško Tudi posestna zgodovina ni dokončno pojasnjena. Po dosegu polnoletnosti so v davčne knjige in Jožefo poravnal za dediščino po pokojni soprogi in otrokom zapisal 10.500 goldinarjev na go-vpisali Vincenčevo lastništvo nad posestjo, ki jo je podedoval po očetu. K fidejkomisnemu gospostvu Farrach.897 Tudi ob drugi poroki, ki jo je sklenil 23. aprila 1792 z Marijano baronico Hal-spostvu Novo Celje so takrat sodili urad z manjšim dvorcem Grmovje, osem nekdanjih Robido-legg, je kot Vincenčevo bivališče navedena hiša s številko 450 v Celovcu, ki je sodila pod župnijo vih podložnikov v Širju, gospostvi Plumberk in Šešče, svobodna hiša in pristava v Žalcu, imenje sv. Petra in Pavla.898 Paru sta se rodili hčeri Ana Marija in Friderika, ki sta umrli v otroštvu.899 celjskega špitala ter imenji beneficija Žalostne Matere Božje v kapeli celjske župnijske cerkve in beneficija sv. Magdalene v ljubljanski stolnici.907 Vincenčevo prošnjo za ukinitev fidejkomisa je 890 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, resolucija notranjeavstrijske deželne vlade, 5. 6. 1775, fol. 293r–295v. 891 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dekret deželne pravde, 10. 2. 1779, fol. 379v. 900 AT ADG, Klagenfurt-Dom, Sterbbuch, II, 1792–1799, pag. 88. 892 AT DAGS, Graz-Hl. Blut, Trauungsbuch, XV, 1772–1782, pag. 222. 901 AT ADG, Klagenfurt-Dom, Trauungsbuch, I, 1784–1798, pag. 142. 893 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 902 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch 3, str. 1190. 894 Prim. ZIMMERMANN 2016, str. 30–31. 903 ZIMMERMANN 2016, str. 31. 895 Neue medicinische Litteratur 1790, str. 623–624. Gl. tudi ZIMMERMANN 2016, str. 30–31. 904 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 896 AT ADG, Klagenfurt-Dom, Sterbbuch, I, 1784–1792, pag. 171. 905 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. 897 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch 3, str. 1186. 906 OROŽEN 1880, str. 375. 898 AT ADG, Klagenfurt-Dom, Trauungsbuch, I, 1784–1798, pag. 79. 907 AT StLA, B249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 899 NASCHENWENG 2020 a, str. 403. bis 1785. 5: Viertel enhalb der Drau – Viertel Cilli (Kreis Cilli), 1958, str. 134. 256 257 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) cesarski dvor odobril 27. aprila 1787, izvedena pa je bila 4. maja istega leta.908 S tem se je znebil nadzora uradnikov, ki so morali bdeti nad finančno vzdržnostjo fidejkomisov. Po ukinitvi fidejkomisa je grof Vincenc leta 1790 gospostvo Liebenau prodal Alojzu grofu Trauttmansdorffu.909 Zabeleženi so tudi drugi Vincenčevi nakupi in prodaje, ki dokazujejo, da se je kljub bivanju v Celovcu in opravljanju zdravniškega poklica veliko ukvarjal s svojimi štajerskimi posestmi. Leta 1791 je kupil urada Schwarzenbach in Weißkirchen z imenjema Dietersdorf in Fohnsdorf v judenburškem okrožju in leta 1816 vse skupaj prodal zakoncema Andreju in Tereziji pl. Leonardé.910 Združena gospostva Farrach, Eppenstein in Weiβenthurn z dokupljenimi posestmi je 1. julija 1813 za deset let dal v zakup Jožefu Vincencu Pogačniku ( Pogatschnig) in njegovi materi Jožefi za 5100 goldinarjev letno.911 Leta 1815 je tudi Farrach, Eppenstein in Weiβenthurn prodal zakoncema Leonardé.912 Vincenc grof Gaisruck je 31. marca 1813 novoceljsko gospostvo z vsemi pridruženimi posestmi za deset let dal v zakup Jakobu Peršetu ( Persche) in njegovi ženi Jožefi za letno najemnino 1200 goldinarjev.913 O Vincenčevem ukvarjanju s posestmi v Savinjski dolini priča tudi pogodba o razmeji-tvi lovskih revirjev, ki jo je 30. januarja 1808 sklenil kot lastnik gospostev Novo Celje, Zalog ( Sal ach) in Soteska ( Helfenberg) ter urada Grmovje z lastniki gospostev Lemberg, Dobrnica in Ranšperk.914 V pogodbi in na Vincenčevem portretu iz leta 1812 navedeni urad Grmovje je leta 1775 podedoval po očetu, vendar ga je pozneje očitno prodal, saj je v deželni deski navedeno, 196. Dvorec Grmovje, bakrorez v: Georg Matthäus Vischer, Topographia Ducatus Stiriae, 1681 da je Vincenc grof Gaisruck posest Grmovje 31. maja 1800 za 15.000 goldinarjev kupil od Franca Jamnika ( Jamnigg) in ga 8. marca 1814 prodal Kristijanu pl. Leitnerju (sl. 196).915 Gospostvo Zalog je pred 10. septembrom 1793 kupil od Schrattenbachovih dedičev za 33.411 goldinarjev in ga 8. marca 1814 prodal Kristijanu pl. Leitnerju (sl. 197).916 Sočasno z Zalogom in Grmovjem je Leitnerju prodal tudi gospostvo Soteska, ki ga je kupil pred 27. aprilom 1799, in za vse tri posesti prejel 20.000 goldinarjev.917 Vincenčevi gradbeni posegi v tedaj že porušenem gradu Soteska ter dvorcih Grmovje in Zalog niso dokumentirani.918 908 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch 3, str. 1184. Gl. tudi GOËSS 1928, str. 361. 909 DIENES 1992, str. 6–7. 910 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1178–1179, 1185. 911 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1195. Gl. tudi OROŽEN 1971, str. 300. 912 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1177, 1199. Prim. PUSCHNIG 1974, str. 35–37. 913 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1195. Gl. tudi OROŽEN 1971, str. 300. 914 BACHOVEN VON ECHT, HOFFER 1928, str. 203–204. 915 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1212–1213. 916 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1226–1227. Prim. PIRCHEGGER 1962, str. 185, 219. 917 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1229. Prim. PIRCHEGGER 1962, str. 219, 227. 918 Za gradbeno zgodovino gradu Soteska ter dvorcev Grmovje in Zalog gl. STOPAR 1992, str. 46–49, 127–129, 157–159. 197. Eleonora Bardeau: dvorec Zalog, okrog 1920, zasebna last (© zasebni arhiv) 258 259 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) Naročila Vincenca grofa Gaisrucka za dvorec Novo Celje Čeprav je bil Vincenc grof Gaisruck najmanj 60 let lastnik Novega Celja, v njem skoraj ni zapustil materialnih sledov. To velja tudi za njegove tri soproge, saj v Novem Celju ne naj- demo ostalin, ki bi jih lahko povezali z nji- mi, na primer grbov ali podatkov o donaci- jah cerkvenim ustanovam. Tudi za popravilo dvorca Novo Celje po udaru strele leta 1773, za katero je deželna pravda leto pozneje odo- brila 600 goldinarjev,919 je poskrbel Vincenčev tedanji sovaruh Janez Ernest II. Herberstein. V čas Vincenca grofa Gaisrucka lahko uvrstimo samo nekaj kosov opreme. Peč v Vodni sobi v Novem Celju, ki je vidna na starih fotografijah, je po obliki in dekoraciji sodila v jožefinsko obdobje in je verjetno na- stala med letoma 1780 in 1790. Neznani pečar je po naročilu Vincenca grofa Gaisrucka peč 198. Pisalni predalnik iz dvorca Novo Celje, zasnoval dvodelno in konveksno usločen spo- okrog 1790, zasebna last (© zasebni arhiv) dnji del okrasil s sosledjem listov, sprednjo stranico pa z listno girlando, ki se v enako- mernih lokih razpenja s sprednje na stranski stranici. Vrsto listov in girlando je pečar ponovil tudi na cilindričnem zgornjem delu peči ter na vrh namestil okrasno vazo. Peč je nekoliko manj-199. Johann Vinzenz Lederwasch: portret Vincenca grofa Gaisrucka, ša od drugih ohranjenih novoceljskih peči in ni okrašena s pozlačeno ornamentiko. Naročilo 1812 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) peči za Vodno sobo priča o tem, da so v Vincenčevem obdobju vsaj eno od štirih najimenitnejših sob ob dvorani skušali usposobiti za bivanje. V čas grofa Vincenca lahko umestimo tudi klasicistični pisalni predalnik v lasti grofa Portret Vincenca grofa Gaisrucka v slavnostni dvorani Bardeauja, ki je nastal okrog leta 1790 (sl. 198). Stoji na blazinastih nogah, ki so morda poznejši dodatek, ima tri predale in zelo visoko preklopno pisalno desko. Vse vidne površine so Najpomembnejše naročilo Vincenca grofa Gaisrucka za Novo Celje je njegov portret za slav-marketirane z orehovim in javorjevim furnirjem. Za čelnice predalov je mizar uporabil orehovo nostno dvorano (sl. 199). Štajerski slikar Johann Vinzenz Lederwasch (1755–1827) je portret desko, ki jo je razžagal v tri kose furnirja, saj se vzorci ponavljajo. Vložki javorjevega furnirja v signiral z Joh. Vinc. Lederwasch pinxit na bazi stebra in ga v napisu datiral z letnico 1812. Vzrok vogalih posnemajo klasicistične patere. Ščitki ključavnic in ročaji so iz posrebrene medenine. za naročilo iz dokumentov ni razviden, sklepamo pa, da je grof Vincenc z njim nadomestil svoj otroški portret, ki je med letoma 1764 in 1812 visel na istem mestu v dvorani. Lederwasch je grofa upodobil celopostavno in sede, s čimer se ni prilagodil drugim portreti-rancem na treh enako velikih (242 × 170 cm) portretih v dvorani, ki so bili upodobljeni stoje in v 919 AT StLA, LR, K. 241, H. 1, dopis deželne pravde varuhom mladoletnih otrok, 1. 8. 1774, fol. 245r–246r. izrezu do kolen. Oseminpetdesetletni Vincenc je upodobljen z ozkim ovalnim obrazom, orlovskim 260 261 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) nosom in kratko pričesko. Lederwasch je grofa stanu primerno naslikal v svečani uniformi štajer-grofom Antonom Jožefom, nato dosegla nesluten vrhunec z ambicioznim grofom Antonom, že v skih deželnih stanov, pod katero nosi belo srajco s čipkastim žabojem. K svečani uniformi so sodili tretji generaciji pa propadla z bankrotiranim zdravnikom grofom Vincencem. bel telovnik, rdeč frak z visokim ovratnikom, zavihki na rokavih ter zlatimi epoletami in gumbi, bele hlače in visoki škornji z ostrogami.920 Gumbi, epolete in spodnja obroba fraka so okrašeni s štajerskim panterjem, na zavihkih rokavov je izvezeno hrastovo listje. Dvorogeljnik z zlato zanko Stečaj in prodaja gospostva Novo Celje in meč z izvezenim pasom in štajerskim panterjem na ročaju, ki sta prav tako sodila k svečani uniformi, sta odložena na mizo. Ozadje je skladno s tipom reprezentančnega portreta: na levi sta Iz dokumentov ni razvidno, kdaj je moral Vincenc grof Gaisruck razglasiti stečaj.924 Vsekakor steber in zastor, na desni je obelisk. Na podstavku obeliska je napis, ki grofa Vincenca opredeljuje se to ni zgodilo pred 8. januarjem 1820, ko je Vincenc z Maksom pl. Leuzendorfom podpisal kot cesarskega komornika, doktorja medicine in lastnika gospostev Novo Celje, Soteska, Zalog, »delovno pogodbo«, s katero je slednji prevzel upravljanje Novega Celja za 800 goldinarjev plače Grmovje, Farrach in Eppenstein: letno, v zakup pa je vzel tudi dominikalne posesti gospostva.925 Pomanjkanje podatkov o stečaju Vincentius Comes / a Geisruck. S. Caesar. / Majest. Camerarius Me / dicinae Doctor Vienensis je pripeljalo do najrazličnejših nepravilnih zapisov v literaturi. To velja na primer za navedbo, da / et Proprietarius Dominio / rum novae Cil ejae, Helfen / berg, Saloch, Hofran / Farrach et Eppen-je kmet Andrej Gorišek leta 1802 iz stečajne mase Vincenca grofa Gaisrucka kupil porušen grad stein. / 1812. Gornje Celje, ki ga je izkoriščal za kamnolom,926 saj leta 1802 še ni moglo biti govora o stečaju. Najbolj oseben predmet na portretu in edina povezava s starejšimi portreti v dvorani je Enako velja za Pircheggerjevo navedbo, da je Anton Čokl ( Tschokl) pl. Ruhethal kupil Novo Celje knjiga, ki jo Vincenc drži v levici. Na njej je z drobnimi zlatimi črkami napisano Franks epitome. leta 1802 iz Vincenčeve stečajne mase, zatem Stoparjevo, da ga je leta 1802 kupil na dražbi, in tudi Delo De curandis hominum morbis epitome internista Johanna Petra Franka, ki je izšlo v šestih Orožnovo, da je Čokl novoceljsko gospoščino kupil na dražbi leta 1825.927 Po drugi strani pa je zvezkih med letoma 1792 in 1821, je veljalo za vodilni učbenik interne medicine svojega časa.921 Janko Orožen zapisal tudi, da je Gaisrucke pokopalo leto 1834.928 Družbeni zaton novoceljske veje Gaisruckov iz grofovskega stanu v meščansko okolje, kot ga Nadaljnjo zmedo pri ugotavljanju, kako dolgo je bilo Novo Celje v lasti grofov Gaisruckov, razbiramo iz Vincenčeve izbire zdravniškega poklica, prepoznamo tudi v njegovi izbiri portreti-je povzročila navedba Carla Schmutza v leta 1822 izdanem leksikonu Štajerske, da je združeno sta. Pri Johannu Lederwaschu, članu rodbine podobarjev in mežnarjev iz Tamswega, od katerega gospostvo Novo Celje v lasti Antona Čokla pl. Ruhethala.929 Upošteval jo je tudi Peter Zimmer-je sicer ohranjenih deset portretov, nekateri so znani tudi iz pisnih virov, so se dali portretirati mann, ki je stečaj umestil v leta med 1818 in 1822, to je med omembo Vincenčevega lastništva v samo meščani in podeželski podjetniki.922 Upodabljal jih je na značilnih doprsnih portretih in knjigi o štajerskih lovskih revirjih in izdajo Schmutzevega leksikona o Štajerski.930 Na prvi pogled brez temeljitega poznavanja anatomije. Posledično je imel težave tudi s celopostavnim portre-se zdi Schmutzeva navedba pravilna, saj sta se z Antonom Čoklom osebno poznala zaradi skup-tom, saj lahko ugotovimo, da je Vincenčevo telo v predelu trebuha, bokov in nog popačeno do nega delovanja v štajerski kmetijski družbi, ki jo je leta 1819 ustanovil nadvojvoda Janez. Am-nerazpoznavnosti. Naročnik je stik z Lederwaschem navezal v času, ko je slikar živel v Judenbur-biciozni Čokl je obogatel z upravljanjem gospostva Žiče, bil leta 1815 poplemeniten, naslednje gu, kjer se je bil ob umanjkanju cerkvenih naročil prisiljen posvetiti tudi portretistiki.923 leto je kupil gospostvo Žovnek, prepustil stari grad propadu in v dolini pod njim pozidal dvorec Portret je tudi pomemben dokument časa, saj v okviru portretov v novoceljski dvorani prika-Novi Žovnek, imenovan tudi Ruhethal.931 Kot lastnik Žovneka je bil Čokl eden najzaslužnejših zuje, do kako epohalnih sprememb je prišlo v obdobju le dveh generacij. Razsvetljeni in asketsko vitki Vincenc s praktično kratko pristriženimi lasmi in v barviti rdeče-beli slavnostni uniformi je deloval kot tujek med pompoznimi in korpulentnimi predniki in sorodniki v črnih mantiljah 924 Tudi GOËSS 1928, str. 361 in priloga IV, ne navaja letnice Vincenčevega stečaja. Prim. AT StLA, Landtafel II, španske noše in lasuljah iz časa absolutizma. Šest portretov v slavnostni dvorani je odličen prikaz tomus 84, fol. 181. 925 »Delovna pogodba« z dne 8. 1. 1820 je zadnji zapis o kakšnem Vincenčevem dejanju v deželni deski, potem ko je usode koroške linije Gaisruckov, ki se je v zgodnjem 18. stoletju osamosvojila z zgodaj umrlim 1. 12. 1819 najel zadnje hipotekarno posojilo; gl. AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1209. 926 OROŽEN 1880, str. 148; BACHOVEN VON ECHT, HOFFER 1928, str. 203. Prim. ZIMMERMANN 2016, str. 31. 927 PIRCHEGGER 1962, str. 180; STOPAR 1992, str. 87; OROŽEN 1971, str. 300. 928 OROŽEN 1970, str. 255. 920 Prim. VRIŠER 1991, str. 9. 929 SCHMUTZ 1822, str. 217. 921 LESKY 1961, str. 341–342. 930 ZIMMERMANN 2016, str. 31, 135. Letnice 1818 v knjigi o štajerskih lovskih revirjih ni mogoče potrditi, saj je 922 SCHÖFFMANN 1974, str. 157–164, 275–277. zadnja tam navedena letnica 1808; gl. BACHOVEN VON ECHT, HOFFER 1928, str. 202–205. 923 SCHÖFFMANN 1974, str. 157–158. 931 STOPAR 1992, str. 164–165; ZIMMERMANN 2016, str. 31. 262 263 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in grofje Gaisrucki (1756–1830) podpornikov štajerske kmetijske družbe. Morda je Čokl okrog leta 1822 razmišljal o nakupu No-120 goldinarjev pokojnine ter Janezu Kraslerju enako visoko dosmrtno pokojnino, kar je najbrž vega Celja in o tem obvestil Carla Schmutza, vendar menim, da do nakupa ni prišlo in da Čokl ni izhajalo iz oporočnih določil Vincenca grofa Gaisrucka. nikoli posedoval Novega Celja. To potrjujejo zapisi v dokumentih, da je Janez Ludvik Hausmann V deželni deski je zabeleženo, da je Vincenc grof Gaisruck 20. oktobra 1783 izstavil darovni-Novo Celje kupil leta 1835 iz stečajne mase Vincenca grofa Gaisrucka,932 ne od Antona Čokla. co, s katero je celjskim minoritom namenil 30 goldinarjev letnih dohodkov, 20 goldinarjev letno Vse do prodaje Hausmannu so Novo Celje upravljali za stečaj zadolženi uradniki. za potrebe minoritske cerkve ter v naravi 208 celjskih veder vina in po 152 celjskih meric pšenice V deželni deski je navedeno, da je bila 16. junija 1826 odobrena cenitev Novega Celja, ki je in koruze iz gospostva Novo Celje.938 Da pri tem ni šlo za pobožno darovnico Vincenca grofa potekala od 30. junija do 6. julija 1826, dražbo pa so nameravali izvesti 10. septembra 1827 pri Gaisrucka, ampak za potrditev prastarih, na dneva sv. Ožbolta 1369 in sv. Mihaela 1374 izstavlje-cesarsko-kraljevi deželni pravdi v Gradcu.933 Dražba morda ni bila izvedena ali pa ni bilo inte-nih darovnic Friderika in Hermana, grofov Celjskih, je razvidno iz inventarne knjige celjskega resentov, saj iz nadaljnjih dokumentov izvemo, da je dr. Anton Murmayer, upravitelj stečajne minoritskega samostana.939 Darovnici so leta 1750 prenesli s celjskega na novoceljsko gospostvo mase Vincenca grofa Gaisrucka, 21. avgusta 1834 poskrbel za novo cenitev gospostva Novo Celje; in nista usahnili niti po ukinitvi celjskega minoritskega samostana. 4. oktobra 1842 so namreč ocenili so ga na 129.296 goldinarjev in 20 krajcarjev konvencionalne veljave in ga s to ceno ponu-deželni uradniki tedanjemu lastniku Jožefu Ludviku Hausmannu dovolili, da vse navedeno vsako dili na dražbi.934 Dražba je bila razpisana 18. maja 1835, že naslednjega dne pa je bilo odločeno, leto med praznikom sv. Mihaela in božičem na dogovorjenem mestu v Celju preda štajerskemu da gospostvo prejme Jožef Ludvik Hausmann, ki je za Novo Celje ponudil 142.600 goldinarjev verskemu skladu.940 Edina znana darovnica Vincenca grofa Gaisrucka je bila namenjena karita-konvencionalne veljave.935 Podatek, da je Hausmann Novo Celje kupil iz stečajne mase Vincenca tivni ustanovi: 11. julija 1789 je stanovalcem špitala v Farrachu namenil obresti od 4000 goldinar-grofa Gaisrucka oziroma da Anton Čokl ni bil lastnik Novega Celja, je zagotovo verodostojen, saj jev kapitala, naloženega pri gospostvu Farrach.941 nakup Novega Celja iz stečajne mase Vincenca grofa Gaisrucka 18. maja 1835 v monografiji Šta-Z grofom Vincencem in prodajo leta 1835 se je končalo osemdesetletno obdobje grofov jerski raj navaja tudi Venčeslav Jurij Dunder,936 ki je zagotovo vedel, od koga je njegov delodajalec Gaisruckov v Novem Celju. Petim izjemno ustvarjalnim letom Antona grofa Gaisrucka, ki je v Hausmann gospostvo kupil. dvorcu zaposlil zelo kakovostne umetnike, pri čemer se ni oziral na deželne in državne meje, je sledilo deset let Janeza Karla grofa Gaisrucka, ki se je po svojih močeh trudil z dokončanjem dvorca, gospodarske stavbe in vrta, ter 65 let ustvarjalnega zatišja v času Vincenca grofa Gaisrucka Zapuščina Vincenca grofa Gaisrucka in stečajnih upraviteljev. Zadnja leta življenja Vincenca grofa Gaisrucka iz dokumentov niso razvidna, prav tako ne poznamo njegove oporoke. Stečajni upravitelji so 8. novembra 1835 odločili, da prejme njegova vdova Marija Karolina grofica Gaisruck od prodaje Novega Celja 320 goldinarjev jutrnje ( Mor-gengabe) ter letno 120 goldinarjev za stanovanje in 600 goldinarjev vdovske podpore.937 Sočasno so Alojzu Rozmanu ( Rossmann) in še šest let po njegovi smrti tudi njegovi soprogi Mariji odredili 932 ÖNB, HAN, 6920-D, Abtretung des Mauth-Vegtigals zu Neunkirchen für die Herrschaft Zil y in Steiermark, 1834. 933 ÖNB, HAN, 6920-D, Abtretung des Mauth-Vegtigals zu Neunkirchen für die Herrschaft Zil y in Steiermark, 1834. 934 ÖNB, HAN, 6920-D, Abtretung des Mauth-Vegtigals zu Neunkirchen für die Herrschaft Zil y in Steiermark, 1834. 935 ÖNB, HAN, 6920-D, Abtretung des Mauth-Vegtigals zu Neunkirchen für die Herrschaft Zil y in Steiermark, 1834. 936 938 DUNDER 1847, str. 76. Peter Zimmermann je bil prepričan, da je Jožef Ludvik Hausmann 18. 5. 1835 kupil AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1184; AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldentbuch, 24, str. združene gospoščine Novo Celje od Jožefa Antona Čokla pl. Ruhethala in da se je Dunder zmotil pri navedbi, 1125. da jih je Hausmann kupil iz stečajne mase Vincenca grofa Gaisrucka. Razlikuje se tudi podatek o ceni, saj 939 AT StLA, Handschriftensammlung, Bürgergasse 16, HS 28, Inventarium Minoritenkloster Cilli, 1788, str. 212–213, Zimmermann kot prodajno ceno navaja 150.000 goldinarjev, kar je povzeto po članku v Kmetijskih in rokodelskih št. 1. Celjska grofa minoritom nista darovala takrat še neznane koruze, ampak rž. Za opozorilo na vpis v inventarni novicah leta 1851, ko je bila prava cena (142.600 goldinarjev) najbrž že pozabljena. Prim. ZIMMERMANN 2016, knjigi se zahvaljujem kolegu Gorazdu Bencetu. Gl. tudi OROŽEN 1880, str. 166. str. 25, 135. 940 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 24, str. 1139, 1143–1144. 937 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 24, str. 1126–1127. 941 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 3, str. 1184. 264 265 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) Življenje, posesti in ambicije Jožefa Ludvika Hausmanna Po nekaj desetletjih mrtvila se je leta 1835 z Jožefom Ludvikom Hausmannom (1794/1795–1856) v Novem Celju začelo kratko, vendar nadvse dinamično obdobje, zaznamovano z lastnikovim ambicioznim gospodarjenjem, pesništvom hčere Frančiške, imenovane Fanny (1818–1853), literarnim delom upravitelja Venčeslava Jurija Dunderja (1811–1872) in izdajo knjige Štajerski raj ter končno s finančnimi goljufijami in prodajo. Prvi meščanski lastnik Novega Celja je bil tudi prvi, ki je iz razkošne podeželske rezidence ustvaril dom (sl. 200). Dosežki podjetnega Hausmanna, domnevno prve slovenske pesnice Fanny Hausmann ter knji- gotržca, založnika, pisatelja, upravitelja posesti, častnika in strokovnjaka za pridelavo svile Ven- česlava Jurija Dunderja so bili predmet številnih strokovnih objav,942 zato bodo tukaj obravnavane samo Hausmannove gradnje in predstavljeni tisti zgodovinski vidiki, ki se razlikujejo od zapisov v dosedanji literaturi (sl. 201). Jožef Ludvik Hausmann si je visoko kupnino za novoceljsko gospostvo prislužil z upravljanjem 200. Joseph Kuwasseg: Dvorec Novo Celje, okrog 1845 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) različnih gospostev, ugodno poroko z Elizabeto, hčerjo premožnega poštnega mojstra Josefa Franza Prettenhoferja, ter lastništvom gospostva Landskron na avstrijskem Štajerskem.943 O tem se je slikovito izrazil anonimni pisec: »Po varčno- 201. Naslovnica Štajerskega raja, 1847 (© arhiv sti, srečnih špekulacijah in bogati ženitvi je postal Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) 942 Gl. zlasti ZIMMERMANN 2016, s starejšo literaturo. 943 OROŽEN 1970, str. 255; ZIMMERMANN 2016, str. 25–33; BUTTOLO 2017, str. 9; BUTTOLO 2020, str. 11. 266 267 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) Salm-Reifferscheidt-Krautheim leta 1849.950 Z nakupom gospostva je Jožef Ludvik Hausmann pridobil srednjeveški deželnoknežji grad Landskron, ki je bil v 17. in 18. stoletju v lasti mesta Bruck ob Muri, vendar je leta 1792 zgorel in ga poznamo samo po starih upodobitvah (sl. 202). Ruševine gradu niso bile primerne za bivanje, zato sta Hausmann in soproga leta 1816 istega dne kot Landskron, torej 1. maja, kupila tudi hišo s številko 6 v Brucku ob Muri,951 v kateri sta živela ob rojstvu hčere Frančiške. Hiša, zgrajena na pogorišču nekdanjega admontskega dvora v leobenski četrti, je bila v Hausmannovi lasti do leta 1852, ko sta jo špediter Ferdinand Kremser in njegova soproga za 13.281 goldinarjev pridobila na dražbi.952 Admontski dvor je bil velika petosna svobodna hiša z notranjim dvoriščem. Enaka oblika je razvidna tudi na franciscejskem katastru, ki je nastal v času Hausmannovega lastništva. Nekdanji admontski dvor ob severni 202. Johann Tendler: stranici sedanje ulice Doktor-Theodor-Körner-Strasse so pozneje podrli in na njegovem mestu Obleganje mesta Bruck zgradili poslovno stavbo, s tem pa je bila izgubljena tudi rojstna hiša domnevno prve slovenske ob Muri leta 1291, okrog pesnice Fanny Hausmann. 1830, Steiermärkisches Medtem ko na gospostvu Landskron ni bilo več imenitnega bivališča, si je Hausmann lahko Landesarchiv, Gradec (© Steiermärkisches obetal dobiček od rudnikov črnega premoga, imenovanih po svetnikih Danielu, Ludviku, Tere-Landesarchiv) ziji, Ignaciju, Jožefu, Viljemu, Edvardu in Frančiški, ki so sodili pod leobensko rudarsko pravo, ter od nahajališč svinčeve in železove rude.953 Najbrž so prav ti landskronski rudniki spodbudili Hausmanna, da je rudnike črnega premoga ter rudnika železove in svinčeve rude pozneje uredil Hausmann bogat mož, da si je poslednjič omenjeno Novo-Celjsko grajšino za 150.000 fl. kupil.«944 tudi na območju gospostva Novo Celje.954 Ob krstu edine hčere Frančiške Marije Elizabete 18. aprila 1818 je navedeno, da je Hausmannova Šele z nakupom Novega Celja je Hausmann pridobil nekdanjo plemiško rezidenco, s pripa-družina živela v hiši s številko 6 v Brucku ob Muri in da je Jožef Ludvik lastnik gospostva Lands-dajočimi posestmi pa tudi možnosti za svoje visokoleteče gospodarske načrte (sl. 203). Slednje je kron, kjer je bil tudi deželski sodnik in poverjenik nabornega okraja.945 Njegov premožni tast podrobno opisal Venčeslav Jurij Dunder v Štajerskem raju.955 Iz Dunderjevih navedb ni razvidno, Prettenhofer je bil posestnik in poštni mojster v Neunkirchnu v Spodnji Avstriji. katere posesti je Hausmann pridobil z nakupom Gaisruckove zapuščine in katere je dokupil ter Franca Buttolo je zapisala, da je bil Hausmann lastnik gospostva Landskron od leta 1818,946 pridružil gospostvu Novo Celje. Med nekdanjimi Gaisruckovimi posestmi so bili celjsko gospo-Peter Zimmermann pa, da sta ga s soprogo kupila 1. maja 1816 od vdove Magdalene Peinhold.947 stvo (»Grad Celje«), Plumberk in Šešče, imenja celjskega špitala, beneficij Žalostne Matere Božje Franz Wagner je navedel isti datum nakupa kot Zimmermann, vendar je napačno menil, da je v celjski opatijski cerkvi in beneficij Marije Magdalene v ljubljanski stolnici, nekdanji Robidovi Landskron tedaj za 100.000 goldinarjev kupil Jožef Ludvik Hausmann starejši, ki ga je po smrti podložniki v Širju, gorninski urad Grmovje in dominikalna posest Gozdni dvor v Medlogu; po-okrog leta 1830 zapustil sinu z istim imenom.948 Tudi Wagnerjeva navedba, da je Hausmann sest Plevna in Apnarjev dvor v Govčah sta bila najverjetneje Hausmannovi poznejši pridobitvi.956 gospostvo Landskron pred letom 1840 prodal Jožefu Pauerju vitezu Ormoškemu,949 ne more biti pravilna, saj je Hausmann kot lastnik Landskrona naveden še v kupoprodajni pogodbi s knezi 950 AT StLA, Landtafel II, tomus 214, fol. 257v–269r. 951 WAGNER 1935, str. 39. 952 WAGNER 1935, str. 39. 944 Iz Celja, Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 9/47, 19. 11. 1851, str. 239. 953 AT StLA, Landtafel II, tomus 214, fol. 263r. 945 Deklica je bila rojena 16. 4.; gl. AT DAGS, Bruck an der Mur, Taufbuch, 1815–1821, pag. 47. 954 O rudnikih gl. DUNDER 1847, str. 77, 115, 185–190; ZIMMERMANN 2016, 139–141, 191, 269–277. 946 BUTTOLO 2017, str. 9; BUTTOLO 2020, str. 11. 955 DUNDER 1847, str. 76–78, 171–232. Gl. tudi ZIMMERMANN 2016, str. 135–141, 245–347. 947 ZIMMERMANN 2016, str. 249. 956 Za Hausmannove posesti gl. AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch, 24, str. 1121; DUNDER 1847, str. 115–119; 948 WAGNER 1935, str. 248. ZIMMERMANN 2016, str. 190–197. OROŽEN 1971, str. 300, je navedel, da je Hausmann kupil posestvo Plevna in 949 WAGNER 1935, str. 248. Govče ali Apnarjev dvor. 268 269 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) 204. Nasadi murv na posestvu Plevna, litografija v: Wenceslaw Georg Dunder, 203. Joseph Kuwasseg: Dvorec Stiriens Eden, 1847 Novo Celje, okrog 1845 (© arhiv Zavoda za (© arhiv Zavoda za kulturo, kulturo, šport in turizem šport in turizem Žalec) Žalec) Po navedbah Janka Orožna je Hausmann k Novemu Celju dokupil Gozdni dvor ob Joštovem nadstropju, v katero so vodile udobne stopnice, je bilo pet lepih, prostornih, zračnih, svetlih in z mlinu in posestvi Plevna in Govče ter se s kmeti tožil za pašnike ob Savinji in Ložnici, nad ka-mavčnim ometom zglajenih sob ter predsoba.961 terimi si je lastil nadoblast, kmetje pa so trdili, da so jih pred letom 1750 pridobili od vladarice Apnarjev dvor v Govčah je Hausmann pridobil med letoma 1841 in 1847.962 Dunder je sta-Marije Terezije.957 Hausmann je uredil tudi osem rudnikov črnega premoga, rudnika železove in novanjsko stavbo opisal kot popolnoma na novo pozidano, lično hišico z obokano kletjo, oboka-svinčeve rude, opekarni pri Plevni in v Kasazah ter tovarno žganih pijač pri dvorcu Novo Celje.958 no kuhinjo in shrambo, dvema sobama in kamro.963 V Hausmannovi lasti sta bili tudi nekdanji Gaisruckovi pristava in svobodna hiša v Žalcu.959 Hausmann je kupil tudi posestvo Plevna s pristavo, ki je nekdaj sodila k imenju Spodnji La-Dunder ni navedel, katere stavbe na območju svojega gospostva je dal Hausmann zgraditi ali novž pri Celju (sl. 204).964 Dunder je poudaril razcvet posestva, na katerem so pridelovali odlično prezidati. Med novozgrajenimi so bile gospodarske stavbe, na primer opekarni in stavba za prejo vino, zlasti mozelčana in zgodnjo sorto burgundca, ter žlahtno sadje, kakovostno seno in različne svile. Manj se je posvečal stanovanjskim stavbam, na primer dvoroma v Medlogu in Govčah, vrste žita; imeli so tudi dobro vzdrževane ribnike s krapi in donosen kamnolom.965 Na južnem in najpomembnejša Hausmannova gradnja pa je bil dvorec Plevna. vzhodnem delu griča so v letih 1843 in 1844 v pričakovanju velikih dobičkov pri pridelavi svile V Gozdnem dvoru v Medlogu je bilo več lastnikove pozornosti namenjene gospodarskemu zaradi ugodnih klimatskih razmer zasadili nasade murv po italijanskem vzoru.966 Kljub vlože-poslopju in mlinu, ki ju je opremil s sodobnimi napravami, kakor pa stanovanjski stavbi. Ta je nim sredstvom in podpori številnih strokovnjakov podvig ni prinesel pričakovanega dobička. ohranjena kot predelana enonadstropna, petosna stavba na pravokotnem tlorisu, ki s kamnitimi okenskimi okvirji izpričuje nastanek v baročnem obdobju.960 Dunder je zabeležil, da ima stavba veliko obokano klet ter prostor za peko in veliko obokano kuhinjo s shrambo v pritličju. V 961 DUNDER 1847, str. 111; STOPAR 1992, str. 45; ZIMMERMANN 2016, str. 183. 962 Leta 1841 je dvor posedoval Ivan Apnar, leta 1847 ga Dunder navaja med Hausmannovimi posestmi; gl. STOPAR 1992, str. 44; DUNDER 1847, str. 115, 118; ZIMMERMANN 2016, str. 189, 193. 957 OROŽEN 1970, str. 256. 963 DUNDER 1847, str. 113; ZIMMERMANN 2016, str. 187. 958 Prim. OROŽEN 1970, str. 256. 964 DUNDER 1847, str. 111; STOPAR 1992, str. 98; ZIMMERMANN 2016, str. 185. 959 DUNDER 1847, str. 116; ZIMMERMANN 2016, str. 193. 965 DUNDER 1847, str. 111; ZIMMERMANN 2016, str. 185. 960 O dvoru gl. STOPAR 1992, str. 45. 966 DUNDER 1847, str. 111, 193–215; ZIMMERMANN 2016, str. 185, 297–329. 270 271 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) 205. Nasadi murv na posestvu Plevna, litografija v: Wenceslaw Georg Dunder, Stiriens Eden, 1847 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) 206. Dvorec Plevna, litografija v: Wenceslaw Georg Dunder, Stiriens Eden, 1847 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) »Veličastni nasadi«, upodobljeni na dveh litografijah žalske izdaje Štajerskega raja (sl. 205) in podrobno opisani v Dunderjevem besedilu, so Hausmanna gospodarsko uničili.967 Pred finančnim polomom, najbrž sredi štiridesetih let 19. stoletja, je dal Hausmann zgra-sedanja stavba z rustiko oblikovane vogale in enako členjen osrednji rizalit s trikotnim čelom, diti klasicistični dvorec Plevna. Risba v münchenski in litografija v žalski izdaji Štajerskega raja je na risbi in litografiji v Štajerskem raju pročelje brez rustične členitve, zato pa nadstropja ločijo (sl. 206) upodabljata dvonadstropno stavbo in se v tem razlikujeta od Dunderjevega opisa, ki go-zidni venci, rizalit pa tvorijo visoki podstavki s kolosalnimi pilastri, ki so v osrednji osi podvojeni. vori o enonadstropnem dvorcu. Dvorec je imel veliki kleti pod zemljo in nad njo, prostor za sti-Vrh visoke strehe krasi stolpič. Pred dvorcem je bil obzidan vrt z grmovnicami in drevoredom. skalnico za mošt po nemškem vzoru in obokan predprostor, iz katerega je mogoče stopiti v veliko priročno ali hišno klet.968 Kamnite stopnice so vodile v nadstropje, v katerem so bili z mavčnim ometom zglajena dvorana, soba s štirimi okni, manjši sobi, velika obokana kuhinja s shrambo in Novo Celje v Göthovi topografiji lesen hodnik s komodo. Na podstrešju sta bili prostorni sobi. Po litografiji in sedanji stavbi sklepamo, da je že Hausmann zgradil 7 × 4-osni dvorec z nadstropjem in mezaninom in da ga z uti-V štiridesetih letih 19. stoletja so na Štajerskem na pobudo nadvojvode Janeza in pod vodstvom litarno oblikovanim mezaninom ni povišal šele grof Bobrovsky po letu 1876.969 Medtem ko ima Georga Götha zbirali gradivo za novo deželno topografijo. Elaborat za novoceljsko gospostvo je po slogu pisanja sodeč pripravil Venčeslav Jurij Dunder, ki je takrat živel na Dunaju. Jožef Ludvik Hausmann ga je podpisal 17. julija 1843 (sl. 207).970 Podatki v elaboratu se ujemajo s tistimi, ki 967 Dunderjeva monografija je bila natisnjena jeseni leta 1847 pri Stöckholzerju na Dunaju. Ohranjeni izvodi se jih je Dunder objavil leta 1847 v precej obsežnejšem Štajerskem raju, izvemo pa na primer, da je ne razlikujejo po besedilu, ampak po številu v izvode vezanih reprodukcij. Peter Zimmermann jih je na osnovi Dunder začel pisati monografijo najpozneje leta 1843 (z naslovom Steiermarks Eden, leta 1847 pa sedanjega nahajališča imenoval navadna izdaja (s tremi litografijami), münchenska izdaja (s tremi litografijami in skico), žalska izdaja (s 14 litografijami) in elitna izdaja (s 24 litografijami); gl. ZIMMERMANN 2016, str. 37. 968 DUNDER 1847, str. 111–112; ZIMMERMANN 2016, str. 185. 969 Prim. VREČER 1930, str. 73; STOPAR 1992, str. 99. 970 AT StLA, A. Göth, 9/160–2 (Neu-Cilli), str. 1–61. 272 273 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) V elaboratu je navedeno, da je bil Hausmann član štajerske kmetijske družbe, notranjeavstrijskega društva za industrijo in obrt, lavantinskega umetnostnega društva in bavarskega pomološkega društva v Frauendorfu.973 Ob že znanih Hausmannovih zanimanjih za kmetijstvo, industrijo, obrt in vrtnarstvo razodeva članstvo v umetnostnem društvu tudi njegov interes za umetnost. Vsa področja so razvidna tudi na grafiki, ki jo je dal Hausmann izdelati za svoj pisem-ski papir (sl. 208). Skrajno desno je v pogledu z jugovzhoda upodobljen dvorec Novo Celje, ki mu sledi južni zid zahodnega vrta in pred njim krožno urejen nasad, obdan s cesto, ki vodi do tovarne špirita v ozadju. Pod upodobitvijo so ob dekorativno oblikovanih vejah nanizani pridel-ki gospostva, zlasti žito, grozdje in cvetje. Ob levem robu pisemske vinjete je na palico obešena 207. Podpis Jožefa Ludvika Hausmanna, 1843, Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec zastava z napisom Pliuna (Plevna) in nad njo upodobitev enega od Hausmannovih novoceljskih (© Steiermärkisches Landesarchiv) rudnikov črnega premoga. Sporočilo vinjete se zgosti v levem zgornjem vogalu, ki ga na vrhu krasi rokokojska vaza. Pod njo je upodobitev bradatega golega moškega, ki spominja na antična rečna božanstva, na prsih pa ima ščitek s tremi zvezdami grofov Celjskih. V rokah drži ščitek z grbom grofov Gaisruckov, ki je povzet po kamnitem grbu na severnem pročelju dvorca. S podobo na pisemskem papirju Hausmann ni samo obeležil svojih podjetniških dosežkov in zanimanj, ampak se je postavil tudi za naslednika grofov Celjskih in grofov Gaisruckov. Novo Celje v Štajerskem raju Dunder v Štajerskem raju ni skoparil s poveličevanjem lepote dvorca Novo Celje, saj ga je ocenil 208. Pisemski papir Jožefa Ludvika Hausmanna, za najveličastnejše plemiško poslopje celotnega savinjskega območja, enega od najlepših dvorcev 1848, Steiermärkisches v monarhiji in najlepše poslopje vseh gospostev v Notranji Avstriji (sl. 209).974 Dvorec je opi-Landesarchiv, Gradec sal kot trden, eleganten, urejen v novoitalijanskem slogu in zgrajen tako razkošno, da bi stroški (© Steiermärkisches gradnje v njegovem času presegli 500.000 goldinarjev.975 Po Dunderjevih besedah je bil dvorec Landesarchiv) v zadnjem, to je Hausmannovem času popolnoma obnovljen in je pridobil številne novosti.976 Fasade so po zgledu sodobnih palač opleskali s svetlo peščeno barvo, napušče, okenska čela in okvirje, obrobe in lizene pa s temnejšo peščeno barvo. Za vse okenske okvirje in polkna so izbrali je izšla z naslovom Stiriens Eden).971 S podatkom, da je Dunder začel pisati monografijo v letih, srebrno oljno barvo. ko je živel na Dunaju, lahko zavrnemo tezo, da je Dunder nemške avtorje (npr. Goetheja, Gril - Dunder pri opisu ni jasno ločeval med arhitekturo in opremo iz Gaisruckove zapuščine in parzerja, Klopstocka, Novalisa, Schillerja in Uhlanda), ki naj bi vplivali na poezijo Hausmannove Hausmannovimi pridobitvami, nekateri posegi novega lastnika pa so iz opisov vendarle razvidni. hčere Fanny, citiral po knjigah, ki so bile v Hausmannovi knjižnici v Novem Celju.972 O domnevni Hausmannovi knjižnici ni podatkov, do njegovega časa pa so se očitno porazgubile tudi knjige, ki jih je Janez Karel grof Gaisruck prinesel iz dvorca Turnišče, saj jih Dunder sploh ne omenja. 973 AT StLA, A. Göth, 9/160–2 (Neu-Cilli), str. 1. Iz naslovnice Štajerskega raja je razvidno, da je bil član bavarskega pomološkega društva tudi Venčeslav Jurij Dunder. 974 DUNDER 1847, str. 97; ZIMMERMANN 2016, str. 159–161. 971 AT StLA, A. Göth, 9/160–2 (Neu-Cilli), str. 5. Prim. ZIMMERMANN 2016, str. 25, ki je začetek pisanja domneval 975 DUNDER 1847, str. 105; ZIMMERMANN 2016, str. 173. najpozneje leta 1845, ko je Hausmannu že grozil finančni zlom. 976 Vsi opisi dvorca v naslednjih odstavkih so povzeti po DUNDER 1847, str. 97–105. Gl. tudi ZIMMERMANN 972 BUTTOLO 2017, str. 10. 2016, str. 161–173. 274 275 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) obnovljeni in opremljeni z novimi podi, vrati, okni, polkni, pečmi in poslikavami. Tudi v spod- njem mezaninu so vse okenske okvirje, polkna in vrata na novo prebarvali z belo oljno barvo. Dunderjeve opise piana nobile smo že navedli v poglavjih o Gaisruckovem opremljanju Novega Celja. V Hausmannovem obdobju so tako imeno- 209. Dvorec Novo Celje, vano Grofovo sobo v jugozahodnem vogalu dvorca litografija v: Wenceslaw opremili s sodobno poslikavo in stolpno pečjo. Rja-Georg Dunder, Stiriens vo melirana glazirana cilindrična peč je ohranjena v Eden, 1847 Narodnem muzeju Slovenije (sl. 210). Kuriščni del (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) okrog leta 1835 izdelane peči je po empirskih vzorih okrašen z belimi vegetabilnimi ornamenti ter moti- voma glave in orla. Beli geometrijski in vegetabilni Zdi se, da smemo Hausmannu in njegovi administraciji pripisati zlasti smiselno in sistematično ornamenti so tudi na zgornjem frizu, ki poudarja rabo prostorov po nadstropjih. V zahodnem delu pritličja so imeli prostorno obokano sobo za usklajenost med vertikalnimi in horizontalnimi služinčad s krušno pečjo in veliko gosposko kuhinjo, ki so jo na novo opremili z opečnim tla-deli peči. Na vrhu je z listnimi ornamenti okrašena kom in vanjo napeljali vodo. Iz kuhinje je bil dostop do prostorne, obokane in z opeko tlakovane vaza. V predprostoru pred Grofovo sobo so uredili shrambe. Iz sobe za služinčad je bilo mogoče stopiti v obokan predprostor s polžastim stopni-priročno kavno kuhinjo. Velik prostor vzhodno od ščem in iz njega v shrambo za moko ter na vrt. V zahodnem delu je bila tudi velika jedilnica z Grofove sobe je Dunder imenoval dvorani podobna obokanim stropom, oprtim na steber, v katero je bil dostop iz vestibula. Dunder v njej navaja soba in v njej omenil samo odličen razgled na dvo-nova vrata, peč, pod in oplesk. V vzhodnem delu pritličja sta bili obokana, ogrevana soba in na rišče in bližnjo romantično gorato krajino, vendar novo urejena dostavna klet. Tam so bile tudi obokana in ogrevana vrtnarjeva soba ter obokani ni navedel njene funkcije in opreme. Iz njegovega in z opeko tlakovani kuhinja in shramba. Vsi leseni deli oken in vrat v pritličju so bili na novo opisa tudi ni razvidno, da bi Hausmann spremenil prebarvani z belo oljno barvo. Iz drugih virov izvemo, da je dal Hausmann leta 1842 restavrirati ali dopolnil opremo dvorane in sob s slikanimi ta-kapelo in da je bogoslužje tedaj potekalo pri prenosnem oltarju.977 petami. Kakor je bilo že navedeno, so bile leta 1847 Iz Hausmannovega obdobja izhaja tudi sistematična ureditev prostorov spodnjega mezani-ohranjene soba s kitajskimi tapetami ter Zemeljska, na. V zahodnem delu so bili pravna in okrajna pisarna, davčni urad in računovodska pisarna na-210. Peč iz jugozahodne sobe dvorca Novo Celje, Ognjena in Vodna soba, medtem ko tapet z motivi okrog 1835, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana meščeni v ogrevanih, prostornih ter z lastnimi vhodi opremljenih sobah. Z dvokrilnimi lesenimi zraka ni bilo več. Hausmann si je stanovanje uredil (© Narodni muzej Slovenije; fotodokumentacija) in enojnimi železnimi vrati, kamnitimi vratnimi in okenskimi podboji, železnimi mrežami in v vzhodnem delu piana nobile, kjer so v nadaljeva-naoknicami so utrdili blagajniški prostor. V tem delu dvorca so bili tudi arhiv, prostor za zemlji-nju Vodne sobe navedene dnevne sobe, spalnice in ško knjigo in registre ter glavna pisarna direkcije. Slednja je bila velik in s štukom zglajen prostor, garderobe, vse sodobno poslikane in opremljene s ki je bil z dvojnimi vhodi povezan z drugimi pisarnami, polžastim stopniščem in predprostorom. pečmi. Glede na razpoložljivih pet prostorov sklepamo, da sta bili v njih spalnici lastnika in njeV vzhodnem delu spodnjega mezanina so bili oratorij, stanovanje sodnega direktorja in stano-gove hčere,978 vsak bi lahko imel tudi svojo dnevno sobo oziroma sprejemnico, za garderobe pa je vanja podrejenih uradnikov. Vsi prostori spodnjega mezanina so bili v Hausmannovem obdobju ostal samo ozek prostor v zahodnem delu vzhodnega rizalita. Skozi okna spalnic sta Hausmann in 977 OROŽEN 1880, str. 375. 978 Hausmannova soproga Elizabeta je umrla leta 1830, preden je Hausmann kupil Novo Celje; gl. BUTTOLO 2017, str. 9. 276 277 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) njegova hči lahko občudovala vrt, ki so ga na novo zasadili na vzhodni strani dvorca. V pianu nobile so vse zunanje okenske okvirje in polkna trikrat na novo prebarvali z belo oljno barvo. V zgornjem mezaninu Dunder navaja vrsto sodobno poslikanih, ogrevanih, z dvokrilnimi vrati opremljenih in z mavčnim ometom zglajenih zelo prostornih sob. Okenske okvirje in polkna so na novo prebarvali z belo oljno barvo. V opisu niso navedeni kosi opreme in funkcija sob, zato sklepamo, da so v Hausmannovem obdobju sobe sicer prepleskali in opremili s pečmi, vendar jih niso uporabljali. Raba prostorov v pritličju in spodnjem mezaninu, kakor jo razbiramo iz Dunderjevega opisa, priča o Hausmannovem razumevanju dvorca kot gospodarskem, upravnem in sodnem središču gospostva in posledično o sistematični ureditvi za te dejavnosti namenjenih prostorov. Iz ohranjenih imenitnih prostorov, ki so jih v dvorcu uredili Gaisrucki, razbiramo Hausmannovo spoštovanje do predhodnih lastnikov in njihovega stanu, v ureditvi lastnega stanovanja v vzhodnem delu piana nobile pa težnjo, da bi se tudi sam povzpel med plemstvo. Domnevni portret Fanny Hausmann Z izjemo peči ni bil znan noben kos notranje opreme, ki je bil v dvorcu pridobljen v obdobju Jožefa Ludvika Hausmanna. Zato je še toliko bolj zanimiva hipoteza Barbare Jaki, da je na portretu neznane mlade ženske, ki ga je signiral Jožef Tominc, upodobljena Fanny Hausmann in da je portret visel v Novem Celju.979 Jakijeva se je oprla na podatke o provenienci slike, ki naj bi iz Spodnje Štajerske prišla v enega od graških antikvariatov, od tam pa v Narodno galerijo, na pričevanja, da je bila Fanny vitka črnolasa ženska, in na njeno bolehnost, ki jo izpričuje tudi portretiranka z nenavadno bledim obrazom, ki izraža melanholijo, trpkost in ostro resnobnost (sl. 211).980 Mlada ženska je oblečena v dvodelno črno obleko z bogatim čipkastim okrasjem in z levico pridržuje za pas pripet pečatnik in orodje za navijanje ure savonette; kot modni in statusni dodatek je upodobljen kašmirski šal. Očetove trgovske povezave naj bi dokazovali uhani, ki so značilno dubrovniško zlatarsko delo.981 Čeprav bi od ambicioznega Hausmanna pričakovali, da je naročil svoj in hčerin portret, privlačne hipoteze zaradi umanjkanja zanesljivih identifikatorjev zaenkrat ni mogoče potrditi. Tudi za podatke o provenienci portreta s Spodnje Štajerske se zdi, da niso pravilni, saj jih ob ponovnem pregledu ni bilo mogoče potrditi.982 979 JAKI 2000, str. 270–271; JAKI 2002, str. 166–167. Hipotezo o identiteti upodobljenke je po Jakijevi prevzel tudi QUINZI 2011, str. 222, ki pa je kljub signaturi intenzivneje podvomil v avtorstvo Jožefa Tominca. 980 JAKI 2000, str. 270–271; JAKI 2002, str. 166–167. Za pričevanja o videzu Fanny Hausmann in črnih oblačilih gl. BUTTOLO 2020, str. 18. 981 JAKI 2000, str. 270–271; JAKI 2002, str. 166–167. 211. Jožef Tominc: Dama s kamelijo, okrog 1850, Narodna galerija, Ljubljana 982 Za ponoven pregled podatkov o provenienci slike se zahvaljujem kolegici dr. Katri Meke. (© Narodna galerija; foto: Bojan Salaj) 278 279 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) Hausmannove stavbe ob dvorcu Novo Celje Tudi iz Dunderjevih opisov stavb ob novoceljskem dvorcu niso jasno razvidne prezidave in oprem ljanje v Hausmannovem obdobju.983 V že opisani Gaisruckovi pristavi, ki jo Dunder imenuje tudi sodno poslopje ali žitnica, so uvedli nekaj novosti (sl. 212). Obokan hlev za dvanajst konj v zahodnem delu pritličja so v Hausmannovem času opremili z novimi jaslimi in lestvami ter ga na novo tlakovali. Vzhodno od konjskega hleva sta bila obokana prostora za krmo in različne pripomočke, nanju pa je mejila velika klet z mogočnimi zapahi, tlakovana s prodniki in 212. Dvorec Novo Celje, obokana s po Dunderjevem mnenju kamnitim obokom, ki je slonel na štirih močnih slopih. Iz litografija v: obokane in z opeko tlakovane vhodne veže na severni strani pristave je bil na desni dostop do sta-Wenceslaw Georg Dunder, novanja sodnega sluge, ki so ga sestavljali trije obokani prostori – soba, kuhinja in shramba – ter Stiriens Eden, 1847 (© arhiv Zavoda za kulturo, tri zaporniške celice, do katerih je bil dostop iz sobe sodnega sluge. Ob shrambi je bila dimnica, iz šport in turizem Žalec) vhodne veže pa so stopnice vodile v zgornje nadstropje in na hodnik, po katerem je bilo mogoče priti v obokano vinsko klet. Na severni strani stavbe je bil skozi dvokrilna vrata tudi dostop v obokan in na kamnite slope oprt hlev za 20 krav in obokan prostor za krmo. Kravji hlev in enako grajen sosednji prostor za 20 volov so »pred kratkim« (torej v Hausmannovem času) opremili z novimi jaslimi, lestvami in trdnim podom. Iz volovskega hleva je bil dostop v prostorno obokano skladišče za sadje. Sredi prvega nadstropja je bil prostoren, z opeko tlakovan predprostor. V zahodni polovici prvega nadstropja so železna vrata vodila v obokano žitno skladišče, ki je bilo oprto na štiri slope in deset kamnitih stebrov ter je merilo 38 × 9,5 m. Tlakovano je bilo z opeko in je imelo ob 213. Dvorec Novo Celje, železnih palicah v kamnitih okenskih podbojih še zunanje žične mreže. Ob žitnem skladišču so litografija v: bili dve obokani zaporniški celici ter obokan in ogrevan prostor za zapornike, obsojene na izgon. Wenceslaw Georg Dunder, Stiriens Eden, 1847 Ob vzhodnem delu predprostora je bila majhna žitna shramba in ob njej stopnice, ki so vodile (© arhiv Zavoda za kulturo, na podstrešje. Sicer pa so prostor nad kravjim in volovskim hlevom namenili za shranjevanje šport in turizem Žalec) različnega sadja in ga s stopniščem povezali tudi z majhno sadno shrambo ob kravjem hlevu. Ob neimenovanih pomembnih in dragih izboljšavah, ki so bile izvedene v Hausmannovem času, je Dunder omenil tudi nov vodnjak s črpalko in ocenil, da bi gradnja tako kakovostnega gospodar-Največja Hausmannova novogradnja na območju dvorca je bil neohranjen gospodarski skega poslopja v njegovem času stala najmanj 100.000 goldinarjev. stavbni kompleks, ki je bil približno sto korakov oddaljen od dvorca. Vedutisti so gospodarsko Dunder je navedel tudi 14 × 7,6 m veliko kolnico za vozove, ki je stala na dvorišču nasproti stavbo zelo raznoliko umeščali na svoje upodobitve. V pogledu na dvorec z južne strani, objav-gospodarske stavbe na šestih zidanih slopih in je imela dvoja dvokrilna vrata, skedenj s podom in ljenem v žalski izdaji Štajerskega raja, je kompleks iz kompozicijskih razlogov preveč pomaknjen angleško mlatilnico, ki je bil na travniku za gospodarskim poslopjem, ter kozolca za sušenje sena. proti dvorcu, iz perspektivično pravilnejših upodobitev v navadni izdaji Štajerskega raja ter na Kuwassegovi litografiji in na pisemskem papirju pa je jasneje razvidna lega gospodarskega kom-pleksa ob južnem vrtnem zidu (sl. 213). Iz propagandnih nagibov za uspešnejšo prodajo gospostva je bila v žalski izdaji Štajerskega raja objavljena tudi litografija, ki prikazuje tovarniški kompleks v pogledu z vzhoda (sl. 214). Po Dunderjevih opisih je dal Hausmann v letih od 1839 983 Vsi opisi v naslednjih odstavkih so povzeti po DUNDER 1847, str. 106–108. Gl. tudi ZIMMERMANN 2016, do 1840 ob vrtnem zidu zgraditi 9,83 × 4,07 m veliko enonadstropno stavbo za tovarno vinjaka, str. 177–181. sadjevca, ruma in kisa, s tovarno vzporeden 17 × 6,9 m velik hlev za 152 volov in vzdolžno na 280 281 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) 214. Tovarna vinjaka, sadjevca, ruma in kisa ter hlev v Novem Celju, litografija, Medobčinska splošna knjižnica Žalec (© Medobčinska splošna knjižnica Žalec) tovarniško stavbo naslonjen hlev za svinje v pritličju in perutnino v nadstropju.984 Tovarno in hleva so obdali z zidom, skozi katerega je dvoje velikih, s pilastri in kapiteli okrašenih vrat vo-dilo na notranje dvorišče. Približno 30 metrov zahodneje je dal Hausmann leta 1840 ob južnem vrtnem zidu zgraditi tudi 13,3 × 4,7 m veliko enonadstropno stanovanjsko hišo za direktorja in delavce tovarne. Petosna hiša je bila po Dunderjevem opisu opremljena s stolpičem z zvonom, ki ga na likovnih upodobitvah zasledimo na skrajnem zahodnem delu strehe. Dunder je zelo podrobno opisal te Hausmannove stavbe, sodobno tovarniško opremo in donosnost proizvodnje, navedel pa je tudi, da so bile leta 1841 sodno ocenjene na 100.000 goldinarjev. Čemu je dal Hau-215. Vzhodna panorama Savinjske doline iz smeri dvorca Novo Celje, smann takrat opraviti sodno cenitev, iz Dunderjevih besedil ni razvidno, verjetno pa bi jo smeli litografija v: Wenceslaw Georg Dunder, Stiriens Eden, 1847 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) povezati z najemom hipotekarnega posojila za murvove nasade. dvorca v navadni izdaji Štajerskega raja,986 iz katere je tudi razvidno, da je bil tik pred južnim Hausmannov vrt pročeljem polkrožno zasnovan in z leseno ograjo obdan nasad nizkih dreves (verjetno murv), ki mu je proti jugu sledil drevored. Ograjeni nasad je bil starejši od drevoreda, saj je upodobljen tudi Hausmannovi posegi v naravno okolje so bili namenjeni celotni neposredni okolici dvorca, nove na Kuwassegovi litografiji in na Hausmannovem pisemskem papirju, na katerih drevoreda še ni. stavbe pa je dal zgraditi ob nekdanjem Miglievem oziroma Gaisruckovem vrtu zahodno od dvor-V Hausmannovem času so uredili tudi vrt vzhodno od dvorca, ki je delno ohranjen. Med ca. V Hausmannovem času so zasadili tri murvove drevorede, od katerih je eden vodil od se-premišljeno zasajenimi drevesi in grmovnicami so bile urejene sprehajalne poti, gostje pa so vernega zunanjega portona proti Petrovčam, drugi od istega portala proti Žalcu, tretji pa je bil lahko občudovali tudi cvetje na krožno zasnovanih gredicah. Na litografiji, objavljeni v žalski zasajen od južnih grajskih vrat proti kopališču ob Savinji.985 Tretji je najlepše viden na upodobitvi izdaji Štajerskega raja, se zdi, da je park segal vse do hiš v Dobriši vasi (sl. 215), murve pa so bile zasajene samo ob eni strani poti. 984 Vsi opisi v naslednjih odstavkih so povzeti po DUNDER 1847, str. 216–220. Gl. tudi ZIMMERMANN 2016, str. 331–339. Vlogo za vpis tovarne špirita v deželno desko je Hausmann oddal 14. 8. 1841 in je bila odobrena 22. 8. istega leta; gl. AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch 24, str. 1123. 985 Vsi opisi v naslednjih odstavkih so povzeti po DUNDER 1847, str. 108–109. Gl. tudi ZIMMERMANN 2016, str. 179–181. 986 Gl. ZIMMERMANN 2016, str. 160. 282 283 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) 216. Steklenjak v parku dvorca Novo Celje, fotografija iz okrog 1970 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) Severni zid zahodnega vrta je bil po Dunderjevih navedbah pokrit (verjetno z opečnimi streš- niki) in je v dolžino meril 120 metrov. Vzhodni del severnega vrtnega zidu so v Hausmannovem času od dvorišča dvorca pregradili z ograjo iz lesenih desk, ki je slonela na parapetnem zidu s štirinajstimi zidanimi ter z opeko in kamnitimi ploščami pokritimi slopi. Zid in deske so pobarvali z oljno barvo. Uredili so tudi vrtni portal z lesenimi vrati, ki so predstavljala povezavo 217. Zahodna panorama Savinjske doline iz smeri dvorca Novo Celje, z dvoriščem, ter z dvema velikima masivnima in s kamnitimi ploščami, vazami in arabeskami litografija v: Wenceslaw Georg Dunder, Stiriens Eden, 1847 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) okrašenima slopoma. Trdnejša vrata v vrtnem zidu so vodila na zahodno stran dvorca. Dunderjev opis vrtne ograje se približno ujema z vrtnimi ograjami, ki so na litografijah upodobljene pred vzhodnim in zahodnim pročeljem dvorca. Skladnejši z likovnimi upodobitvami je Dunderjev opis zahodnega vrta. Neposredno pred razgled na severni del Savinjske doline. Žal litograf ni upodobil Apolonovega templja na zahod-stavbo je bil zasajen okrasni cvetlični parter, ki mu je sledil lipov park. Južno ob njem so v času ni strani vrta, za katerega se zdi, da je v poenostavljeni obliki viden na skrajnem levem robu Jožefa Ludvika Hausmanna zgradili nov, 19 × 6,6 m velik steklenjak, urejen skladno z najnovejši-Kuwassegove litografije. Po Dunderjevem opisu je bil Apolonov tempelj približno 7,6 m širok mi smernicami za gradnjo tovrstnih stavb (sl. 216). Opremljen je bil s podzemnimi ogrevalnimi ovalen vrtni paviljon, ki je bil postavljen na pet stopnic visok podstavek in je omogočal lepe kanali, tlakovan in pokrit z opeko. Imel je dvoje dvokrilnih vrat, lesene žlebove in požarni zid, ob razglede po okolici. Devet kamnitih stebrov, v spodnjem delu povezanih s kamnitim parapetnim njem pa so zgradili shrambo za vrtnarske pripomočke. Na likovnih upodobitvah tudi vidimo, da zidom, je nosilo zaobljeno streho. Z dekoriranim frontonom je imel Dunder verjetno v mislih so cvetlični nasadi segali daleč proti zahodu in da je bil steklenjak zgrajen v bližini stanovanjske trikotni timpanon na glavnem pročelju templja. Kapiteli in venčni zidci so bili iz kararskega mar-stavbe za tovarniške delavce. morja. Tla iz lesenih količkov so bila prepojena z oljno barvo, kupolast strop pa je bil zglajen z Litografija iz žalske izdaje Štajerskega raja razkriva, da so bili cvetlični nasadi urejeni v geo-mavčnim ometom. Na njem je bil v tehniki freske upodobljen Apolon. Po Dunderjevem opisu in metrijske parterje, obrobljene z grmovnicami in povezane s sprehajalnimi potmi (sl. 217). Pred opredelitvi, da je bil tempelj zgrajen v novogrškem slogu, sklepamo, da si je Hausmann na vrtu lipovim parkom so uredili senčne prostore s polkrožnimi vrtnimi potmi, upodobljen pa je tudi postavil pomanjšano kopijo ovalnega templja, ki so ga zgradili leta 1819 nad zdravilnim vrelcem kip ženske, ki ga Dunder ne omenja in je verjetno plod litografove domišljije. Lepo je vidna tudi v bližnjem zdravilišču Rogaška Slatina. Zadaj za Apolonovim templjem so v novoceljskem vrtu na stebre oprta in pokrita razgledna točka ( Belvedere) ob severnem vrtnem zidu, s katere je bil postavili razpelo z lesenim kipom Kristusa v naravni velikosti. 284 285 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) Zlati križ in obisk cesarskega para Še veličastnejše razpelo je dal Hausmann postaviti leta 1842 ob glavni cesti med Dunajem in Trstom pred severnim portonom v dvorec (sl. 218). Za pozlačeno litoželezno plastiko Križanega so pripravili na stopnice dvignjen visok marmorni podstavek, ki ga je Dunder v enem od člankov imenoval oltar, in na sprednjo stranico namestili kovinsko ploščo z napisom: Zur Ehre Gottes gewidmet von der Herrschaft Neucil i, unter dem Inhaber Jos. Lud. Hausmann MDCCCXXXXII.987 Povod za postavitev monumentalnega spomenika, za katerega je Hausmann plačal 1800 goldinarjev,988 ni znan. Franca Buttolo navaja mnenji drugih avtorjev, da ga je dal postaviti v spomin na zgodaj umrlo ženo Elizo ali v zahvalo za ozdravitev hčere Frančiške, sama pa je menila, da je želel z razpelom povečati prepoznavnost graščine, da bi jo bolje prodal, ker je bil že takrat preveč zadolžen.989 Morda mu je postavitev priporočil tedanji upravitelj Dunder, ki je v enem od člankov poudaril pomen in redkost postavitve sakralnega spomenika v času »manije profanih spomenikov«.990 Slavnostna otvoritev 18. septembra 1842 je bila pomemben družabni dogodek, ki so se ga udeležili tisoči okoliških vernikov, vsa duhovščina in lastniki bližnjih gospostev. Spomenik je slovesno posvetil celjski opat Franc Ksaver Schneider, ki je istega dne na novo posvetil tudi kapelo v dvorcu Novo Celje. Slovesnosti so se nadaljevale v petrovški cerkvi in se zvečer zaključile z večerjo, gledališko predstavo in plesom v dvorcu Novo Celje.991 To je prva dokumentirana družabna prireditev v dvorcu, za katero so nedvomno namenili prostore v pianu nobile, zlasti slavnostno dvorano. Cesar Ferdinand I. in soproga Marija Ana sta 31. avgusta 1844 v spremstvu vrhovnega dvornega mojstra grofa Dietrichsteina in deželnega guvernerja grofa Wickenburga obiskala Marijino cerkev v Petrovčah.992 Jožef Ludvik Hausmann je cesarja sprejel in pozdravil pred cerkvenim portalom, sledila sta slovesni blagoslov žalskega župnika Valentina Predovnika in petje narodne 218. Zlati križ, 1842 himne, cesar pa je opravil pobožnosti pri Marijinem oltarju. Nenavadna je Dunderjeva navedba, (© ZRC SAZU, UIFS; da je grof Wickenburg Hausmanna predstavil cesarju kot patrona cerkve,993 saj je bil cesar sam foto: Andrej Furlan) patron petrovške cerkve, Hausmann pa je imel pri njej odvetniške pravice. Hausmann in žalski župnik sta cesarju pripovedovala tudi o zgodovini in znamenitostih romarske cerkve. Naslednjega dne, 1. septembra 1844, se je cesarski par na poti iz Celja v Ljubljano ustavil pri veličastnem oltarju (to je Zlatem križu) v Novem Celju, ki je bil za to priložnost bogato okrašen z eksotičnimi lončnicami (verjetno iz Hausmannovega steklenjaka) in cvetjem.994 Cesarja in spremstvo so tam sprejeli predstavniki novoceljske okrožne in posestne oblasti ter osebje 987 DUNDER 1843, str. 151. deželskega in okrožnega sodišča ter gospoščinske uprave, zbor praznično oblečenih deklic in 988 OROŽEN 1880, str. 376. dečkov jih je pozdravil s himno, sprevod pa so pospremili tisoči okoliških prebivalcev. Cesarja in 989 BUTTOLO 2020, str. 12. cesarico so spremljali do meje novoceljskega okrožja, kjer je imel Hausmann poslovilni govor.995 990 DUNDER 1843, str. 151. 991 DUNDER 1843, str. 151. 992 DUNDER 1847, str. 78; ZIMMERMANN 2016, str. 141. 994 DUNDER 1847, str. 79; ZIMMERMANN 2016, str. 143. 993 DUNDER 1847, str. 79; ZIMMERMANN 2016, str. 143. 995 DUNDER 1847, str. 81; ZIMMERMANN 2016, str. 145. 286 287 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Jožef Ludvik Hausmann (1830–1849/1854) Hausmannova zapuščina in prodaja posesti Prodajalec je jamčil za realno eksistenco posesti, vpisanih v deželno desko in zemljiške knjige, ne pa tudi za njihov obseg, donosnost in pravilen vpis posameznih objektov. Ta določba je bila Štirinajst let Hausmannovega lastništva je v Novem Celju zapustilo pomembne sledi, zlasti na verjetno eden od vzrokov, da sta pooblaščenca v imenu kupca proti Hausmannu sprožila sodne gospodarskem področju. Med najpomembnejše gradbene posege sodijo novogradnje gospodar-postopke zaradi goljufije, saj se je izkazalo, da številne v deželno desko in zemljiške knjige vpisane skih stavb in dvorca Plevna, prenova zunanjščine dvorca Novo Celje in ureditev njegove okolice. posesti niso bile v Hausmannovi lasti. Likovnih del in pohištva iz Hausmannovega obdobja ne poznamo, izjema je samo Zlati križ. Predmet sodnega postopka med Hausmannom in kupcem, ki sta ga zastopala pooblaščenca, Doslej je veljalo, da je Hausmannu leta 1849 uspelo prodati svoje prezadolženo premoženje je opisal neznani pisec v prispevku v časniku Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči po Leopoldu, četrtemu knezu in staremu grofu996 Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1833–1893), zaključku tožbe leta 1851.1001 Po njegovih navedbah je moral Hausmann Novo Celje prodati za-in da je ta gospostvo prejel v last šele nekaj let pozneje, ker je med kupcem in prodajalcem pri-radi dolgov, h katerim so prispevali »… neutrudljivo prizadevanje svoje posestvo zboljšati, kupo- šlo do civilnopravnih sporov, Hausmanna pa so obtožili goljufije.997 Vendar so dejstva nekoliko vanje še drugih zemljiš, osnovanje mnogih novih obertnij, zlasti pa naprava obširne sviloreje …«. drugačna, saj kupec leta 1849 ni bil knez Leopold, pač pa njegov oče, Konstantin knez Salm-K boljši prodaji sta po mnenju pisca prispevala pretirano hvaljenje gospostva v Dunderjevem Reifferscheidt-Krautheim (1798–1856). Kupoprodajna pogodba, sklenjena med Hausmannom ter Štajerskem raju in dejstvo, da je Hausmannov oskrbnik Franc Pavlič kupcem kot del gospostva Karlom princem Salm-Reifferscheidtom in Karlom Friderikom pl. Rüppelinom kot pooblaščen-pokazal tudi velik pašnik, ki je dejansko pripadal okoliškim kmetom. Nadalje pisec navaja, da so cema Salm-Reifferscheidt-Krautheimovega družinskega upravnega sveta, ki je vpisana v deželno se knezovi svetovalci (verjetno pooblaščenca Karel princ Salm-Reifferscheidt in Karel Friderik pl. desko, je bila sklenjena 25. junija 1849 v Gradcu, fizična predaja pa je bila predvidena za konec Rüppelin) strinjali s kupnino 870.000 goldinarjev v srebru, kmalu pa naj bi »od več strani« prejeli avgusta.998 Pred podpisom kupoprodajne pogodbe sta si pooblaščenca družinskega upravnega sporočila, da je novoceljsko gospostvo veliko predrago, in so začeli Hausmanna prepričevati, naj sveta ogledala posesti v spremstvu upravnika Franca Pavliča, saj naj bi bil Hausmann tedaj bo-kupnino zniža za 240.000 goldinarjev. Čeprav je že prejel delež kupnine (230.000 goldinarjev), lan.999 V pogodbi so pod točkami od A do V popisane posesti, ki so sodile h gospostvoma Novo Hausmann kupcem gospostev ni izročil v last, ampak se je začel za prodajo dogovarjati z vojvodo Celje in Landskron. Med premičninami so navedeni vsi pripomočki za poljedelstvo in rudarstvo, »Bordoskim«,1002 v katerem bi smeli prepoznati pretendenta na francoski prestol Henrika Kar- živina, zaloge sena, slame in pridelkov tekočega leta ter oprema dvorcev ( Schloßeinrichtung, wie sie la d’Artoisa, vojvodo Bordeauxa in grofa Chamborda (1820–1883), čigar mati Marija Karolina liegt u. steht). Za premičnine je posebej navedeno, da morajo popisati inventar in seznam v dveh Burbonska, vojvodinja de Berry (1798–1870), je tedaj živela v palači Herberstein v Gradcu in v izvodih priložiti pogodbi. Iz prodaje so bili izvzeti dva konja, dva vozova, srebrni pripomoček, ki dvorcu Brunnsee na vzhodu Štajerske.1003 ni natančneje opredeljen, belo perilo, pet opremljenih postelj in svilni pridelek tekočega leta z izje-Spori so naposled pripeljali do tožbe, ki je na celjskem sodišču potekala septembra in okto-mo kokonov, ki so nujni za nadaljnjo rejo. Prodajalec si je pridržal tudi odškodnino za zemljiško bra 1851 in v kateri je bil Hausmann oproščen. Ob tem je vredno omeniti, da prvotna kupnina odvezo,1000 pooblaščenca pa sta soglašala, da si Hausmann do izplačila te odškodnine v dvorcih 870.000 goldinarjev ni bila sklenjena za novoceljsko gospostvo, kakor napačno izhaja iz navedb Novo Celje in Landskron ali v bližnjih stavbah pridrži sobi, za kateri bo plačeval nizko najemnino. anonimnega pisca, temveč je vključevala tudi gospostvo Landskron. Iz časopisnih člankov in vpi-sov v deželno desko ni razvidno, kdaj je Konstantin knez Salm-Reifferscheidt-Krautheim prevzel kupljene posesti. Verjetno se je to zgodilo po 30. oktobru 1854, ko naj bi Novo Celje na dražbi 996 Plemiški naziv »stari grof« ( Altgraf) so uporabljali samo člani rodbine Salm. Linija Salm-Reifferscheidt, ki kupil za samo 40.100 goldinarjev.1004 se je razvila v 15. stoletju, se je pozneje razcepila na veje Salm-Reifferscheidt-Bedburg/Krautheim, Salm-Reifferscheidt-Raitz in Salm-Reifferscheidt-Dyck. Slednja je izumrla leta 1888. Kupec Novega Celja Konstantin je pripadal veji Salm-Reifferscheidt-Krautheim, ki je leta 1804 prejela knežji naziv. Njegov sin Leopold je leta 1888 podedoval posesti in naziv izumrle veje Salm-Reifferscheidt-Dyck in se od takrat imenoval knez in stari grof Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck . Za genealoške podatke o liniji Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck gl. FAHNE 1866. 1001 Vsi podatki v tem odstavku so prevzeti po člankih Iz Celja, Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 9/47, 997 ZIMMERMANN 2016, str. 31. Gl. tudi STOPAR 1992, str. 87. 19. 11. 1851, str. 239, in Iz Celja (Konec porotne sodbe), Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 9/48, 998 Vsi podatki v tem odstavku so prevzeti po kupoprodajni pogodbi, hranjeni v AT StLA, Landtafel II, tomus 214, 26. 11. 1851, str. 243. O sodnem sporu gl. tudi OROŽEN 1970, str. 257–258. fol. 257v–269r. Za prodajo gl. tudi OROŽEN 1970, str. 257. 1002 Iz Celja, Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 9/47, 19. 11. 1851, str. 239. 999 OROŽEN 1970, str. 257. 1003 Burno življenje svoje prababice Marije Karoline Burbonske, vojvodinje de Berry, je podrobno opisala tudi 1000 Odveza je leta 1848 znašala 147.592 goldinarjev (PIRCHEGGER 1962, str. 180), vendar iz virov ni razvidno, ali Eleonora grofica Bardeau; gl. Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 22r–37r. je odškodnino res prejel Hausmann. 1004 AT StLA, Landtafel II, Hauptschuldenbuch 24, str. 1123; OROŽEN 1970, str. 258. 288 289 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini V drugem sodnem procesu so Hausmanna obsodili zaradi goljufij in zaprli v celjsko jetnišni-Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje co. Tam je 2. marca 1856 umrl za tuberkulozo,1005 že 4. aprila 1853 pa je za jetiko umrla tudi hči Frančiška.1006 Med sodnimi procesi sta Hausmann in njegova hči še vedno bivala v Novem Celju, Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck saj je Frančiška v mrliški knjigi navedena kot hči lastnika Novega Celja, njena smrt v dvorcu pa (1849/1854–1919) je razvidna tudi iz spominskih zapisov.1007 Frančiška Hausmann je z oporoko, napisano 1. aprila 1853, podprla bližnji cerkveni ustanovi. Petrovški podružnici žalske župnije je namenila 1000 goldinarjev konvencionalne veljave,1008 vendar so morali prvotne ustanovne obveznosti pozneje zmanjšati na mašo zadušnico na dan zapustničine smrti (4. april) in na tiho mašo na njen god (9. marec), saj je finančna prokuratura Po Jožefu Ludviku Hausmannu so veleposestvo Novo Celje dobrih šest desetletij posedovali člani v Gradcu leta 1863 ugotovila, da znaša Frančiškina zapuščina samo 276 goldinarjev in 30 kraj-visokoplemiške rodbine Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, ki so si v dvorcu uredili svoj carjev avstrijske veljave.1009 Isti finančni organ je tudi ugotovil, da so legati, ki jih je Frančiška drugi dom.1011 Ob pregledu zgodovine lastnikov Novega Celja ugotovimo, da so knezi in stari Hausmann namenila petrovški in žalski cerkvi, previsoki, zato so jima namesto 6090 goldinarjev grofje Salmi v dvorec končno vnesli plemiško življenje, kakršno je bilo verjetno načrtovano v lahko izplačali samo 1602 goldinarja.1010 Ta sredstva je zapustnica namenila za olepšavo petrov- času graditelja Antona grofa Gaisrucka. Grof Anton je prezgodaj umrl, da bi mu uspelo oživiti ške cerkve, postavitev novega oltarja svoji zavetnici Frančiški Romani v petrovški cerkvi in nove vse prostore dvorca, njegov brat in nečak za značilno plemiško življenje na podeželju nista ime-orgle v župnijski cerkvi v Žalcu. Pesničine posmrtne ostanke so 28. junija 1853 prenesli v grob-la sredstev in najbrž tudi ne volje, Hausmann pa je bil v plemiških krogih premalo uveljavljen. nico baronov Miglio v petrovški cerkvi, njena poslednja volja o postavitvi novega oltarja pa ni Knezi Salmi so se naselili v prostorih gosposkega nadstropja, se s sorodniki in gosti prepuščali bila izpolnjena. družabnemu življenju v za to namenjenih salonih, v času velikih družinskih obiskov pa so gostje najbrž uporabljali tudi sobe zgornjega mezanina (sl. 219). Salmovega obdobja ni popisal tako gostobeseden pisec, kot je bil Venčeslav Jurij Dunder, zato pa je toliko dragocenejša družinska kronika, ki jo je okrog leta 1970 napisala Eleonora grofica Bardeau, rojena princesa Salm (1901–1976), ki je otroštvo preživela v dvorcu Novo Celje.1012 Grofica Bardeau je bila nadarjena kronistka, ki je življenje v Novem Celju opisala iz družinske perspektive, po spominu in pripovedovanju prednikov. Najnatančnejši so opisi zadnjih dveh desetletij Salmovega posedovanja dvorca, grofica pa se je na kratko posvetila tudi obdobju svojega deda kneza Leopolda. V kroniki je tudi nekaj navedb o tedanji opremi in rabi prostorov v dvorcu. Za proučevanje opreme so zelo pomembne fotografije in razglednice, ki jih je nalepila v rokopis in na katerih je prikazan dvorec pred prodajo leta 1919. Ob pisanju kronike se je grofica opirala na svoj dnevnik, ki je ohranjen v družinski lasti in v katerega je nalepila svoje risbe, na katerih je med drugim upodobila tudi Novo Celje. 1005 ZIMMERMANN 2016, str. 33. 1011 1006 BUTTOLO 2017, str. 13. Za genealoške podatke o veji Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck gl. FAHNE 1866, str. 122. V nadaljevanju je 1007 rodbinsko ime večinoma okrajšano v Salm, opuščena pa je tudi dosledna raba naziva knez in stari grof, saj se tudi Prim. BUTTOLO 2020, str. 18. v sočasnih vpisih v matične knjige, časopisnih prispevkih in drugih pisnih virih večinoma pojavlja samo naziv 1008 O ustanovah gl. OROŽEN 1880, str. 370–371; MAČEK 2014, str. 874–875. knez. Naziv stari grof je zapisan samo, kadar je v viru izrecno naveden. Naziv knez je sicer smel uporabljati samo 1009 MAČEK 2014, str. 874–875. vsakokratni lastnik fidejkomisa, medtem ko so bili njegovi otroci princi oziroma princese. 1010 MAČEK 2014, str. 875. 1012 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika. Gl. tudi op. 579. 290 291 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) bil sicer zelo velik. Zaradi te navedbe grofice Bardeau sklepamo, da Hausmann pred dejan- sko predajo novoceljske posesti knezu Salmu drugim kupcem ni prodal samo gospostva Landskron in hiše v Brucku ob Muri, temveč tudi dvorec Plevna in druge posesti, ki so ne- koč sodile h gospostvu, na primer pristavo in svobodno hišo v Žalcu. Knezu Konstantinu, ki je leta 1831 pode- doval očetove posesti,1015 je ob koncu tridese- tih let 19. stoletja grozil finančni zlom, zato so ustanovili družinski upravni svet, ki so ga sestavljali Karel princ Salm, ritmojster av- strijske vojske Karel Friderik pl. Rüppelin in Sigismund baron Bodmann, ki je bil zadol- žen tudi za posebno varuštvo otrok kneza Konstantina.1016 Po prodaji podedovanih 220. Franz Mül er: portret Konstantina kneza in po sesti badenski vladi je družinski upravni starega grofa Salm-Reifferscheidt-Krautheima, 1850, 219. Dvorec Novo Celje, razglednica iz okrog 1918, Medobčinska splošna knjižnica Žalec svet leta 1845 kupil gospostvo Hersberg ob zasebna last (© zasebni arhiv) (© Medobčinska splošna knjižnica Žalec) Bodenskem jezeru in se leta 1849 odločil za nakup Hausmannovih gospostev Novo Celje in Lands kron.1017 Vsem trem pooblaščencem je knez Konstantin 10. junija 1849 v Konstanci Konstantin knez in stari grof Salm-Reifferscheidt-Krautheim podpisal pooblastilo za nakup štajerskih posesti z nalogo, da jih pridobijo po najnižji možni ceni in pod za rodbino Salm najugodnejšimi pogoji.1018 V dokumentih in časopisnih člankih sta Po dosedanjem védenju naj bi Novo Celje kupil knez Leopold Salm, ki je pred prihodom v Novo kot pooblaščenca navedena samo princ Karel Salm in ritmojster Rüppelin, medtem ko se baron Celje bival v dvorcu Hersberg (tudi Herschberg) ob Bodenskem jezeru v takratni Veliki vojvo-Bodmann tedaj najbrž ni mudil na Štajerskem. Kakor je bilo že navedeno, so bili po podpisu dini Baden, po letu 1854 pa naj bi sedež prestavil v Novo Celje.1013 Vendar je iz kupoprodajne kupoprodajne pogodbe leta 1849 proti Jožefu Ludviku Hausmannu uvedeni sodni postopki. Po pogodbe, sklenjene med Hausmannom in pooblaščencema Salmovega družinskega upravnega zaključenih postopkih knezi Salmi niso kupili vseh v pogodbi navedenih Hausmannovih posesti, sveta, ter družinske kronike razvidno, da se je za nakup Novega Celja odločil že Leopoldov oče kupljeno posest pa so verjetno prevzeli leta 1854. Konstantin knez in stari grof Salm-Reifferscheidt-Krautheim (sl. 220). Po mnenju grofice Bar-Grofica Bardeau o prvih letih življenja knezov Salmov v dvorcu Novo Celje ni poročala, deau je za finančne posle ne preveč nadarjeni knez Konstantin Novo Celje kupil že leta 1830,1014 omenila pa je, da sta imela knez Konstantin in njegova soproga kneginja Šarlota, rojena prince-ne da bi si posestvo prej ogledal. Zaradi brošure (to je Dunderjevega Štajerskega raja) je bil knez sa Hohenlohe-Bartenstein-Jagstberg (1808–1873), štiri sinove in štiri hčere in da je družina po Konstantin prepričan, da bo z nakupom dobil nekaj dvorcev in 6000 hektarjev posesti, potem pa je bil razočaran, ko se je izkazalo, da je kupil samo 300 hektarjev posesti in samo en dvorec, ki je 1015 Knez Konstantin je po očetu Francu Viljemu podedoval urade Krautheim, Ballenberg, Gronsfeld in proštijo Gerlachsheim s skupaj 12.000 podložniki; gl. BREMER 1959, str. 202. 1013 ZIMMERMANN 2016, str. 33. 1016 BREMER 1959, str. 203; AT StLA, Landtafel II, tomus 214, fol. 269r. 1014 Letnica je napačna. Iz nadaljevanja sledi, da se je knez Konstantin za nakup zagotovo odločil po izidu 1017 BREMER 1959, str. 203. Dunderjevega Štajerskega raja, torej po letu 1847. 1018 AT StLA, Landtafel II, tomus 214, fol. 269v–271r. 292 293 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) pojmovanju tistega časa živela v skromnih razmerah.1019 Od opreme, ki so jo iz dvorca Hersberg prenesli v Novo Celje, lahko identi- ficiramo samo družinske portrete, ki so sedaj v lasti grofov Bardeaujev v gradu Kornberg. Grofica Bardeau je navedla, da je v njeni lasti 17 posameznih in skupinskih portretov dru- žinskih članov, ki jih je njena prababica Šarlo- ta naročila pri slikarju Franzu Müllerju; ta je kot hišni slikar deloval v dvorcu Hersberg.1020 Prevladujejo portreti otrok kneza Konstantina in kneginje Šarlote, zlasti sinov Franca Kar- la (1827–1860), Ota (1829–1858), Leopolda (1833–1893) in Friderika (1843–1866). Na Müllerjevem portretu iz leta 1849 sta v unifor- mah upodobljena brata Franc Karel, bodoči lastnik Novega Celja, in Oto; med njima stoji 221. Franz Mül er: portret princev Franca Karla, tedaj trinajstletni prav tako bodoči lastnik No- Leopolda in Ota Salm-Reifferscheidt-Krautheim, vega Celja, knez Leopold Salm (sl. 221). 1849, zasebna last (© zasebni arhiv) Trije bratje častniki so se zagotovo vsaj 222. Kneginja Šarlota in princesa Eleonora 223. Eleonora baronica Bourguignon in princesa občasno pridružili staršem in sestri Eleonori Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Eleonora Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, zasebna last (© zasebni arhiv) 1905, zasebna last (© zasebni arhiv) (1836–1922) v Novem Celju, kar sklepamo iz navedbe grofice Bardeau, da je bil Oto, ki je leta 1858 storil samomor, pokopan pred obzidjem celjskega pokopališča. Kneginja Šarlota je najbrž tudi v Novem Celju veliko časa posvetila slikar-hčere iz prvega zakona Amy baronice Wittenbach, ki jih grofica Bardeau imenuje novoceljske stvu, medtem ko ji je hči Eleonora brala (sl. 222). Od vseh članov družine je Eleonora največ časa sosede,1022 saj so posedovali posestvo Ojstrica.1023 Eleonora je pogosto bivala v Novem Celju tudi preživela v Novem Celju. Sprva je živela z materjo, nato z bratom Leopoldom, ki jo je zelo cenil v času svojega brata Leopolda, saj je skrbela za njegova sinova Alfreda in Jurija. Pozneje, ko je bil in naj bi se z njo razumel bolje kot s svojo drugo soprogo Kristino.1021 Na svakinjino pobudo se je dvorec v lasti nečaka Jurija, je Eleonora v Novem Celju poleti preživela vsaj mesec ali dva in se triinštiridesetletna Eleonora leta 1879 poročila z baronom Stanislavom Bourguignonom. Čeprav posvečala trem Jurijevim hčeram (sl. 223). se je želela poročiti v »očarljivi rokokojski« novoceljski grajski kapeli, sta se na željo svakinje Po smrti kneza Konstantina Salma leta 1856 je Hersberg in Novo Celje podedoval najsta-Kristine poročila v petrovški cerkvi. S stotnikom Bourguignonom, ki naj bi si s poroko obetal narejši sin Franc Karel knez in stari grof Salm-Reifferscheidt-Krautheim,1024 vendar v štirih letih predovanje v vojaški karieri in hvalisanje pred prijatelji, da se je poročil s princeso, sta po poroki lastništva ni imel vpliva na svoje posesti. Grofica Bardeau je poročala o njegovi tragični usodi odpotovala na Dunaj. Eleonora se je po nekaj mesecih neuspešnega zakona preselila v stanovanje na ulici Beethovenstrasse 25 v Gradcu, vendar je tudi pozneje skrbela za otroke soprogove 1022 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 8v. 1019 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 6r. 1023 Po navedbah Hansa Pircheggerja (PIRCHEGGER 1962, str. 189) so baroni Wittenbachi Ojstrico posedovali med 1020 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 6v. letoma 1846 in 1908. 1021 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 8v. 1024 BREMER 1959, str. 204. 294 295 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) v bojih s Poljaki, po katerih so ga za dve leti zaprli v neko trdnjavo.1025 V jetniški celici se je oku- žil z možgansko tuberkulozo in imel tudi po vrnitvi domov psihične težave.1026 Umrl je leta 1860, dve leti prej pa je umrl tudi drugi sin Oto, ki je bil naslednji v vrsti za dedovanje. Zato je posesti 24. marca 1860 podedoval tretji sin Leopold, ki je bil v mladosti gojenec viteške akademije v Bedbur-gu, potem pa je v Paderbornu vstopil v jezuitski red.1027 Grofica Bardeau je zapisala, da je po smrti starejših bratov princ Leopold, ki je pred tem vstopil v jezuitski red in že prejel nižje posvečenje, romal v Rim in prosil papeža za odvezo danih zaobljub. Papež je uslišal njegovo prošnjo, saj bi sicer Leopoldova veja Salm-Reifferscheidt-Krautheim v moški liniji izumrla. Najmlajši brat Friderik se je leta 1866 boril v bitki s Prusi pri Hradcu Králové, po kateri je obveljal za pogrešanega.1028 Leopold knez in stari grof Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck Knez Leopold se je 21. avgusta 1862 v Gradcu poročil z Ano grofico Thurn Valsassina-Como-Vercelli (1837–1864), hčerjo Jurija grofa Thurn-Valsassine in Marije Emilije grofice Chorinsky (sl. 224). Poročila sta se v župnijski cerkvi sv. Janeza Krstnika ob Grabnu, h kateri je sodila hiša z naslovom Rosenberg 1266, ki jo je imel knez Leopold tedaj v lasti ali najemu.1029 Knez je v 224. Leopold stari grof in knez poročno knjigo vpisan kot posestnik in cesarsko-kraljevi stotnik, česar v družinski kroniki ne 225. Portret kneginje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Ane Salm-Reifferscheidt-Krautheim, okrog 1862, zasledimo. Verjetno se je v vojsko vključil po izstopu iz jezuitskega reda. Cesarsko dovoljenje za zasebna last (© zasebni arhiv) zasebna last (© zasebni arhiv) poroko je bilo 12. julija 1862 izdano v Laxenburgu, pričali pa so Rudolf grof Wrbna, Hugo stari grof Salm-Reifferscheidt-Raitz in Jurij Friderik grof Thurn-Valsassina. Leopoldovo nevesto Ano je grofica Bardeau opisala kot modrooko in rdečelaso lepotico.1030 Njen portret je bil še desetletja po njeni smrti razstavljen na slikarskem stojalu v Zemeljski sobi dvorca Novo Celje in je še danes v družinski lasti (sl. 225). Knezu Leopoldu in kneginji Ani se je 23. junija 1863 v Novem Celju rodil sin Alfred,1031 mlajši Jurij pa je bil 2. julija 1864 rojen v Gradcu in krščen v cerkvi ob Grabnu.1032 Nekaj mesecev 1025 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 6r. 1026 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 6r. 1027 Gl. FAHNE 1866, str. 122; BREMER 1959, str. 204. 1028 Grofica Bardeau je Leopoldovo romanje postavila v čas po smrti vseh bratov (torej po 1866), kar ne more biti pravilno, saj je Leopold leta 1860 podedoval posesti in se leta 1862 poročil. Knez Leopold je prejel papeževo odvezo, čeprav je bil najmlajši brat Friderik tedaj še živ. Prim. Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 6v. 1029 AT DAGS, Graz-Graben, Trauungsbuch, IV, 1846–1872, pag. 153. 1030 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 8r. 1031 Žalski župnik Anton Plečnik ga je 25. 6. 1863 krstil z imeni Alfred Georg Constantin Leopold Prosper Josef Maria; gl. SI NŠAM, Žalec, Krstna knjiga, 1851–1870, pag. 141. 226. Kneginja Kristina Salm-Reifferscheidt- 1032 AT DAGS, Graz-Graben, Taufbuch, VII, 1854–1868, pag. 160. Krautheim in Dyck, zasebna last (© zasebni arhiv) 296 297 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) ozkih rumenih čevljih.1037 Vsak dan se je srečevala z znanci, ki so jo imeli radi, saj je bila prijazna in ljubezniva. Domnevati smemo, da je priljubljena gostja v Novem Celju bivala v najodličnejši sobi za goste, to je vzhodno od dvorane, v Vodni sobi z Lerchingerjevimi slikanimi tapetami.1038 O gradnjah in opremljanju Novega Celja v času kneza Leopolda lahko izluščimo samo nekaj drobcev. Kakor je bilo že navedeno v obravnavi domnevne Lerchingerjeve stropne poslikave v slavnostni dvorani, smemo sklepati, da so morali baročno konstrukcijo stropa zamenjati z novo zaradi poškodb po potresu leta 1877 ali manj verjetno leta 1895.1039 Ob predpostavki, da je bila konstrukcija poškodovana ob potresu leta 1877, ki je prizadel celjsko območje, je bila zamenjava stropa največji gradbeni poseg kneza Leopolda v dvorcu Novo Celje. Knez Leopold je v začetku maja 1879 iz Rima prinesel relikvije device in mučenice sv. Saturnine, ki so jih izpostavili na oltarju v kapeli.1040 V času kneza Leopolda so za dvorec verjetno kupili tudi nekaj kosov pohištva, ki so sedaj v Španiji. Med njimi je lestenec, ki so ga v reviji Decoration datirali v čas cesarice Elizabete (sl. 227). Na fotografiji se zdi, da so bile gosto postavljene roke lestenca iz valjane ko-227. Interier v hiši grofice vinske žice pozlačene in okrašene s pozlačenimi lesenimi aplikami. Na izrezljanih aplikah je pre-Bardeau s kosi pohištva iz poznavno stilizirano akantovo listje. Na fotografiji iz časa pred letom 1920 je razvidno, da je bil Novega Celja (© zasebni arhiv) lestenec v času knezov Salmov nameščen nad jedilno mizo ob zahodni steni Ognjene sobe. Miza s sabljastimi nogami v španski reviji se razlikuje od tiste, ki je bila pod lestencem fotografirana v po njegovem rojstvu je kneginja Ana umrla za tuberkulozo, ki naj bi jo dobila zaradi prehlada na Novem Celju, garnitura oblazinjenih stolov pa je identična. Stoli so podobni neoklasicističnim nekem plesu. stolom, kakršne so v drugi polovici 18. stoletja po angleških vzorih izdelovali v Benetkah, vendar 1033 Kakor njena tašča kneginja Šarlota se je tudi kneginja Ana posvečala slikarstvu; v lasti njene vnukinje grofice Bardeau sta bila na primer portreta Aninih svakinj. s fotografije ni mogoče presoditi, ali so iz druge polovice 18. ali druge polovice 19. stoletja in ali 1034 Knez Leopold se je 5. maja 1866 v drugo poročil, tedaj s Kristino grofico Spiegel-Dusenberg-so jih za dvorec naročili Salmi.1041 Sprednji nogi stolov sta usločeni ( en cabriole) in v zaobljenem Hanxleden (1846–1935) iz rodbine, ki je imela posesti na Češkem, med drugim gospostvo Višňové delu okrašeni s pozlačeno ornamentiko. Z ravnima zadnjima nogama, ki imata pravokotni profil, v bližini Znojma (sl. 226). Po mnenju grofice Bardeau je kneginja Kristina iz domovine v Novo ostro posnete vogale in aplike v spodnjem delu, sta povezani z razgibanim veznikom v obliki Celje prinesla češko veselje do življenja in nenasitno željo po druženju. črke H. Vezniki v času, ko so stoli nastali, niso bili več običajni, saj so zmanjšali vtis elegance, 1035 Takoj po njenem prihodu v Novo Celje se je dvorec spremenil v družabno srečevališče vseh sosedov, kar njenemu soprogu ni čeprav so prispevali k trdnosti stola. Pokončni nosilni letvi hrbtnega naslona sta rahlo upognje-najbolj ustrezalo. Zakoncema sta se rodili hčeri Mimi in Rosa. Kneginja Kristina je po Leopoldovi ni. Sredinske letve naslona posnemajo obliko predrtega balustra in so opremljene s pozlačenimi smrti večinoma živela v Angliji, vendar je vsako leto obiskala pastorka in hčeri v njihovih gradovih. paličastimi profili. Vrh hrbta je okrašen s pozlačeno palmeto. Grofica Bardeau se je spominjala, da je kneginja Kristina ob vsakoletnem obisku v dvorec Novo Celje vnesla elegantno svetovljansko atmosfero.1036 Kljub delu na polju so ji morali služabniki vedno pripraviti kočijo za obiske novoceljskih sosedov, če pa ni mogla dobiti konj, se je k uro ali dve od-daljenim dvorcem podala peš, v mehkih oblačilih, z ogromnim klobukom, senčnikom in v dolgih 1037 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 48r. 1033 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 8r. 1038 Funkcija Vodne sobe kot sobe za goste je navedena v družinski kroniki, fol. 44r. 1034 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 8r. 1039 O potresih gl. RIBARIČ 1994, str. 65, 70, 151. 1035 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 8r. 1040 OROŽEN 1880, str. 375. 1036 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 48r. 1041 Za pomoč pri opredelitvi in dataciji stolov se zahvaljujem kolegu Boštjanu Roškarju. 298 299 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) Knez Leopold in hmeljarstvo v Savinjski dolini Novem Celju (sl. 228–229). Bilger je po Hörnesovih navodilih zasadil hmelj na njivi pred dvorcem, vendar se je poskus obnesel šele na neki drugi njivi. Jurij knez Salm se leta 1911 ni spomnil V času kneza Leopolda so na novoceljskem posestvu začeli gojiti hmelj, kar je imelo za razvoj časa zasaditve, vendar je menil, da se je to zgodilo v poznih šestdesetih letih 19. stoletja, spomnil Savinjske doline daljnosežne posledice. Pobuda za nasade hmelja in njihovo razširitev po Sa-pa se je tudi obiskov patra Hörnesa, katerega je imenoval »kaplan tete Eleonore« in ki je v Novem vinjski dolini je kompleksno vprašanje za gospodarske zgodovinarje, zato se bomo tukaj oprli Celju preverjal uspeh novih nasadov. Knez Jurij je tudi navedel, da je nekaj let pozneje (to je v samo na pričevanja družinskih članov, ki so bila objavljena v mariborskem časniku Slovenski zgodnjih sedemdesetih letih) Josef Bilger na pobudo kneza Leopolda znanje predal baronoma gospodar.1042 Eleonora baronica Bourguignon je v pismu nečaku Juriju knezu Salmu poročala, Hackelbergu (lastniku Prebolda) in Warsbergu (lastniku Pakenštajna), pozneje pa tudi drugim. da je knez Leopold v Novo Celje povabil patra Petra Hörnesa, domačega kaplana njune mate-Pater Hörnes je bil nazadnje v Novem Celju leta 1886 in je umrl tri leta pozneje v Nemčiji, Josef re Šarlote kneginje Salm in upravitelja gospostva Hersberg. Knez Leopold je patra visoko cenil Bilger pa je zaradi nesporazumov izstopil iz knezove službe in umrl v Žalcu. Knez Leopold je bil zaradi gospodarskega znanja in izkušenosti. Pater Hörnes je v Novem Celju proučil prst in kli-21. maja 1881 izvoljen za podpredsednika Južnoštajerskega hmeljarskega društva, ki sta ga leto matske razmere ter priporočil zasaditev hmelja. Nato se je vrnil v Hersberg in tamkajšnjega vrt-prej ustanovila Janez Hausenbichler in Karel pl. Haupt.1043 narja Josefa Bilgerja poučil, kako se zasadi hmeljišče, knez pa je Bilgerja zaposlil kot oskrbnika v Težnja Leopolda kneza Salma po izboljšanju gospodarske donosnosti Novega Celja je bila najbrž tudi posledica dejstva, da se v desetletju pred njegovim prevzemom dediščine novoceljskemu gospodarstvu niso veliko posvečali. Domnevati smemo, da so gospodarstvo zanemarjali v času sodnih procesov proti Hausmannu in v času knezov Konstantina in Franca Karla, nekdanji Hausmannovi obrati pa najbrž tudi niso več delovali. Dedovanje majorata Dyck Leta 1888 je s knezom Alfredom Jože- fom izumrla v 17. stoletju ustanovljena knežja linija Salm-Reifferscheidt-Dyck (sl. 230). Majorat je podedoval dalj- ni sorodnik izumrle linije, knez in sta- ri grof Leopold, ki se je odtlej imenoval knez Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck. Dedovanje je prineslo velike družinske spremembe, saj so se knez Leopold, soproga Kristina, starejši sin Alfred in obe hčeri preselili v dvorec Dyck v Porenju (sl. 231), posestvo Novo 228. Portret upravitelja Josefa Bilgerja 229. Grb patricijske rodbine Bilger 230. Grb knezov Salm-Reifferscheidt-Dyck v dvorcu Dyck (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) Celje pa je podedoval Leopoldov mlajši (Wikimedia Commons) sin Jurij. Prihod knežje družine v Dyck so 23. septembra 1888 obeležili z veličastno 1042 Vsi podatki v tem odstavku so povzeti po nepodpisanem podlistku Komu se ima Savinjska dolina zahvaliti za hmelj?, objavljenem leta 1911 v mariborskem časniku Slovenski gospodar. 1043 KREŽE 2017, str. 404. 300 301 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) slovesnostjo, v kateri so sodelovali konjeniki, sprevodi strelskih društev in brambovcev, pihalni godbi, pevska društva, šolarji in duhovniki.1044 Knezovo kočijo so spremljali zvoki glasbe in grmenje topov, po knezovem nagovoru v slavnostni dvorani dvorca Dyck je zvečer sledil še sprevod z baklami ob spremljavi pevcev in glasbenikov. Majorat Dyck je po očetu dedoval starejši sin Alfred (sl. 232), poročen z Mario grofico Bellegarde. Njegova uspešna politična kariera se je končala s smrt jo v avtomobilski nesreči leta 1924. Za Novo Celje je pomemben njegov mlajši brat Jurij. Jurij knez in stari grof Salm-Reifferscheidt-Krautheim V Gradcu rojeni knez Jurij je otroštvo preživel v Novem Celju. V starosti devetih let so Jurija in starejšega brata Alfreda poslali na šolanje v jezuitski kolegij Kalksburg na Dunaju. Grofi- ca Bardeau je zapisala, da je bil njen oče Jurij 231. Dvorec Dyck, razglednica, zasebna last (© zasebni arhiv) v Kalksburgu in pod vplivom tete Eleonore vzgojen v zglednega nemškega katoliškega ple- miča, zvestega soprogi, veri, cesarju in domo- vini (sl. 233).1045 Obdobje kneza Jurija v Novem Celju je po- pisano v družinski kroniki njegove hčere Eleo- nore grofice Bardeau, proučujemo ga lahko tudi na podlagi časopisnih notic in fotografij. Po odhodu sorodnikov v Porenje leta 1888 je knez Jurij pridobil avstrijsko državljanstvo in opravil državni izpit, saj se je nameraval zaposliti kot državni uradnik v Gradcu. Dve leti po poroki je služboval v državnem namestništvu v Gradcu 233. Jurij knez in stari grof Salm-Reifferscheidt- in s soprogo živel v vili na ulici Elisabethstrasse, Krautheim in Dyck, zasebna last (© zasebni arhiv) potem pa sta se preselila v Novo Celje in knez Jurij se je posvetil novoceljskemu gospodarstvu. Knez Jurij in Blanka Lucchesi Palli dei Principi di Campofranco (1865–1943) sta se poročila 28. septembra 1889 v dvorcu Brunnsee (sl. 234). Po poroki je par občasno bival v Novem Celju, o 232. Alfred knez in stari grof Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, 1044 BREMER 1959, str. 204. zasebna last (© zasebni arhiv) 1045 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 50r. 302 303 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) 234. Knez Jurij in kneginja Blanka Salm-Reifferscheidt- Krautheim in Dyck, 1889, zasebna last (© zasebni arhiv) čemer je poročal tudi neznani pisec v časniku Slovenec.1046 Iz zapisa je razvidno, da so novega lastnika in njegovo soprogo sprejeli prav tako slovesno kakor njegovega očeta v dvorcu Dyck. Ducat kmečkih fantov v narodni noši ga je na konjih spremljalo od Drešinje vasi do dvorca, kjer so ga pričakali duhovniki, žalski trški svet, učitelji z učenci in številno občinstvo. Salm se je županu Hausenbichlerju za njegov govor zahvalil v slovenskem jeziku in med drugim poudaril, da bo tudi v prihodnje, kar je bil doslej: »pravi Savinjčan«. Po stalni preselitvi v Novo Celje leta 1891 so se zakoncema rodile hčere Jožefa (1893–1944), Rosa (1895–1964) in Eleonora (1901–1976) (sl. 235). Knez Jurij se je v Novem 235. Princese Josa, Rosa in Celju zelo intenzivno posvetil gospodarjenju. Po pripovedovanju hčere Eleonore ga je obdelovanje Eleonora Salm-Reifferscheidt-150 hektarov velikega posestva zaposlovalo od jutra do večera, pri čemer se je z železno voljo zoper-Krautheim in Dyck, 1910, 1913, zasebna last (© zasebni arhiv) stavljal fizičnim slabostim.1047 Ker naj bi imel manj sposobnega oskrbnika, je moral sam nadzorovati pridelavo in sušenje hmelja. Hči se je spominjala, da se je ob večerih prepoten vračal iz nasadov hmelja. Jeseni so po njenem pripovedovanju prihajale pisano oblečene hrvaške obiralke, ki so ure Knez Jurij in soproga Blanka sta se pozimi z zaprto in z okni opremljeno kočijo z dvema in ure prepevale otožne, vendar lepo zveneče melodije. Ob zaključku obiranja hmelja je kneginja konjema vozila v Celje, v žalsko cerkev in v romarsko cerkev v Petrovče, v kateri sta po hčerinem Blanka vsako leto organizirala tombolo. Knez Jurij se je intenzivno posvečal gospodarjenju do leta pripovedovanju ustanovila večno kaplansko mesto.1049 Dodala je, da še po sedemdesetih letih (to 1908, ko je večino zemljišč okrog Novega Celja prodal.1048 Njegova hči v kroniki ni navedla vzrokov je okrog leta 1970) v petrovški cerkvi visijo tri srebrna uokvirjena srca z imeni njunih hčera.1050 za prodajo. Iz ustanovnih listin, ohranjenih v Nadškofijskem arhivu Maribor, je razvidno, da je knez Salm kot neimenovani dobrotnik lavantinskemu škofijskemu ordinariatu daroval 10.000 goldinarjev 1046 Podatki so povzeti po članku Iz Žalca, Slovenec. Političen list za slovenski narod, 17/239, 17. 10. 1889, str. 3. 1047 Vsi podatki v tem odstavku so povzeti po Družinski arhiv grofov Bardeau, grad Kornberg, družinska kronika, fol. 44v–50v. 1049 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 50r. 1048 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 50r–50v. 1050 Po moji vednosti srebrna srca, ki so bila v cerkvi še okrog leta 1970, niso ohranjena. 304 305 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) avstrijske veljave, ki jih je naložil 1. julija 1891 z obligacijo državnega dolga.1051 Iz obresti nalože-jo po dveh ohranjenih fotografijah sodeč nega kapitala so morali vzdrževati drugega kaplana žalske župnije, ki je moral glede na odločitev opremili tudi s pisalno mizo kneza Jurija, škofijskega ordinariata prebivati v Petrovčah ali Žalcu, podrejen pa je bil žalskemu župniku. Pri odlagalno mizico, gugalnikom, sedežno vsakodnevni maši je moral izreči Memento za neimenovanega dobrotnika in njegove sorodnike. garnituro in ob zahodno steno postavlje- V petrovški cerkvi je moral na nedelje in praznike opraviti zgodnjo mašo, kakor je bilo v navadi nimi kosi pohištva, na katerih so razstav Petrovčah, ob delavnikih pa je moral brati tiho mašo. Ustanovno pismo in akceptacijska listina vili številne fotografije. V Ognjeni sobi je sta bila izstavljena 1. oktobra 1893, ordinariatska konfirmacija pa 23. aprila 1894. Z mašno usta-bila jedilnica z že opisano mizo, stoli in novo v petrovški cerkvi je knez Salm nadaljeval s tradicionalno podporo lastnikov novoceljskega lestencem.1053 Slikane tapete na južni ste-gospostva tej romarski cerkvi. Glede na pozneje podarjena tri srebrna srca pa sklepamo, da je bila ni Zemeljske sobe so delno zakrili s kre-mašna ustanova povezana tudi s priprošnjo Jurija in Blanke Salm Petrovški Materi Božji, da bi se denčnima omaricama, ki so ju pozneje jima v zakonu rodili otroci. prestavili v sobo s kitajskimi tapetami.1054 Na kredenčnih omaricah so Salmi raz- postavili družinski porcelan. Na rabo Dvorec in vrt v času kneza Jurija Vodne sobe za prenočevanje gostov opo- minjajo fotografije iz časa okrog 1930, saj Po pripovedovanju grofice Bardeau se je njena so slikane tapete na zahodni steni delno umetniško nadarjena mati Blanka z velikim vese- zakrili z garderobno omaro in obstensko ljem posvečala postopnemu obnavljanju dvorca.1052 umivalno omarico. Omara s stebričko- Po njenih navodilih so pročelja obarvali s »schön- ma ob straneh in balustradno ograjo na 237. Dvorana dvorca Novo Celje, fotografija iz časa pred brunnsko« rumeno, polkna pa z zeleno. Težke slo-vrhu je značilna za obdobje empira in 1919, zasebna last (© zasebni arhiv) pe v pritličju so obarvali belo, stene dvoramnega bidermajerja in so jo v dvorec verjetno stopnišča z rožnato in belo, medtem ko so bile baze prinesli knezi Salmi. Za sosednjo sobo slopov sive. Iz kronike je razvidna raba nekaterih so Salmi napačno domnevali, da je Gaisruckom za slikane tapete z upodobitvijo zraka zmanjkalo prostorov v pianu nobile, saj je grofica Bardeau po-denarja, vendar iz kronike ni razvidno, kako so Salmi sobo uporabljali. Enako velja za druge sobe udarila, da je v otroštvu občudovala sprejemnice s piana nobile. Grofica Bardeau je navedla samo, da so bila visoka vrata rjava in okrašena z zlatimi štukiranimi stropi in belo-zlatimi pečmi. V sobi s ki-letvicami. tajskimi tapetami ( mit japanischen Aquarel bildern) Po mnenju grofice Bardeau je bil najlepši prostor rožnato-belo-zlata slavnostna dvorana, v je imela njena mati svoj mali salon. Na fotografiji (sl. kateri so bili po njenih besedah nadnaravno veliki portreti Gaisruckov z lasuljami al onge, v ba-236) so vidni preproga s cvetličnim vzorcem, vaza ročnih oblačilih in svilenih nogavicah, samo zadnji tega imena in linije, Vincenc grof Gaisruck, s cvetjem na visokem podstavku ter miza in stoli, ki je zakrivil propad svoje družine in prodajo Novega Celja, je bil upodobljen v napoleonskem ki so verjetno izhajali še iz časa grofov Gaisruckov stilu s kratko pristriženimi črnimi lasmi, v belih hlačah in rdečem fraku (sl. 237–238). Dvoin so še vedno v družinski lasti Salmovih potom- rana je bila osvetljena z lesenimi stoječimi svečniki in lestenci, ki bi jih po fotografijah sodeč cev. V Zemeljski sobi so Salmi uredili kadilnico in 236. Mali salon kneginje Blanke, fotografija iz lahko kupili v Muranu. Salmi so ob južno steno dvorane postavili nekaj naslanjačev in mizico z časa pred 1919, zasebna last (© zasebni arhiv) družinskimi fotografijami in naslikanim portretom princese Eleonore, poznejše grofice Bardeau 1051 MAČEK 2014, str. 889. 1052 Vsi podatki v tem odstavku so povzeti po Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, 1053 Za opis gl. poglavje o knezu Leopoldu. fol. 44r. 1054 Za opis gl. poglavje o baronu Turkoviću. 306 307 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) 238. Dvorana dvorca Novo Celje, fotografija iz časa pred 1919, zasebna last (© zasebni arhiv) (sl. 239).1055 Dvorano so opremili tudi s pletenimi naslanjači, ki so jih razvrstili ob pletene mize ter rokokojske ali neorokokojske mizice. Na enem od teh naslanjačev so fotografirali enoinpollet-no princeso Eleonoro (sl. 240), zato lahko pletene sedežne garniture datiramo v čas pred letom 239. Portret princese Eleonore 240. Princesa Eleonora Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck v pletenem 1902. Grofica Bardeau je tudi napisala, da je dvorana edini v prvotni podobi ohranjen prostor, zasebna last (© zasebni arhiv) naslanjaču, okrog 1902, zasebna last (© zasebni arhiv) ki je v času njenega zapisa (to je okrog leta 1970) služil pacientom novoceljske bolnišnice za jedilnico. Ni povsem jasno, ali je treba njeno navedbo, da se od časa do časa s hrepenenjem po preteklosti prikrade v dvorano, kjer so z družino preživeli toliko srečnih ur, razumeti dobesedno ali v prenesenem pomenu. Zagotovo pa je Novo Celje obiskala tudi po drugi svetovni vojni, saj je v družinsko kroniko nalepila vsaj eno od med- ali povojnih fotografij dvorca. Grofica Bardeau v kroniki ne navaja, v katerih prostorih dvorca so imeli Salmi spalnice in druge intimne prostore. Domnevamo, da so v ta namen – enako kot Jožef Ludvik in Frančiška Hausmann – uporabili sobe v vzhodnem delu piana nobile. Del osebja je verjetno prebival v spodnjem mezaninu, saj v Salmovem času niso več potrebovali sodstvu namenjenih prostorov. V prostorih zgornjega mezanina pa so verjetno vsaj v času velikih družinskih srečanj stanovali gostje. Salmi so se posvetili tudi vrtu pred južnim pročeljem dvorca. Na novoletni voščilnici, ki sta jo Blanche in Georges poslala enemu od sorodnikov za leto 1899 in je torej nastala najpozneje leta 1898, je pritličje južne fasade gosto obraščeno z bršljanom (gl. sl. 82). Pred dvorcem so okrog osrednjega krožnega nasada uredili peščene poti. Zasnova južnega vrta je še bolje razvidna na sliki kneginje Blanke (sl. 241). Rumeno obarvana fasada dvorca z zelenimi polkni je do višine spodnjega mezanina obrasla z bršljanom. Pred njo so geometrijsko zasnovane zelenice, obrob ljene s peščenimi potmi in premišljeno zasajene s cvetjem in nizkim grmičevjem. V smeri proti Savinji 241. Blanka Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck: 1055 Portret je ohranjen v gradu Kornberg. Dvorec Novo Celje, pred 1919, zasebna last (© zasebni arhiv) 308 309 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) Življenje v dvorcu Družinska kronika grofice Bardeau je tudi dragocen vir informacij o izobraževanju ple- miških deklet v zgodnjem 20. stoletju.1058 S tremi malimi novoceljskimi princesami, Jože- fo - Joso, Roso in Eleonoro, ki jih niso posla- li v šolo, je mati, ki je odlično obvladala štiri jezike, govorila samo francosko. Za Eleonoro je do tretjega leta skrbela vzgojiteljica Ma- rie Trinkler, potem pa je skrb zanjo prevzela nekdanja učiteljica njenih starejših sester go- spodična Maria Chavarme, ki so jo imenovali Sellie (sl. 243). Rojena je bila v francoskem delu Švice in je dekleta učila francoščine, književnosti, zgodovine in geografije. Med počitnicami sta tri sestre poučevali Angležinji Tessa Haring in Mary Newton, angleščino pa 242. Pozdrav iz Žalca, razglednica iz okrog 1910, Medobčinska splošna knjižnica Žalec so deklice lahko utrjevale tudi ob vsakoletnih 243. Princesa Eleonora Salm-Reifferscheidt-Krautheim (© Medobčinska splošna knjižnica Žalec) obiskih babice Kristine, ki je imela izključno in Dyck in Maria Chavarme v Meranu, 1915, angleške služabnice. Gospodična Luise von zasebna last (© zasebni arhiv) Schludermann je z Eleonoro najprej predela- je upodobljen s kamenjem obzidan ribnik, sredi katerega je bila na razgibano skalo postav ljena fi-la tri razrede meščanske šole, potem pa jo je gura dečka z ribo v rokah, na vodi pa so cvetovi lokvanja. Atmosfersko vzdušje vročega poletnega poučevala italijanščino. Snov nadaljnjih štirih dne na upodobitvi dokazuje, da je bila kneginja Blanka nadarjena slikarka. Njena hči je poročala, razredov meščanske šole je Eleonora, ki se je najbolj navdušeno posvečala študiju književnosti in da jo je v Benetkah, kjer je preživljala otroštvo, v slikarstvu poučeval gospod Ferazzi.1056 umetnostne zgodovine, predelala z gospodično Rosalio Arnleitner iz Linza. Eleonoro in starejšo Severno od dvorca so v začetku 20. stoletja prevladovale zelenice in nekaj listavcev, vsaj nekaj Roso je v igranju klavirja poučevala pianistka Mici Kokot iz Celja, Eleonora pa je pogosto igrala let pa je bilo tudi pritličje severnega pročelja gosto obraslo z bršljanom. Vzpenjal se je tudi po tudi z materjo. Mati je svoje znanje slikarstva predajala hčeri Rosi, s katero sta ure in ure sedeli podstavkih Heraklejevih figur ob glavnem portalu. Bršljan so odstranili najpozneje okrog leta pred slikarskim stojalom in slikali ali restavrirali starejše slike. Ko sta bili starejši sestri stari 16 1910, saj ga na redki razglednici, ki jo je s slovenskimi napisi založil žalski trgovec Vincenc Kveder, in 18 let, Eleonora pa 11 let, je v Novo Celje prišel urejeni gospod Eduard Eichler iz Gradca in ni bilo več (sl. 242).1057 S fotografij in iz drugih virov tudi ni razvidno, ali so Salmi ohranjali Haus-dekleta učil plesati. Manj formalno je bilo najbrž poučevanje dedkove sestre Eleonore, ki je malo mannove parterje in lipov nasad zahodno od dvorca ter parkovno zasaditev vzhodno od njega. Eleonoro med počitnicami učila plesti in slikati. Nečakinja je desetletja pozneje v družinsko kroniko nalepila podobe cvetja in sadja, ki jih je teta v gvaš tehniki naslikala med potovanji in v Novem Celju (sl. 244). 1056 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 38v. 1057 Za kompozicijsko sorodno razglednico z žensko, ki razprostira metuljeva krila, vendar z nemškimi napisi, ki jo 1058 Vsi podatki v tem odstavku so povzeti po Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, je okrog leta 1906 v Slovenski Bistrici založila Rosa Pitschl, gl. KOSTANJŠEK BRGLEZ 2022, str. 122–124. fol. 46r–48r. 310 311 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) Iz kronike ni razvidno, da bi ženski del družine obvladal tudi slovenščino, odlično pa jo je govoril knez Jurij, ki se je po hčerinih navedbah veliko bolje razumel s slovenskimi kmeti kakor pa z nacionalno nemško usmer- jenimi celjskimi povzpetniki.1059 Knez Jurij Salm se je sčasoma nehal ukvarjati s kmetijstvom in je do leta 1908 raz- prodal večino posesti, tako da je ostalo samo 245. Naslovnice romanov E. Prosperja, okrog deset hektarjev parkovnih površin v zasebna last neposredni bližini dvorca. Po navedbah gro- (© zasebni arhiv) fice Bardeau je knez Jurij po prodaji večine novoceljskih obdelovalnih zemljišč leta 1908 napisal tri romane,1060 vendar je verjetneje, da staršev je nadaljevala hči Eleonora, ki ni napisala samo družinske kronike, ampak tudi roman sta jih napisala v sodelovanju s soprogo Blan-Liebe, Macht und Tod, ki je prvič izšel leta 1969 pri založbi Imago v Gradcu.1063 Za zgodovinski ko in objavila pod psevdonimom E. Prosper roman, ki se dogaja v 17. stoletju na vzhodu Štajerske, je proučila številne arhivske vire in ga tudi (Ehepaar Prosper).1061 Romana Schloß Ahns-sama ilustrirala (sl. 246). berg in Was ich in Plaskowitsch erlebte sta izšla Grofica Bardeau je v družinski kroniki opisala tudi pri graški založbi Styria brez navedbe letnice dogajanje v dvorcu med prvo svetovno vojno.1064 Popoldne izida, roman Die Starkenstein je bil objavljen 244. Eleonora Bourguignon: Cvetje, 1882 in 1885, 28. junija 1914 je z materjo, sestrama in teto Eleonoro kapri isti založbi leta 1912 (sl. 245).1062 V prvem zasebna last (© zasebni arhiv) kor običajno sedela pod smrekami na grajskem vrtu, ko se romanu se je E. Prosper posvetil spodnješta- je oče s pošte vrnil povsem bled in s sporočilom, da sta bila jerskemu podeželskemu plemstvu, nasprot-v Sarajevu umorjena prestolonaslednik in njegova soproga. jem med starim plemstvom in premožnimi povzpetniki ter osamosvajanju kmečkega stanu od V prvih mesecih po atentatu so v Celju nekateri navdušeno trgovcev posrednikov. Eden od tedanjih kritikov je zapisal, da je roman Schloß Ahnsberg pridiga vzklikali » Hoch Österreich, nieder mit Serbien! « in peli pe-o zdravi agrarni politiki in da nudi vpogled v razmišljanje plemiča, ki je segel po peresu in skrit sem princa Evgena, medtem ko so srbofili vzklikali » Lepa pod psevdonimom odkritosrčno opisal svoje družbenopolitične izkušnje in nazore. Tudi dogaja-naša domovino! «. Odhajajoči mladi vojaki so veselo mahali nje drugega romana Was ich in Plaskowitsch erlebte je postavljeno v enega od spodnještajerskih v slovo, prepričani, da se bodo v dveh mesecih vrnili kot dvorcev in nudi vpogled v tedanje avstrijske politične razmere. Napisan je v obliki dnevnika in se zmagovalci. Vpoklicali so tudi nekaj Salmovih uslužben-posveča zlasti gospodarskemu življenju in opisom podeželskega miljeja. Z družbenim romanom cev, zato so si družinski člani razdelili njihova nekdanja o rodbini Starkenstein pa je E. Prosper posegel tudi v širši prostor in opisal kompleksne odnose opravila. Pozimi 1914 so v Žalcu uredili lazaret, Salmi pa med češko in spodnjeavstrijsko linijo (izmišljene) stare plemiške rodbine. Z literarnim delom so vojakom podarjali cigarete. Eleonora navaja tudi obrat 246. Naslovnica romana Eleonore po vstopu Italije v vojno in primerja italijansko politiko Bardeau, zasebna last (© zasebni arhiv) 1059 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 50r. 1060 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 50v. 1061 Gl. BARDEAU 2021, str. 5. 1063 Leta 2021 je bil izdan četrti ponatis (BARDEAU 2021). 1062 E. PROSPER, Schloß Ahnsberg, Graz-Wien [1909]; E. PROSPER, Was ich in Plaskowitsch erlebt. Ein Zeitroman, 1064 Vsi podatki v tem in naslednjih odstavkih so povzeti po Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), Graz-Wien [1909]; E. PROSPER, Die Starkenstein, Graz-Wien 1912. družinska kronika, fol. 53v–62r. 312 313 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) s taktiko savojskih kraljev v času cesarjev čeprav naj bi številni vojaki raje videli uvedbo republike. Aprila 1919 se je nameraval Henrik Karla VI. in Marije Terezije. Nekaj zimskih grof Attems s soprogo Marijo in tremi hčerami za nekaj mesecev kot podnajemnik nastaniti v mesecev prvega leta vojne so Salmi preživeli Novem Celju. Salmi so navdušeno sprejeli dolgoletne prijatelje, vendar je že čez nekaj tednov v penzionu Bavaria Obermais v Meranu, saj pred dvorec prikorakalo 600 vojakov ( Trifailer Bergknappen) in zahtevalo izročitev nekdanje-je kneginja Blanka pozimi v Novem Celju ga kranjskega deželnega predsednika. Stanovalcem so grozili z orožjem in vzklikali » Werft das trpela za kroničnim bronhitisom. Po vrnitvi Schwein zum Fenster aus! «, vendar je knezu Juriju Salmu uspelo, da jih je s pomočjo okrožnega je knez Jurij deloval kot predsednik Rdeče-glavarja odvrnil. Grof Attems se je moral obvezati, da bo zapustil Jugoslavijo, in se je z družino ga križa za Celje in okolico. S hčerjo Roso se preselil v Innsbruck. Dva dni po izgredih pred dvorcem je nekdo v Arji vasi Salmovi uslužbenki je dnevno vozil v Celje, delal ves dan in po Eleonori Puthon grozil z jugoslovansko zastavo, v katero bodo zavili truplo kneza Salma. Poleti vrnit vi v dvorec sestavljal slovenske prošnje. 1919 je Salme skoraj vsak dan obiskal Friderik grof Herberstein, najstarejši sin Janeza Jožefa grofa Šmarnice leta 1915 v grajski kapeli so bile po-Herbersteina in dedič bogatega družinskega majorata s sedežem v Libochovicah na Češkem. Nje-svečene molitvam za mir. Poleti 1915 so starši gova mati je z mlajšimi otroki živela v vili Herberstein v Velenju. Tedaj štiriindvajsetletni dedič in starejši sestri odpotovali na razkošno po-je sprva dvoril Salmovi hčeri Rosi in pozneje Eleonori, vendar se je zdel knezu Juriju zaradi treh roko Eleonorine sestrične Minki z Evgenom razdrtih zarok neprimeren soprog za njegovi hčeri. knezom Oettingenom v grad Schillingsfürst, štirinajstletna Eleonora pa je poletje preživela pri sorodnikih v gradu Weinburg na vzhodu Prodaja Novega Celja in selitev v Slovensko Bistrico 247. Stotnik Karl Baumgartner v viteški opravi, 1918, Štajerske in opazovala vedno manjše navduše- zasebna last (© zasebni arhiv) nje nad vojno. Februarja 1916 so prepovedali V prvi svetovni vojni sta knez Salm in soproga Blanka izgubila vse premoženje, ki sta ga kot peko žemljic in rogljičkov ter uvedli karte za patriota namenila za vojno posojilo, ostal jima je samo dvorec Novo Celje.1065 S težkim srcem kruh, preskrba s kruhom pa je bila najtežja v mestih, kjer so ljudje že od petih zjutraj v vrstah časta se odločila za prodajo dvorca in kupila hišo v Slovenski Bistrici. Grofica Bardeau piše tudi o kali pred pekarnami. V predbožičnih dneh leta 1916 so v Novem Celju prvič slišali grmenje topov težkih odločitvah, katero pohištvo in predmete iz trinadstropnega dvorca naj prenesejo v majhno meščansko hišo v Slovenski Bistrici. Najstarejša hči Josa je pred selitvijo del opreme prodala, del s soške fronte. so prepustili kupcu, preostalo pa so zapakirali v 67 zabojev, jih naložili v pet vagonov in jih z 28. julija 1918 je bilo v Novem Celju majhno praznovanje na pobudo v Žalcu nastanjenega vlakom prepeljali v Slovensko Bistrico (sl. 248). stotnika Karla Baumgartnerja, ki se je s Salmi seznanil s pomočjo lastnika Plevne barona Maxa Ob Salmovem prihodu v Slovensko Bistrico je na stopnišču hiše ležal na mrtvaškem odru Hauserja. Po besedah grofice Bardeau je bil Baumgartner romantik, ki se je rad postavil v vlogo njen prejšnji lastnik gospod Helmer. Salmi so njegovo smrt dojeli kot slab znak, podobno kot srednjeveškega viteza. Ob prihodu v dvorec ga je moral knez Salm pozdraviti s kratkim nagovo-dejstvo, da je bil njihov novi sosed mizar, ki je izdeloval krste in je nekaj let pozneje izdelal tudi rom in mu predati venec. Po pozdravu se je s častniki, ki so ga spremljali, podal v slavnostno dvo-krsto za kneza Jurija Salma, ki je 2. februarja 1931 umrl v Slovenski Bistrici. Po besedah grofice rano, kjer so zelo glasno prepevali vojaške pesmi. Naslednjega dne je eden od častnikov prijezdil v Bardeau pa sta njena starša zmogla tudi v tej hiši ustvariti prijetno vzdušje, k čemur so pripomogli dvorec in tedaj sedemnajstletni Eleonori predal list s podobo viteza (sl. 247). Tudi baroni Hauserji tudi prijateljski stiki z lastnikom gradu Slovenska Bistrica Emilom grofom Attemsom in njegovo so v Plevni organizirali zabavo v srednjeveškem slogu, pozneje pa je stotnik Baumgartner knezom družino. Knez Salm je v Slovenski Bistrici kupil majhno posestvo z govedom in svinjami, vendar Salmom s fronte pošiljal pisma, v katerih je posnemal srednjeveško govorico in slog. so morali slednje kmalu po prihodu pobiti zaradi prašičje kuge. S fotografij v družinski kroniki je Grofica Bardeau je poročala tudi o spreminjanju podobe Celja v drugi polovici leta 1918. razvidno, da je Jurij knez Salm kupil baročno vogalno hišo na Mariborski cesti 1, v kateri je sedaj Moški, ženske in otroci so hodili naokrog s kokardami v barvah trobojnice, pijani vojaki so se opotekali po ulicah. Spomenik cesarju Jožefu II. so ovili s tribarvnimi trakovi in mu v naročje položili smerokaz z napisom nach Graz. V Celju so po navedbah grofice Bardeau 15. decembra 1065 Vsi podatki v tem in naslednjem odstavku so povzeti po Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), 1918 praznovali podreditev kraljevini Jugoslaviji pod kraljem Aleksandrom Karađorđevićem, družinska kronika, fol. 61v–64r. 314 315 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje ter knezi in stari grofje Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck (1849/1854–1919) 248. Hiša knezov Salmov v Slovenski Bistrici na razglednici iz leta 1921, zasebna last (© zasebni arhiv) Kmetijska zadruga Slovenska Bistrica. Na drugi strani dvorišča so bila gospodarska poslopja s hlevi za govedo in stanovanjem za hlapca (sedaj Mariborska cesta 3 in 5). Po navedbah Simone 249. Hiša knezov Salmov v Slovenski Bistrici, 1931, zasebna last (© zasebni arhiv) Kostanjšek Brglez je bilo leta 1828 v stavbi gostišče Pri zlatem soncu, pred drugo svetovno vojno pa je bila znana kot Milejev marof.1066 Stavba je bila zgrajena v obliki črke L in je imela na dvorišč- ni strani v pritličju slopaste arkade (sl. 249–250). Zaradi dvoriščnega prizidka arkade sedaj niso več vidne, med poznejšimi prenovami pa sta bili poenostavljeni tudi na cesto obrnjeni fasadi. Po smrti Jurija kneza Salma leta 1931 so hišo prodali. Hči Rosa se je že leta 1920 poročila z baronom Wuchererjem, Eleonora leta 1922 z grofom Bardeaujem, najstarejša Josa pa je verjetno živela z materjo Blanko, ki je leta 1943 umrla v Gradcu. Ni znano, ali se je družina Salm v Slovensko Bistrico preselila leta 1920, kakor je napisala grofica Bardeau,1067 ali že decembra 1919. Kupoprodajna pogodba, ki sta jo stari grof Jurij in stara grofica Blanka podpisala 16. januarja 1920 v Celju, kupec Davorin Turković baron Kutjevski (1883–1944)1068 pa 6. februarja 1920 v Zagrebu, je bila 11. februarja 1920 prijavljena na celjskem davčnem uradu, v njej pa je navedeno, da sta se predaja in prevzem Novega Celja izvršila 20. decembra 1919.1069 Morda so Salmi po prodaji še nekaj mesecev živeli v dvorcu. 1066 KOSTANJŠEK BRGLEZ 2022, str. 365, knezov Salmov med nekdanjimi lastniki hiše ne omenja. 1067 Družinski arhiv grofov Bardeau (grad Kornberg), družinska kronika, fol. 62r. 1068 Gl. poglavje o Davorinu Turkoviću baronu Kutjevskem. 1069 SI ZAC, ZAC/0611, Okrajno sodišče Celje, Zemljiškoknjižne listine, št. 392-20 (a. š. 570), kupoprodajna pogodba, 250. Eleonora Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck: 11. 2. 1920. hiša knezov Salmov v Slovenski Bistrici, okrog 1920, zasebna last (© zasebni arhiv) 316 317 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Davorin Turković baron Kutjevski (1919–1930) Dvorec Novo Celje in Zagrebške županije (1906–1907). Leta 1916 je umrl v Zagrebu. Poročen je bil z Majo, rojeno Davorin Turković baron Kutjevski Tulić, s katero sta imela sinove Vladimirja, Davorina in Velimirja. Najstarejši Vladimir, rojen leta 1878 v Karlovcu, je bil predsednik Banke bratov Turković ( Banke braće Turković d.d. ) v Zagrebu (1919–1930) in poslanec; poročen je bil z Vero, rojeno Gorup, hčerjo zelo uspešnega podjetnika Josipa Gorupa pl. Slavinjskega.1072 Tesne zveze med družinama Turković in Gorup potrjujeta tudi zakona Verine mlajše sestre Štefanije (1890–1980), ki se je leta 1913 poročila z Zdenkom Turkovićem, s katerim sta imela hčerko Ksenijo (rojeno leta 1918), ki je leta 2007 še živela v Zagrebu.1073 V drugem zakonu se je Štefanija leta 1920 poročila z bratrancem prvega soproga, Davorinom Turkovićem. Davorinu in Štefaniji sta se rodila sinova Peter (1921–1996) in Nikola (rojen leta 1923), ki je leta Davorin Turković baron Kutjevski 2007 še živel v Zagrebu.1074 Zakonca Davorin in Štefanija Turković sta z otroki Ksenijo, Petrom in Nikolo živela v Novem Iz obdobja med letoma 1919 in 1930, ko je bilo Novo Celje v lasti barona Davorina Turkovića, je Celju in Zagrebu, verjetno v vili z naslovom Visoka ulica 18.1075 Davorin je bil med ustanovitelji znanih malo podatkov o prenovah in življenju v dvorcu. Viri, ki bi lahko bili hranjeni v hrvaških Banke bratov Turković, ki je bila ustanovljena januarja 1919 kot zasebna banka bratov Vladimir-javnih arhivih in pri potomcih barona Turkovića, še niso bili sistematično raziskani. Največ do-ja, Davorina in Velimirja Turkovića in javno trgovsko društvo ter naslednjega leta preoblikovana slej znanih virov se nanaša na nakup in prodajo dvorca. v delniško družbo.1076 Banka se je ukvarjala z bančnimi posli in finančnimi transakcijami rodbine Ob podpisu že omenjene kupoprodajne pogodbe, torej februarja 1920, je baron Turković Turković ter s prodajo avtomobilov, motociklov in koles tovarne Fabrique National d’Armes de živel na naslovu Visoka ulica 18 v Zagrebu.1070 Kupljeno premoženje je v pogodbi navedeno v treh Guerre v Herstalu v Belgiji.1077 točkah, od katerih je prva, vredna 411.884 kron, obsegala posestvo Novo Celje, kakor je vpisano v Povod za Turkovićev nakup Novega Celja ni znan. Malo verjetno je, da bi takrat še neporo- štajerski deželni deski in zemljiški knjigi celjskega okrajnega sodišča. K posestvu so sodili dvorec, čeni, vendar ambiciozni baron Turković kupil Novo Celje z namenom, da uredi odlično gospo-ovrednoten na 250.000 kron, gospodarsko poslopje ali marof, žitnica, ledenica in vrtnarska utica, darstvo po vzoru Kutjeva,1078 saj je bilo ob dvorcu premalo zemljišč. Na nakup bi utegnil vplivati ki so bili skupaj ovrednoteni na 38.900 kron, ter vrt, travniki, njive, žive in mrtve pritikline, vozo-požar v dvorcu Kutjevo leta 1918, v katerem sta bili med drugim uničeni bogata knjižnica in vi in stroji, za katere je kupec plačal 122.984 kron. Pod drugo točko so navedene slike, podobe in arheološka zbirka Davorinovega strica Milana, ali želja po lastni podeželski rezidenci, saj je bil pohištvo Jurija starega grofa Salm-Reifferscheidt-Krautheima, ki niso bile pritiklina ali inventar, solastnik Kutjeva Davorinov bratranec Zdenko, s čigar nekdanjo soprogo Štefanijo se je baron za katere je bil narejen poseben popis. Zanje je kupec plačal 235.913 kron. Pod tretjo točko je Davorin poročil leta 1920. Leta 1927 je za dvorec skrbelo osem poslov, med njimi vrtnar Peter navedeno pohištvo oziroma oprava Blanke stare grofice Salm-Reifferscheidt-Krautheim, ki tudi ni Rojc, vrtnarski vajenec Ivan Rojc in kočijaž (sl. 251). bilo pritiklina ali inventar; tudi za gospejino pohištvo je bil narejen poseben popis, Turković pa je zanj plačal 152.203 kron. Iz v pogodbi omenjenih popisov bi lahko pridobili dragocene podatke o nekdanji opremi dvorca, vendar njuno nahajališče ni znano; morda ju hranijo potomci barona Turkovića. Iz besedila pogodbe razberemo, da so knezi Salmi ob selitvi iz Novega Celja baronu 1072 BUČIĆ 2007, str. 87. Turkoviću prodali številne slike in pohištvo, saj so bili Jurijevi predmeti vredni skoraj toliko kot 1073 Po mnenju Gorana Hruške je Zdenko baron Turković od vseh solastnikov gospostva Kutjevo najzaslužnejši za dvorec, Blankini pa več kot polovica dvorca. gospodarsko rast posestva, ki je doživela vrhunec v letih od 1925 do 1945, ko je bil Zdenko na čelu uprave. Drugi solastniki so bili Zdenkov brat Fedor ter bratranci Vladimir, Davorin in Velimir; gl. HRUŠKA 2001. Davorin Turković je bil sin Petra Dragutina Turkovića, ki je z bratom Milanom upravljal 1074 BUČIĆ 2007, str. 87. gospostvo Kutjevo v Slavoniji.1071 Petra Dragutina, Milana in njune potomce je cesar Franc Jožef 1075 Naslov je naveden v kupoprodajni pogodbi med Salmi in Turkovićem. Lastnica hiše je bila vsaj še leta 1935 leta 1911 povzdignil v barone s predikatom Kutjevski. Peter Dragutin je bil tudi veliki župan Davorinova mati Maja Turković. Leta 1935 je bil Davorin tudi lastnik vile v Selcu, leta 1940 je kot stalno bivališče Davorina in brata Vladimirja navedena hiša Visoka ulica 18 v Zagrebu. Za navedene podatke gl. LAJNERT 2016, str. 245, 253. 1076 LAJNERT 2016, str. 223. 1070 Vsi podatki v tem odstavku so povzeti po kupoprodajni pogodbi, ki jo hrani SI ZAC, ZAC/0611, Okrajno sodišče 1077 LAJNERT 2016, str. 223–224. Celje, Zemljiškoknjižne listine, št. 392-20 (a. š. 570), kupoprodajna pogodba, 11. 2. 1920. 1078 O sadovnjakih, ki so bili med največjimi in najmodernejšimi v Evropi, ter kletarstvu in drugih panogah v Kutjevu 1071 O baronih Turkovićih gl. HRUŠKA 2001. gl. HRUŠKA 2001. 318 319 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Davorin Turković baron Kutjevski (1919–1930) 251. Uslužbenci barona Turkovića v Novem Celju, 1927, zasebna last (© zasebni arhiv) 253. Dvorec Novo Celje, okrog 1923 (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec) soproga Štefanija. Desno od nje v prvi vrsti so najbrž osemletna Ksenija v gorenjski noši, triletni Nikola, oblečen v harlekina, in petletni Peter z osmanskim turbanom in napihnjenimi hlača-252. Zabava v dvorcu Novo Celje, 1. 1. 1926 mi. Zlasti Ksenijina gorenjska avba bi utegnila spominjati na njenega rodoljubnega deda Josipa (© arhiv Zavoda za kulturo, Gorupa pl. Slavinjskega, ki si je za svojih devet hčera želel slovenske soproge, vendar so se vse šport in turizem Žalec; poročile s »tujci«, ki jih ni maral.1079 S fotografije je tudi razvidno, da je bil do leta 1926 z južnega foto: Bolfenk Fodermayer) pročelja dvorca odstranjen skoraj ves bršljan, obraščeni so bili samo še južni portal in manjši deli zidu. Na vzhodni rizalit južnega pročelja je bil pritrjen letvenik, po katerem so se vzpenjale rastline. Viden je tudi na fotografiji, ki je sodeč po tipu odprtega avtomobila, v katerem sedi šo-V Turkovićevem obdobju je v Novem Celju nastala serija fotografij, ki so na hrbtni strani fer, nastala okrog leta 1923 (sl. 253). Fotografija dokazuje, da so Turkovići vsaj še v prvi polovici datirane s 1. januarjem 1926. Zaradi kratkih rokavov oblačil, ki jih nosijo portretiranci, podvo-dvajsetih let 20. stoletja ohranjali Salmovo krožno zasaditev z urejenimi peščenimi potmi južno mimo o pravilnosti datuma, vendar je bilo takrat po poročanju časnikov neobičajno toplo, z let-od dvorca. nim časom pa se ujema tudi odpadlo listje. Turkovići so priredili novoletno zabavo v maskah in Našemljene otroke, baronico Štefanijo in dami iz rodbine Turković ali Gorup so fotografirali za obeležitev družinskega praznovanja v dvorec povabili žalskega fotografa Bolfenka ( Wolfganga) tudi v salonu s kitajskimi tapetami (sl. 254). Za ozadje so izbrali kot s pečjo in vrati v priročno Fodermayerja (1874–1950). Ta se je po prvi svetovni vojni sicer imenoval Fotomajer, vendar je čajno kuhinjo ob stranskem stopnišču. Nad glavami portretirancev so vidni samo majhni izseki fotografije še leta 1926 žigosal s slovenskim in nemškim imenom kraja Photo Žalec (Sachsenfeld). Maskirane otroke in tri dame je fotografiral pred južno fasado dvorca (sl. 252). Svetlolasa dama s krinolino, s perjem okrašenim črnim klobučkom in pernato pahljačo je verjetno Turkovićeva 1079 BUČIĆ 2007, str. 83. 320 321 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Davorin Turković baron Kutjevski (1919–1930) 256. Kanape in naslanjača 254. Zabava v dvorcu v Ognjeni sobi na fotografiji Novo Celje, 1. 1. 1926 iz okrog 1930 (© arhiv Zavoda za kulturo, (© Ministrstvo za kulturo šport in turizem Žalec; Republike Slovenije, foto: Bolfenk Fodermayer) Direktorat za dediščino, INDOK center; foto: France Stele) sobi pod steklom vdelane slike kuhinjske vsebine,1080 sklepamo, da sta bili v sobi dve enaki nizki kredenčni omari in da so bila v profilirane okvirje vstavljena tihožitja. Fotografirana dvokrilna kredenčna omara je nastala v 19. stoletju, vanjo pa so najverjetneje vstavili starejše slike tihožitij, morda iz zapuščine grofov Gaisruckov. Na sliki na levih vratcih sta prepoznavna riba in rak. Žalski fotograf Bolfenk Fodermayer je v času barona Turkovića fotografiral tudi salon s tapetami z motivom ognja (gl. sl. 129). V jugovzhodni kot sobe so Turkovići namestili stoječ rokokojski svečnik, ki so ga najbrž prinesli iz slavnostne dvorane. Skozi odprta vrata se tudi na hodniku 255. Salon s tapetami s vidi kos pohištva, verjetno dvokrilna omara z ornamentiko na vrhu. Ob vzhodni steni Ognjene kitajskimi motivi, okrog 1926 sobe je bila neorokokojska sedežna garnitura z mizo, kanapejem in naslanjačema. Po odbleskih (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec; se zdi, da je bila kakovostno izdelana garnitura opeta z dragoceno svileno tkanino. Vsi kosi so foto: Bolfenk Fodermayer) imeli uvite noge ( en cabriole) z izrezljanimi ornamenti, ki so se spodaj zaključile s kozjimi kopiti. Miza je imela tudi vezne plošče bogato okrašene z rezljanimi ornamenti. Pripadajoč stol, vendar brez naslonjal za roke, je viden ob severni steni prostora. slikanih tapet in zgornji del s trakovi okrašene peči. Salon s kitajskimi tapetami je bolje viden Enak kanape in enaka naslanjača je France Stele okrog leta 1930 fotografiral ob zahodni steni na fotografiji, ki jo je prav tako posnel žalski fotograf Bolfenk Fodermayer, vendar ni znano, ob Ognjene sobe, vendar ob nekoliko manjši mizi, ki je prav tako imela uvite noge, okrašene z rez-kateri priložnosti (sl. 255). Turkovići so ob vzhodni steni postavili kredenčno omaro, na kateri so ljanimi ornamenti (sl. 256). Ali je bila Ognjena soba opremljena z dvema kanapejema in štirimi dekorativno razstavili svojo družinsko srebrnino in porcelan, ter med kredenčno omaro in peč naslanjači ali pa so sedežno garnituro v času Steletovega fotografiranja samo prestavili z vzhodne postavili enega od stolov, ki smo jih spoznali v jedilnici knezov Salmov v Ognjeni sobi. Kredenč- ob zahodno steno, ni mogoče presoditi. Prav tako ni mogoče presoditi, ali so z neorokokojsko no omaro so v dvorec prinesli knezi Salmi, ki so jo imeli v Zemeljski sobi, na njej pa sta bila prav tako razpostavljena srebrnina in porcelan (gl. sl. 135). Z neostre fotografije Zemeljske sobe in zapisa Franceta Steleta, ki je o salonu s kitajskimi tapetami zabeležil, da so bile v dve omari v tej 1080 ZRC SAZU, UIFS, Steletovi terenski zapiski, XXXVIII, 1927, fol. 39r. 322 323 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Davorin Turković baron Kutjevski (1919–1930) garnituro dvorec opremili že knezi Salmi ali pa jo je pripeljal baron Turković. Kljub oblikovnim Leta 1931 je France Stele kranjski banski upravi poročal tudi, da so trije kipi in slika iz grajske sorodnostim z rokokojskim pohištvom, ki je bilo obravnavano v poglavju o Janezu Karlu grofu kapele vredni najmanj 40.000 dinarjev.1085 Stele se je s Turkovićem dogovoril, da namesto kipov iz Gaisrucku in je sedaj v gradu Kornberg, ni dvoma, da so bili na Fodermayerjevih in Steletovih kapele vrne tako imenovano Kitajsko sobo, obstoječo iz dveh velikih in nekaj ozkih platen, saj je fotografijah vidni kosi pohištva izdelani šele v poznem 19. ali zgodnjem 20. stoletju, ko so izde-bil mnenja, da /…/ je bilo sličnih sob po naših baročnih gradovih več in bi v umetno obrtnem oddelku lovalci pohištva posnemali rokokojske forme. muzeja prav dobro ilustrirala kos naše grajske opreme.1086 Baron je moral vrniti tudi kovano mrežo, Drugi kosi opreme, s katerimi je baron Turković opremil Novo Celje, niso znani, saj so tudi ki jo je protipravno odstranil z glavnega portala v Novem Celju. Tapete s kitajskimi motivi in ko-v njegovem obdobju prostore v dvorcu zelo redko fotografirali. vana mreža so bile 19. junija 1931 že v Ljubljani. V Narodni muzej so prepeljali tudi štiri lončene peči iz piana nobile in osem Königerjevih kipov z novoceljskega stopnišča. Z dogovorom za vrnitev tapet s kitajskimi motivi korespondenca med nekdanjim lastnikom Prodaja Novega Celja Dravski banovini Novega Celja in banovinskim konservatorjem še ni bila končana, saj je baron Turković ugotovil, da mu tapet iz drugih sob ne bo uspelo prodati. V pismu z 8. septembra 1934 je Francetu Steletu razložil Povod za prodajo Novega Celja leta 1930 ni znan. Ne moremo je interpretirati samo s finančnimi svoje namene pri prenosu umetnin v Zagreb in ga prosil za ovrednotenje slikanih tapet in kipov iz razlogi, saj je Banka bratov Turković ob koncu dvajsetih let 20. stoletja še poslovala z dobičkom, kapele.1087 Ker Turkovićevo pismo Steletu odlično prikazuje, da k izgubljanju grajske dediščine pred finančne težave so se zgostile šele s krizo v zgodnjih tridesetih letih.1081 Zaradi menjave valute drugo svetovno vojno, med njo in po njej niso pripomogle le dražbe in namerno uničevanje, marveč in inflacije tudi ni mogoče presoditi, ali je imel baron Davorin Turković z Novim Celjem, ki ga tudi mešetarjenje lastnikov z umetninami, je tukaj prepisano v celoti (podčrtal Davorin Turković): je leta 1919 kupil za 800.000 kron in leta 1930 prodal za 1.900.000 dinarjev, dobiček ali izgubo. Zagreb 8. septembra 1934. Vrlo poštovani gospodine Doktore! Vaše cije. pismo od 5. o. Pogodba z Dravsko banovino je bila podpisana 20. avgusta 1930. Baron Turković je v pogodbi iz mj. primio sam zahvalom – pa Vam danas odma odgovaram. Veseli me čuti, da principielno prodaje izvzel mobiliar štirih sob po lastni izbiri. Ker je ob opremi štirih sob iz dvorca protiprav-imadete interesa za moje umjetnine, pa budite uvjereni, da bi mi osobito milo bilo, da one no odpeljal še kipe in sliko iz grajske kapele, se je v dogajanje vključil banovinski konservator opet u Sloveniju dodju. Reći ću Vam i zašto. Ja sam mislio, da ću moći u Savskoj Banovini France Stele.1082 Dokumentacija o Steletovem posredovanju nudi odličen vpogled v dogajanje z ove slike plasirati – jer imade velikih zgrada i palača – koje se uredjuju i za taj uredjaj mnogo umetnostno dediščino slovenskih gradov in dvorcev okrog leta 1930 in prizadevanje konserva-novaca troši. – Do danas nijedan našao ni najmanje razumjevanja za te umjetnine – već se torske službe, da bi kar največ umetnin prešlo v slovenske muzeje. kupuju razni najmoderniji skupi „poluumjetnički fabrikati“ i time izcrpljuje bŭget! Za pravu Iz korespondence med baronom Turkovićem in Francetom Steletom je razvidno, da je Tur-umjetnost prešla konjunktura! Isto i za kipove. – Crkve kupuju samo „najmodernije svece“ ković iz prodaje izvzel opremo Ognjene, Zemeljske in Vodne sobe ter sobe s kitajskimi tapetami. u lijepim šarenim „fantasie kostimima“ i.t.d. – Iz navedenih razloga i stoga što sam mogao France Stele je 16. januarja 1931 kranjski banski upravi med drugim poročal, da je Turković slika-samo trgovcima Židovima tu u Jugoslaviji ili i strancima prodati – nijesam htio uopće pro-ne tapete iz ene od sob prodal banski upravi v Zagrebu za 35.000 dinarjev, kar se je Steletu zdelo dati. Pošto ali te slike i kipovi ipak moraju naći svoj stabilni prostor odlučio sam te Sloveniji malo, saj bi tapete glede na redkost ocenil še nekoliko višje.1083 Podatek se delno ujema z zapisom opet stvari ponuditi. – Šta se cijena tiče velim Vam otvoreno: ne bi rado reći cijenu da ne v nabavni knjigi Banskih dvorov v Zagrebu, v kateri je navedeno, da je bilo enajst okrasnih slik napravim pogrešku. Velika je razlika izmedju faktične vrijednosti i cijene koja se danas može različne velikosti od D. Turkovića odkupljenih 9. septembra 1930 za 45.000 dinarjev.1084 polučiti. Stog mislim, da bi bilo u zajedničkom interesu, da zajednički na podlogi ponovne stručne procijene ustanovimo cijene i onda mjerodaonim institucijama napravim ponudu? Ne bi rado da velim previše visoko cijeno – a naravno prema današnjim prilikama moram i ja na svaki dinar paziti – jer čovjek danas samo uvijek u ovakom poslu gubi. – Mislim stog najbolje, da čekam na Vaš posjet na povratku iz Bugarske, pa ćemo onda detaile dogovoriti? 1081 Gl. LAJNERT 2016, str. 232–243. 1082 Dokumentacija o Steletovem posredovanju je ohranjena v spisu Novo Celje, ki ga hrani Informacijsko-dokumentacijski center za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije (INDOK center). Za pomoč pri iskanju gradiva se zahvaljujem kolegici Metki Košir. 1085 INDOK center, spisi Novo Celje. 1083 INDOK center, spisi Novo Celje. 1086 INDOK center, spisi Novo Celje. 1084 Gl. RATKOVIĆ 1998, str. 84. 1087 INDOK center, spisi Novo Celje. 324 325 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Davorin Turković baron Kutjevski (1919–1930) Športna soba ( Sportzimmer; to je Zemeljska soba) s tremi velikimi slikami približno enakih dimenzij kot v Vodni sobi, ki jih je Turković prav tako ponujal za 50.000 dinarjev. Na hrbtni strani ponudbe je pripis z 12. decembra 1934, da Narodni muzej odstopa prepis dopisa Narodni galeriji, s pripombo, da muzej nima proračunskih možnosti za nakup katerega od navedenih predmetov. Narodna galerija je odkupila oziroma pridobila donatorja za nakup Königerjevih kipov iz kapele, zadnje znano nahajališče večine slikanih tapet iz Vodne in Zemeljske sobe pa ostaja Turkovićeva vila na Visoki ulici 18 v Zagrebu. Baronova ponudba je dokument, iz katerega izvemo tudi pribli- žne mere izgubljenih slikanih tapet in poimenovanje dveh prostorov v pianu nobile v Turkovićevem času ( Vodna soba, Športna soba). Ob tem je razvidno, da je Turković Narodnemu muzeju prodajal samo tapete velikih dimenzij, večino manjših slik pa je ohranil v svoji lasti. Steletovo posredovanje je pripomoglo, da so številni dragoceni kosi opreme dvorca Novo Celje sedaj v slovenskih javnih zbirkah. Epilog Dogajanje v dvorcu po letu 1930 je predmet drugih raziskav, zato je tukaj naveden samo kratek povzetek. Za psihiatrično ustanovo, ki jo je nameravala v No- vem Celju urediti Dravska banovina, so bile potrebne obsež ne prezidave, s katerimi so dvorec iz razkošne plemiške podeželske rezidence spremenili v utilitarno bolnišnično stavbo.1088 Dvorana, preurejena v jedilni- 257. Ponudba za odkup kipov in co, je z izjemo nekdanjih svetil in pohištva ostala skoraj slikanih tapet iz Novega Celja, 1934 neokrnjena (sl. 258), urediti pa so morali nove kuhinje, (© Ministrstvo za kulturo Republike kopalnice in druge bolnišnične prostore. Obsežnej- Slovenije, Direktorat za dediščino, INDOK center) še prezidave so potekale v nekdanji pristavi, ki so jo preure dili v ženski oddelek psihiatrične ustanove. Pre- zidave v času preurejanja dvorca za psihiatrično bolniš- Očekujem Vaše cije. vijesti te molim Vas za diskreciju moje kritike o „umjetničkom razpolo-nico je slikovito povzel Janko Kač v prispevku, objavlje- ženju“ kod nas. Ostajem osobitim poštovanjem Davorin Turković. nem leta 1931 v časopisu Jutro (sl. 259).1089 Dvorec je Baron Turković in France Stele sta se srečala 23. novembra 1934 v Zagrebu, že naslednjega bil znova osiromašen med drugo svetovno vojno, ko je dne pa je Turković na upravo Narodnega muzeja v Ljubljani naslovil ponudbo za odkup kipov in bila v njem vojaška bolnišnica. Ob pregraditvi kapele tapet (sl. 257). Pod točko A so navedeni trije leseni in pozlačeni kipi (172 cm, 135 cm, 135 cm), v dve etaži so uničili preostanek oltarne arhitekture in 258. Bolnišnična jedilnica v nekdanji ki ustrezajo kipom iz kapele in jih je Turković ponujal za 30.000 dinarjev. Pod točko B so de-slavnostni dvorani dvorca Novo Celje (© arhiv Zavoda za kulturo, šport in korativne starinske slike iz dobe Marije Terezije iz Novega Celja, ki so ločene na dve postavki. turizem Žalec) Pod prvo točko je Vodna soba ( Wasserzimmer) s tremi velikimi uokvirjenimi slikami dimenzij 1088 INDOK center, spisi Novo Celje. 7 × 4,20 m, 6 × 4,20 m in 5 × 4,20 m, ovrednotenimi na 50.000 dinarjev. Pod drugo točko je 1089 KAČ 1931, str. 5. 326 327 259. Janko Kač, V novi palači nesrečnih bratov, 1934 (članek v časopisu Jutro) Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Dvorec Novo Celje in Davorin Turković baron Kutjevski (1919–1930) 260. Novo Celje v času bolnišnice za pljučne bolezni, po 1945, Medobčinska splošna knjižnica Žalec (© Medobčinska splošna knjižnica Žalec) stenskih dekoracij ter tlak. Poslikava oboka kapele je bila prekrita z beležem in jo je bilo mogoče okrog leta 2000 restavrirati, stensko členitev in tlak pa so rekonstruirali na podlagi predvojnih fotografij. Po letu 1945 so v dvorcu uredili bolnišnico za pljučne bolezni. V tem času je nastala preprosta 261. Metka Kavčič: Čipka, 2015 (© ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan) risba, ki prikazuje dvorec in njegovo okolico iz ptičje perspektive (sl. 260). Na ostankih nekdanje parkovne ureditve so do takrat že zrasle stanovanjske stavbe za uslužbence bolnišnice. Med letoma 1970 in 1980 je bil v Novem Celju dom za ostarele, leta 1983 pa ga je prevze-V desetih letih razstavne dejavnosti so bila v dvorcu razstavljena dela umetnikov starejših in lo podjetje Hmezad Agrina Žalec in ga začelo prenavljati, vendar so bila dela okrog leta 1991 mlajših generacij Savinjske doline in širšega slovenskega prostora. Kustosinje in kustosi so pro-ustav ljena. Leta 1995 je dvorec pridobila Občina Žalec in ga postopno obnavlja. Za obnovo so se blematizirali preteklost in sedanjost, svetlobo in temo, fantastiko in geometrijo, živo in neživo, zavzemali zlasti Anka Aškerc, dr. Ivan Stopar in Ivo Gričar. Med nedavnimi obnovami so bili od-prostor, telo in medij v prehajanju. Največkrat problematiziran vidik je bil dialog med vrednote-stranjeni tudi elementi, zgrajeni v času bolnišnice in doma za ostarele, vendar gradbena dela niso njem kulturne dediščine na eni in žive umetniške ustvarjalnosti na drugi strani. Dve umetniški bila dokončana. Po spremembah lastništva in namembnosti v 20. stoletju je dvorec Novo Celje deli sta v dvorcu trajno na ogled. Metka Kavčič je za razstavo Prostor za asociacije leta 2015 ustva-prazen. Ostanke imenitne prvotne opreme lahko ob štukaturi v štirih prostorih piana nobile in v rila kovinsko čipko, s katero je subtilno nadomestila izgubljeno štukaturo na stropu stopnišča oratoriju občudujemo še v dvorani, rekonstruirani kapeli in na stopnišču. (sl. 261). Alen Ožbolt pa je leta 2018 za razstavo Zgodbe časa s temno kopreno prekril obokani Izjemnega pomena za ohranjanje in oživljanje dvorca so razstave sodobne umetnosti, ki strop slavnostne dvorane. Temno siva koprena, ki spominja na oblake, v nekoliko mračnem raz-so jih na pobudo mag. Alenke Domjan uvedli leta 2013. Kustosinja številnih razstav slovenskih položenju opominja na izgubljeno iluzionistično poslikavo. likovnih umetnikov je dvorec v času razstav opisala takole: »Mogočno stopnišče in prostrane Oživitev dvorca v času razstav sodobne umetnosti vzbuja upanje, da se bodo obnovitvena dvorane, ki skozi leto v strahu pred propadom ječijo v samoti, vzdrhtijo vsako poletje, ko se vanj dela nadaljevala in da bodo v stavbi zaživele vsebine, skladne z najambicioznejšo baročno stavbo naselijo likovni in glasbeni dogodki. Vsak korak v dvorcu ustvarja glas upanja na obnovo in trka Savinjske doline. na zavest tistih, ki imajo moč in kapital.«1090 1090 DOMJAN 2019, str. 36. 331 330 PRILOGE © zasebni arhiv Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge Priloga 1 Item Reistene abgenüzte Handtiecher 9: ainß gegen dem anderen geschäzt P[er]: 24 3 fl: 36 x: x: f[acit]: StLA, LR, K. 949, H. 1, inventar premičnin Ciprijana Qualandra v Plumberku, 10. 3. 1645, s. p.*1 Item Rupfene auh abgenüzte Handtiecher 12: ainß gegen dem andern geschäzt P[er]: 2 fl: 24 x 12 x: f[acit] Inuentarium Item Reistene guete Tischfazillet 2 duzet ain P[er]: 1 fl: 30 x: f[acit]: 3 fl: - x: Über die zu Prumberg befindunde, Herrn Cÿprian Gualandro gehörige undterschiedliche Item mehr Tamaschkhene von Reisten guete Tischfazillet ain duzet, geschäzt P[er]: 2 fl: - x: mobilien, so durch unß zu Endt benendten, von der Löbl: Landtß Haubtmanschafft in Steÿer Item mehr Reistene ganz abgenizte Tischfazillet dreÿ duzet, ainß gegen dem andern 3 fl: - x: geschäzt P[er]: 1 fl: f[acit]: p: Deputierten Commissarien ordentlih beschriben; geschäzt: und beteüret worden. Gewürkhte Leimbath Den 10 Martÿ Axo: 1645: Item Apparstene Leimbath 2 stukh haben in sih 42 stab P[er]: 12 x: f[acit]: 8 fl: 24 x: Item Rupfene Leimbath 7: stukh haben in sih 239 stab P[er]: 10: x: geschäzt f[acit]: 39 fl: 50 x: /…/ Item Hanaf wikhl darauß rupfen, zu spünen, und zu würkhen 2 Centen 8 #: ain #: 3 fl: 36 x: Pedtgewandt P[er]: 2 x: f[acit]: Feder Pedt guet: und geschlecht 13: ainß gegen dem andern geschätzt P[er]: 6 fl 78 fl: - x Item 4: Traidt Säkh P[er]: 15 x: geschäzt f[acit] - fl: 30 x: f[acit] Zünn Assach Lange Pelster guet: und geschlecht 28: ainer gegen dem andern geschätzt P[er]: 48 x: 22 fl: 24 x: f[acit]: Item zwo Flaschen, ain groß: und ain khlaine: 3 viertl haltundt: Sechs viertl Khandl: 70 fl: - x: ain grosse 2 viertl haltunde Khandl, zwo halbkhandl, 2: Nacht Tegl, 5: duzet, und Haubt Khüslein guet und geschlecht 8: ainß gegen dem andern geschätzt P[er]: 24 x: 3 fl: 12 x: dreÿ übrige Täller. Schissl groß, und khlain dreÿ: und ain halb duzet, dise alle f[acit] specificierte sorten haben in ainer Summa gewogen Ain Centen, 75 #: ain Pfundt Item ain Gueter Türkhischer mit Paum woll außgefieterter Khulter geschäzt P[er]: 7 fl: - x: geschäzt P[er]: 24 x: f[acit]: Item ain Khulter mit ein Atlassen Plat mit Paumwoll ausgefüetert, geschätzt P[er]: 6 fl: - x: Meÿolikhen geschier Item ain alter mit feihelpraun fillese Atlaß auh mit Paumwoll außgefieterter Khulter, 4 fl: - x: Item Meÿolikhen schissl zum confect, und Obst, dorundter thailß brohen, stuck 47: 4 fl: 42 x: geschätzt P[er]: ain P[er]: 6 x: geschäzt f[acit]: Mehr zween alte ganz abgenizte Türkhische: mit Paumwoll ausgefieterte Khülter, 1 fl: - x Khupfer: und Messing geschier ainer gegen dem anderen P[er]: 30 x: f[acit]: Item ain Khupferner alter Khüell Khessl mit 11 ½ #: ist geschäzt P[er]: 3 fl: - x: Item ain grien: und zwo weisse Valentinen etwas abgenüzt, aine gegen der anderen 6 fl: - x: Item ain Khupfrener alter Secht Khessl nihts werth, ist geschäzt P[er]: 1 fl: - x: geschätzt P[er]: 2 fl: f[acit]: Item zween Messingne abgenüzte leihter seindt geschäzt beede P[er]: - fl: 30 x: Item ain Alter Türkhischer abgenüzter Tisch Tebih geschäzt P[er] 3 fl: - x: Rüstungen Leingewandt Item ain Par guete Reit-Pistollen seindt geschäzt P[er]: 10 fl: - x: Item Reistene ganz abgetragen: und abgenüzte leilaher 8 Par ain Par gegen dem 10 fl: - x andern geschätzt P[er]: 1 fl: 15 x: f[acit]: Item zweÿ wälische lange Tunst Röhr sein geschäzt P[er]: 6 fl: - x: Item Apparstene, auh ganz abgetragene gemaine leilaher 8 Par, ain Par gegen dem 8 fl: - x: Item ain Eisenes Stükhl in ainem alten schafft ohne Reder geschäzt P[er]: 3 fl: - x: andern geschätzt P[er]: 1 fl: f[acit]: Item ain Khurze Wehr ist geschäzt P[er]: - fl: 45 x: Item Reistene abgenüzte Tischtiecher 9: ainß gegen dem andern geschäzt P[er]: 40: x: 6 fl: - x: Extraordinarÿ f[acit]: Item ain Instrument ist geschäzt P[er]: 5 fl: - x: Item Rupfene auh abgetragene Tischtieher 4: ainß gegen dem andern geschäzt P[er]: 1 fl: 20 x: Item ain mittermessig Venedigischer Spiegl ist geschäzt P[er]: 1 fl: 30 x: 20 x: f[acit]: Item ain Schlag Uhr in der stuben hangundt ungewiß, ist geschäzt P[er]: 6 fl: - x: Hülzene fahrnus Item in der obern stuben ain mit Prauner Farb, angestrihnen Himelpeth ist geschäzt 2 fl: - x: P[er]: *1 Za pregled in popravke transkripcij v vseh petih prilogah se iskreno zahvaljujem dr. Matjažu Grahorniku. 334 335 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge Mehr ain von gemainen feihten Holz, lange Tafl ist geschäzt P[er]: 1 fl: - x: Item junges Khalb ainß, geschäzt P[er]: 1 fl: 30 x: Item neben diser obern stuben in der Camer, ain altes spanpeth mit himel. So alt 1 fl: - x: Item r'do Schwein groß; und khlain, stk: 8: ainß gegen dem andern geschäzt P[er]: 1 12 fl: - x: P[er]: fl: 30 x: f[acit] Item mehr in obern stibl ain weiß: von feihten holz, ohne himel stehendes spanpetl - fl: 30 x: Item Indianische Hünner stk: 40: P: 30 x: f[acit]: 20 fl: - x: ist geschäzt P[er]: Genß stk: 20 P[er]: 9 x: f[acit] 3 fl: - x: Item in untern stibl ain gemaines altes spanpetl ohne himel geschäzt P[er]: - fl: 30 x: Ändten stk: 20 P[er]: 6 x: f[acit] 2 fl: - x: Item in obern des Pflegers stibel ain gemain spanpeth von feihten holz geschäzt - fl: 40 x: Am Maÿrhoff zu Scharffenau P[er]: Khalb Viech, So maistes 3 Jährig, in allen stk: 27: ainß gegen dem andern geschäzt 67 fl: 30 x: Item ain langer Tisch von feihten holz ist geschäzt P[er]: - fl: 45 x: P[er]: 2 fl: 30 x: f[acit] Item in der undtern stuben zween alte Tisch, seindt geschäzt beede P[er]: 3 fl: - x: Visch Zeüg, Stökh, Hasen Nez und Vögl Wendt Item ain Schenkh Tisch in bemelter stuben von feihten holz ist geschäzt P[er]: 2 fl: - x: Item ain wurff Nez, so abgenüzt, ist geschäzt P[er]: 1 fl: 30 x: Item ainschichtige geschlecht: und zerprohene stiell 6: ain P[er]: 12 x: f[acit]: 1 fl: 12 x: Item Vögl Wendt zwaÿ seindt geschäzt P[er]: 3 fl: - x: Item in der Camer gegen der strassen, und Paufeldt ain grienes neües span Pedt mit 2 fl: - x: Item alte hasen Nez 5: ain P[er]: 1 fl: 30 x: f[acit]: 7 fl: 30 x: himel P[er]: Item lerhen Nez 20 stk: ain P[er]: 1 fl: 15 kr: geschäzt f[acit] 25 fl: - x: Item ain anders spanpeth von gemein feihten holz ohne himel ist geschäzt P[er]: 1 fl: - x: Assach anhaimbs Item ain gemainer alter Tisch ist geschäzt P[er]: - fl: 48 x: Item wein Vösser khlain, und groß allenthalben 28: die halten Cillier Emper 790: 52 fl: 40 x: Item in der andern Camer gegen den Hoff zwaÿ alte spanpetter seindt geschäzt P: 2 fl: - x: P[er]: 4 x: geschäzt f[acit]: Item ain alter Tisch ist geschäzt P[er]: 1 fl: 20 x: Item ain wein Potting zum Perkhrecht einemben, mit Em[per]: 30 ist geschäzt P[er]: 1 fl: 30 x: Item ain khlaines Tischl im Stibl auß der stuben von feihten holz, geschäzt P[er]: - fl: 40 x: Item Khrautt: und Rueben Pottingen 4: aine gegen der andern geschäzt P[er]: 1 fl: 4 fl: - x: Item dreÿ alte mit leder überzogene Sessl P[er]: 1 fl: f[acit] 3 fl: - x: f[acit]: In der Speis Camer Item zween Pachen spökh wigen baide 70 #: weilen solcher gar alt, und Räib ist ain 5 fl: 4 x: /…/ Pfundt geschäzt worden P[er]: 4 x: f[acit] In Urkhundt Unser hiefür gestelten fertigung, beschehen Die, et Anno, ut Supra: Geselchtes fleisch, würst, Schultern, und Schweinkhöpf, seindt solihe Sorten, umbwillen, alles vermottert, und verdorben zuschäzen der mühe nicht werth gewest. W. Satelberger m. p. Alex[ander]. Liechtstockher m. p.ria Item düre Zwespen schaf 10 ain P[er]: 20 x: f[acit]: 3 fl: 20 x: Item in zweÿen Vössern in der Camer, und undtern gewelb Möhr Salz 27; ganze 21 fl: 36 x: guart aine P[er]: 48 x: f[acit]: Item zwo Khübl Schmalz haben gewogen über abzug der Tärä 202 Pfundt P[er]: 7 x: 25 fl: 15 x: 2 d: f[acit] Volgt das Maÿrviech Erstlichen Arbeith Roß, so alt, und geschlecht, dreÿ ainß gegen dem andern geschäzt 30 fl: - x: P[er]: 10 fl: f[acit]: Item Zugg Ochsen. So Mager, und ausgezogen, 4 Par ain Par gegen dem andern 80 fl: - x: geschäzt P[er]: 20 fl: f[acit]: Item Mellih Khüe sambt den Stier, 31 stukh, davon ist denen Zächpröbsten zu Gewiß 150 fl: - x: ain r‘do Khue der Khürchen daselbst gehörig geben worden bleiben 30 stk: P[er]: 5 fl: geschäzt f[acit]: Item jähriges Khalb Viech stuck 7: ainß gegen dem anderen geschäzt P[er]: 2 fl: 14 fl: - x: f[acit]: 336 337 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge Priloga 2 Latus 553 fl 1 xr 1 2/3 [d] N.0 11. Zweÿ Sülberne und vergoldte Väsl augsp. Prob wögen 1 March 6 loth a p[e]r 24 fl 45 xr StLA, LR, K. 723, H. 2, specifikacija srebrnine in dokumentov v železni skrinji iz Plumberka, 18 fl… f[acit] 25. 3. 1699, s. p. N.0 12. Vier Sülberne Nachtzeug Schachtlen augsp. Prob wögen zusamben 2 March 5 39 fl 50 x loth 2 ql. ins ap[e]r' 17 fl… f[acit] 2/3 d Specification N.0 13. Zweÿ Sülberne alte Saltz Väsl Prob Silber wögen 1 March … f[acit] 17 fl Deren Jenigen, in Jüngst abgewichenen Monath 7bris, des 1698sten Jachrs, auf landtshaubtm. N.0 14. Dreÿ Par gosßene Sülberne Mösser hauben Prob. wög[en] 1 March 10 loth 27 fl 37 x ins. a p'r 17 fl … f[acit] 2 d Verordnung, von der Baron Miglischen Herschafft Prumberg, alhero zur Ambts Conzleÿ N.0 15. Mehr ain Mösßerl mit Silbernen häfft hierzue gehöriges gäbedl, löfel, 8 fl 30 x ad depositum, in einen Viereggichten Verschlag, und in ainer Eüsßenen in einem Verschlag aÿrlöfedl, und ain khleines Schächterl Prob Silb. wögen zusamben 8 loth. P[e]r' … eingeschlagenen Truchen, überbrachten freÿh: Miglischen Effetten, Sülbers, undt schrüfftlichen N.0 16. Ain Türkhischer Wußickhän Khnopf 8 lettig Silber wögt 20 loth a p‘r 32 xr… 10 fl 40 x Notturfften: So dem Landtsobrigkheitlichen gdigen Decret gemesß, durch unß und[er]schribene f[acit] alß den 28.ten Febr. negsthin ut A. hierzue deputierte Com[m]iss.on heut zu Endtstehenden däto, Latus: 128 fl 22 xr 2/3 d ordentlich beschriben: Auch von denen aigenes Fleiß ad aestimandum, gegen gebührend[er] N.0 17. Ain mit Silber beschlagner Türkhischer Säbl mit Thamascenischen khlingen, 16 fl 48 x recompens berueffenen, in Sachen verstendigen Goltarbeitheren, Stromaÿr, unndt Soränzo warauf beÿleüffig 21 loth Silber sein möchte d[a]ß loth p[e]r‘ 48 xr … f[acit] geschäzt worden: wie hienach volgt. N.0 18. Item ain mit Silber beschlagner Päl äsch warauf beÿleüffig 14 loth a p'r 36 x. 8 fl 54 x sein möchten … f[acit] N.0 19. Mehr ain zerlumpte von schlechten Silber beschlagene Türkh. Mitten gürtl ist - - N:0 1.mo Ein grosßes, in anfangs vermeldten Verschlag gebrachtes Züer vergoldtes 416 fl 43 x ungeschäzt verbliben Güespökh, sambt dem hierzue gehörigen Güeßgeschier, augspurg: Prob, wögt 23 ½ d. March 13 loth, d[a]ß march p[e]r 17 fl 30 xr … f[acit] N.0 20. Fehrers ain khleines Spazier dögedl mit einen Silbernen gfäßl P[e]r' … 8 fl N.0 2.O Ain etwas khlieners Güeßbökh sambt der hirzue gehörigen Kchandl von 192 fl 18 x N.0 21. Acht Sülberne Türkhische alte Kchnöpf wögen 2 loth a p[e]r‘ 20 xr f[acit] 40 x tribener arbeith, und Prob Silber in gewicht haltend 11 March 5 loth a p[e]r 17 fl … 3 d N.0 22. Ain alter Türkhischer Rosßzämb mit schlechten Sülber beschlagen in werth 7 fl f[acit] beÿleüffig N.0 3. Mehr ain rundes glattes Silbernes Gießpöckhl sambt den Khändel Prob: wögt 4 82 fl 52 x N.0 23. Ain Türkhisches Khürbesel von Scoffÿ Sülber beÿleüffig mit 5 loth, in werth 6 fl March 14 loth ins. a p[e]r 17 fl … f[acit] 2 d aber N.0 4. Item ain khleine Silberne Tätzä von Trübener arbeith Prob. haltend in gewicht 29 fl 17 x Latus: 47 fl 22 x - 1 March 11 loth 2 quintl ins. a p[e]r 17 fl … f[acit] ½ d N.0 24. Ain Türkhisch. Fläschl von Porcelan ein wenig mit Silber garnirt p'r 4 fl N.0 5. Fehrers Zwölff gleiche Silberne Confect Täzen von Trübener arbeüth augsp. 476 fl - : - N.0 25. Ain khleines Silbernes Paar Schuechschnallen p'r 30 xr Prob. wögen Zusambt 28 March ins. a p[e]r 17 fl … f[acit] N.0 26. Item ain Ämperl von Cranebeth holtz mit Sülbernen Räfflen, und Tökhl. P[e] 1 fl 15 x Latus 1196 fl 41 x 2 d r' … N.0 6. Fehrers Zweÿ Sülberne Confect Schallen worund[er] aine Zerbrochen, wögen 76 fl 30 xr N.0 27. Zweÿ Äläbasterne fläschl mit zünen Schreüfel beede p'r 1 fl Zusambt 4 March 8 loth ins a p[e]r 17 fl … f[acit] N.0 28. Ain Stachlenes Sackhkhel p'r 6 fl N.0 7. Item ein Sülbernes Spanisches Saltzvasß sambt hirzue gehörig an denen 4 157 fl 15 x Eggen stehenden vier Pixen augsp. Prob. wögt alles zusamben 4 March und 4 loth ins N.0 29. Ain Schreibtäfferl. P[e]r' 36 x a p[e]r 17 fl … f[acit] N.0 30. Ain zerbrochnes khleines galanterei Trühl von gelben agstein ungeschäzt - - N.0 8. Mehr 24 Paar Mösßer, und Gabl mit Sülbernen Schallen od[er] Häfften Prob 76 fl 30 x N.0 31. Ain Mans Ring mit 18.em khleinen, und in der Mitten einen grösßeren Taffl 70 fl Silber, wög[en] zusambt 4 March 8 loth ins ap[e]r 17 fl f[acit] diemantlen versözt, geschäzt worden P[e]r' N.0 9. Item 24. hierzue gehörige Silberne Löffel wögen 3 March 12 loth ins. a p[e]r 17 63 fl 45 x N.0 32. Zweÿ diemantene Ohrgehöng P[e]r' 150 fl fl … f[acit] Latus: 233 fl 21 xr - N.0 10. Vier 4Eggichte Sülberne Taffelleüchter sambt denen hierzue gehörig[en] 4 179 fl 1 x N.0 33. Ain ainschichtiges Reßl mit 10 khleinen diemäntlen, und in der Mütten mit 50 fl pfifferling Prob. wögen alle zusambt 10 March 8 loth 2 quintl ins. a p[e]r 17 fl … f[acit] einen Schmärägt versäzt P[e]r' 338 339 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge N.0 34. Fehrers ain Rosßzeug von Türkh. arbeith, alß d[a]ß vordergrath, hintergradth, 200 fl Priloga 3 und Zaümb, alles auf trador mit goldenen roßen Robin, Schmaragdt, undt guetten Perlen versözt, geschäzt worden P[e]r' StLA, LR, K. 723, H. 2, zapuščinski inventar po Ferdinandu baronu Migliu, 22. 5. 1708, s. p. N.0 35. Item von holtz, mit eingelögter Perlmuetter d[a]ß ganz khlein repräsenti[e]rte - - H. Grab Inuentarium N.0 36. Zweÿ steinene, und ein khleines oval Tafferl von Jaspis, So mit Rubinen, und 45 fl Schmärägden in goldt carmisiert, geschäzt worden P[e]r Über Weil andt des Wollgebohrnen Herrn Herrn Baron Ferdinandt Müglio nun mehr seel: Ver-Dan Endtlich befändten sich zweÿ grössere, undt zweÿ khlienere Sigil. lasßenschafft, so wür zu Endts Undterschribne, auf genedigen bafelch Ihro Excell: Herrn Herrn Latus: 295 fl - - Landtshaubtman p: mit Zue Ziehung verstendiger Schäz Männer unparth: haben schäzen unnd S[umm]a S[umm]a[rum] obstehender ordentlich geschäzter Possten, und laterum. 2453 fl 58 xr betheüern lasßen, auch alles ordentlich beschriben worden. Datirt gschloß Prunberg den 22 Maÿ F[acit] 1/3 d 708. Gleichmessig haben sich in obuerstandener Eüsßenen Truchen Befundten volgende Schrüfft. documenta. Alß /…/ Primo. Ain grosßer Bundt khaÿs. Handtbrieff von ihro Maÿ. Leopoldo iezt In der Capele glorwirdigist. Regierenden Kchaÿßer pp. an herrn Jochann Baptista Casanova alß höchstgedachter Seiner Maÿ. pp. Residenten beÿ der Ottomanisch. Pforten zu Das Altärl mit seinen ornath Constantinopel laut. /…/ 2.do Ain fascicl Brieff von hochen Pershonen, und Hoff Ministren, di gran fl x importanza, an herrn Casanova laut. nach Constantinopel ab Ax. '664 biß '676. Manß Rüsstung 3tio Mehr ain fascicl underschidlicher Brieff, unnd manuscripten des herren Casanova 1 Harnusch p[e]r: 6 de annis '664. biß 672. Seine Verrichtungen quà khays. Residenten zu Constantinopel 1 Alter Carabin sambt ein bar alt Pistolen p[e]r: 4 betr. 1 Deegen p[e]r: 1 4to Ain fascicl, sambt dem in sachen, an ihme H. Casanova aufgeförtigten decret, betr. aine demaselben aufgetragene inquisitions Commission wider dem herrn 1 Eisßenes altes feldtstückel p[e]r: 4 Obristen ÿber ein traganer Regiment Baron von Woppingen wegen etlichen, von sein 5 alte Puffer p[e]r: 2 Wopping. Compagnien angebrachter Clagen. 6 alte Muschkheten p[e]r: 3 9 Spring stokhen p[e]r: 1 /…/ 1 kurz gewehr p[e]r: Urkhundt dösßen unßer aigene Handt Undterschrifft, undt Pöttschaffts förtigung. Actum. 1 grosßer alter Türkhischer Zelt p[e]r: 35 Gräz den 25 tag Martÿ. Ax 1699. 2 handt deckhen mit den Mülleschen wappen p[e]r: 6 Matheus Weiß als in sachen 1 Alter khogel Wagen, sambt ainer khalleschen, und 4 alten roß geschüren p[e]r: 80 Verordneter Commissarius m. p. Undterschidliche bilder und Conterfe 26 Georg Ehrenreich v[on] Gampenburg In des Herrn Baron Müglio seel: Zimer, befindtliche Mobilien alß 26 Stuck bilder ains alß Commissarius m. p. gegen dem anderen zu 1 fl: f[acit] Dan ein grosßer schwarz Päzter Spigel p[e]r: 10 Wie auch ein khleiner Eckhettes mit vergulten Ramen p[e]r: 6 2 Schwarz Päzte Tüschel p[e]r: 2 Dan ein alte ouall Taffel p[e]r: 30 1 grosß Schwarz Päztes Böth p[e]r: 1 30 Dan ein Böthspant von gemainen Holz p[e]r: 30 9 Sesßel von Rothen leder ain p[e]r: 1 fl: f[acit] 9 340 341 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge In der dorran ligender Kamer 1 von Mesßing Mitterer Mörsser mit ainen Eisßnen Stesßel p[e]r: 2 1 alte Silber Trugen, sambt 2 Rösßteigl so alle 3 mit Eisßen beschlagen p[e]r: 4 30 Kuchelgeschür Dan Zweÿ lange Trugen von gemäinen Holz p[e]r: 1 30 1 Eingemaureth Khestel p[e]r: 10 mehr ein Trugen von gemäinen Holz sambt den Pschlacht p[e]r: 1 1 Prandtwein Kestel p[e]r: 3 1 lange Taffel p[e]r: 17 1 Anhenckh Khestel p[e]r: 6 Dan 4 Alte Sesßel á p[e]r: 30 x: f[acit]: 2 Das gesambt Kuchel geschür 4 57 in simili des H: Müglio sein lähn Sessel p[e]r: 30 /…/ Auf den grosßen Saall, befinden sich 20 Stuekh bilder, sambt der Hungerischer Landt Kartten ains gegen den 20 Summa Summarum disßes völligen Inuentarium ausßer des guetts Prunberg, der Weingartten, anderen zu 1 fl f[acit]: wie auch anden zugehörigen grundtstücken, so nicht geschäzt worden. 1 Schenckh Khasten von harten Holz p[e]r: 3 Macht…. 5845 fl 17 x 2 d: 2 alte Tüsch von gemäinen Holz p[e]r: 48 Folgen die Tepich In Urkhundt desßen ist unßer alß von Einer löbl. Landtshaubtmanschafft Dipätirten spör unnd 6 Alte unnd Neüe Türkhische Tepich p[e]r: 18 Inuenturs Comissarien aigne undtergestelte Handtschrifft und Pettschafft fertigung Actum Folgen die böthdöckh Prunberg ut Supra. 6 Alte böethdokhen p[e]r: 6 Beethgewandt Johann Joseph freyherr von Gablkhoven Dietrich Fridrich v Dienersperg 3 Madrazen Sambt 2 Madrazen Polst[er] p[e]r: 6 3 Alte abgebrauchte feder bether sambt 7 Polster p[e]r: 9 Leingewandt 12 Stuekh Thamaschkhenen Schlessinger Tüschtücher p[e]r: 34 26 dergleichen Tüsch Saluet p[e]r: 13 14 dergleichen Handtüeher p[e]r: 10 77 Tüsch Saluet von elteren und gemäinen Zwillich p[e]r: 18 21 dergleichen mit Spizen p[e]r: 5 1 grosßes Taffel Tueh mit Spizen p[e]r: 1 30 9 von gemäinen Zwillich abgetragne Tischtüeh[er] p[e]r: 4 30 22 von dergliehen Zwillich Handtücher p[e]r: 7 3 von der Hauß leinbath Handtücher p[e]r: 36 1 Altes Türkhisches Handtuech p[e]r: 9 16 Khüß Ziehen von gemäinen leinbath p[e]r: 48 9 gemäine leÿlacher p[e]r: 9 Zünn Geschür 18 grosße Schlisßel weegen 65 #: a': p[e]r: 30 x: f[acit]: 32 30 12 khleinere weegen 26 #: f[acit]: 13 5 Tuzet und 10 Stuckh thäller weegen 83 #: a' p[e]r: 24 x: f[acit]: 33 12 3 flaschen 3 Kandl weegen 13 #: a' p[e]r: 24 x: f[acit]: 5 12 2 Porzälanee Schallen p[e]r: 5 342 343 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge Priloga 4 6: Humeralien 4: Corporalien KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314, zapuščinski inventar po Antonu grofu 8: Purificatorien Gaisrucku, 8. 7. 1761. 5: Paten Tücheln und Spüzen 3: Cingula Inventarium 6: kleine hand Tüchel Über Sammentliche Herrschafften, und übriges Vermögen nach ableiben Sr Excellenz des 1: roth lederner Poster zum Meß buch hoch und Wohlgebohrenen Herrn Herrn Anton des H: Reichsgrafen v: Gaisruck Herrn deren 2: alte altar Pölster Herrschafften Eppenstein, Farrach, Weisßenthurn, Liebenau, Freÿspurg, Thurnisch, und Neu 1: Kupfernes weichbrun Kesßerl samt Sprengwadl Cilli Ihro Röm: Kaÿ: Königl: Apost: Maÿ‘tt Würkl: geheimben Raths, Cammerers, wie auch eines 1: rothes Mesßgewend samt zuegehör hochlöbl: I: Ö: Judicij Revisorij hoch Verordneten anderten Præsidentens. 1: Deto weisßes 1: deto grün, und blaues in einen Stuck /…/ 1: deto altes von unterschidlichen farben /fol. 122r/ 1: weisses Meßgewand mit gelb Saÿdenen Borten Neü Cilli 1: deto von unterschidlichen farben mit gelben Borten /…/ /fol. 157v/ /fol. 156v/ 1: Deto mit Seÿden ausgenähtes aus unterschidlichen farben mit falsch Silbernen /…/ Borten In der Schlosß Cappellen 1: Deto schwarzet von Damast 2: Silber vergolte Kelch mit deto Paten 1: grünes alter Tuch Ein H. Creüz Particul in Silber gefast 2: grün mit gold gestükte Antipendia 1: frauen, und Christ Kindl vergoltes Kränzel mit gutten Steinen besezt 1 schwarzes Antipendium 3: grosße und 1 kleines Missal 3: Quadrat. 1: Wienerisches Rituale /fol. 158r/ fl xr 4: grüne blumen Stökh mit Puschen Zünn Mesßing, Kupfer, Bleÿ, und Eÿßen 1: Crucifix von weisßen blech 7: Tuzet zün Teller, 4 duzet deto schüsßeln 2 Suppen schüsßln, 12 Suppen schallen 52 24 2: Käbsl mit Reliquien wägen 131 # à 24 xr. 3: Canon Tafel mit weisßen blech 1: Mesßingenes Einsied bek 30 4: Leichter von weisßen blech 26: deto wand leichter 1 18 6: Mesßingene alte altar Leichter 1: Mesßingener schall waag mit 31 # gewicht 6 6: Vergolte alter leichter von bildhauer Arbeith 8: Deto Däller 1 3: Deto Canon Tafeln 12 Kupferne Castrollen samt dekeln p‘r 57 # à 12 Xr 11 24 /fol. 157r/ 1: Kupferner Secht Kössel pr 36 tt à 12 Xr 7 12 1: Crucifix von helfenbein 1: Deto alter ausgebrenter Kösßel 8 # à 12 Xr. 1 36 3: altar Tücher mit Spizen 1 Kupferne Schaal waag 18 2: feine Tüchel über das portatile Altes Eÿsen 5 3. schlechte Alben Mobilien 1: Josephi Bild in rother Rammen 344 345 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge 1 Bild den in grab ligenden Heÿland Vorstellend 1: weiß largirter Kasten mit vergolten leisten, und deto beschlacht dan 1 deto weiß 50 /fol. 158r/ largirtes spill Tischl nebst 2 deto Cheridons, und 2 Thabourethl Sesßel mit rothen 1: Ecce Homo Bild in Vergolter Rammen Plüsch Sammet und gaiß füsßen 1 frauen Bild in Vergolter Rahmen samt 2 gefasten Engeln von Bildhauer Arbeith 3: Lähn nebst 2 Thaboureth und 1: Rast Sesßl mit rothen überzueg 30 1: Agnes Bild 12: Lederne alte Lähn Sesßl 6 1: Bild die geburth Mariae vorstellend 12: feld Sesßel mitt schwarz ledernen überzueg 3 1: Ecce Homo Bild in schwarzer Rahmen mit vergolter leisten 12: alte ausgenähte Sesßl 3 1: auf glaß gemahltes frauen bild in schwarz gebaizter Rahm 18 alte mit Seÿden ausgenähte Sesßl 4 2: Nachtstuck 1 12: Sesßl mit gaiß füsßen von Rohr geflochten 6 5: Köpf Stückl auf holz gemahlen 30 /fol. 160r/ 2: Bilder einen alten Mann und ein altes Weib vorstellend 14 4: kleine mit leinwand überzogene Sesßl 30 4: Von wax pousirte Stuck 8 2: Sesßl mit gedruckt grün wollenen zeüg überzogen 20 2: Vögl Stückel 2 2: ausgenähete Rast Sesßl 30 1: gemahlener Hund samt Kaz 7 2: ausgenähete tabouret Sesßel 12 1: Bild in schwarz gebaizter Rahm eine schlacht vorstellend 30 12 alte Sesßl mit zerrisßenen rothen überzug p'r 2 24 Spallier auf leinwat mit oelfarb gemahlen auf 4 Zimmer 400 1: alter Rast Sesßl 1 30 /fol. 159r/ 1: Schwarz gebaizter Kasten 1 30 2: Venetianische Spiegl mit vergolten geschnittenen deto Rahm 50 1: Kasten mit einen Pult von harten holz 1 30 1: Maculirter Spigl mit roth, und versilberter Rahm 2 1: Schenckh Kasten von harten holz 1 1: Deto in Schwarzer Rahm 2 1: eingelegtes Kästl mit Mesßing beschlagen auf füsßen 2 1: Deto in Schwarzer Rahm 2 1: alter schreib Kasten mit Mesßing beschlagen 1 4: Spiegl mit gläßernen Spiegl Rahmen 16 1: Kasten von weichen Holz mit 5: schubladen 45 8: Gläßerne Spiegl wandleichter 2 1: Einsaz Kastl mit allerhand Gläsßern 1 1: Maculirter Spiegl mit rother Rahm 2 /fol. 160v/ 1 Alter Maculirter Spiegl in gebeizter Rahm 30 1: kleines Kästl mit weichen holz mit lädlen 15 1 Deto kleinerer 15 14: unterschidliche Wösch und gewand Kästen von weichen holz alt, und burmpasßig 3 4: Wandleichter mit Spiegl, und Bildhauer Arbeith 2 1: schlag uhr mit Mesßingen blat 2 4: Gläßerne häng leichter 8 1 deto mit eÿßenen blat 1 2: mit Steineren Blaten von harten holz eingefast, und mit rothen zeüg überhängte 30 2: neüe lagirte Nachtzeug 6 Tischl 1: altes Dama bret 7 1: Alter Tisch von Bildhauer Arbeith 12 1 Canapee von harten holz 2 1: gleiches Spill Tischl samt 2 Cheridons 30 1 altes Canapee Polster mit überzug von grünen zeüg 12 /fol. 159v/ 1: Eÿsene Cassa Truchen 12 2: Tischl von harten holz 14 1 schwarze Truchen mit eÿsen beschlagen 30 1: Spill Tisch von harten holz 30 3: grosße Türkische Teppich 6 1: feld Tisch von harten holz mit einer Steineren Blaten 15 5: Deto kleine 5 4: alte Cheridons 12 /fol. 161r/ Böthstäd und Böth gewand 346 347 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge No 15: Ein böthstadt von weichen holz mit einer Viehharrenen Madrazen nebst einen 1 1: Eine bethstad von harten holz mit zerrisßenen flügen fürhängen worinen 1 Blau 5 rupfenen Stroosakh gestraiffte zbilhene Madrazen 1 langer Polster 1 haubt Küsß von geschlisßenen Ein Pavilion beth in einer Truchen 3 federn, und 1 Blau gestraifter zwilchener Stroosakh An vorhandenen gewehr 2: Ein böthstatt von harten holz mit einer rothgestraifft zwilchenen Madrazen, 1 5 2: mit Mesßing beschlagene flinten 14 deto Polster 1: Blau gestraifftes haubt Küsß, 1: rupfener Stroosakh mit grünen flügen fürhängen, und deto Coopert decken 2: grösßere, und 2: kleinere Metallene Stückl mit Laveten 5 3: Ein feldböth von harten holz mit Blau, und weisß gestraifften fürhängen und deto 5 1: Eÿserner doppel hacken auf 2 Rädern 30 Coopert decken, 1: Blau gestraifft zwilchene Madrazen, 1 deto Polster 1: haubt Küsß Porcellain und Majolica geschier und rupfener Stroosakh 3: Porcel ainene grosße schallen 1 /fol. 161v/ 12 deto weisße Caffee schallen samt untersäzl 1 4: Ein Böthstatt von weichen holz worinen 1 Roßharrene Madrazen mit Blau 5 5: Porcel ainene in Silber gefaste chiocolade becher nebst 1 deto gar kleinen auch in 4 gestraifften überzüeg 1 feder Polster 1: haubt Küsß und rupfenen Stroosakh Silber gefast 5: Ein Böthstatt von weichen holz worinen 1: Roßharrene Madrazen mit Blau 5 2: Porcel ainene glatte blaue chiocolade becherl samt 2: untersazl 1 gestraifft zwilchenen überzug, 1: Deto Polster 1 feder Polster, 1 Deto haubt Küsß und /fol. 163v/ rupfenen Stroosakh 5: ungleiche Porcel ainene blaue Caffee schallen samt untersazl 24 6: Ein Böthstatt von harten holz mit roth leinwathen fürhängen 1 Blau gestraiftt rosß 5 harrene Madrazen, und Deto Polster 1: feder Polster, 1: feder Polster 1: haubt Küsß, 1: blau Porcel ainenes fläschl mit silber beschlagen 1 30 und rupfenen Stroosakh 1: Majolica Krügl mit einen silbernen deckel 3 7: Ein Silberfarb angestrichene Bethstatt von weichen holz mit roth gestraifften 5 2 Alabasterne flaschl mit hölzernen futeral p'r 1 Baldachin, 1 d:o Seÿdene Coopert decken /fol. 162r/ Nebst einer Blau gestraifft Leinwösch und Leinwand Roßharrener Madrazen 1: deto Polster 2 deto haubt Küsß, und rupfenen Stroosakh 10: bar alte reistene laÿlacher 15 8: Ein betstatt von harten holz mit 2 blau gestraifft Rosß harrenen Madrazen, 1 deto 5 Polster, 1 rupfener Stroosakh und blau zeügenen Coopert decken p'r 12: bar deto neüe 24 9: Ein feld bethstatt von harten holz mit zerrisßenen Silberfarben fürhängen 1: blau 5 12: bar deto aparstene 6 gestraifften feder böth, einer blau gestraifften Roßharrenen Madrazen 2 feder Pölster 36: bar deto rupfene 14 24 1: deto haubt Küsß, und einen blau gestraifften alt zwilchenen Stroosakh nebst 9: Damastene alte Tischtücher 4 30 leinwatenen Coopert decken 13: Tisch Tischtücher von heimischen zwilch 6 30 10: Ein feldböthstatt von harten holz mit zerrisßenen silberfarben fürhängen, einer 5 8: Tuzet alt Damastene Servieter 6 24 blau gestraifften Roßharrenen Madrazen, 2: deto Pölster 1: haubt Küsß, und 1: alten zwilchenen Stroosakh 11: duzet zwilchene Tisch Servieter 3 18 /fol. 162v/ 12 Tisch Tücher von Aparsten 48 11: Ein Silberfarb angestrichene böth statt von weichen holz mit einer blau 5 12 alt Damastene hand Tücher 36 gestraifften Roßharrenen Madrazen 1: feder Polster, 1: deto haubt Küsß, nebst 24: zwilchene hand Tücher 1 12 rupfenen Stroosakh /fol. 164r/ 12: Ein feldböth von harten holz mit roth leinwathenen fürhängen und roth wollenen 5 36: Aparstene Deto 1 48 Coopert decken, einer blau gestraifften Roßharrenen Madrazen, 1 deto Polster, 1: 48: Küsß züchen 1 36 Vieh harrenen Polster einer rupfenen Stroosakh und d:o Polster 24: Mesßer Tüchel 24 13: Ein Silberfarb angestrichene böth stadt mit einer blau gestraifften Roßharrenen 5 Madrazen, 1: deto Polster, und rupfener Stroosakh 7: baar alt weisß leinwatene fenster fürhäng 49 14: Ein böthstadt von harten holz mit einer blau gestraifften Roßharrenen Madrazen, 5 4: Stück rupfene leinwand 138 Eln â 4 Xr 9 12 1 deto Polster 1: leinwandenen feder Polster und rupfenen Stroosakh In der Kuchel /fol. 163r/ An Kuchel geschier 348 349 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge 1: neuer bratter 1: hol ahipen eÿsen 4: brat Spiß 1: brat pfann 1: Rost 1: feüer hund, 6 /fol. 173v/ 6 schlechte einbrenn pfändl 6: eÿsene Trÿfüßl, 2 herd schaufeln, 2 schier hacken, 1 In urkund deßen seÿnd unßer verordneten Sper, und Inventurs Commissarien aigenhändige feüer zang, 2 ofen gabln 2 schöpf und 1: saum löfel 2 fleisch gabln 2 Kuchl Mesßer Nahmens unterschrifften und Adeliche Förtigungen Gräz den 8ten Julÿ 761 und 1 eÿsene glut pfann L. S. Weichard graf zu Trauttmanstorff 2 Rib eÿsen, 2 durchschläg 2 Torten Mödl 2 Koch löfel 2 schmalz wändl 2 anricht 2 löfel, 1 oell Kändl 1: gewürz lädl 1 Spriz Krapfen Modl 1 zugger bichsen, 6 wendl zum L. S. Sigmund graf Breüner brodt Mehl, und Salz 4 Torten reiff 8 Torten /fol. 164v/ Blätl, 3 grösßere und 3. klinere Dr Joseph Murmär schüsßln, 6 Täller, 24 wändl in zweÿen büchsen, 24 ausstech wändl 2 arbeiß Nudl löfel, 2 Strudl löfel, 2 weften Krapfen Mödl, 2 Strauben Trachter, 1: Prügl Krapfen Modl, 3 Suppen schüsßl, und 2 büchsen zum gefrornen alles von blech sehr abgenuzt 1: ord:ri Speiß Kasten, und 3 wasßer schäfter 21 Auf den Kasten /…/ /fol. 165r/ In Krautt Keller /…/ In dem Maÿr Hauß /…/ In garthen orangerie 32: grosße Leemoni und Portugeser baum â 1 fl: 30 Xr 48 53 Mittere deto à 1 fl 53 73: kleinere Deto à 30 Xr 36 30 /fol. 165v/ Garthen Zeüg /…/ Summa an Zünn, Mobilien, und fahrnusßen zu Neü Cilli 1066 49 /fol. 166r/ Sumarischer Betrag von der Herrschafft Neü Cilli samt incorporirten gülten Schäzung der Herrschafft 111081 2 An richtigen Ausständen 9018 2 An hart einbringlichen Ausständen 792 9 An La'afftl. Anticipation 5818 27 An Zünn, Mobilien, und Fahrnußen 1066 49 Summa Summarum von der Herrschafft Neü Cilli samt incorporirten gülten 127866 50 /…/ 350 351 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge PRILOGA 5 1 rothes Mesß gewand samt zugehör. 1 deto weisßes. KLA, Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315, zapuščinski inventar po Janezu Karlu 1 deto grün und blaues in einen Stuck. grofu Gaisrucku, 23. 11. 1770. 1 deto altes von unterschidlichen farben. 1 weisßes mit gelb seidenen borten. Inventarium 1 do von unterschidlichen farben mit gelben borten. Über sammentliches Fidei Commiss Vermögen nach Ableben Sr Excellenz Herrn Johann Carl 1 do mit seiden ausgenähetes aus unterschidlichen farben mit falsch grafen v: Gaisruk seel. silbernen borten. 1 deto schwarzes von Damasc. /…/ 1 grünes Altar Tuch. /fol. 45v/ 2 grüne mit gold gestückte Antipendia. Herrschafft Cilli 1 schwarzes Antipendium. /…/ 3 Quadrat. /fol. 58v/ /…/ In der Schlosß Capellen /fol. 60v/ 2 silber vergoldte Kelch samt deto Paten. Alt Neu 1 H. Creüz Particul in silber gefast. fl Xr fl Xr 1 frauen 1 Christ Kindl, vergoldtes Creüzl mit gutten Steinen besezt. Zünn, Mesßing, Kupfer blech und Eisßen 3 grosße, und 1 kleines Missal. 6 Tuzet, und 11 Stuck zünn Thäller 81 # wägend â 36 Xr 48 36 1 Wienner. Rituale. 2 Suppen Töpf 4 brat schüßl samt 2 untersäzl 12 schlüß Schallen 6 36 36 4 grüne blumen Stök mit buschen. Hafsietl in gewicht 61 # â 36 Xr 1 Crucifix von weisßen blech. 4 zünene Salz Väsßl 48 2 Käbsl mit Reliquien. 3 zünene lavor und 1 Thee Kandl 2 24 3 Canon Tafel mit weisßem blech. 3 do S: v. Nacht geschier 3 4 weisß blechene leichter. 3 bar zünene leichter â 51 Xr 2 33 6 Mesßingene Altar leichter 1 zünener Schreib zeüg 1 30 6 vergolte Altar leichter von bildhauer Arbeit. 1 Mesßingenes Einsied bök 30 3 deto Canon Tafel. 26 Messingene wand leichter so zerstreüeter in zimmern 1 18 1 Crucifix von helfenbein. 1 Mesßingene Schall waag mit 31 # gewicht 6 3 Altar Tücher mit Spiz. 12 Kupferne Castrollen samt dekel in gewicht 57 # â 12 Xr 11 24 2 feine Tüchel über das Portatile. 1 Kupferner Secht Kessl 36 # wägend â 12 Xr 7 12 3 schlechte Albmen. 1 do alter ausgebrennter mit 8 # â 12 Xr 1 36 6 Humeralia 4 Corporalia 8 Purificatoria. 1 Kupferne Schal wag 18 5 Paten Tüchl mit Spiz. 1 do fisch wändl 3 3 Cingula 6 kleine hand Tüchel. 1 Caffee und 1 chocolatte Kandl 48 1 roth lederner und 2 andere Altar bölster zum Mesßbuch. /fol. 61r/ 1 Kupfernes weyhwasßer Kösßerl samt Sprengwadl 1 Kupferner brenn Kesßel 1 30 /fol. 59r/ 1 do Kiell Kesßel 3 352 353 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge 13 blechene leichter 1 3 1 feld bethspanten mit roth Damascenen fürhängen samt do Coopert 58 1 do Nacht liecht 10 deken worin 1 Strohsak 1 roßharene Madrazen 1 do bolster 1 feder beth sammentlich altes blech 3 15 1 do bolster 1 haubt Küß 1 roth tafetene deken Mobilien 1 do bethspanten mit Cordonenen fürhängen samt Coopert deken, 20 In den oberen Mæceninen worin 1 Strohsak 1 roßharene Madrazen nebst 1 haubt Küß In Eckzimmer gegen der Säänn 1 Canapee von harten holz mit roth Damascenen überzug 10 lain- und 50 1 bethspanten von harten holz, worin 1 Strohsak 1 roßharene 5 2 Taboureth Sesßel mit gleichen überzug Madrazen 1 feder bolster 2 haubt Küß 1 vieh harener bolster nebst 2 1 Spil Tischl von harten holz 4 cordonenen deken und leinwatenen fürhäng 1 Spiegl mit Spiegl Rammen 4 1 deto bethspanten mit solchen fürhängen worin 1 Strohsak 1 5 2 laquirte Tischl 4 viehharene Madrazen 1 feder unterbeth 1 do bolster 1 fleigen bolster 1 In Meer grünen Zimmer haubt Küß nebst 1 rothen deken Meer grüne Spallier 24 1 Tischl mit einen steinenen blat 15 1 feld beth mit grün Attlasenen fürhängen samt do Coopert deken 20 1 glut Pfann 10 worin 1 Strohsak 1 feder beth, 1 roßharene Madrazen 1 haubt Küß 7 unterschiedliche bilder nebst 1 alt seidenen deken 1 Kupfernes Gießbök 30 /fol. 62v/ 30 ausgenähete Sesßel vermischter in zimmern 7 1 Canapee von harten holz, 2 Taboureth und 10 lain Sesßel von grün 38 /fol. 61v/ rassetenen überzug In Zimmer daran 1 Spiegl mit Spiegel Rammen 4 Ein lähre bethspanten von weichen holz 8 1 Spill Tischl 5 2 Tischl mit steinenen blaten 30 In denen fünff unausgebaueten Zimmern 1 Schreib Kasten 1 2 lähre bethspanten von weichen holz 48 1 alter Spiegl 15 7 feld Tischl 2 3 Theses und 12 laquirte bilder 15 bar neüe winter fenster 46 1 fuß Schammel 4 1 Trüchel mit 12 gläser 1 In grünen Zimmer 2 neüe öfen 26 Grün gemahlene Spallier 24 1 laquirte blenten 20 1 Canapee von harten holz mit darzu gehörigen cordonenen bölstern 23 2 Trüchen mit alten schrüfften 2 mit rothen Sammet laquirte Taboureth Sesßel 3 deto lain- und 1 Rast 30 1 oval Tisch von weichen holz 12 Sesßel 1 blechener Tach Knopf 1 1 feldbethspanten mit gestraifften fliegen fürhang und do Coopert 5 1 fagoth und 1 Bassetl deken, worinnen 1 Strohsak 1 vieh harene Madrazen 1 feder beth nebst 2 Verschläg mit vergoldten laub werch und leisten für die lambriden 30 1 grün tafeten deken und superporten 1 do bethspanten mit Cordonenen fürhängen, und Coopert deken, 5 2 alte lain Sesßel 20 worin 1 Strohsak 1 fleigen bolster nebst 1 grün tafeten deken 1 alte Truchen mit zerschidenen alten bildern 1 Spiegl mit Spiegl Rammen 4 /fol. 63r/ /fol. 62r/ Auf dem oberen Gang In rothen Zimmer 1 alter Kleÿder Kasten von weichen holz 30 roth gemahlene Spallier 36 354 355 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge In haubt Stock 1 bethspanten von harten holz, worin 1 Strohsak 1 feder beth 1 5 Im Saal roßharene Madrazen, 1 feder- und 1 Madrazen bolster und 1 haubt 6 Portrait die gräfl: Gaisrukische familie vorstellend Küß 2 Camin bilder 1 Venetianischer Spiegl mit vergoldter Rammen 36 4 vergoldte wandleichter von bildhauer Arbeit 2 1 neüe Soffa von harten holz mit rothsammeten überzug 40 2 Luster 50 1 laquirter Schreib Kasten 1 deto Spill Tischl nebst 2 cheridon, und 50 2 Spill Tischl von harten holz 10 2 laquirten Taboureth Sesßeln mit rothen blusch Sammet, und gaißfüsßen 1 Redhorn 1 Kästl von harten holz mit gaiß füsßen 6 12 Sesßel von harten holz mit geflochtenen Röhren 6 1 Luster 16 sammentliche gläser 2 1 bild Maria Pletrovitsch In unausgebaueten 4 Zimmern /fol. 64v/ 4 neüe Soffen gestöll von harten holz â 5 fl 20 In Cabinet 1 zusamstoß Tisch mit 5 theil ohne gestöl 2 1 Soffa von harten holz mit roth leinwatenen überzug 20 mit öelfarb gemahlene Spallier auf 4 Zimmer 400 2 Sesßel mit deto bölster 7 1 doppelte Thür von harten holz 1 Venetianischer Spiegl mit vergoldter Rammen 30 /fol. 63v/ 1 Schreib Kasten von harten holz 1 30 In Billiard Zimmer 1 zünener Schreibzeüg und 1 deto Nachtzeüg leichterl 1 1 Spiegl mit Spiegl Rammen 4 1 Compass in ein futerall nebst 2 perspectiv 1 zusam Stoß Tisch von harten holz mit einen Türkischen Teppich 6 1 grüner hut 12 besßere und 2 ältere feld Sesßel mit schwarzen leder 3 2 gläserne Räml 2 Theses und 5 ordinari Papierene bilder 1 blechener Sommer leichter mit glaß 20 1 Spill Tischl von harten holz 30 In ersten Herrschafft Zimmer 1 Luster 2 8 neüe Mode Sesßel von harten holz mit geld Damascenen bölstern 72 â 9 fl 1 Stock Uhr 20 1 Venetianischer Spiegl mit vergoldter Rammen 25 1 Portrait Sr Maÿtt vorstellend 1 Luster 16 In Jungfrau Zimmer 1 Spill Tischl 5 1 bethspanten von weichen holz worin 1 Strohsak 1 feder beth samt 5 deto bolster 1 roßharene Madrazen samt do bolster 1 haubt Küsß und In zweÿtten 1 Cordonene deken 1 neüe Soffa von harten holz mit grün Damascenen bölstern 40 3 Tischl von weichen holz 14 8 neüe Mode Sesßel samt deto bölstern â 9 fl 72 /fol. 65r/ 1 Spill Tischel mit vergoldten gaißfüsßen 12 1 oval Tischl 10 /fol. 64v/ 1 alte blechene Caffee Täzen 12 1 Spill Tischl von harten holz 5 1 Kupfernes gießbök 24 1 Venetianischer Spiegl mit vergoldter Rammen 25 1 Spänische wand 1 1 Luster 24 5 alte feld Sesßel 2 30 In dritten Zimmer 1 lähres schwarz gebaiztes Kästl 1 Chinesische Spallier 50 1 Spiegl mit roth versilberten Rammen 2 1 alte Wand Uhr 1 356 357 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge 2 alabaster Stuck 1 1 grosßer Spiegl mit schwarz vergoldter Rammen 2 6 bildl mit schwarz gebaizten Räml 1 kleiner deto mit gebaizter Ramen 30 20 zerschidene gemahlene bilder 2 27 1 Josephi 1 frauen bild In Capuciner Zimmer 2 Cheridon 30 1 bethspanten von harten holz, worin 1 Strohsak 1 roßharene 5 2 Lavor untern zün begriffen Madrazen 1 do bolster 1 feder bolster nebst 1 schlechten deken In Kochen Zimmer 1 do bethspanten von weichen holz, worin 1 Strohsak 1 roßharene 5 1 feld bethspanten von harten holz worin 1 fleigen bolster 1 roßharene 5 Madrazen nebst 1 schlecht Cordonenen deken Madrazen 1 vieh harener Madrazen bolster 1 feder bolster, und 1 haubt 1 halbes oval Tischl von weichen holz 10 Küß 1 altes Spill bret 7 1 Tisch von weichen holz 15 1 Kästl von weichen holz 15 1 alter Schreib Kasten von weichen holz 1 1 grosßes Francisci Seraphici bild 3 rothe und 1 blauer schlechter Sesßel 30 /fol. 65v/ 5 unterschidliche bilder von Pappier 10 gemahlene bilter alt /fol. 66v/ 2 bilder mit rothsilber gefasten Ramen 1 Auf dem Saal 2 lain Sesßel mit gedrukter leinwat 30 1 eisene Truchen, worin verschiedene Mesßingene Thüren- und fenster 60 In mitteren Gast Zimmer beschlacht samt Schlösser zusammen 1 bethspanten von harten holz, worin 1 Strohsak 1 roßharene 5 10 Portrait Madrazen 1 do bolster 1 feder beth 1 do bolster 1 haubt Küß samt 1 alter Kleÿder 1do Schank Kasten ohne Aufsaz 30 Coopert deken 1 Mell Truchen zerbrochen 1 feld bethspanten von harten holz, worin 1 Strohsak 1 roßharene 5 In Cappellen Zimmer Madrazen 1 do bolster 1 feder beth 1 do bolster und 2 haubt Küß 3 gebeth Stiell von harten holz 1 ausgenähetes Canapee 3 12 1 roth lederner Rast Sesßel 1 30 2 ausgenähete Taboureth Sesßel 12 1 Ecce homo bild mit vergoldter Rammen 12 3 Tischl von weichen holz 30 2 Mariæ in der flucht, und Mariæ heimsuchungs bilder in schwarz 24 1 grosßer Spiegl mit schwarz gebaizten Rammen 2 gebaizter Rammen 4 ausgenähete lain Sesßel 1 Alt leinwatene Spallier 2 wandleichter mit Spiegl 2 Auf der Stiegen und unteren gang 13 Portraits 2 blechene latern 2 1 laquirtes frauen und 1 Ecce homo bild 1 alte Wäsch Rol 1 Lavor untern zün begriffen 1 do Milch Truchen 15 /fol. 66r/ 1 alter Kasten von weichen holz 15 In Eck Zimmer /fol. 67r/ 2 feld bethspanten von harten holz, worin 2 Strohsäk, 2 roßharene 10 In der Canzleÿ Madrazen 1 vieh harener bolster 1 feder beth 2 do bölster 3 haubt Küß samt 1 alt grün tafetenen deken 1 Schreib Tisch samt Aufsaz von harten holz 2 1 Tisch von weichen holz 15 1 schrüfften Kasten von weichen holz 15 1 fournirter schreib Kasten 1 30 1 oval Tisch von weichen holz 10 2 ausgenähete Rast Sesßel 30 1 weicher Wäsch Kasten 15 358 359 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge 4 lederne alte lain Sesßel 30 2 Rib Eisen, 2 durchschläg 2 Torten Mödl 2 Koch löfl 2 schmalz wändl 2 1 bethspanten von weichen holz, worin 1 Strohsak 1 roßharene 5 2 Anrichts löfel 1 öell Kandl 1 gewürz lad 1 Spriz Krapfen Modl 1 zuker Madrazen samt do bolster nebst 1 rothen deken bixen 6 wändl zum brod-Mel , und Salz 4 Torten Raif 8 deto blätl 3 1 H: Anna hand in Käbsl grösßere und 3 kleinere schüsßl von blech 6 do Thäller 24 wändl in zweÿen bixen, 24 ausstech wändl 2 Arbeis nudl- 2 Strudl löfel 2 wafen 1 Uhr ohne gewicht 2 Krapfen Mödl 2 Strauben Trachter 1 brügl Krapfen Modl 3 Suppen In Archiv Schüsßel und 2 bixen zum gefrornen alles von blech sehr abgenutzt 1 eisene Cassa Truchen 12 1 ord‘ri Kasten und 3 wasßer schäfferer 21 3 alte Reiß Coufre 45 Auf dem Kasten 3 alte feld und 1 ordri Tisch von weichen holz /…/ In Verwalters Zimmer /fol. 68v/ 3 Tisch von weichen holz 45 In Krautt Keller 7 alte feld Sesßel 2 24 /…/ 2 roth lederne lain Sesßel 30 In dem Maÿrhauß 1 alter Schank Kasten von harten holz 15 /…/ /fol. 67v/ In garthen In Laqueÿ Zimmer orangerie 2 bedienten bether 6 60 grosße Leemoni und Portugeser baum â 1 fl 30 Xr 90 1 häng- und 1 schublad Kasten von weichen holz 2 107 mittere deto â 1 fl 107 In der Gardarobe /fol. 69r/ 1 harter viereggichter Tisch 30 Garthen Zeüg 1 rothe Pferd deken 2 /…/ 1 lähre bethspanten von harten holz 24 Tischler Zeüg 1 alte weiche Truchen 1 /…/ Dan seÿnd allda sammentliche zu Thurnisch à No 1 bis 515 vorfindig 80 /fol. 69v/ geweste bücher anhero transferiret worden, welche in ersten Inventario An Vorräthigen bau Materialien Fidei Commissi p'r Pausch geschäzet worden 12 Quaterstein von grösßerer gattung 9 54 1 gläsener Aufsaz 4 13 deto von mitterer gattung 8 17 5 glaß Tafel 8 24 deto kleinere 13 12 1 garn haspel 6 82 fuhr Kalch â 2 fl 164 7 Türkische und 1 ordri Teppich 11 2000 Tach zügl 24 - In der Kuchel 900 Mauer zügl 4 30 1 bratter 1 hollehipen Eisen, 4 brat Spiß, 1 brat Pfann 1 Rost 1 feüer 6 100 Nußbaumene brether â 20 Xr 33 20 hund, 6 Pfändl 6 Trifüsßl 2 herdschaufel 2 schierhaggen 1 feüer zang 2 ofen gabl 2 schöpf /fol 68r/ 1 faim löfl 2 fleisch haken 2 Kuchel 193 deto [â] 15 [Xr] 48 15 Mesßer und 1 eisene glutpfann 100 deto [â] 6 [Xr] 10 24 birnbaumene do [â] 15 [Xr] 6 213 zwölfter läden d[a]s 100 pr' 4 fl 8 31 79 farchene Stuck [â] 7 [Xr] 9 13 35 Aichhornene bretter [â] 7 [Xr] 4 5 360 361 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Priloge 15 # Leim â 14 Xr 3 30 An zünn p. Mobilien, und fahrnußen 812 22 1963 6 95 Claffter holz â 36 Xr 57 Summa Summarum der Herrschafft Cilli 117878 25 3329 26 /fol. 70r/ Porcellain und Majolica geschier /…/ Porcel ainene grosße Schallen 1 /fol. 72v/ 11 deto weisße Caffee Schallen samt untersäzl 1 In Urkund desßen seÿnd unserer Verordneten Spehr- und Inventurs Commissarien eigene hand 2 Porcel ainene blaue cocholatte becherl samt untersäzl 1 unterschrifften und beÿgedrukte adeliche Fertigungen 5 deto ungleiche Caffee Schällerl 24 Gräz den 23ten Novem. ‚770. 4 weisß Porcel ainene oleo becherl 45 L. S. Sigmund graf Breüner als 4 Tuzet und 1 Stuk Majolica Thäller 2 24 Spehr und Inventurs Coa‘rius 5 Majolica Täzen 30 L. S. Carl graf v‘ Gleÿspach als 1 braune Schallen 12 Spehr und Inventurs Coa‘rius [Latus] 3 24 3 51 Tisch und beth Wäsch 10 Tafel Tücher nebst 10 Tuzet Servieter von Damasc â 8 fl 80 9 ord‘ri Damascene Tafel Tücher mit 9 Tuzet Servieter â 1 fl 30 Xr 13 30 1 Tafel Tuch und 9 Servieter pr' 2 3 ord‘ri Tisch Tücher zusammen 1 30 8 aparstene Tisch Tücher â 18 Xr 2 24 1 neü- und 1 alte Caffee Tücher p'r 1 30 20 löfel Tüchel 1 12 bar reistene leiblacher â 1 fl 30 Xr 18 11 bar aparstene deto â 1 fl 11 /fol. 70v/ 21 rupfene leiblacher â 45 Xr 15 45 24 ord‘ri Damascene hand Tücher â 20 Xr 8 12 deto abgenuzte â 10 Xr 2 13 aparstene hand Tücher â 4 Xr 52 32 reistene Küsßziechen â 8 Xr 4 16 13 aparstene deto â 6 kr 1 18 Summa des Zünn p. Mobilien und fahrnußen 812 22 1963 6 /fol. 71r/ Summarischer betrag der Herrschafft Neü Cilli samt incorporirten gülten Schäzung der Herrschafft 111081 2 1366 20 An baaren geld 48 5 An richtig einbringlichen Ausständen 5900 58 An getraÿd Vorrath 35 57 362 363 Povzetek Neu-Cilli Besitzer, Architektur und Ausstattung des schönsten Schlosses im Sann-Tal Zusammenfassung Die prächtige Architektur, der Glanz der ehemaligen Ausstattung und die Lebensgeschichten der Schlossbesitzer von Neu-Cilli wecken seit Jahrzehnten die Aufmerksamkeit von Kunsthistorikern, Historikern, Architekten und Literaturwissenschaftlern. Eine umfassende Monografie mit dem Titel Stiriens Eden wurde bereits 1847 vom damaligen Verwalter Wenceslaw Georg Dunder (Václav Jiří Dundr) über das Schloss verfasst. Die Übersetzung und kritische Ausgabe von Dunders Werk wurde 2016 von Dr. Peter Zimmermann erstel t. Dr. Peter Zimmermann war auch der Initiator der vorliegenden Studie, die die Architektur und ehemalige Ausstattung des Schlosses präsentieren sowie die Lebensumstände der früheren Besitzer von Neu-Cilli beleuchten sol . Die Grafen von Gaisruck (1756–1835) engagierten herausragende Künstler für den Bau und die Ausstattung des Schlosses. Bei der Umgestaltung des Gebäudes von einem Landschloss des Adels in ein Krankenhaus im Jahr 1930 wurde ein Teil der Ausstattung in öffentliche und private Sammlungen überführt. Kunsthistoriker konnten einige Objekte in slowenischen und kroatischen öffentlichen Sammlungen mit den Auftraggebern, Künstlern, POVZETEK dem Entstehungszeitpunkt sowie dem Ort der Aufstel ung im Schloss in Verbindung bringen. Ihre Erkenntnisse über die frühere Schlossausstattung konnten erheblich erweitert werden, insbesondere durch die Untersuchung bisher unbeachteter Quellen, darunter der Nachlassinventare der Grafen Anton und Johann Karl von Gaisruck aus den Jahren 1761 und 1770, die für neue Erkenntnisse entscheidend waren. Die Zusammenarbeit mit Mag. Andreas Graf Bardeau, dessen Großmutter Eleonore Gräfin Bardeau ihre Kindheit in Neu-Cilli verbrachte, ermöglichte ebenfal s neue Einblicke in die Zeit, als sich das Schloss im Besitz der Altgrafen und Fürsten Salm-Reifferscheidt-Krautheim und Dyck befand (1849/1854–1919). Die ursprünglich auf die Architektur und Ausstattung des Schlosses Neu-Cilli ausgerichteten Forschungen wurden auf die Untersuchung des vorherigen Schlosses Brunnberg ausgedehnt, da mich mein Kollege Dr. Igor Sapač mit der Hypothese vertraut machte, dass die Grafen von Gaisruck beim Bau von Neu-Cilli das Mauerwerk des alten Schlosses Brunnberg verwendet hatten. Schon Mag. Igor Weigl hatte vermutet, dass der Vorgänger nicht vol ständig abgerissen worden war, aber Sapač konnte mit Hilfe von bauhistorischen Untersuchungen und dem Studium alter Darstel ungen feststellen, dass eine Rekonstruktion des ursprünglichen Aussehens von Brunnberg möglich ist. Ein digitaler Versuch der virtuellen Rekonstruktion wurde von Architekturstudenten der Universität Maribor, Živa Kralj, Rok Rantaša und Katja Rihtarič, erstel t. Der Feststel ung, dass der soziale Status sowie die Ambitionen und Biografien der Besitzer einen erheblichen Einfluss auf die Architektur und Ausstattung des Schlosses hatten, darüber aber wenig bekannt war, folgte eine weitere Ausdehnung der Forschungen auf die Untersuchung der Lebensgeschichten der Besitzer von Brunnberg und Neu-Cilli. Das Buch präsentiert daher zu Beginn jedes Kapitels die Lebensgeschichten der Besitzer, auch wenn sich diese nicht durch künstlerische Aufträge auszeichneten. Unter den bisher am wenigsten bekannten waren die Freiherren von Miglio, darunter der erfolgreiche Kaufmann Karl, sein Sohn Tullio, der das Osmanische Reich bereiste, die Militärs Karl Raimund und Franz sowie Baron Ferdinand, der als legendärer Spender eines 365 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Povzetek Rings an die wundertätige Mutter Gottes in Maria-Pletrowitsch (Petrovče) in die lokale Geschichte einging. Von posthum geborenen Tochter Maria Anna verkaufte die Herrschaft Brunnberg und Schönbichel sowie das Frei-den drei Besitzern des Schlosses aus der Grafenfamilie Gaisruck war Anton als Erbauer von Neu-Cilli der be-haus in Sachsenfeld (Žalec) am 17. April 1756 für 24.446 Gulden an Anton Graf Gaisruck. deutendste, aber auch die Lebensgeschichten seines Bruders Johann Karl und seines Neffen Vinzenz hatten einen erheblichen Einfluss auf die Ausstattung des Schlosses. Mit Joseph Ludwig Hausmann tritt in Neu-Cilli erstmals • und einmalig ein Besitzer aus dem Bürgertum auf. Seine Zeit wurde auch durch das literarische Schaffen seiner Tochter Fanny Hausmann und des Verwalters Wenceslaw Georg Dunder geprägt. Auf den bürgerlichen Besit-Anton Graf Gaisruck (1712–1761), verheiratet mit Friederika Baronin Cramm, konnte beim Kauf von Brunn-zer folgte die fürstliche Familie Salm-Reifferscheidt-Krautheim und Dyck, was zum Aufleben des traditionellen berg auf eine erfolgreiche Karriere in Hofdiensten und einen noch erfolgreicheren Grundbesitzerwerb zurück-Adelsleben im Schloss führte. Die Mitglieder der Familie zeichneten sich durch ihre malerischen und literari-blicken, da er der Besitzer der Herrschaften Turnisch bei Pettau, Freyspurg mit Freihaus in Radkersburg, Lie-schen Werke aus und prägten das Sann-Tal auch durch die Einführung des Hopfenanbaus. benau bei Graz sowie der vereinten Herrschaften Farrach, Eppenstein und Weiβenthurn im Oberen Murtal war. Im Jahr 1750 schloss er einen Vertrag mit Maria Theresia über den Tausch des Amtes Neunkirchen in • Niederösterreich gegen die Herrschaft Cilli (Celje) ab. In den folgenden Jahren kaufte er einige kleinere Besitzungen im Sann-Tal, die den Überresten der einstigen großen Herrschaft Cilli hinzugefügt wurden und nach Da beim Bau des Schlosses Neu-Cilli das Mauerwerk des vorherigen Schlosses Brunnberg verwendet wurde, dem Kauf von Brunnberg im Jahr 1756 zur Herrschaft Neu-Cilli vereint wurden. Mit einer Inschrift in der ist der erste Teil des Buches dem fast vergessenen Brunnberg gewidmet. Als Bauherr gilt Sigmund Herr von Schlosskapelle bezeichnete sich Anton Graf Gaisruck als neuen Grafen von Cilli, als würdigen Nachfolger der Schrattenbach (1548–1588), der 1580 als Besitzer genannt wird. Das ursprüngliche Schloss war ein kompaktes berühmten Grafen von Cilli, da der Umbau von Schloss Brunnberg in das prächtige Neu-Cilli mit dem drei-zweistöckiges Gebäude mit rechteckigem Grundriss und fünf Fensterachsen, das teilweise im westlichen Teil hundertsten Todestag des letzten Grafen von Cilli, Ulrich II., zusammenfiel. Mit dem Umbau überstieg Anton des Schlosses Neu-Cilli erhalten ist. Auf der Südseite befand sich ein ummauerter Hof mit einem Wirtschafts-Graf Gaisruck seine finanziellen Möglichkeiten. Da er die Herrschaft testamentarisch als Familienfideikommiss gebäude, auf der Westseite ein umzäunter Garten. Das bescheidene äußere Erscheinungsbild stimmt mit der definierte, verfassten die Beamten, die für die finanzielle Stabilität der Fideikommisse sorgten, eine Reihe von Beschreibung Schloss oder Edlmans süz Prunberg in der Chronik der Grafen von Schrattenbach überein. Von Dokumenten, aus denen wir gut über den Verlauf des Baus des Schlosses Neu-Cilli informiert sind. Igor Weigl der nächsten Bauphase des Schlosses Brunnberg, wie sie sich aus der schematischen Kupferstichdarstel ung von stel te fest, dass die Pläne für den Umbau vom Baumeister Matthias Persky (1716–1761) erstel t wurden. Nach Georg Matthäus Vischer aus der Zeit um 1681 ergibt, sind keine schriftlichen Quellen bekannt. Die ersten Anden Erkenntnissen von Igor Sapač wurden die älteren westlichen fünf Achsen des Schlosses Brunnberg mit Aus-bauten an das ursprüngliche Gebäude entstanden wahrscheinlich in der Zeit, als Brunnberg im Besitz der ita-nahme der Südfassade im ursprünglichen Zustand belassen, der östliche Teil wurde um eine Achse verlängert lienischen Kaufmannsfamilien Qualandro und Miglio war, die durch den Handel mit Vieh und Tuch zwischen und erweitert, während der zentrale Teil des Gebäudes vol ständig verändert wurde, um Platz für ein Vestibül, Ungarn und Venedig sowie der Versorgung der kaiserlichen Armee an der Militärgrenze wohlhabend geworden ein repräsentatives Treppenhaus und einen Saal zu schaffen. Das Schloss wurde außerdem aufgestockt und die waren. Um 1653 kaufte Karl Miglio, der aus Mailand nach Innerösterreich gekommen war, das Gut Brunnberg. Raumaufteilung wurde verändert. Dem Architekten Matthias Persky gelang es durch die Gliederung der Außen-Mit einer am 16. April 1664 in Regensburg ausgestel ten Urkunde erhob Kaiser Leopold I. Karl Miglio und al fassade geschickt, die vorherigen Bauphasen vol ständig zu verschleiern und den Eindruck zu erwecken, dass es seine Nachkommen in den Adelsstand. Während der Herrschaft von Karl Miglio (etwa 1653 bis 1664) und Tullio sich um einen Neubau handelt. Aufgrund der Verwendung der vorhandenen Mauern erhielt das Gebäude eine Miglio (1664 bis 1682) sind keine Bauaktivitäten dokumentiert. Bald nach 1678 widmete man sich jedoch den für Landschlösser ungewöhnliche Gliederung in Erdgeschoss, unteres Mezzanin, Piano Nobile und oberes Mez-Umbauten, was sich aus der Darstel ung des Schlosses auf Vischers Landkarte der Steiermark von 1678 schließen zanin. Bei der Planung des repräsentativen Gebäudes musste Matthias Persky verschiedene Funktionen berück-lässt, die das Schloss als fünfachsiges und wahrscheinlich zweistöckiges Gebäude zeigt, während es auf dem drei sichtigen, da das Schloss nicht nur als Lustschloss der gräflichen Familie konzipiert wurde, sondern als Herr-Jahre jüngeren Kupferstich Vischers als neunachsiges zweistöckiges Gebäude mit einem einstöckigen östlichen schaftssitz auch über geeignete Räume für Verwaltungs-, Wirtschafts- und Gerichtszwecke verfügen musste. Bei Anbau dargestel t wird. Die Bauarbeiten wurden während der Herrschaft von Tullios jüngerem Bruder Ferdinand der Ausstattung des Schlosses wirkten der Schlossermeister Anton Zimmermann aus Cilli, der Schlossermeister Baron Miglio fortgesetzt, der Brunnberg im Jahre 1682 übernommen hatte und bis zu seinem Tod im Jahr 1708 Gal us Johann Tizeck aus Graz, der das Rokokogitter für das Hauptportal herstel te, wie auch der Cillier Tischler im Schloss lebte. Nach Ferdinands Tod wurde das Inventar des Schlosses Brunnberg aufgenommen. Es wurden Michael Formacher mit, außerdem der Grazer Hafner Johann Thalhammer, der vier Rokokoöfen herstel te, der nur das Schlafzimmer, das Vorzimmer, der Saal und die Kapelle angeführt, aber aus dem Inventar geht hervor, Wessobrunner Stuckateur Josef Gebhard, der zu dieser Zeit bereits zwei Jahrzehnte in Laibach (Ljubljana) gelebt dass das Schloss komfortabel eingerichtet war und zahlreiche Gemälde, Waffen und türkische Gegenstände zu und für Neu-Cilli Stuckaturen im Saal, in der Kapelle und im Treppenhaus geschaffen hatte, wobei er mit dem seiner Ausstattung zählten. Ferdinands Neffe Karl Raimund Baron Miglio kaufte 1715 das benachbarte Gut mit Grazer Maler und Vergolder Franz Josef Reich zusammenarbeitete. Der Grazer Bildhauer Veit Königer steuer-dem Schloss Schönbichel. Er widmete sich der Gestaltung des Gartens und ließ südöstlich des Schlosses einen te die Skulpturen der Unbefleckten Empfängnis, des hl. Franz Xaver und des hl. Johannes Nepomuk für den eingeschossigen Marstall errichten, der trotz der Umbauten in der Zeit der Grafen von Gaisruck im westlichen Altar in der Schlosskapelle bei wie auch die Herkulesfiguren vor dem Hauptportal, die dekorativen Vasen und Teil erhalten blieb. General Franz Baron Miglio, der Brunnberg im Jahr 1726 erbte, verbrachte hier seine letzten wahrscheinlich das Wappen der Grafen von Gaisruck im Tympanon über dem Hauptportal. Königer verfertigte Jahre. Er vermachte die vereinte Herrschaft Brunnberg und Schönbichel seinem Neffen Anton Baron Metzsch, auch die allegorischen Frauenfiguren für das Treppenhaus, die ikonografisch als Erde- und Wassernymphen der aus Sachsen stammte und das Schloss im Sann-Tal zwischen 1752 und 1755 besaß. Der Anwalt seiner identifiziert werden konnten. Der Maler Anton Josef Lerchinger aus Rohitsch malte die Deckenmalerei in der 366 367 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Povzetek Kapelle und wahrscheinlich im Saal, wobei die letztere im 19. Jahrhundert verloren ging. Teilweise erhalten sind Ausstattung im Schloss Neu-Cilli, das zweifellos von Graf Vinzenz in Auftrag gegeben wurde, ist sein 1812 von Lerchingers Wandbespannungen mit Darstel ungen der vier Elemente, mit denen vier Zimmer im Piano Nobile Johann Vinzenz Lederwasch gemaltes Porträt, das belegt, dass der Graf im frühen 19. Jahrhundert zumindest ausgestattet wurden. Für Anton Graf Gaisruck arbeitete auch der Grazer Maler Franz Petumfil . gelegentlich in Neu-Cilli verweilte. Es ist nicht ersichtlich, wann Graf Vinzenz Gaisruck zahlungsunfähig wurde. Anton Graf von Gaisruck gelang es in den fünf Jahren von der Übernahme der Herrschaft bis zu seinem Tod Dies geschah nicht vor dem 8. Januar 1820, als Vinzenz mit Maks Leuzendorf einen Arbeitsvertrag unterzeich-nicht, das Schloss nach den ursprünglichen Plänen einzurichten. Johann Karl Graf von Gaisruck (1714–1770), der nete, aufgrund dessen Letzterer die Verwaltung von Neu-Cilli für ein jährliches Gehalt von 800 Gulden über-1761 das Erbe von Neu-Cilli angetreten hatte, hatte nach der Übernahme der Schulden seines verschwenderischen nahm. Der Bankrott erfolgte spätestens 1826, als die Schätzung der Herrschaft Neu-Cilli genehmigt wurde, die Bruders Anton und der Legate aus seinem Testament zu begleichen. Er musste den Bau des Schlosses gemäß dann versteigert werden sol te. Die neue Schätzung erfolgte 1834, worauf Neu-Cilli am 18. Mai 1835 versteigert den Plänen von Matthias Persky abschließen und sich auch um die Reparatur der durch das Drängen von Graf wurde. Bereits am nächsten Tag wurde entschieden, dass die Herrschaft an Joseph Ludwig Hausmann über-Anton zerstörten Decken kümmern. Die Bauarbeiten wurden vom Baumeister Lorenz Prager (um 1720–1791) gehen sol te, der 142.600 Gulden konventionellen Werts geboten hatte. Mit Graf Vinzenz und dem Verkauf im geleitet. Der Wessobrunner Stuckateur Thomas Finsterwalder verfertigte die Stuckaturen in fünf Zimmern des Jahr 1835 endete die achtzigjährige Ära der Grafen von Gaisruck in Neu-Cilli. Den fünf äußerst schöpferischen Piano Nobile, im Treppenhaus und im Oratorium. Ein unbekannter Maler fertigte bemalte Wandbespannungen Jahren von Anton Graf von Gaisruck, der angesehene Künstler anstel te, ohne sich um regionale Grenzen zu mit chinesischen Motiven an und der Kärntner Maler Josef Cassian Gasser malte sechs Porträts der Grafen kümmern, folgten zehn Jahre unter Johann Karl Graf von Gaisruck, der sich bemühte, das Schloss, die Wirt-von Gaisruck für den Saal des Schlosses. Der Baumeister Josef Hueber entwarf die Pläne für das Außenportal schaftsgebäude und den Garten fertigzustellen, und schließlich 65 Jahre Stagnation in der Zeit von Vinzenz Graf am nördlichen Zugang zum Schloss; auch zahlreiche Meister aus Cilli und Sachsenfeld waren an den Arbeiten von Gaisruck und den Konkursverwaltern. beteiligt. Der größte Beitrag von Johann Karl Graf von Gaisruck war der Bau des Wirtschaftsgebäudes. Die Pläne dafür wurden bereits in der Zeit von Graf Anton von Matthias Persky erstel t, wobei wir vermuten können, dass • man, wie beim Schloss, den vorhandenen Miglio-Marstall einbezogen, ihn jedoch nach Osten verlängert und um ein Stockwerk aufgestockt hat. Durch den Umbau erhielt das Gebäude die heutigen Maße von etwa 80,72 x 11,30 Metern, die Fassaden waren durch flache, kolossale toskanische Säulen gegliedert. Die ursprüngliche Mit Joseph Ludwig Hausmann (1794/1795–1856) begann in Neu-Cilli eine kurze, aber äußerst dynamische Raumaufteilung des Wirtschaftsgebäudes wurde während der Umbauten zwischen 1930 und 1932 fast vol ständig Ära, geprägt durch das ehrgeizige Unternehmertum des Besitzers, die Dichtkunst seiner Tochter Fanny (1818– verändert, als das Gebäude in ein Krankenhaus umgestaltet wurde. 1853), die literarische Arbeit des Verwalters Wenceslaw Georg Dunder (1811–1872) und die Veröffentlichung Anhand der Nachlassinventare von Graf Anton und Graf Johann Karl erfahren wir, dass im Jahr 1770 noch des Buches Stiriens Eden im Jahr 1847 sowie schließlich durch finanzielle Betrügereien und den Verkauf. Der vier der größten und schönsten Zimmer neben dem Saal unvollendet und unvol ständig ausgestattet waren. Das erste bürgerliche Besitzer war auch der erste, der aus dem prächtigen Landschloss ein Zuhause schuf. Dunder Familienleben spielte sich an beiden Enden des Schlosses ab: Das nordöstliche Eckzimmer des Piano Nobile lobte in Stiriens Eden die Schönheit von Schloss Neu-Cilli ausgiebig und nannte es das prächtigste Adelsschloss war dem Bil ardspiel gewidmet, das südöstliche und benachbarte Zimmer dem gesel schaftlichen Leben. Im in der gesamten Sann-Region, eines der schönsten Schlösser in der Monarchie und das prächtigste Gebäude nordwestlichen Eckzimmer des Piano Nobile befand sich das Schlafzimmer der Gräfin, das anfangs von Antons aller Herrschaften in Innerösterreich. Dunder konstatierte, das Schloss sei während Hausmanns Zeit vol ständig Ehefrau Friederika genutzt wurde, nach 1761 aber von Franziska, geborener Baronin Rauber, der Ehefrau von restauriert und mit zahlreichen Neuerungen versehen worden. Dunder unterschied in seiner Beschreibung Johann Karl, als Kabinett eingerichtet wurde. Im südwestlichen Zimmer des Piano Nobile befand sich das Ka-nicht klar zwischen der Architektur und der Ausstattung aus der Gaisruck-Ära und den Erweiterungen durch binett des Grafen. Das Nachlassinventar von Graf Johann Karl zeigt auch, dass im Jahr 1770 nur fünf Zimmer Hausmann, aber einige Interventionen des neuen Besitzers sind dennoch aus den Beschreibungen ersichtlich. im westlichen Teil des oberen Mezzanins möbliert waren, fünf Zimmer im östlichen Teil waren unvollendet Es scheint, dass Hausmann und seine Verwaltung insbesondere eine sinnvolle und systematische Nutzung der und wurden als Lager für Möbel und andere Gegenstände genutzt. Im westlichen Teil des unteren Mezzanins Räume bewirkten. Im Erdgeschoss befanden sich eine große, gewölbte Küche, ein Esszimmer, Räume für das befanden sich das Kapuzinerzimmer, das mittlere Gästezimmer, das Eckzimmer, das Küchenzimmer und die Personal und Vorratsräume. Als Hausmann im Jahr 1842 die Kapelle restaurieren ließ, fand der Gottesdienst Vorhalle, im östlichen Teil das Oratorium, das Büro, das Archiv, das Verwalterzimmer, das Lakaienzimmer und an einem Tragaltar statt. Auch die systematische Anordnung der Räume im unteren Mezzanin geht auf die die Garderoben. Die wil kürliche Nutzung der Räumlichkeiten, die aus den Nachlassinventaren von Graf Anton Zeit von Hausmann zurück. Im westlichen Teil befanden sich die Büros der Rechts-, Bezirks-, Steuer- und und Graf Johann Karl von Gaisruck hervorgeht, war nicht das Ergebnis einer sorgfältigen Überlegung des Archi-Rechnungsämter, der Kassenraum, das Archiv, der Raum für das Grundbuch und die Registraturen sowie das tekten und des Auftraggebers. Die Brüder richteten nur diejenigen Räume ein, die sie bei ihren gelegentlichen Hauptbüro der Direktion. Im östlichen Teil des unteren Mezzanins befanden sich das Oratorium, die Wohnung Besuchen von Neu-Cilli benötigten. des Gerichtsdirektors und die Wohnungen der untergeordneten Beamten. Im Piano Nobile wurde während der Die Fideikommissherrschaft Neu-Cilli erbte nach dem Tod seines Vaters im Jahr 1770 Vinzenz Graf von Hausmann-Ära das sogenannte Grafenzimmer in der südwestlichen Ecke des Schlosses mit zeitgenössischer Gaisruck (1754–ca. 1826), der nach seinem Studium in der Verwaltung des Herzogtums Steiermark tätig war Dekoration und einem Kachelofen ausgestattet. Im Vorraum vor dem Grafenzimmer wurde eine praktische und 1775 Antonia Gräfin Podstatzky-Liechtenstein heiratete. Das Paar lebte in den ersten Jahren nach der Kaffeeküche eingerichtet. Aus Dunders Beschreibung geht nicht hervor, ob Hausmann die Ausstattung des Hochzeit im Schloss Liebenau bei Graz; Aufzeichnungen über Besuche in Neu-Cilli liegen nicht vor. In der zwei-Saals und der vier Zimmer mit den bemalten Wandbespannungen verändert oder erweitert hat. Es ist nur ten Hälfte der 1780er Jahre studierte Vinzenz, was sehr ungewöhnlich für seinen gesel schaftlichen Status war, bekannt, dass die Zimmer zu dieser Zeit mit Wandbespannungen mit Motiven von Feuer, Erde und Wasser Medizin in Wien und zog 1790 nach seinem Abschluss mit seiner Familie nach Klagenfurt. Das einzige Stück ausgestattet waren, während diejenigen mit Luftmotiven bereits vor 1847 verloren gingen. Hausmann richtete 368 369 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Povzetek seine Wohnung im östlichen Teil des Piano Nobile ein. Dunder erwähnt eine Reihe zeitgemäß bemalter und Altgraf Georg ließ sich nach seiner Eheschließung mit Bianca Lucchesi Palli dei Principi di Campofranco beheizter geräumiger Zimmer im oberen Mezzanin. Die Beschreibung nennt keine Details zur Ausstattung und in Neu-Cilli nieder und widmete sich intensiv der Landwirtschaft. Dem Paar wurden die Töchter Josefa (1893– Funktion der Zimmer, daher nehmen wir an, dass sie während der Hausmann-Ära nicht genutzt wurden. Die 1944), Rosa (1895–1964) und Eleonore (1901–1976) geboren. Nach Eleonores Erzählungen beschäftigte die Raumnutzung im Erdgeschoss und dem unteren Mezzanin, wie sie aus Dunders Beschreibung hervorgeht, zeugt Bewirtschaftung des großen Anwesens den Altgrafen von morgens bis abends, wobei er sich mit eisernem von Hausmanns Verständnis des Schlosses als Wirtschafts-, Verwaltungs- und Gerichtszentrum der Herrschaft Willen seinen körperlichen Schwächen widersetzte. Wie zahlreiche frühere Besitzer von Brunnberg und Neu-und folglich von der systematischen Anordnung der für diese Aktivitäten vorgesehenen Räume. Die Erhaltung Cilli zeichnete sich auch Altraf Georg als Wohltäter der Marienkirche in Pletrowitsch aus. Nach den Erzählungen der repräsentativen Räume, wie sie von den Grafen von Gaisruck eingerichtet wurden, zeigt Hausmanns der Gräfin Bardeau widmete sich ihre künstlerisch begabte Mutter Bianca mit großer Freude der schrittweisen Respekt vor den vorherigen Besitzern und ihrem Stand. Hausmann widmete sich auch der Umgestaltung des Renovierung des Schlosses. In der Familienchronik wird auch die Nutzung einiger Räume im Piano Nobile Wirtschaftsgebäudes und des Gartens. Der größte Neubau von Hausmann auf dem Gebiet des Schlosses war ein beschrieben: Im Raum mit den chinesischen Wandbespannungen hatte Altgräfin Bianca ihren kleinen Salon, in nicht erhaltener Gebäudekomplex, der eine Destillerie für Wein- und Obstbrand, Rum und Essig, einen großen dem Raum mit Wandbespannungen mit dem Motiv der Erde wurde ein Rauch- und Arbeitszimmer für Altgraf Stall und ein einstöckiges Wohnhaus für den Direktor und die Arbeiter der Fabrik umfasste. Hausmann ließ ein Georg eingerichtet, im Raum mit den gemalten Wandbespannungen mit dem Motiv des Feuers befand sich das modernes Glashaus, einen Apollo-Tempel und ein Belvedere sowie drei Maulbeer-Alleen im Garten errichten. Esszimmer, und im Wasserzimmer gab es ein Gästezimmer. Die Altgrafen von Salm widmeten sich auch dem Mit der Errichtung des sogenannten Goldenen Kreuzes im Jahr 1842 markierte er den nördlichen Zugang zum Garten. Altgraf Georg hörte mit der Zeit auf, sich mit der Landwirtschaft zu beschäftigen und verkaufte bis 1908 Schloss entlang der Hauptstraße zwischen Wien und Triest. Hausmann kaufte auch das Gut Pliuna (Plevna) in den Großteil des Besitzes, sodass nur etwa zehn Hektar Parkfläche in unmittelbarer Nähe des Schlosses übrig der Nähe von Neu-Cilli und baute ein kleines klassizistisches Schloss. In Erwartung großer Gewinne aus der blieben. 1919 verkauften Altgraf Georg und Altgräfin Bianca Neu-Cilli und siedelten nach Windisch Feistritz Seidenproduktion aufgrund der günstigen klimatischen Bedingungen wurden auf dem Grundstück 1843 und (Slovenska Bistrica) über. Gräfin Bardeau berichtete auch über die schweren Entscheidungen darüber, welche Möbel 1844 Maulbeerbäume gepflanzt. Trotz der Investitionen und der Unterstützung zahlreicher Experten entwickelte und Gegenstände aus dem dreigeschossigen Schloss in das kleine Bürgerhaus verbracht werden sol ten. Ein Teil des sich das Unternehmen nicht so erfolgreich wie erwartet; die Anpflanzungen ruinierten Hausmann wirtschaftlich. Inventars wurde vor dem Umzug verkauft, ein Teil wurde dem Käufer überlassen und der Rest wurde in 67 Kisten Im Jahr 1849 wurde ein Vertrag über den Verkauf von Hausmanns Besitzungen an Konstantin Fürsten von verpackt, die in fünf Waggons geladen und mit dem Zug nach Windisch Feistritz transportiert wurden. Salm-Reifferscheidt-Krautheim (1798–1856) unterzeichnet, doch die Übergabe des Eigentums verzögerte sich aufgrund von Rechtsstreitigkeiten, und der Fürst übernahm Neu-Cilli wahrscheinlich erst um das Jahr 1854. • • Gemäß dem Kaufvertrag zwischen dem Ehepaar Salm und Baron Davorin Turković sol te die Übergabe und Übernahme von Neu-Cilli am 20. Dezember 1919 erfolgen, jedoch kam es wahrscheinlich erst einige Monate Die Altgrafen und Fürsten von Salm bewohnten das Piano Nobile und gaben sich mit Verwandten und Gästen in später dazu. Baron Turković war Mitbegründer der Bank der Brüder Turković, die im Januar 1919 als Privatbank den dafür vorgesehenen Salons dem gesel schaftlichen Leben hin. Während großer Familienbesuche nutzten die und Handelsgesel schaft gegründet und im folgenden Jahr in eine Aktiengesel schaft umgewandelt worden war. Gäste wahrscheinlich auch Zimmer im oberen Mezzanin. Das Leben im Schloss wurde in der Familienchronik Er beschäftigte sich auch mit dem Verkauf von Autos, Motorrädern und Fahrrädern der Fabrique National d’Ar- (um 1970) von Gräfin Eleonore Bardeau, geborener Altgräfin von Salm, beschrieben. Gräfin Bardeau war eine mes de Guerre in Herstal in Belgien. Mit seiner Ehefrau Štefanija, einer Tochter des erfolgreichen Unternehmers talentierte Chronistin, die das Leben in Neu-Cilli aus familiärer Perspektive anhand von Erinnerungen und Josip Gorup Slavinski, und den Kindern Ksenija, Petar und Nikola lebte Davorin Turković in Neu-Cilli und Erzählungen der Vorfahren beschrieb. Sie widmete sich vor allem der Zeit, als sich Neu-Cilli im Besitz ihres Agram (Zagreb). In seiner Zeit verfertigte der Sachsenfelder Fotograf Wilhelm Fodermayer einige Fotografien Vaters Altgraf Georg befand, erwähnt jedoch auch das Leben im Schloss zur Zeit ihres Großvaters Fürst und des Schlosses. Turković beschloss 1930 Neu-Cilli zu verkaufen; der Kaufvertrag mit der Banschaft Drau wurde Altgraf Leopold (1833–1893), der das Anwesen nach dem Tod seines älteren Bruders Franz Karl im Jahr 1860 am 20. August 1930 unterzeichnet. In diesem Vertrag schloss Baron Turković das Mobiliar von vier Zimmern geerbt hatte. nach eigener Wahl aus dem Verkauf aus. Neben dem Mobiliar von vier Zimmern nahm er widerrechtlich auch Während der Zeit von Fürst Leopold wurde das Schloss sowohl mit einigen neuen Möbelstücken als auch Statuen und ein Gemälde aus der Schlosskapelle nach Agram mit, worauf der banschaftliche Konservator France Familienporträts ausgestattet. Fürst Leopold hatte wahrscheinlich eine neue Holzdecke im Saal anfertigen las-Stele in die Angelegenheit eingriff. Die Korrespondenz zwischen Baron Turković und France Stele zeigt, dass sen, da die barocke Decke wahrscheinlich während des Erdbebens von 1877 beschädigt worden war. Zwei Jahre Turković die bemalten Wandbespannungen für die Ausstattung repräsentativer Gebäude, die damals in der später brachte er Reliquien der Jungfrau und Märtyrerin Hl. Saturnina aus Rom mit, die auf dem Altar in der Banschaft Sau gebaut wurden, verkaufen wol te. Nach dem Eingreifen von France Stele musste Turković die Kapelle ausgestel t wurden. Fürst Leopold begann auf dem Anwesen von Neu-Cilli auch mit dem Anbau von Wandbespannungen mit chinesischen Motiven und ein geschmiedetes Gitter, das er rechtswidrig vom Haupt-Hopfen, was weitreichende Auswirkungen auf die Entwicklung des Sann-Tals hatte. Im Jahr 1888 erbte Fürst portal von Neu-Cilli entfernt hatte, nach Slowenien zurückbringen. Die Wandbespannungen und das Gitter Leopold den Titel und die Besitztümer der erloschenen fürstlichen Linie Salm-Reifferscheidt-Dyck und zog mit wurden 1931 dem Nationalmuseum übergeben. Das Nationalmuseum erwarb auch fünf Kachelöfen und acht seiner Frau, seinen Töchtern und seinem älteren Sohn Alfred in das Schloss Dyck am Rhein. Das Anwesen Neu-allegorische Figuren aus dem Treppenhaus von Neu-Cilli, während die Nationalgalerie einen Sponsor für die Cilli übernahm sein jüngerer Sohn, Altgraf Georg Salm-Reifferscheidt-Krautheim (1864–1931). drei Figuren Veit Königers vom Neu-Cillier Altar gewann. 370 371 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini • Das Geschehen im Schloss nach 1930 ist Gegenstand anderer Forschungen, daher soll es in diesem Buch nur kurz zusammengefasst werden. Um die Einrichtung eines psychiatrischen Krankenhauses zu realisieren, das die Banschaft Drau in Neu-Cilli errichten wol te, waren umfangreiche Umbauten erforderlich, durch die das Ge-bäude vom prächtigen Landschloss in ein zweckdienliches Krankenhausgebäude umgestaltet wurde. Der Saal, der in ein Esszimmer umgebaut wurde, blieb fast unverändert, es mussten jedoch neue Küchen, Bäder und andere Krankenhausräume eingerichtet werden. Umfangreiche Umbauten fanden im ehemaligen Wirtschaftsgebäude statt, das in die Frauenabteilung der psychiatrischen Einrichtung umgewandelt wurde. Die Kapelle wurde während des Zweiten Weltkriegs beschädigt, als das Schloss ein Militärhospital beherbergte: Die Deckenmalerei in der Kapelle wurde mit Kalk bedeckt und konnte um das Jahr 2000 restauriert werden, während die zerstörte Wandgliederung und der Bodenbelag auf der Grundlage von vor dem Krieg gemachten Fotografien rekonst-ruiert wurden. Nach 1945 wurde im Schloss ein Krankenhaus für Lungenerkrankungen eingerichtet. Auf den Überresten der ehemaligen Parkanlage entstanden Wohngebäude für die Mitarbeiter des Krankenhauses. In den Jahren 1970 bis 1980 diente das Gebäude als Altersheim, im Jahr 1983 übernahm es das Unternehmen Hmezad Agrina Žalec, das mit der Renovierung begann, doch wurden die Arbeiten um das Jahr 1991 gestoppt. Im Jahr 1995 erwarb die Gemeinde Žalec das Schloss, das heute schrittweise renoviert wird. Nach dem Wechsel der Besitzer und der Zweckbestimmung des Gebäudes im 20. Jahrhundert steht das Schloss Neu-Cilli leer; nur in den Sommermonaten erwacht es während der Ausstel ungen zeitgenössischer Kunst zum Leben. Die leeren Räume mit den Überresten des einstigen Glanzes wecken die Neugier und das Interesse der lokalen Bevölkerung sowie der Besucher aus weiter entfernten Orten. Die Belebung des Schlosses in der Zeit von Ausstel ungen weckt die Hoffnung, dass die Restaurierungsarbeiten fortgesetzt werden und das Gebäude mit Inhalten zum Leben erweckt wird, die im Einklang mit dem anspruchsvol sten Barockbau des Sann-Tals stehen. © ZRC SAZU, UIFS; 372 foto: Andrej Furlan VIRI IN LITERATURA Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Viri in literatura Arhivski viri AT WStLA: Wiener Stadt- und Landesarchiv, Dunaj – KS, Altbestand 234, Werner Arnold Steinhausen, načrt Dunaja, 1710. – KS, Altbestand 881, Daniel Suttinger, načrt Dunaja, 1684. AT ADG: Archiv der Diözese Gurk, Celovec – Klagenfurt-Dom, Trauungsbuch, I, 1784–1798; Sterbbuch, I, 1784–1792; Sterbbuch, II, Družinski arhiv grofov Bardeau, grad Kornberg 1792–1799; Sterbbuch, III, 1800–1808. – Eleonora grofica Bardeau, družinska kronika. – Klagenfurt-St. Egid, Trauungsbuch, II, 1663–1744; Sterbbuch, IV, 1720–1779. INDOK center: Informacijsko-dokumentacijski center za dediščino, Ministrstvo za kulturo Republike AT DAGS: Diözesanarhiv Graz Seckau, Gradec Slovenije, Direktorat za kulturno dediščino, Ljubljana – Bruck an der Mur, Taufbuch, 1815–1821. – Novo Celje, spisi. – Graz-Graben, Taufbuch, VII, 1854–1868; Trauungsbuch, IV, 1846–1872. – Novo Celje, fotodokumentacija. – Graz-Hl. Blut, Trauungsbuch, XIII, 1760–1767; Trauungsbuch, XV, 1772–1782; Sterbebuch, II, ÖNB: Österreichische Nationalbibliothek, Dunaj 1635–1641; Sterbebuch, XIV, 1754–1770. – HAN: Sammlung von Handschriften und alten Drucken; Cod. 5762, 6920-D. AT DAW: Diözesanarchiv Wien, Dunaj SI NŠAM: Nadškofijski arhiv Maribor, Maribor – Wien-St. Michael, 03-01, Sterbebuch, 1631–1699. – Žalec, Krstna knjiga, 1851–1870. – Wien-St. Stephan, Trauungsbuch, 02-053, 1747–1749; Sterbebuch, 02-27, 1754–1756. – Wien-Unsere Liebe Frau zu den Schotten, Trauungsbuch, 1753–1759. SI ZAC: Zgodovinski arhiv Celje, Celje – SI ZAC/0611, Okrajno sodišče Celje, Zemljiškoknjižne listine, št. 392/20 (a. š. 570), AT KLA: Kärntner Landesarchiv Klagenfurt, Celovec kupoprodajna pogodba, 11. 2. 1920. – Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 14, Nr. 182. – Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 15, Nr. 211. SI ZAP: Zgodovinski arhiv Ptuj, Ptuj – Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 314. – SI ZAP/0070 00004, Collectaneum actorum dominy Turnisch, 1648–1792. – Kärntner Landrecht, BA-Verlässe, Sch. 16, Nr. 315. ZRC SAZU, UIFS: Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, – Landesgericht, Testamente, Sch. 6, 434 Ak. Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Ljubljana – Ständisches Archiv, Sch. 533, Fasz. 1. – Steletovi terenski zapiski, XXXVIII, LXXXIII, LXXXV. AT OeStA: Österreichisches Staatsarchiv, Dunaj – AVA, Adel, RAA, 276.37, Miglio, Karl. AT StLA: Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec – A. Göth Georg, Nachlaß, K. 9, H. 160-2. Časopisni viri – B249/4, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern von 1516 bis 1785. 4: Viertel zwischen Mur und Drau (Kreis Marburg), 1958. – B249/5, Adalbert Sikora, Die steirischen Gülten. Nach den landschaftlichen Steuerbüchern Wenceslaw Georg Dunder, Das kolossale Crucifix des Sannthales, Der Humorist, 7/36, 20. 2. 1843, str. 151. von 1516 bis 1785. 5: Viertel enhalb der Drau – Viertel Cilli (Kreis Cilli), 1958. Iz Celja, Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 9/47, 19. 11. 1851, str. 239. – Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender Ehrenspiegel des Herzogthums Steyer-mark, 5, 1731. Iz Celja (Konec porotne sodbe), Novice kmetijskih, rokodelnih in narodskih reči, 9/48, 26. 11. 1851, str. 243. – Handschrift 28, Leopold Freiherr von Stadl, Hellglänzender Ehrenspiegel des Herzogthums Iz Žalca, Slovenec. Političen list za slovenski narod, 17/239, 17. 10. 1889, str. 3. Steyer-mark, 9, 1731. – Handschriftensammlung Bürgergasse 16, HS 28, Inventarium Minoritenkloster Cilli, 1788. Komu se ima Savinjska dolina zahvaliti za hmelj? Spomenik duhovniku Hörnesu! Slovenski gospodar, – Handschriftensammlung Hammerlinggasse, HS 187. 45/52, 7. 12. 1911, str. 1–2. – Landrecht, K. 239–241, 723–724, 949–950. Janko Kač, V novi palači nesrečnih bratov. Obisk v preurejeni hiralnici za blazne pri Žalcu, Jutro, 12/62, – Landrecht, Testamente, K. 1019. 15. 3. 1931, str. 5. – Landtafel I, tomi 3, 69, 118–120. – Landtafel II, Hauptschuldenbuch 3, 24. Ilustrirani Slovenec, 7/27, 5. 7. 1931. – Landtafel II, tomi 84, 214. 376 377 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Viri in literatura Spletni viri BERGER 2002: Eva BERGER, Historische Gärten Österreichs. Garten- und Parkanlagen von der Renaissance bis um 1930. 1: Niederösterreich, Burgenland, Wien-Köln-Weimar 2002. BLECKWENN 1967: Hans BLECKWENN, Die Regimenter der Kaiserin, Maria Theresia. Beiträge zur Matricula Online, https://data.matricula-online.eu/sl/. Geschichte des Heerwesens ihrer Zeit, Graz-Wien-Köln 1967 (Schriften des Heeresgeschichtlichen RKD – Nederlands Instituut voor Kunstgeschiedenis, https://rkd.nl/nl/explore/artists. Museums in Wien, 3), str. 25–53. BREMER 1959: Jakob BREMER, Die reichsunmittelbare Herrschaft Dyck der Grafen jetzigen Fürsten zu Salm-Reifferscheidt, Grevenbroich 1959. BROWN 1997: Bruce Alan BROWN, “I cacciatori amanti”. The Portrait of Count Giacomo Durazzo and Literatura His Wife by Martin van Meytens the Younger, Metropolitan Museum Journal, 32, 1997, str. 161–174. BUČIĆ 2007: Vesna BUČIĆ, Josip Gorup pl. Slavinjski – med gospodarstvom, umetnostjo in družino, ALDRIAN 1941: Trude ALDRIAN, Die Mahlerfamilie Raunacher, Graz 1941 (tipkopis doktorske Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 55/1, 2007, str. 75–92. disertacije). BUTTOLO 2017: Franca BUTTOLO, Biografija Fanny Haussmann, Skrivnost Fanny Haussmann ALDRIAN 1952: Trude ALDRIAN, Bemalte Wandbespannungen des 18. Jahrhunderts. Ein Beitrag zur (ur. Emica Antončič), Maribor 2017, str. 8–25. Dekorationskunst des Rokoko, Graz 1952. BUTTOLO 2020: Franca BUTTOLO, Prva slovenska pesnica Fanny Hausmann. Popravljeno in razširjeno ALLMER 2021: Gottfried ALLMER, Wal fahrtskirche Mariagrün in Graz. Geschichte – Kult – Kunst, predavanje v Medobčinski matični knjižnici Žalec (24. 4. 2003), Ljubljana 2020. Graz 2021. CEVC 1964: Anica CEVC, Stari tuji slikarji XV.–XIX. stoletja. 2: Slovenska Štajerska in Prekmurje, Narodna galerija, Ljubljana 1964. AMBROŽIČ 2014: Matjaž AMBROŽIČ, Pregled predjožefinskih bratovščin na slovenskem Štajerskem, Acta historiae artis Slovenica, 19/1, 2014, str. 17–52. CEVC 2000: Anica CEVC, Valentin Metzinger 1699–1759. Življenje in delo baročnega slikarja, Narodna galerija, Ljubljana 2000. AMMANN 2006: Gert AMMANN, Gasser, Al gemeines Künstlerlexikon. Die bildenden Künstler al er Zeiten und Völker, 50, München-Leipzig 2006, str. 46–47. CEVC 2001: Anica CEVC, Freske Casparja Franza Sambacha v Gornjem Gradu, Acta historiae artis Slovenica, 6, 2001, str. 123–140. ANDORFER 1925: Eduard ANDORFER, Veit Königer und seine Werke, Wien-Graz-Leipzig 1925 (Beiträge zur Kunstgeschichte Steiermarks und Kärntens, 1). CEVC 2002: Anica CEVC, Štirje letni časi in štirje temperamenti v rokokojskem koloritu fresk Antona Lerchingerja v Miljani, Acta historiae artis Slovenica, 7, 2002, str. 93–106. BACHOFEN VON ECHT, HOFFER 1928: Baron Reinhart BACHOFEN VON ECHT, Wilhelm HOFFER, Jagdgeschichte Steiermarks. 2: Geschichte der steirischen Jagdgebiete, Graz 1928. CEVC 2007: Anica CEVC, Anton Jožef Lerhinger, Narodna galerija, Ljubljana 2007. BADOVINAC 1997: Tatjana BADOVINAC, Nekaj o opremi dvorca Novo Celje, Argo, 40/2, 1997, CHRISTIAN, HEBERT, KAINDL, RUHRI, SCHWARZ, ZECHNER 1997: Gert CHRISTIAN, Bernhard str. 40–42. HEBERT, Heimo KAINDL, Alois RUHRI, Hubert SCHWARZ, Markus ZECHNER, Schloss Seggau. Ergebnisse des interdisziplinären Forschungsprojektes zu Baualter, Geschichte, Wirtschaft und BALDASS 1920: Ludwig BALDASS, Die Wiener Gobelinsammlung. Dreihundert Bildtafeln mit Kunst der steirischen Bischofsburg, Schloß Seggau. Geschichte, Architektur und Kunst der steirischen beschreibendem Text und wissenschaftlichen Anmerkungen, Wien 1920. Bischofsburg (ur. Heimo Kaindl, Hans Ranz, Leopold Städtler, Karl Steiner), Graz 1997, str. 47–214. BARAVALLE 1961: Robert BARAVALLE, Burgen und Schlösser der Steiermark. Eine enzyklopädische CIGLENEČKI 1997: Marjeta CIGLENEČKI, Oprema gradov na slovenskem Štajerskem, Ljubljana 1997 Sammlung der steirischen Wehrbauten und Liegenschaften, die mit den verschiedensten Privilegien (tipkopis doktorske disertacije). ausgestattet waren, Graz 1961. COBURGER 2011: Uta COBURGER, Von Ausschweifungen und Hirngespinsten. Das Ornament und das BARDEAU 2021: Eleonore BARDEAU, Liebe, Macht und Tod. Schicksale aus der Zeit der Gal erin, Ornamentale im Werk Egid Quirin Asams (1692–1750), Göttingen 2011. Graz 2021. CZEIKE 1993: Felix CZEIKE, Historisches Lexikon Wien in 5 Bänden. 2: De–Gy, Wien 1993. BAUER 1962: Hermann BAUER, Rocail e. Zur Herkunft und zum Wesen eines Ornament-Motivs, Berlin 1962 (Neue Münchner Beiträge zur Kunstgeschichte, 4). CZEIKE 1994: Felix CZEIKE, Historisches Lexikon Wien in 5 Bänden. 3: Ha–La, Wien 1994. BAUER, BAUER 1985: Hermann BAUER, Anna BAUER, Johann Baptist und Dominikus Zimmermann. CZEIKE 1995: Felix CZEIKE, Historisches Lexikon Wien in 5 Bänden. 4: Le–Ro, Wien 1995. Entstehung und Vol endung des bayerischen Rokoko, Regensburg 1985. CZEIKE 1997: Felix CZEIKE, Historisches Lexikon Wien in 5 Bänden. 5: Ru–Z, Wien 1997. 378 379 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Viri in literatura DEDEKIND 1959: Annedore DEDEKIND, Die Grazer Stuckdekorationen des XVIII. Jahrhunderts, FREY 1924: Dagobert FREY, Die Denkmale des politischen Bezirkes Baden, Wien 1924 (Österreichische Graz 1959 (tipkopis doktorske disertacije). Kunsttopographie, 18). DEDEKIND 1968/1969: Annedore DEDEKIND, Die Stukkatorerfamilie Formentini in der Steiermark, FRIZBERG 1926: Lui FRIZBERG, Hans Friz, der Gründer von Maria-Grün, Blätter für Heimatkunde, Jahrbuch des Kunsthistorischen Institutes der Universität Graz, 3–4, 1968/1969, str. 135–164. 4/3–4, 1926, str. 19–25. DESEYVE 2009: Yvette DESEYVE, Zwei Ausschneidebögen, Die Wittelsbacher und das Reich der Mitte. GARAS 1960: Klara GARAS, Franz Anton Maulbertsch 1724–1796, Wien 1960. 400 Jahre China und Bayern (ur. Renate Eikelmann), München 2009, str. 367, 368. GINNER 2015: Susanne GINNER, Die Stuckausstattung von Heinrich Formentini im Schloss Thinnfeld. DEUER 1994: Wilhelm DEUER, Das Landhaus zu Klagenfurt, Klagenfurt 1994. Ein bedeutendes Werk der Rokokozeit in der Steiermark, Schloss Thinnfeld. Ein Gesamtkunstwerk des Die Kunstdenkmäler des politischen Bezirkes Mattersburg 1993: Die Kunstdenkmäler des politischen 18. Jahrhunderts (ur. Eva Klein, Margit Stadlober, Ul a Steinklauber), Graz 2015 (Forschungen zur Bezirkes Mattersburg (ur. Adelheid Schmeller-Kitt, Evelyn Benesch, Renate Holzschuh-Hofer, geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, 69), str. 73–120. Katharina Packpfeifer), Wien 1993 (Österreichische Kunsttopographie, 49). GOËSS 1927: Johann Zeno Graf GOËSS, Gaisruck-Regesten 1426–1862, Monatsblatt der heraldischen Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz 1997: Die Kunstdenkmäler der Stadt Graz. Die Profanbauten des Gesellschaft Adler, 10/14, 1927, str. 151–162. I. Bezirkes. Altstadt (ur. Wiltraud Resch), Wien 1997 (Österreichische Kunsttopographie, 53). GOËSS 1928: Johann Zeno Graf GOËSS, Gaisruck-Regesten 1373–1787, II. Teil, Monatsblatt der DIENES 1992: Gerhard Michael DIENES, Liebenau – Geschichte und Al tag, v: Gerhard Michael Dienes, heraldischen Gesel schaft Adler, 10/29–30, 1928, str. 352–361. Karl Albrecht Kubinzky, Liebenau. Geschichte und Al tag, Graz 1992, str. 6–7. Graz 2013: Graz (ur. Horst Schweigert), Wien 2013 (Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler DOLINAR 2015: Ivan DOLINAR, Vas Šešče skozi preteklost, Prebold 2015. Österreichs). DOMJAN 2019: Alenka DOMJAN, Tukaj. Nekoč in danes, Umetnostna kronika, 64, 2019, str. 36–37. Grosses vol ständiges Universal-Lexicon 1740: Grosses vol ständiges Universal-Lexicon al er Wissenschafften und Künste, welche bishero durch menschlichen Verstand und Witz erfunden und verbessert worden, DUNDER 1847: Wenceslaw Georg DUNDER, Stiriens Eden. Das Santhal und die Umgebungen von 24, Leipzig-Halle 1740. Neu-Cil i in der südlichen Unter-Steyermark. In historischer, topographischer, pittoresker, ökonomischer, industriel er, montanistischer, thermaler, traditionel er und ethnographischer Hinsicht, Wien-Leipzig GUGITZ 1952: Gustav GUGITZ, Die Sagen und Legenden der Stadt Wien, Wien 1952 (Österreichische 1847. Heimat, 17). EICKHOFF 2009: Ekkehard EICKHOFF, Venedig, Wien und die Osmanen. Umbruch in Südosteuropa GUGITZ 1955: Gustav GUGITZ, Österreichs Gnadenstätten in Kult und Brauch. Ein topographisches 1645–1700, Stuttgart 2009. Handbuch zur Religiösen Volkskunde in fünf Bänden. 4: Kärnten und Steiermark, Wien 1955. FAHNE 1866: Anton FAHNE, Geschichte der Grafen, jetzigen Fürsten zu Salm-Reifferscheid, sowie ihrer GUGITZ 1956: Gustav GUGITZ, Österreichs Gnadenstätten in Kult und Brauch. Ein topographisches Länder und Sitze nebst Genealogie derjenigen Familien, aus denen sie ihre Frauen genommen, 1/1, Handbuch zur Religiösen Volkskunde in fünf Bänden. 1: Wien, Wien 1956. Cöln 1866. GUTKAS 1980: Karl GUTKAS, Die Bürger in Städten und Märkten, Adel - Bürger - Bauern im FERINO-PAGDEN, PROHASKA, SCHÜTZ 1991: Sylvia FERINO-PAGDEN, Wolfgang PROHASKA, 18. Jahrhundert (ur. Karl Gutkas, Gottfried Stangler, Karl Weinberger), Wien 1980 (Katalog des Karl SCHÜTZ, Die Gemäldegalerie des Kunsthistorischen Museums in Wien. Verzeichnis der Gemälde, Niederösterreichischen Landesmuseum, n. v. 96), str. 22–25. Wien 1991. HABERDITZL 2006: Franz Martin HABERDITZL, Franz Anton Maulbertsch 1724–1796, Wien 2006. FIDLER 1991: Petr FIDLER, Wandel der Themen und Darstel ungsweisen der Kunst 1760–1790, HAIDER 1984: Edgard HAIDER, Verlorenes Wien. Adelspaläste vergangener Tage, Wien-Köln-Weimar 1984. Das achtzehnte Jahrhundert und Österreich. Jahrbuch der Österreichischen Gesel schaft zur Erforschung HAMMER 1830: Joseph von HAMMER, Geschichte des Osmanischen Reiches, grossentheils aus bisher des achtzehnten Jahrhunderts, 6, 1991, str. 23–38. unbenützten Handschriften und Archiven. 6: Von der Grosswesirschaft Mohammed Köprili‘s bis zum FORCHONDT 1736: Hieronymus FORCHONDT, Fasti Austriae, Viennae 1736. Carlowiczer Frieden. 1656–1699, Pest 1830. FRANK 1973: Karl Friedrich von FRANK, Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich HAMMER 1995: Elke HAMMER, Ein italienischer Beamter und Unternehmer in der Steiermark im und die österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823. Mit einigen 17. Jahrhundert. Der Hofkammerrat Johann Thomas Cassinedi und seine Familie, Zeitschrift des Nachträgen zum „Alt-Österreichischen Adels-Lexikon“ 1823–1918. 4: O–Sh, Schloß Senftenegg 1973. Historischen Vereines für Steiermark, 86, 1995, str. 157–186. FRANZ 1969: Rosemarie FRANZ, Der Kachelofen. Entstehung und kunstgeschichtliche Entwicklung vom HAMMER-PURGSTALL 1855: Joseph Freiherr HAMMER-PURGSTALL, Porträtgal erie des Mittelalter bis zum Ausgang des Klassizismus, Graz 1969. Steiermärkischen Adels aus der Hälfte des 18. Jahrhunderts, Wien 1855. 380 381 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Viri in literatura HARTWAGNER 1994: Siegfried HARTWAGNER, Klagenfurt - Stadt. Ihre Kunstwerke, historischen Lebens-KEMPERL 2004 a: Metoda KEMPERL, Župnijska cerkev sv. Jurija v Gotovljah, Leksikon cerkva na und Siedlungsformen, Graz-Klagenfurt-Vil ach-Spittal 1994 (Österreichische Kunstmonographie, 10). Slovenskem. Škofija Maribor. 28: Dekanija Žalec (ur. Luka Vidmar), Celje 2004, str. 38–41. HASSINGER 1916: Hugo HASSINGER, Kunsthistorischer Atlas der k. k. Reichshaupt- und Residenzstadt KEMPERL 2004 b: Metoda KEMPERL, Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah, Leksikon cerkva na Wien und Verzeichnis der erhaltenswerten historischen, Kunst- und Naturdenkmale des Wiener Slovenskem. Škofija Maribor. 28: Dekanija Žalec (ur. Luka Vidmar), Celje 2004, str. 54–60. Stadtbildes, Wien 1916 (Österreichische Kunsttopographie, 15). KEMPERL 2007: Metoda KEMPERL, Korpus poznobaročne sakralne arhitekture na slovenskem HEINZ 1995: Dora HEINZ, Europäische Tappisseriekunst des 17. und 18. Jahrhunderts. Die Geschichte der Štajerskem, Ljubljana 2007 (Historia Artis). Produktonsstätten und ihre künstlerischen Zielsetzungen, Wien-Köln-Weimar 1995. KEMPERL, VIDMAR 2014: Metoda KEMPERL, Luka VIDMAR, Barok na Slovenskem. Sakralni prostori, HENGERER 2001: Mark HENGERER, Zur symbolischen Dimension eines sozialen Phänomens: Ljubljana 2014. Adelsgräber in der Residenz (Wien im 17. Jahrhundert), Wien im Dreißigjährigen Krieg. Bevölkerung, KISCH 1883: Wilhelm KISCH, Die alten Strassen und Plaetze Wien᾽s und ihre historisch interessanten Gesel schaft, Kultur und Konfession (ur. Andreas Weigl), Wien-Köln-Weimar 2001 (Kulturstudien. Haeuser. Ein Beitrag zur Culturgeschichte Wien᾽s mit Rücksicht auf vaterlaendische Kunst, Architektur, Bibliothek der Kulturgeschichte, 32), str. 250–352. Musik und Literatur, Wien 1883. HOCHEDLINGER 2003: Michael HOCHEDLINGER, Austria’s Wars of Emergence. War, State and KLEMENČIČ 2013: Matej KLEMENČIČ, Francesco Robba (1698–1757). Beneški kipar in arhitekt Society in the Habsburg Monarchy 1683–1797, New York-London 2003 (Modern Wars in Perspective). v Ljubljani, Maribor 2013. HOEN 1905: Maximilian Ritter von HOEN, Österreichischer Erbfolge-Krieg 1740–1748 nach den KNÖBL 1988: Herbert KNÖBL, Das Neugebäude und sein baulicher Zusammenhang mit Schloß Feld-Acten und anderen authentischen Quel en, 8, Wien 1905. Schönbrunn, Wien-Köln-Graz 1988. HÖFFLINGER 1913: Heinrich W. HÖFFLINGER, Eine Chronik der Grafen Schrattenbach, KOHLBACH 1948: Rochus KOHLBACH, Der Dom zu Graz. Die fünf Rechnungsbücher der Jesuiten, Graz 1948. Jahrbuch der kais. kön. Heraldischen Gesel schaft Adler, n. v. 23, 1913, str. 145–178. KOKOL 1915: Hadrian KOKOL, Die Geschichte der Franziskanerklöster in Untersteiermark in der HORVAT, MUROVEC 1994: Jasna HORVAT, Barbara MUROVEC, Iztrgano minljivosti. Baročne slikane Aufklärungsperiode und in der Zeit des Absolutismus (ca. 1750–1850), Görz 1915. tapete iz zbirk Narodnega muzeja, Narodni muzej, Ljubljana 1994. KOLAR 2003: Bogdan KOLAR, Pod varstvom Marije Snežne in Svetega Lovrenca. Ob 600-letnici prve HRUŠKA 2001: Goran HRUŠKA, Obitelj Turković i Kutjevo, Požega 2001. omembe kraja Sv. Lovrenc in Svetina, Kompole 2003. IBY, KOLLER 2000: Elfriede IBY, Alexander KOLLER, Schloss Schönbrunn, Wien 2000. KOLAR 2022: Bogdan KOLAR, Cerkvena poslopja v Župniji Teharje, Pod plaščem svetega Martina. JAGERSBERGER 2015: Reinhold JAGERSBERGER, Herrenhäuser der Hammerherren, Radmeister und Župnija Teharje skozi čas (ur. Cvetka Rezar Mlakar), Teharje-Celje 2022, str. 155–232. Eisenverleger in der Steiermark, Graz 2015. KOMIĆ MARN 2014: Renata KOMIĆ MARN, Pozabljena gradbena faza Attemsovega dvorca v Dornavi, JAKI 2000: Barbara JAKI, Jožef Tominc, Dama s kamelijo, Meščanska slika. Slikarstvo prve polovice Arhitekturna zgodovina 2 (ur. Renata Novak Klemenčič, Martina Malešič), Ljubljana 2014, str. 60–72. 19. stoletja iz zbirk Narodne galerije, Narodna galerija, Ljubljana 2000, str. 270–271. KOMIĆ MARN 2023: Renata KOMIĆ MARN, Portretna galerija Attemsov iz dvorca Dornava in drugi JAKI 2002: Barbara JAKI, Dama s kamelijo, Jožef Tominc. Fiziognomija slike, Narodna galerija, portreti Jožefa Digla. Prispevek k opusu in biografiji baročnega slikarja, Kronika. Časopis za slovensko Ljubljana 2002, str. 166–167. krajevno zgodovino, 71/1, 2023, str. 73–100. JAKIČ 1997: Ivan JAKIČ, Vsi slovenski gradovi. Leksikon slovenske grajske zapuščine, Ljubljana 1997. KOROPEC 1985: Jože KOROPEC, Mi smo tu. Veliki punt na Slovenskem v letu 1635, Maribor 1985. KAISER, SCHUSTER 2016: Barbara KAISER, Paul SCHUSTER, Schloss Eggenberg. Architektur und KOSTANJŠEK BRGLEZ 2022: Simona KOSTANJŠEK BRGLEZ, Preobrazbe mesta. Zgodovinska, Ausstattung, Graz 2016. arhitekturna in umetnostna dediščina Slovenske Bistrice, Slovenska Bistrica 2022. KARAGÖZ 2016: Hakan KARAGÖZ, Der Habsburgisch-Osmanische Krieg von 1663/64 und der KREŽE 2017: Karmen KREŽE, Skromen mož velikih dejanj. Janez Hausenbichler, Kronika. Časopis za Friede von Eisenburg/Vasvár aus osmanischer Sicht, Die Schlacht von Mogersdorf/St. Gotthard und slovensko krajevno zgodovino, 65/3, 2017, str. 399–414. der Friede von Eisenburg/Vasvár 1664. Rahmenbedingungen, Akteure, Auswirkungen und Rezeption KRUBSACIUS 1759: Friedrich August KRUBSACIUS, Beschluß der Untersuchung vom Ursprunge, eines europäischen Ereignisses (ur. Karin Sperl, Martin Scheutz, Arno Strohmeyer), Eisenstadt 2016 Wachstume und Verfalle der Verzierungen, Das Neueste aus der anmuthigen Gelehrsamkeit, 3, 1759, (Burgenländische Forschungen, 108), str. 121–133. str. 175–185. KEMPERL 2001: Metoda KEMPERL, Romarske cerkve – novogradnje 17. in 18. stoletja na Slovenskem. LAJNERT 2016: Siniša LAJNERT, Banka braće Turković d.d. Zagreb (1919–1948), Arhivski vjesnik, 59/1, Arhitekturni tipi, poslikava, oprema, Ljubljana 2001 (tipkopis doktorske disertacije). 2016, str. 223–273. 382 383 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Viri in literatura LAZAR 2022: Nejc LAZAR, Oprema interjerjev dvorca Turnišče od srede 18. stoletja do povojnih Neue Genealogisch-historische Nachrichten 1756: Neue Genealogisch-historische Nachrichten von den transferjev, Maribor 2022 (tipkopis magistrske naloge). vornehmsten Begebenheiten, welche sich an den Europäischen Höfen zutragen, worinn zugleich vieler LAVRIČ 2022: Ana LAVRIČ, Drobec k ikonografiji velikega oltarja v šenčurski župnijski cerkvi, Stands-Personen Lebens-Beschreibungen vorkommen, 73, Leipzig 1756. Umetnostna kronika, 77, 2022, str. 2–12. Neue medicinische Litteratur 1790: Neue medicinische Litteratur, 2/4, Leipzig 1790. LESKY 1961: Erna LESKY, Frank, Johann Peter, Neue Deutsche Biographie, 5, 1961, str. 341–342. Niederösterreich 2003: Niederösterreich südlich der Donau. 2: M bis Z (Dehio-Handbuch. LORENZ 1985: Hellmut LORENZ, Liechtenstein Palaces in Vienna from the age of the Baroque, Die Kunstdenkmäler Österreichs), Horn-Wien 2003. The Metropolitan Museum of Art, New York 1985. NOTTEBOHM 1887: Wilhelm NOTTEBOHM, Montecuccoli und die Legende von St. Gotthard (1664), LOZAR ŠTAMCAR 2008: Maja LOZAR ŠTAMCAR, Pleteno pohištvo v Sloveniji, Ljubljana 2008. Berlin 1887 (Wissenschaftliche Beilage zum Programm des Friedrichs-Werderschen Gymnasiums zu Berlin). MAČEK 2005: Jože MAČEK, Mašne in svetne ustanove na Kranjskem in v avstrijski Istri, Celje-Ljubljana 2005. OBERSTEINER 1993: Gernot Peter OBERSTEINER, Theresianische Verwaltungsreformen im Herzogtum MAČEK 2014: Jože MAČEK, Mašne in svetne ustanove ter legati v Lavantinski škofiji. 2/2: Steiermark. Die Repräsentation und Kammer (1749–1763) als neue Landesbehörde des aufgeklärten Dekanije Slovenske Konjice, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Šaleška dolina, Šmarje pri Jelšah in Žalec, Absolutismus, Graz 1993 (Forschungen zur geschichtlichen Landeskunde der Steiermark, 37). Celje-Ljubljana 2014. OMAN 2016: Žiga OMAN, „Will auss der Vnordnung nit Schreitten“. A Case of Fehde from 17th Century MAROLT 1931: Marijan MAROLT, Dekanija Celje. 1: Cerkveni spomeniki v Celju, Maribor 1931. Styria, Acta Histriae, 24/1, 2016, str. 63–100. MAROLT 1932: Marijan MAROLT, Dekanija Celje. 2: Cerkvene umetnine izven celjske župnije, OMAN 2018: Žiga OMAN, Maščevanje kot pravni običaj sistema reševanja sporov na Slovenskem v Maribor 1932. zgodnjem novem veku, Maribor 2018 (tipkopis doktorske disertacije). MENAŠE 1994: Lev MENAŠE, Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti OMAN 2021: Žiga OMAN, Maščevanje na Slovenskem v zgodnjem novem veku. Sovražnosti in pomiritve od začetkov do prve svetovne vojne, Celje 1994. na Kranjskem in Štajerskem, Maribor 2021 (Studia historica Slovenica, 22). MIRKOVIĆ 1992: Marija MIRKOVIĆ, Zidne slike u »kabinetu« dvorca Miljana, Dvorac Miljana. OMAN 2023: Žiga OMAN, Za pest češenj – maščevanje za zasedbo Plumberka. Primer medstanovske Istraživanja i konzervatorski radovi (ur. Silvije Novak), Zagreb 1992 (Mala biblioteka Godišnjaka sovražnosti na Štajerskem v poznem 17. stoletju, Annales. Series Historia et Sociologia, 33/2, 2023, zaštite spomenika kulture Hrvatske, 7), str. 75–84. str. 273–286. MISSONG 1970: Alfred MISSONG, Heiliges Wien. Ein Führer durch Wiens Kirchen und Kapel en, Wien 1970. OROŽEN 1880: Ignaz OROŽEN, Das Bisthum und die Diözese Lavant. 3: Das Archidiakonat Saunien. MUROVEC 1994 a: Barbara MUROVEC, Slikarska oprema jedilnice v gradu Jablje, Ljubljana 1994 Das Dekanat Cil i mit den Pfarren Cil i, Tüchern, Sachsenfeld, Galizien, Gutendorf, St. Peter, Greis und (tipkopis diplomske naloge). Heilenstein sammt Neukloster, Cilli 1880. MUROVEC 1994 b: Barbara MUROVEC, Slikane tapete v Sloveniji in vloga grafičnih predlog, v: OROŽEN 1936: Janko OROŽEN, Gradovi in graščine v narodnem izročilu. 1: Gradovi in graščine ob Jasna Horvat, Barbara Murovec, Iztrgano minljivosti. Baročne slikane tapete iz zbirk Narodnega Savinji, Sotli in Savi, Celje 1936. muzeja, Narodni muzej, Ljubljana 1994. OROŽEN 1970: Janko OROŽEN, Novoceljska tragedija, Celjski zbornik 1969–1970, Celje 1970, MUROVEC 2000: Barbara MUROVEC, Evropski likovni viri za baročno stropno slikarstvo v Sloveniji, str. 255–259. Ljubljana 2000 (tipkopis doktorske disertacije). OROŽEN 1971: Janko OROŽEN, Zgodovina Celja in okolice. 1: Od začetka do leta 1848, Celje 1971. NASCHENWENG 2002: Hannes Peter NASCHENWENG, Die Landeshauptleute der Steiermark OTER GORENČIČ 2022: Mija OTER GORENČIČ, Grofje Celjski in Velika Marijina bratovščina na 1236–2002, Graz 2002. Dravskem polju, Acta historiae artis Slovenica, 27/1, 2022, str. 11–75. NASCHENWENG 2020 a: Hannes Peter NASCHENWENG, Der landständische Adel im Herzogtum Steiermark. Ein genealogisches Kompendium. 1: Abele bis Juritsch, Graz 2020. OŽINGER 1991: Anton OŽINGER, Vizitacije savinjskega arhidiakonata goriške nadškofije 1751–1773, Ljubljana 1991. NASCHENWENG 2020 b: Hannes Peter NASCHENWENG, Der landständische Adel im Herzogtum Steiermark. Ein genealogisches Kompendium. 2: Lachawitz bis Zwickl, Graz 2020. PETRIČ 1995: Franci PETRIČ, Duša, le pojdi z mano. Božje poti na Slovenskem 2, Ljubljana 1995. NATTER 2016: Tobias G. NATTER, Die Macht der Pracht. Ruhm und Öffentlichkeit europäischer PIRCHEGGER 1962: Hans PIRCHEGGER, Die Untersteiermark in der Geschichte ihrer Herrschaften und Barockgalerien vor 1800, Fürstenglanz. Die Macht der Pracht (ur. Agnes Husslein-Arco, Tobias Gülten, Städte und Märkte, München 1962. G. Natter), Wien 2016, str. 10–24. PLECHL 1988: Pia Maria PLECHL, Wal fahrt in Österreich, Wien 1988. 384 385 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Viri in literatura PRELOVŠEK 1999: Damjan PRELOVŠEK, Lambergov (Cekinov) grad, Slovenci v XX. stoletju. Katalog Gotthard und der Friede von Eisenburg/Vasvár 1664. Rahmenbedingungen, Akteure, Auswirkungen stalne razstave, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana 1999, str. 9–12. und Rezeption eines europäischen Ereignisses (ur. Karin Sperl, Martin Scheutz, Arno Strohmeyer), PRIORATO 1670: Galeazzo Gualdo PRIORATO, Historia di Leopoldo Cesare, 1, Vienna 1670. Eisenstadt 2016 (Burgenländische Forschungen, 108), str. 295–339. PUSCHNIG 1974: Reiner PUSCHNIG, Zeltweg – 100 Jahre Gemeinde. Geschichte der Stadt, Zeltweg SCHMUTZ 1822: Carl SCHMUTZ, Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark, 1, Gratz 1822. 1974. SCHNELL, SCHEDLER 1988: Hugo SCHNELL, Uta SCHEDLER, Lexikon der Wessobrunner. Künstler QUINZI 2011: Alessandro QUINZI, Giuseppe Tominz, Trieste 2011. und Handwerker, München-Zürich 1988. RATAJ 2017: Jože RATAJ, Steklo na Celjskem od 18. stoletja do danes, Celje 2017. SCHÖFFMANN 1974: Renate SCHÖFFMANN, Johann von Lederwasch (1755–1827), Graz 1974 (tipkopis doktorske disertacije). RATKOVIĆ 1998: Dragana RATKOVIĆ, Dva ciklusa slika Lerchingerova kruga u Zagrebu, Peristil, 41/1, 1998, str. 79–90. SCHUNTNER 1992: Otmar SCHUNTNER, Zur frühen Schaffensperiode des Bildhauers Veit Königer, Graz 1992 (tipkopis diplomske naloge). RECHPACH 1741: Cajetanus RECHPACH, Laudes posthumae Caroli VI. , Viennae 1741. SCHUSTER 2020: Paul SCHUSTER, Schloss Eggenberg. Eine Studie zur Architektur, Bau- und REITINGER 2016: Franz REITINGER, Die Metastasier. Geschmackseliten im 18. Jahrhundert, Salzburg Funktionsgeschichte 1470–1717, Graz 2020 (tipkopis doktorske disertacije). 2016. SCHWEIGERT 1996: Horst SCHWEIGERT, Die Pfarrkirche und das Eggenberger Mausoleum in REPANIĆ BRAUN 1993: Mirjana REPANIĆ BRAUN, Grad u plamenu, Od svagdana do blagdana. Barok Ehrenhausen, Salzburg 1996 (Christliche Kunststätten Österreichs, 294). u Hrvatskoj (ur. Vladimir Maleković), Muzej za umjetnost i obrt, Zagreb 1993, str. 336. SEIDL 1840: Johann Gabriel SEIDL, Sagen und Geschichten aus dem Lande der steiermärkischen RESMAN 2003: Blaž RESMAN, Baročna oltarna oprema kostanjeviške samostanske cerkve, Vekov tek. Wenden. Der Ring des Miglio, Ost und West. Blätter für Kunst, Literatur und gesel iges Leben, 49, Kostanjevica na Krki 1252–2002. Zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta (ur. Andrej 17. 6. 1840, str. 233–234. Smrekar), Kostanjevica na Krki 2003, str. 477–490. Slovenija na vojaškem 1999: Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787. 5: Sekcije 148, 149, 150, 161, RESMAN 2006: Blaž RESMAN, Gebhard Josef, Al gemeines Künstler-Lexikon. Die bildenden Künstler 162, 163, 164, 173, 174, 175, 192, 193, 194, 195, 199, 200, 217, 218 (ur. Vincenc Rajšp), Ljubljana 1999. al er Zeiten und Völker, 50, München-Leipzig 2006, str. 472. SMITH ANDERSON 1995: Matthew SMITH ANDERSON, The War of the Austrian Succession RESMAN 2010: Blaž RESMAN, Uršulinke v Ljubljani, Ljubljana 2010 (Kulturni in naravni spomeniki 1740–1748, London-New York 1995 (Modern Wars in Perspective). Slovenije, 213). STEGENŠEK 1905: Avguštin STEGENŠEK, Dekanija gornjegrajska, Maribor 1905 (Cerkveni spomeniki RIBARIČ 1994: Vladimir RIBARIČ, Potresi v Sloveniji. Ob stoti obletnici velikega ljubljanskega potresa, Lavantinske škofije, 1). Ljubljana 1994. Steiermark 2013: Steiermark (ohne Graz) (ur. Kurt Woisetschläger, Peter Krenn), Wien 20133 ROŠKAR 2021: Boštjan ROŠKAR, Figura, ornamentika in oltarna arhitektura v kiparstvu Jožefa (Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs). Holzingerja (1735–1797), Maribor 2021 (tipkopis doktorske disertacije). STOPAR 1977: Ivan STOPAR, Žalec in Novo Celje, Ljubljana 1977 (Kulturni in naravni spomeniki RUST 2012: Sandra Maria RUST, Die steirischen Schlösser Schielleiten (ca. 1720–1731) und Gösting Slovenije, 73). (1724–1728). Bauen auf dem Lande im Spannungsfeld zwischen Herrschaftssitz und Lustschloss , INSITU. Zeitschrift für Architekturgeschichte, 4/2, 2012, str. 207–220. STOPAR 1990: Ivan STOPAR, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 1: Območje Maribora in Ptuja, Ljubljana 1990 (Grajske stavbe, 1). SAPAČ 2007: Igor SAPAČ, Baročni arhitekti na Slovenskem, Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka, Arhitekturni muzej Ljubljana, Ljubljana 2007, str. 231–270. STOPAR 1991: Ivan STOPAR, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 2: Med Prekmurjem in porečjem Dravinje, Ljubljana 1991 (Grajske stavbe, 2). SAPAČ 2017: Igor SAPAČ, Grad in dvorec Ojstrica. Stavbnozgodovinski oris, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 65/3, 2017, str. 293–330. STOPAR 1992: Ivan STOPAR, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 3: Spodnja Savinjska dolina, SCHEMPER-SPARHOLZ 1993: Ingeborg SCHEMPER-SPARHOLZ, Der Bildhauer Jakob Christoph Ljubljana 1992 (Grajske stavbe, 3). Schletterer als Lehrer an der Wiener Akademie, Barock. Regional - international (ur. Götz Pochat, STOPAR 1993: Ivan STOPAR, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. 4: Med Solčavskim in Kobanskim, Brigitte Wagner), Graz 1993 (Kunsthistorisches Jahrbuch Graz, 25), str. 230–250. Ljubljana 1993 (Grajske stavbe, 4). SCHEUTZ 2016: Martin SCHEUTZ, „Relation des blutigen Treffens“ – die Schlacht von Mogersdorf/ STOPAR 1998: Ivan STOPAR, Dvorec Novo Celje, Ljubljana 1998 (Kulturni in naravni spomeniki St. Gotthard in deutschsprachigen, zeitgenössischen Medien, Die Schlacht von Mogersdorf/St. Slovenije, 93). 386 387 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Viri in literatura STOPAR 2000: STOPAR, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji. 1: Gorenjska. 5: Med Goričanami VRIŠER 1983: Sergej VRIŠER, Barok v Petrovčah, Mohorjev koledar 1983, Celje 1983, str. 31–33. in Gamberkom, Ljubljana 2000 (Grajske stavbe, 10). VRIŠER 1991: Sergej VRIŠER, Uniforme v zgodovini. 2: Civilne uniforme na Slovenskem, Ljubljana 1991. STRAUSS 1940: Konrad STRAUSS, Kacheln und Öfen der Steiermark. Studien zur Geschichte der Keramik VRIŠER 1992: Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor 1992. in der Ostmark, Graz 1940 (Beiträge zur Kunstgeschichte Steiermarks und Kärntens, 5). VRIŠER 1993: Andreja VRIŠER, Noša v baroku na Slovenskem, Ljubljana 1993. ŠMITEK 1992: Zmago ŠMITEK, Percepcija neevropskih kultur na Slovenskem od 17. do prve polovice 19. stoletja, Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu (ur. Marjeta Ciglenečki, Maximilian Grothaus), WAGNER 1935: Franz WAGNER, Historisches Gassen- und Häuserbuch der Stadt Bruck an der Mur Pokrajinski muzej Ptuj, Ptuj 1992, str. 53–58. umfassend die altbürgerlichen und Freihäuser, die Amts- und kirchlichen Gebäude innerhalb der Stadtringmauer, Bruck an der Mur 1935. TELESKO 2016: Werner TELESKO, Zur „Kunstpolitik“ Karls VI., Die Wiener Hofburg 1705–1835. Die kaiserliche Residenz vom Barock bis zum Klassizismus (ur. Hellmut Lorenz, Anna Mader-Kratky), WAGNER 1964: Georg WAGNER, Das Türkenjahr 1664. Eine europäische Bewährung. Raimund Wien 2016, str. 116–129. Montecuccoli, die Schlacht von St. Gotthard-Mogersdorf und der Friede von Eisenburg (Vasvár), Eisenstadt 1964 (Burgenländische Forschungen, 48). THALER 2005: Herfried THALER, Die Arbeiten Josef Ferdinand Fromillers im Großen und im Kleinen Wappensaal des Klagenfurter Landhauses, Josef Ferdinand Fromil er. Barockkunst in Kärnten WAGNER-RIEGER 1957: Renate WAGNER-RIEGER, Das Wiener Bürgerhaus des Barock und (ur. Friedrich W. Leitner), Landesmuseum Kärnten, Klagenfurt 2005, str. 59–69. Klassizismus, Wien 1957 (Österreichische Heimat, 20). THON 1977: Christina THON, Johann Baptist Zimmermann als Stukkator, München-Zürich 1977. WAGNER-RIEGER 1970: Renate WAGNER-RIEGER, Wiens Architektur im 19. Jahrhundert, Wien 1970. ULAGA 1860: Jože ULAGA, Petrovče, Drobtinice za leto 1859 in 1860. Učiteljem in učencom, starišam in WALLENS 2003: Gérard de WALLENS, Fassin, Nicolas Henri Josef de, Al gemeines Künstler-Lexikon. otrokam v poduk in kratek čas, 14, 1860, str. 5–15. Die Bildenden Künstler al er Zeiten und Völker, 37, München-Leipzig 2003, str. 174–176. VALENTINITSCH 1972/1973: Helfried VALENTINITSCH, Die Familie Qualandro in Pettau. Ein WALLNIG 2017: Pia Christina WALLNIG, Die österreichischen Vizeköniginnen von Neapel (1707–1734). Adelige Amtsträgerinnen im habsburgischen Süditalien, Wien 2017 (tipkopis doktorske disertacije). Beitrag zur Wirtschafts- und Sozialgeschichte des 17. Jahrhunderts, Südostdeutsches Archiv, 15–16, 1972/1973, str. 66–78. WASTLER 1883: Josef WASTLER, Steirisches Künstler-Lexikon, Graz 1883. VALENTINITSCH 1975: Helfried VALENTINITSCH, Großunternehmer und Heereslieferanten in der WATZKA 2007: Carlos WATZKA, Arme, Kranke, Verrückte. Hospitäler und Krankenhäuser in der Steiermark und an der Windischen Grenze. Zur Geschichte des Tuchhandels im 17. Jahrhundert, Steiermark vom 16. bis 18. Jahrhundert und ihre Bedeutung für den Umgang mit psychisch Kranken, Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark, 66, 1975, str. 141–165. Graz 2007 (Veröffentlichungen des Steiermärkischen Landesarchivs, 36). VALVASOR 1688: Johann Weichard VALVASOR, Topographia Archiducatus Carinthiae, Nürnberg 1688. WEIGL 2000: Igor WEIGL, Matija Persky. Arhitektura in družba sredi 18. stoletja, Ljubljana 2000 (tipkopis magistrske naloge). VIDMAR 2016: Polona VIDMAR, Slike in slikane tapete naročnika Janeza Karla grofa Gaisrucka za dvorec Novo Celje, Acta historiae artis Slovenica, 21/1, 2016, str. 39–73. WEIGL 2003 a: Igor WEIGL, Zidava in opremljanje dvorca Novo Celje sredi 18. stoletja, Varstvo spomenikov, 40, 2003, str. 73–102. VIDMAR 2023: Polona VIDMAR, Štukature v dvorcu Novo Celje, Umetnostna dediščina plemstva v času njegovega zatona. Transformacije, prenosi, reinterpretacije (ur. Tina Košak), Ljubljana 2023, WEIGL 2003 b: Igor WEIGL, Dvorec Dornava in druge arhitekture Jožefa Hueberja na slovenskem str. 155–195. Štajerskem, Dornava. Vrišerjev zbornik (ur. Marjeta Ciglenečki), Ljubljana 2003, str. 15–65. VISCHER 1681: Georg Matthäus VISCHER, Topographia Ducatus Stiriae, Gratz 1681. WEINBERGER 2016: Manuel WEINBERGER, Die Michaelerfassade, Die Wiener Hofburg 1705–1835. Die kaiserliche Residenz vom Barock bis zum Klassizismus (ur. Hellmut Lorenz, Anna Mader-Kratky), VOLČJAK 2017: Jure VOLČJAK, Spodnjesavinjska dolina v vizitacijskih zapisnikih goriškega nadškofa Wien 2016, str. 104–111. Karla Mihaela grofa Attemsa, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 65/3, 2017, str. 349–368. Wien 2003: Wien. I. Bezirk – Innere Stadt, Horn-Wien 2003 (Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs). VOLLMER 2004: Eva Christina VOLLMER, Finsterwalder, Al gemeines Künstler-Lexikon. Die bildenden Künstler al er Zeiten und Völker, 40, München-Leipzig 2004, str. 192–194. Wiener Lautenmusik 1942: Wiener Lautenmusik im 18. Jahrhundert. Franz Ginter, Graf Logi, Johann Georg Weichenberger, Georg Zechner, Graf Bergen, Fürst Lobkowitz, Joseph Porsile, Graf Gaisruck, VREČER 1930: Rajko VREČER, Savinjska dolina. S posebnim ozirom na splošno, krajevno in upravno Ferdinand Seidel, Carl Kohaut (ur. Adolf Koczirz), Wien-Leipzig 1942. zgodovino v besedi in sliki, Žalec 1930. WINDISCH-GRAETZ 1951: Franz WINDISCH-GRAETZ, Jakob Christoph Schletterer. Ein Bildhauer des VRIŠER 1963: Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo na slovenskem Štajerskem, Maribor 1963. Wiener Spätbarock, Wien 1951 (tipkopis doktorske disertacije). 388 389 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini WOINOVICH 1941: Maria WOINOVICH, Die Heiligenverehrung des Zeitalters der Gegenreformation und des Barock im Spiegel der Kirchen Wiens, Wien 1941 (tipkopis doktorske disertacije). WREDE 1898: Alphons von WREDE, Geschichte der K. und K. Wehrmacht. Die Regimenter, Corps, Branchen und Anstalten von 1618 bis Ende des XIX. Jahrhunderts, 1, Wien 1898. WREDE 1901: Alphons von WREDE, Geschichte der K. und K. Wehrmacht. Die Regimenter, Corps, Branchen und Anstalten von 1618 bis Ende des XIX. Jahrhunderts, 3/1, Wien 1901. WREDE 1906: Alphons von WREDE, Geschichte des K. und K. Mährischen Dragoner Regimentes Albrecht Prinz von Preussen Regent des Herzogtumes Braunschweig No 6, Brünn 1906. YILMAZ 2015: Yasir YILMAZ, The Road to Vienna. Habsburg and Ottoman Statecraft during the Time of Grand Vizier Kara Mustafa Paşa (1676–1683), West Lafayette 2015 (tipkopis doktorske disertacije). ZADRAVEC 2017: Dejan ZADRAVEC, Ptujski meščani do uničujočega požara leta 1684. Biografsko-prosopografski priročnik, Ptuj 2017. ZAJEC 2011: Vlasta ZAJEC, Štukomramorni oltari u sjevernoj Hrvatskoj, Radovi instituta za povijest umjetnosti, 35, 2011, str. 177–194. ZIMMERMANN 2016: Peter ZIMMERMANN, Po poteh Venceslava Jurija Dunderja skozi Štajerski raj. Savinjska dolina in Novo Celje / Auf Wenzel Georg Dunder Wegen durch Stiriens Eden. Das Santal und Neu-Cil i, Žalec 2016. ZITZENBACHER 1976: Walter ZITZENBACHER, Zwischen Vordenberg und Paraguay. Das weltweite IMENSKO Spektrum der steirischen Barockliteratur, Literatur in der Steiermark. Landesausstel ung 1976 in (ur. Walter Zitzenbacher), Graz 1976 (Arbeiten aus der Steiermärkischen Landesbibliothek, 15), str. 79–99. KRAJEVNO KAZALO ŽIŽEK 2012: Aleksander ŽIŽEK, Skrivno življenje cehov. Cehi Celja, Maribora in Ptuja med letoma 1732 in 1859, Celje 2012. 390 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Imensko in krajevno kazalo A Batthyány, Ludvik, grof 166 Casanova, Geronima, poročena Miglio, baronica 31 Č Abensberg-Traun, Oto Ferdinand, grof 66, 194 Bauer, J., litograf 106 Casanova, Giovanni Battista 28, 31, 40–41, 340 Čokl pl. Ruhethal, Anton 263–264 Ahmed III., sultan 86 Baumgartner, Karl 314 Casteli, baron 31 Ali, paša 32 Bayer, Michael 39–40, 56 Casteli, Carl, baron 67 Altenburg 154 Bedburg 288, 296 Casteli, Marija Frančiška (gl. Miglio, Marija D Althan, Mihael Ferdinand, grof 78 Bellegarde, Maria, poročena Salm-Reifferscheidt- Frančiška, poročena Casteli) D’Acunca, Marija Eleonora (gl. Metzsch, Marija Ankershofen, Gotlib Karel, baron 254 Krautheim in Dyck, kneginja 303 Caualier, Martin 219 Eleonora, poročena d’Acunca) Ankershofen, Marijana (gl. Gaisruck, Marijana, Bence, Gorazd 265 Celje 11, 15, 17–18, 27, 35, 51, 66, 68, 83, 87, Degen, Lorenz 193 poročena Ankershofen) Benetke 20–21, 28, 41, 179, 194, 299, 310 91–94, 96, 102, 106, 116, 137, 165–166, 178, Demler, Mihael 191 Ankershofen, Teofil, baron 257 Beograd 32–34, 65 210, 214, 244, 263, 265, 269, 271, 286, Deuer, Wilhelm 207 Antauer, Franc Leopold 219 Bergamo 21 289–290, 305, 311, 313–314, 316, 367 Dienersperg, Ditrih Friderik, baron 42, 343 Apnar, Ivan 271 Bernini, Gian Lorenzo 133 Celjski, plemiška rodbina, 100, 102, 106, 275 Dietersdorf 258 Apostolis, Peter Lukrecij 38–40, 53–57 Bilger, Josef 300–301 Celjski, Friderik, grof 265 Dietrichstein, grof 286 Arco, Jožef, grof 256 Bobrovsky, grof 272 Celjski, Herman, grof 265 Digl, Jožef 218 Arco, Jožefa, poročena Podstatzky-Liechtenstein, Bodmann, Sigismund, baron 293 Celjski, Ulrik II., grof 100, 102–103 Dobriša vas 283 grofica 255 Bol a, Albert 163 Celovec 11, 82, 96–97, 195–197, 207, 217–218, Dobrnica 258 Arja vas 315 Bologna 194 243, 252–253, 256–258 Dolinar, Ivan 78 Arnleitner, Rosalia 311 Bomporto 194 Chavarme, Maria 311 Domjan, Alenka 330 Artois, Henrik Karel, vojvoda 289 Borcht, Jakob van der 183 Chiaia 179 Donner, Georg Raphael 145 Asam, Egid Quirin 137 Borcht, Pieter van der 183 Chignolo Po 67 Dornava 21, 128–129, 218, 232 Aškerc, Anka 330 Bourguignon, Eleonora (gl. Salm-Reifferscheidt- Chorinsky, Marija Emilija, poročena Thurn Draßburg 154, 246, 249 Attems, plemiška rodbina 129, 187–188 Krautheim, Eleonora, poročena Valsassina-Como-Vercelli, grofica 296 Drašković, Jožef Kazimir, grof 174 Attems, Emil, grof 315 Bourguignon) Ciglenečki, Marjeta 8 Dresden 77, 79 Attems, Ernest Amadej, grof 74, 108, 127, Bourguignon, Stanislav, baron 294 Cimaroli, Gian Brentano 193–194 Drešinja vas 304 166–167, 233 Bratislava 257 Codogno 77 Dunder, Venčeslav Jurij (Václav Jiří Dundr, Attems, Henrik, grof 315 Breuner, Karel Tomaž, grof 190, 192, 253, 255–256 Colloredo, Camillo, grof 88–89 Wenceslaw (Wenzel) Georg Dunder) 7–8, 11, Attems, Jožef Tadej, grof 248 Breuner, Sigmund, grof 167, 188, 235, 351, 363 Colloredo, Janez, grof 78 20, 28, 48, 118, 124, 128, 132, 134, 154, 165– Attems, Karel Mihael, grof 46, 96, 103, 105, 136, Breznica 34 Como 67 168, 179, 190, 230, 233, 245, 264, 267, 269–278, 239 Breže 81 Corbelli, grof 67 280–286, 289, 291–292, 365–366, 369–370 Attems, Marija, grofica 315 Briksen 207 Cramm, plemiška rodbina 91, 193 Durazzo, Jacob Phillipp, markiz 193–194 Attems, Tadej Kajetan, grof 218 Bruck ob Muri 268–269, 293 Cramm, Friderika, poročena Gaisruck (1.), Dyck 301–304, 370 Augsburg 140, 230 Brunsee 289, 303 Ressbohrn (2.), grofica 83–84, 91, 131, Budim 32–33 191–193, 237, 367 Burbonska, Marija Karolina, vojvodinja 289 Cramm, Julijana Maksimilijana E B Buttolo, Franca 268, 286 (gl. Barbo-Waxenstein, Julijana Eggenberg 114, 130, 179, 187, 232 Ballenberg 293 Maksimilijana, poročena Cramm) Eggenberg, Janez Sajfrid, knez 179 Barbo-Waxenstein, grofica 191 Cramm, Rudolf Avguštin, baron 83–86 Eggenberg, Marija Eleonora, poročena Barbo-Waxenstein, Julijana Maksimilijana, C Cremona 194 Herberstein, grofica 130 poročena Cramm, baronica 83 Camesina, Albert 34 Cusani, Filippo, markiz 67 Eggendorf 198 Bardeau, Andreas, grof 7–8, 151, 240, 365 Campana, Izabela 42 Cusani, Francesco, markiz 67 Ehrental 207 Bardeau, Eleonora (gl. Salm-Reifferscheidt- Campioni, Antonio 22 Cusani, Giovanni Giacomo, markiz 67 Eichler, Eduard 311 Krautheim in Dyck, Eleonora, poročena Camposanto 66, 194 Cusani, Jožefa (gl. Metzsch, Jožefa, poročena Eisenschmidt, Joseph Martin 55 Bardeau) Carlone, Josef 270 Cusani) Engelbrecht, Martin 227, 230 Bartholotti, Jožef 96–97 Carlone, Juliana 270 Cuvilliés, François 164 Eppenstein 87, 191, 252, 256, 258, 262, 344, 367 Basile, Gennaro 106, 174 Carpzov, Benedikt 218 Czakí, Emerik 67 Ernovž 91 392 393 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Imensko in krajevno kazalo Esterházy von Galantha, Franc, grof 166 G Gaisruck, Marija Ana (gl. Schranz von Gorup pl. Slavinjski, Josip 319, 321, 371 Esztergom 33 Gabelhofen, Janez Jožef, baron 42, 343 Schranzenegg, Marija Ana, poročena Gorup pl. Slavinjski, Štefanija, poročena Gailberg, Franc Dominik, baron 81 Gaisruck) Turković, baronica 319, 321, 371 Gaisruck, plemiška rodbina 7–8, 55, 61, 76, Gaisruck, Marija Karolina (gl. Hallegg, Marija Gorup pl. Slavinjski, Vera, poročena Turković, F 81–82, 87–88, 91, 102, 122–123, 128, 130, 190, Karolina, poročena Gaisruck) baronica 319 Farrach 86–88, 252–254, 256, 258, 262, 265, 344, 197, 210, 226, 236, 246, 249, 251, 252–254, Gaisruck, Marijana (gl. Hallegg, Marijana, Gösting 129–130 367 269–270, 275, 277–278, 280, 282, 306–307, poročena Gaisruck) Göth, Georg 273 Fassin, Nicolas 169, 177 323, 365–370 Gaisruck, Marijana, poročena Ankershofen, Gotovlje 61, 71 Ferazzi, slikar 310 Gaisruck, Alojz, grof 256–257 baronica 253, 257 Govče 269–271 Festetics, grof 255 Gaisruck, Alojzija (gl. Löwenburg, Alojzija, Gaisruck, Sebastijan, grof 81–82, 192, 200, 203, Govek, Uroš 8, 148, 160, 169 Finck, Josef Vinzenz 254 poročena Gaisruck) 210–211, 217–218 Gozdni dvor 92–93, 269–270 Finsterwalder, Gottlieb 206 Gaisruck, Ana Marija, grofica 256 Gaisruck, Vincenc, grof 8, 93, 210–211, 214, 218, Göz, Gottfried Bernhard 140 Finsterwalder, Jurij 207 Gaisruck, Anton, grof 7–8, 27, 61–62, 72, 79–97, 235, 251–258, 260–265, 307, 366, 368–369 Gradec 11, 13–16, 23, 27, 30, 32, 37–38, 40, 50, Finsterwalder, Thomas 148, 151, 205–207, 99–100, 102, 105–109, 111–112, 114, 116, 118, Galič, Jakob 38–39, 42, 50–56 52–57, 63–64, 71–72, 82, 88, 91–92, 106, 220–226, 368 120, 123, 128–132, 135, 143, 145–146, 148, Galič, Lenart 23, 26 111–115, 117, 130, 132, 153, 179, 187–188, Fischer von Erlach, Joseph Emanuel 128, 133 151, 154–155, 160, 164–167, 172, 175, 179, Galič, Magdalena 51 190–193, 198–199, 201, 204–209, 216–217, Fleischmann, Anzelm Franc 85–86 183–184, 188–192, 200–201, 203, 210–212, Gall von Gallenstein, Ana Elizabeta, baronica 17 256–257, 264, 268, 274, 288–290, 294, 296, Fodermayer, Bolfenk 320, 322–324, 371 215, 234, 239, 252, 265, 291, 344, 365–369 Gambenburg, Jurij Ehrenreich, pl. 40, 340 303, 311, 313–314, 316, 340, 351, 363, 367– Fohnsdorf 258 Gaisruck, Antonija, poročena Fronmüller, Gasser, Josef 207 368 Formacher (Fuhrmacher), Mihael 110, 160, baronica 81 Gasser, Josef Cassian 106, 207–208, 210, 212–215, Grašič, Anton 191 188–189, 202, 367 Gaisruck, Franc Sigismund, grof 191 217–218, 368 Greisseneck, Ana, poročena Schrattenbach, pl. 15 Formentini, Heinrich 163 Gaisruck, Frančiška (gl. Ravbar, Frančiška, Gasser, Susanne (gl. Wunderlin, Susanne, Greisseneck, Janez Jurij, pl. 15 Formentini, Jakob 185 poročena Gaisruck) poročena Gasser) Gričar, Ivo 330 Formentini, Johann 185 Gaisruck, Frančiška, grofica 256 Gebhard, Jožef 11, 72–74, 110–113, 125–127, Griendl, Johann 253 Formentini, Johann Angelo 185 Gaisruck, Friderika (gl. Cramm, Friderika, 136–139, 142, 146, 148–151, 155, 160, Gril parzer, Franz 274 Frajštajn 20 poročena Gaisruck (1.), Ressbohrn (2.)) 162–164, 173, 184–185, 202–203, 206–207, Grmovje 93, 257–259, 262, 269 Frank, Johann Peter 262 Gaisruck, Friderika, grofica (hči Vincenca grofa 212, 225, 367 Gronsfeld 293 Frankopan, plemiška rodbina 41 Gaisrucka) 256 Gebhard, Anna Maria 206 Groß, Karel, grof 244 Franz, Rosemarie 187 Gaisruck, Friderika, grofica (sestra Vincenca Gebhard, Severina (gl. Zimmermann, Severina, Günther, Ignaz 145 Frauendorf 275 grofa Gaisrucka) 253–254 poročena Gebhard) Gustav Adolf, kralj 68 Frauendorfer, Reinhart 54–55 Gaisruck, Ignac, grof 256–257 Genova 179 Frazioli, Ana 37, 51–52 Gaisruck, Janez Jakob, grof 63, 196 Geras 132 Frazioli, Lovrenc 37, 51, 53 Gaisruck, Janez Karel, grof 7–8, 62, 81, 86, 88, 107, Gerlachsheim 293 H Freiburg 73 110, 114, 130–131, 147–148, 155, 160, 172, Germadnik, Janko 166 Habsburška, Eleonora, cesarica 68 Freyspurg 84, 198, 344, 367 174–175, 179, 190, 192–203, 205–207, 210–211, Gleispach, Karel, grof 235, 363 Habsburška, Eleonora Magdalena, cesarica 67 Friderich, Franz 93 213–214, 217–219, 226, 232–244, 247–249, Goëß, Janez, grof 32–33 Habsburška, Elizabeta Kristina, cesarica 86 Friz, Hans 55–56 251–253, 265, 274, 324, 352, 365, 368–369 Goethe, Johann Wolfgang 274 Habsburški, Ferdinand II., cesar 68 Friz, Rosina 55–56 Gaisruck, Jožef Anton, grof 81, 210–211, 214 Golež, Mateja 160 Habsburški, Ferdinand III., cesar 29, 218 Fromiller, Josef Ferdinand 96–97, 207 Gaisruck, Jožef Gotfrid, grof 81–82, 210–211, Golldorf 84 Habsburški, Filip II., kralj 29 Fronmüller, Anton, baron 191 215, 217 Gonars 28, 67 Habsburški, Jožef I., cesar 65, 85–86 Fronmüller, Antonija (gl. Gaisruck, Antonija, Gaisruck, Jožef Karel, grof 97 Gorica 103, 105 Habsburški, Karel II., nadvojvoda 11–12, 15 poročena Fronmüller) Gaisruck, Jožefa, poročena Vil ana-Perlas, grofica Goričane 167, 233 Habsburški, Karel VI., cesar 58, 65, 76, 85–86, 314 Fronmüller, Sigmund Hanibal, baron 81, 214 253–254 Gorišek, Andrej 263 Habsburški, Leopold I., cesar 29, 32, 41, 65, 67, Froschheim 12 Gaisruck, Jožefina, grofica 256 Gornji Grad 127, 166, 188 85–86, 340, 366 Führer pl. Fierenberg, Janez Anton 91 Gaisruck, Karel Leopold, grof 256 Gorup pl. Slavinjski, plemiška rodbina 321 Habsburški, Leopold Viljem, nadvojvoda 172, 184 394 395 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Imensko in krajevno kazalo Habsburški, Maksimilijan II., cesar 63 Herrenchiemsee 207 Karađorđević, Aleksander, kralj 314 L Habsburška, Marija, nadvojvodinja 15 Hersberg 292–295, 300 Karlovac 319 Lamberg, grofica 84 Habsburška, Marija Terezija, kraljica 27, 65, 83, Herstal 319, 371 Kasaze 270 Lamberg, Leopold Karel, grof 129 91–92, 100, 102, 163, 165–166, 183, 197–198, Hildebrandt, Johann Lucas 204, 207 Kaunitz, knez 183 Landskron 267–269, 288–289, 293 200, 207, 211, 214–215, 218, 255, 270, 314, 236 Hillebrandt, Anton 191 Kavčič, Metka 331 Langelmantel, Rosina 191 Habsburško-Lotarinška, Elizabeta, cesarica 299 Hilzberger, Jožef Karel 245 Kazianer, Sholastika 14 Laško 17 Habsburško-Lotarinška, Marija Ana, cesarica Hochenrain, Anton Jožef, baron 200–201, 235 Kemperl, Metoda 46, 76, 95, 111 Laxenburg 296 286–287 Hoffer, Jožef 95 Kern, Franc 191 Lederwasch, Johann Vinzenz 261–262, 369 Habsburško-Lotarinški, Ferdinand I., cesar Hohenaschau 207 Kienreich, Johann 188 Leifling 17 286–287 Hohenlohe-Bartenstein-Jagstberg, Šarlota, Killer, Uršula 12 Leisser, Jurij 11–12, 15, 16–17 Habsburško-Lotarinški, Franc Jožef I., cesar 257, 318 poročena Salm-Reifferscheidt-Krautheim, Kircher, Karel Janez 203, 219, 244 Leitner, Kristijan 258 Habsburško-Lotarinški, Janez, nadvojvoda 263, 273 kneginja 293–295, 298, 300 Klenovnik 174 Lemberg 258 Habsburško-Lotarinški, Jožef II., cesar 197, 211, Holič 197 Klopstock, Friedrich Gottlieb 274 Lengheim, Ana Marija, poročena Seilern, grofica 256, 314 Holzer, Anton 257 Kogl, Jožef 60 78–79 Hackelberg, baron 301 Hörnes, Peter 300–301 Kohlbach, Rochus 233 Leonardé, Andrej, pl. 258 Hainfeld 106, 116, 174 Hötzl, Johannes 92 Kokot, Mici 311 Leonardé, Terezija, pl. 258 Hallegg, Marija Karolina, poročena Gaisruck, Hradec Králové 296 Kollmann, Ignaz 46 Leonhard, Janez 95 grofica 257 Hrastovec 253 Komić Marn, Renata 8 Lerchinger, Anton Jožef 96–99, 114–115, 140– Hallegg, Marijana, poročena Gaisruck, grofica Hueber, Josef 90, 125, 129, 163, 188, 200–201, Königer, Veit 49, 90, 113–114, 116, 123, 132–135, 141, 146, 165, 167–175, 177–184, 188, 202– 256–257 207, 209–210, 249–250, 253, 368 143–147, 152–159, 167, 189, 202–203, 203, 220, 234–235, 237, 250, 299, 367–368 Hammer-Purgstal , Joseph, baron 34, 106 Hüseyin, paša 33 249–251, 325, 327, 367, 371 Leslie, Jakob, grof 34 Haring, Tessa 311 Königin, Marija Ana 191 Leslie, Karel Kajetan, grof 106 Haupt, Karel 301 Königsbrunn, Franc Anton, baron 201, 235 Leslie, Valter, grof 41 Hausenbichler, Janez 301, 304 I Konstantinopel 28, 41 Leuzendorf, Maks 263, 369 Hauser, Max 314 Idungspeug, Barbara 17 Köprülü, Fazıl Ahmed, paša 33 Leyniers, Daniel III. 183 Hausmann, Elizabeta (gl. Prettenhofer, Elizabeta, Incarville, Pierre 230 Kornberg 240, 242, 294, 308, 324 Libochovice 315 poročena Hausmann) Innsbruck 315 Kos, Mateja 227 Lichtenberg, Frančiška Jožefa, poročena Ravbar, Hausmann, Frančiška (Fanny) 8, 267–269, 274, Ivnik, Krištof 14 Kostanjšek Brglez, Simona 316 baronica 195 278, 308, 366, 369 Ivnik, Marjeta 14 Košir, Metka 324 Lichtstock, Janez 17 Hausmann, Jožef Ludvik 7–8, 167, 248, 264–265, Kotlje 20 Liechtstokher, Aleksander 24, 337 267–278, 280–293, 301, 308, 310, 366, 369–370 Kralj, Živa 8, 12, 19, 22, 25, 36, 38–39, 43–44, Liebenau 88–90, 114–116, 191–192, 198, Heigl, Elizabeta 191 J 109, 120, 365 252–254, 256, 258, 344, 367–368 Heigl, Janez Jurij 191 Jablje 226, 232 Krasler, Janez 265 Liechtenstein, plemiška rodbina 128 Heinz, Dora 183 Jacomini, Kaspar Andrej, pl. 199 Kraškovič, Janez 93 Liechtenstein, Ana, poročena Herbersdorf, Heister, Adalbert, grof 84 Jaki, Barbara 278 Krautheim 293 baronica 84 Helmer, lastnik hiše 315 Jamnik, Franc 258 Kremser, Ferdinand 269 Lindek 102 Herbersdorf, Karel, baron 84 Janez, opat 199, 241 Križevci 207 Lindeški, plemiška rodbina 100, 102–103 Herberstein, Marija Eleonora (gl. Eggenberg, Jauerburg, Ignac, baron 254 Kronska Gora 71 Linz 311 Marija Eleonora, poročena Herberstein) Jelše pri Šmarju 196 Krško 51 Lipnica 185 Herberstein, Friderik, grof 315 Judenburg 193, 262 Kunst, Martin 192 Lipuš, Karel 95, 200, 202 Herberstein, Janez Ernest II., grof 253–256, 260 Kutjevo 318–319 Livorno 179, 194 Herberstein, Janez Jožef, grof 315 Kuwasseg, Joseph 266, 270, 281, 285 Ljubljana 53, 63, 108, 110, 112, 129, 164, 204, 286, Herberstein, Leopold, grof 114, 130, 255–256 K Kveder, Vincenc 310 325–326, 367 Herbert, Johann Michael 195 Kač, Janko 327, 329 Lobkowitz, Kristijan, knez 194 Herbeville, Jožef Karel, grof 154 Kara Mustafa 68 Loretto 68 396 397 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Imensko in krajevno kazalo Lotarinški, Franc I., cesar 100, 102, 197 Metzsch, Marija Eleonora, poročena d’Acunca, Moscon, Simon 22 Osoje 195 Löwenburg, plemiška rodbina 254 grofica 67, 79 Muckenbrunner, Martin 174 Ostrožno 11 Löwenburg, Alojzija, poročena Gaisruck, grofica Miglio, plemiška rodbina 8, 27–31, 34–35, 43, 46, 60, Muhovič, Pavel 244 Ožbolt, Alen 331 82, 191 63–65, 79 80, 109, 188–190, 290, 365–366, 368 Mulej, Helena 244 Löwenburg, Janez Jakob, grof 82 Miglio, rodbina 20, 366 Müller, Franz 293–294 Lucchesi Palli dei Principi di Campofranco, Miglio, Antonio 29 München 83, 111, 154, 212 P Blanka, poročena Salm-Reifferschiedt- Miglio, Christophorus 29 Murmayer, Anton 264 Pacassi, Nicolò 163, 204 Krautheim in Dyck, kneginja 242, 303–306, Miglio, Ferdinand, baron 8, 31, 36–46, 48–57, 75, 341 Murovec, Barbara 227 Paderborn 296 308–310, 312, 314–316, 318, 371 Miglio, Franc, baron 8, 31, 45, 49, 59–60, 63–68, Paravicini, praporščak 51 Ludwig, Mihael 219, 245 70–79, 110, 366 Parma 195 Luidl, Jožef Anton 190, 192 Miglio, Francisco 29 N Pauer, Jožef 268 Lüttich 177 Miglio, Geronima (gl. Casanova, Geronima, Naschenweng, Hannes Peter 31 Pavia 195 Lützen 68 poročena Miglio) Nazarje 68–69, 72–75, 110, 112 Pavletič, Ana 26 Lytomyšl 174 Miglio, Janez Leopold, baron 31 Neapelj 68 Pavlič, Franc 288–289 Miglio, Joannes 29 Neuberg an der Mürz 84, 198–199, 241 Pavšer, Lovrenc 219, 248 Miglio, Joannes Angelus 29 Neueppenstein 87 Peeters, Bonaventura I. 172, 175 M Miglio, Joannes Baptista 29 Neunkirchen am Steinfeld 83, 91, 96, 252, 268, 367 Peinhold, Magdalena 268 Maček, Gregor 108 Miglio, Karel, baron 8, 28–31, 35, 41, 57, 366 Newton, Mary 311 Perschon, Ludvik Karel, pl. 107–108, 199–200, Maček, Terezija, poročena Persky 108 Miglio, Karel Rajmund, baron 31, 44, 49, 57–61, Novak, Jožef Danijel 107–108, 110, 114, 190–192, 203, 252, 254 Mantova 29 63, 70, 75–77, 366 200, 202–203, 244 Persky, Matija 108, 112, 118, 124–125, 127–130, Maria Zell 68 Miglio, Katarina, poročena Metzsch, baronica 31, Novak, Rajmund 244 132, 155, 164, 167, 188, 201, 203–204, 243, Máriapócs 67 66–67, Novalis (Georg Friedrich Philipp von 245–246, 367–368 Maribor 20, 232, 305, 365 Miglio, Maksimilijan, baron 58–59, 70 Hardenberg) 274 Persky, Terezija (gl. Maček, Terezija, poročena Marolt, Marijan 76 Miglio, Marija Ana (gl. Zweiern, Marija Ana, Novi klošter 68, 72, 79 Persky) Maulbertsch, Franz Anton 166 poročena Miglio) Novo Celje 7–8, 11, 27, 45, 60, 62, 72, 77, 81, 86, Perše, Jakob 258 Maver, Aleš 45, 103, 105 Miglio, Marija Frančiška, poročena Casteli, 89–94, 96, 100–110, 113–114, 116, 118–134, Perše, Jožefa 258 Mayerhofen 81, 195, 215 baronica 31, 67 136–142, 144–152, 155–159, 161–168, 170– Petrič, Franci 49 Maÿr, Maria Anna 196 Miglio, Marjeta 23, 26, 28 171, 173, 177, 179, 183–187, 190–192, 194, Petrovaradin 65 Petrovče 27, 31, 45–47, 49, 58, 65, 68, 75–76, 79, Medlog 269–270 Miglio, Tulij, baron 8, 11, 29, 31–38, 40–41, 43, 52, 197–205, 207, 210–211, 220–227, 230, 233– 90, 111–114, 136, 139, 146–147, 234–235, Mehmed IV., sultan 32 57, 366 235, 239–247, 249– 52, 254, 256–258, 260– 250–251, 282, 286, 305–306, 366 Meke, Katra 176, 278 Miglio, Tulij 23–24, 26–28, 42 267, 269–270, 273–278, 280–286, 288–296, Petumfill (Postumfill), Johann Franz 115–117, Merano 311, 314 Milano 23, 29, 67, 195 298–301, 303–304, 307–309, 311, 314–316, 180–182, 184, 368 Mercher, Andrej 245 Miljana 178 318–322, 324–327, 330, 344, 365–372 Piacenza 77, 195 Meskó, Eva Marija, baronica 154, 246 Milotice 132 Nymphenburg 155, 164 Piccolomini, Ottavio, vojvoda 68 Meter Kiseljak, Nena 168 Mirandola 194 Pidonni, Niklas 55 Metzinger, Valentin 73–75 Modena 194 Pilgram, Franz Anton 207 Metzsch, plemiška rodbina 77, 80, 190 Modesheimb, agent 66 O Pilpach, Elizabeta, poročena Rozman 50, 58 Metzsch, Anton, baron 31, 66, 70, 77–79, 93, 366 Mölk, Josef Adam 233 Oettingen, Evgen, knez 314 Pilpach, Janez Krištof 37, 50–52 Metzsch, Marija Petronel a Elizabeta (gl. Seilern, Monošter 31 Ofiernberg, Jožef 244 Pirchegger, Hans 17, 28, 263 Marija Petronela Elizabeta, poročena Monte Artemisio 194 Oglej 103, 105 Piringer, Johannes 188 Metzsch) Montecuccoli, Rajmund, vojvoda 31–32 Ojstrica 15, 63, 295 Planina 17 Metzsch, Jožefa, poročena Cusani, markiza 67, 79 Mörtig, Janez 219 Orožen, Ignac 11 Plečnik, Anton 296 Metzsch, Katarina (gl. Miglio, Katarina, poročena Moscon, baron 92 Orožen, Janko 49, 96, 263, 270 Plevna 269–273, 275, 288, 293, 314, 370 Metzsch) Moscon, Bernardin 22 Ortenhoffen, Katarina 191 Plumberk 7–8, 11–12, 14–15, 17–28, 31, 33, Metzsch, Marija Ana, baronica 79–80, 94 Moscon, Jožef 22 Osijek 32–34 35–45, 50–57, 60, 63, 65–67, 72, 76–81, 87, 398 399 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Imensko in krajevno kazalo 93–94, 96, 100, 107–108, 118, 190, 257, 269, Ranšperk 258 Rozman, Maks 244 Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Kristina 334, 338, 365–367, 371 Rantaša, Rok 8, 12, 19, 22, 25, 36, 38–39, 43–44, Rozman, Marija 264 (gl. Spiegel-Dusenberg-Hanxleden, Kristina, Pobrežje 21 109, 120, 365 Rüppelin, Karel Friderik, pl. 288–289, 293 poročena Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Podkrižnik, Nataša 18 Rastern, Janez 66, 71 Dyck) Podstatzky-Liechtenstein, Alojz, grof 255 Rauch, Johann 111 Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Leopold, Podstatzky-Liechtenstein, Antonija, poročena Raunacher, Johann Baptist Anton 116, 192 S knez 288, 291–292, 294–301, 307, 370 Gaisruck, grofica 255–256, 368 Ravbar, Frančiška (Marija Frančiška Romana Salm-Reifferscheidt, Karel, princ 293 Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Maria Podstatzky-Liechtenstein, Jožefa (gl. Arco, Jožefa, Jožefa), poročena Gaisruck, grofica 131, 193, Salm-Reifferscheidt-Dyck, Alfred Jožef, knez 301 (gl. Bellegarde, Maria, poročena Salm- poročena Podstatzky-Liechtenstein) 195–196, 198, 226, 235–236, 253–254, 368 Salm-Reifferscheidt-Krautheim (in Dyck), Reifferscheidt-Krautheim in Dyck) Pogačnik, Jožef Vincenc 258 Ravbar, Karel Bernard, baron 195 plemiška rodbina 147, 291–293, 299, 306–308, Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Mimi, Pogačnik, Jožefa 258 Ravbar Plankensteinski, plemiška rodbina 251 310, 313–319, 321–322, 324, 342 princesa 298 Pogled 21 Rechpach, Cajetanus 134 Salm-Reifferscheidt-Krautheim, Ana (gl. Thurn Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Rosa, Polskava 20 Rečica 28, 67 Valsassina-Como-Vercelli, Ana, poročena princesa 298 Pont-à-Mousson 215 Regal, plemiška rodbina 11, 16 Salm-Reifferscheidt-Krautheim) Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Rosa, Porta, Battista del a 84 Regal, Barbara 17 Salm-Reifferscheidt-Krautheim, Eleonora, poročena Wucherer, baronica 304–305, 311, Povoden, Simon 86 Regal, Ehrenreich Ferdinand 17 poročena Bourguignon, baronica 294–295, 314, 316, 371 Praga 29 Regal, Franc 20 300–301, 303–304, 312–313 Salm-Reifferscheidt-Raitz, Hugo, knez 296 Prager, Lovrenc 108, 202–204, 219, 243, 368 Regal, Janez Adam 20 Salm-Reifferscheidt-Krautheim, Franc Karel, Sambach, Caspar Franz 166 Prebold 59, 301 Regal, Janez Gregor 12 knez 294–295, 301 Sapač, Igor 7–8, 11–12, 17, 19–20, 22, 25, 36, Predovnik, Valentin 286 Regensburg 29, 32, 366 Salm-Reifferscheidt-Krautheim, Franc Viljem, 38–39, 43–44, 61, 109, 118–120, 127, 129, 167, Prešnik 66 Reich, Franz Josef 112–113, 136–137, 143, 148, knez 293 169, 246, 349, 365, 367 Prettenhofer, Elizabeta, poročena Hausmann 267, 277 152, 160, 162–163, 184, 202–203, 367 Salm-Reifferscheidt-Krautheim, Friderik, princ Satlberg, Janez Andrej 38–39, 52–55 Prettenhofer, Josef Franz 267–268 Reisig, Rudolf Feliks, grof 66 294, 296 Satlberger, komisar 24 Pribina, knez 11 Reniger von Reninger, Simon 32, 41 Salm-Reifferscheidt-Krautheim, Konstantin, knez Sauer, Hans, pl. 20 Prien 207 Resch, Franz 111 288–289, 292–295, 301, 370 Sauer, Elizabeta, poročena Schrattenbach, pl. 14 Prockh, Sofija 15 Ressbohrn, Friderika (gl. Cramm, Friderika, Salm-Reifferscheidt-Krautheim, Oto, princ 294, Sauer, Kajetan, grof 256 Ptuj 21, 23, 83, 106 poročena Gaisruck (1.), Ressbohrn (2.)) 296 Sauer, Kajetana, grofica 84 Purgstal , Camillo, grof 88 Ressbohrn, Jožef, pl. 193 Salm-Reifferscheidt-Krautheim, Šarlota (gl. Savojski, Evgen, princ 174, 313 Purgstal , Janez Vencelj, grof 106, 116, 174 Ressnigg, Johann Baptist 11, 252 Hohenlohe-Bartenstein-Jagstberg, Šarlota, Savojski, Karel Emanuel III., kralj 194 Purgstal , Jožef Alojz, grof 174 Rihtarič, Katja 8, 12, 19, 22, 25, 36, 38–39, 43–44, poročena Salm-Reifferscheidt-Krautheim) Scagneti, Peter Pavel 56 Puthon, Eleonora 315 109, 120, 365 Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Alfred, Schalck, Anton 191 Rim 296, 299 knez 295–296, 301–303, 370 Schauer, Janez 22–23 Rimini 194 Salm-Reifferschiedt-Krautheim in Dyck, Schauer, Otilija (gl. Qualandro Otilija, poročena Q Ringger, dvorni svetnik 255 Blanka (gl. Lucchesi Palli dei Principi di Schauer) Qualandro, rodbina 20, 22, 44, 336 Robba, Francesco 72–73 Campofranco, Blanka, poročena Salm- Scheibl, Janez Mihael 191 Qualandro, Ciprijan 22–24, 26, 334 Rogaška Slatina 285 Reifferschiedt-Krautheim in Dyck) Schielleiten 129 Qualandro, Fermo 22, 24 Rogatec 11–12, 96, 111 Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Schiller, Friedrich 274 Qualandro, Matija 21–24, 26, 28, 39 Rojc, Ivan 319 Eleonora, poročena Bardeau, grofica 146, 166, Schillingsfürst 314 Qualandro, Otilija, poročena Schauer 22 Rojc, Peter 319 175, 259, 289, 291, 295, 303–305, 307–309, Schimmer, Gustav Adolph 34–35 Roškar, Boštjan 8, 299 311, 313–317, 365, 370–371 Schleiher, Jakob 203, 219, 243 Rottofreno 77 Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Jožefa, Schletterer, Jakob Christoph 114, 132, 154 R Rozman, Alojz 264 princesa 304–305, 311, 315–316, 371 Schlosserer, Urban 60 Rače 17 Rozman, Elizabeta (gl. Pilpach, Elizabeta, Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Dyck, Jurij, Schlosshof 174 Radgona 84, 198 poročena Rozman) knez 295–296, 300–301, 303–308, 312, 314– Schludermann, Luise 311 Rainhofer, Joseph 92 Rozman, Gregor 51 316, 318, 370–371 Schmidt, Johann Georg 129 400 401 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Imensko in krajevno kazalo Schmidt, Matija 192 Slovenj Gradec 71 Šratnek 17–19 Turković, Milan, baron 318–319 Schmutz, Carl 263–264 Slovenska Bistrica 20, 63, 310, 315–317, 371 Štatenberg 129 Turković, Nikola, baron 319, 321 Schneeweis, Anton, baron 216–217 Slovenske Konjice 41 Šturman, Jurij 245 Turković, Peter, baron 319, 321 Schneider, Franc Ksaver 286 Smolensk 67 Turković, Peter Dragutin, baron 318 Schneider, Gašper Baltazar 99 Sobieski, Jan, kralj 68 Turković, Štefanija (gl. Gorup pl. Slavinjski, Schokottnigg, Joseph 114 Soränzo, zlatar 40, 338 T Štefanija, poročena Turković) Schönbrunn 128, 163–164, 174, 187 Soteska 258, 262 Tamsweg 262 Turković, Velimir, baron 319 Schrägl, Wolfgang 79, 94 Spiegel-Dusenberg-Hanxleden, Kristina, Tattenbach, Erazem, grof 41 Turković, Vera (gl. Gorup pl. Slavinjski, Vera, Schranz von Schranzenegg, Marija Ana, poročena poročena Salm-Reifferscheidt-Krautheim in Taufferer, Frančišek Ksaver 239 poročena Turković) Gaisruck, grofica 81, 194 Dyck, kneginja 294, 297–298, 301, 311 Temišvar 32–33, 65 Turković, Vladimir, baron 319 Schrattenbach, plemiška rodbina 11–14, 17, 20, 38, Spodnja Ložnica 60 Teniers, David 183 Turković, Zdenko, baron 319 46, 258, 366 Spodnji Lanovž 271 Teuffenbach, Karel Friderik, baron 87 Turnišče 81, 83–87, 96, 116, 154–155, 179, 183– Schrattenbach, Ana, pl. 14 Staindl, Marija Katarina 42 Thalhammer, Johann 110, 184–188, 201, 219, 367 184, 192, 198–199, 210, 239, 241, 252, 274, Schrattenbach, Ana (gl. Greisseneck, Ana, Stargeth, Mihael 160, 244–245 Thurn-Valsassina, Ferdinand Feliks, grof 59 344, 360, 367 poročena Schrattenbach) Stari trg 93 Thurn-Valsassina, Janez Maksimilijan, grof 84–85 Schrattenbach, Elizabeta, pl. 15 Steinhausen, Werner Arnold 35 Thurn-Valsassina, Jurij Rudolf, grof 84 Schrattenbach, Elizabeta (gl. Sauer, Elizabeta, Stele, France 145, 168, 171, 175–176, 178–179, Thurn Valsassina-Como-Vercelli, Ana, poročena U poročena Schrattenbach) 214, 226, 322–327, 371 Salm-Reifferscheidt-Krautheim, kneginja Uhland, Johann Ludwig 274 Schrattenbach, Franc, pl. 15 Stel a Carraciolo, Nikolaj, grof 83 296–298 Ulaga, Jože 48, 75 Schrattenbach, Jurij, pl. 14 Stengg, Johann Georg 129 Thurn Valsassina-Como-Vercelli, Jurij, grof 296 Schrattenbach, Krištof, pl. 20 Stich, Eva 17 Thurn Valsassina-Como-Vercelli, Jurij Friderik, Schrattenbach, Kunigunda (gl. Tschadinger, Stich, Hans 17 grof 296 V Kunigunda, poročena Schrattenbach) Stöckholzer, Josef 272 Tizeck, Gal us Johann 90, 116, 147, 367 Valtice 134 Schrattenbach, Maksimilijan, baron 15 Stopar, Ivan 11, 49, 133, 167, 263, 330 Tominc, Jožef 278–279 Velenje 315 Schrattenbach, Pankrac, pl. 14 Stopnik 11, 14 Trakošćan 174 Velletri 194 Schrattenbach, Pankrac (ml.) 12 Strassoldo, grof 51 Trauttmansdorff, Alojz, grof 258 Velikovec 17 Schrattenbach, Sibila, pl. 15 Strauss, Konrad 187 Trauttmansdorff, Franc Vencelj, grof 174 Vešič, Marija 66 Schrattenbach, Sigmund, pl. 12, 14–15, 17, 20, 22, 366 Straže pri Radmirju 64, Trauttmansdorff, Vajkard, grof 167, 188, 351 Vidmar, Luka 46 Schrökinger, Jožef Jurij 93 Strener, Jožef 78 Triangi, Anton 70 Viljem, stiški opat 75 Schwarzenbach 258 Strmol 11–12 Trinkler, Marie 311 Vil ana-Perlas, Janez Krstnik, grof 254 Schweigert, Horst 90–91 Stromayr, zlatar 40, 338 Trst 169, 178, 386 Vil ana-Perlas, Jožefa (gl. Gaisruck, Jožefa, Seggau 185, 188 Stubenberg, Jurij, grof 52 Trzin 226 poročena Vil ana-Perlas) Seidl, Johann Gabriel 47–48 Suttinger, Daniel 34 Tschadinger, Blaž 11–12, 14, 17 Vischer, Georg Matthäus 11, 17–18, 20, 28, 33, Seilern, Alojzija, grofica 79 Svetina 94 Tschadinger, Kunigunda, poročena 35–36, 42, 59–60, 86, 88–89, 366 Seilern, Ana Marija (gl. Lengheim, Ana Marija, Svetli Dol 94–99, 105, 114, 140, 244 Schrattenbach, pl. 12, 17 Višňové 298 poročena Seilern) Tulić, Maja, poročena Turković, baronica 319 Vransko 12, 14 Seilern, Janez Friderik, grof 78 Tumberger, Erazem 11 Vrečer, Rajko 28, 48–49, 75 Seilern, Marija Petronela Elizabeta, poročena Š Tumberger, Rosina (ali Felicita) 11 Vrhe nad Teharjami 27, 46, 49 Metzsch (1.), Galler (2.), grofica 78–79 Šenpihl 57, 59 Turković, plemiška rodbina 176, 320–323 Vrhnika 160 Selca 21 Šešče 57, 59, 60, 66, 77–79, 94, 257, 269 Turković, Davorin, baron 168, 183, 226, 307, 316, Vrhovnik, Mihael 219, 244 Senj 15 Šič, Janez Krstnik 52 318–320, 323–327, 371 Senta 65, 67 Šiles, Aleksander 136–137, 148 Turković, Fedor, baron 319 Sidenitsch, plemiška rodbina 84 Širje 93, 257, 269 Turković, Ksenija, baronica 319, 321 W Sidenitsch, Jurij Jožef, grof 87 Šmarje pri Jelšah 110–111, 196 Turković, Maja (gl. Tulić, Maja, poročena Wadl, Wilhelm 207 Silberegg 195, 254 Šmitek, Zmago 230 Turković) Wagner, Franz 268 402 403 Novo Celje. Lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Warsberg, baron 301 Z Weigl, Igor 8, 108, 113, 118, 128, 130, 133, 163, Zadra, Bernard Jožef 191 179, 187, 207, 226, 365, 367 Zagreb 168, 316, 318–319, 324–327, 371 Weinburg 17, 314 Zalog 245, 258–259, 262 Weiß, Matthäus 40, 340 Zavrč 21 Weiβenthurn 87, 258, 344, 367 Zgornja Gorica 60 Weißkirchen 87, 258 Zgornja Polskava 20 Weizberg 249 Zgornji Lanovž 66 Wellischhof 195, 254 Zimmermann, Anton 108–110, 202, 367 Wels 31 Zimmermann, Dominicus 110, 137, 164, 207 Welsersheimb, Leopold, grof 254 Zimmermann, Johann Baptist 110, 164, 206–207 Weltenburg 137 Zimmermann, Peter 7–8, 257, 263–264, 268, 272, Wemding 164, 207 274, 365 Werle, Franc Anton 233 Zimmermann, Severina, poročena Gebhard 110 Wessobrunn 110 Znojmo 298 Wickenburg, Matija Konstantin, grof 286 Zrinjski, plemiška rodbina 29, 41 Wies 137, 164 Zweiern, Marija Ana, poročena Miglio, baronica Wildbach 249 58, 64 Wildenstein, grof 93 Zwinger 155 Wildenstein, Ernest Henrik, grof 216 Wildon 16–17 Wildoner, Matthias Ignaz 11, 39–41, 57 Ž Windischgrätz, Jožef, grof 82, 254 Žalec 8, 21, 26, 35, 50, 60, 79, 93–94, 239, 257, 270, 282, 290, 293, 301, 306, 310, 313–314, Wipplinger, Franz 35 320, 330, 367, 372 Wittelsbach, plemiška rodbina 155 Žiče 263 Wittelsbach, Maksimilijan III., knez 164 Žovnek 263 Wittenbach, plemiška rodbina 295 Wittenbach, Amy, baronica 295 Wolich, Krištof 27 Wollfang, Matej 60–61 Wrbna, Rudolf, grof 296 Wucherer, baron 316 Wucherer, Rosa (gl. Salm-Reifferscheidt- Krautheim in Dyck, Rosa, poročena Wucherer) Wunderlin, Susanne, poročena Gasser 207 Wurmbrand-Stuppach, Maks Rudolf, grof 129 404 © ZRC SAZU, UIFS; foto: Andrej Furlan CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana ISBN 978-961-05-0847-2 (Založba ZRC) COBISS.SI-ID 190191107 ISBN 978-961-05-0848-9 (Založba ZRC, PDF) COBISS.SI-ID 190565123 49 € ISBN 978-961-05-0847-2 9 789610 508472 HTTP://ZALOZBA .ZRC-SAZU.SI OVITEK_NOVO_CELJE_26cm_KRIVULJE.indd 1 14/05/2024 14:49