Sklepi
S presejalnimi programi na podlagi ugotavljanja
mikrohematurije in pravo~asnim zdravljenjem sicer lahko
prepre~imo razvoj v mi{i~no invaziven karcinom (ko
postane ogro`eno tudi `ivljenje), predvsem glede na
razmeroma nizko prevalenco raka se~nega muhurja pa je
(in ostaja) pravo~asna diagnoza raka se~nega mehurja
odvisna od pravo~asnega prepoznavanje za~etnih znakov
bolezni in dostopnosti diagnosti~nih preiskav.
Borut Kragelj
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
73
Slika 3. Rak se~nega mehurja pri mo{kih v evropskih dr`avah, ki so
sodelovale v EUROCARE-3: incidenca in umrljivost.
Slika 1. Rak materni~nega vratu: incidenca in umrljivost (incidenca
– podatki EUROCARE-3, obdobje 1990–94; umrljivost –
podatki Globocan 2000, obdobje 1990–94).
Rak materni~nega vratu
Moderator: Marjetka Ur{i~ Vr{~aj
Sodelavci: Maja Primic @akelj, Stelio Rakar, Alenka Rep{e
Fokter, Iztok Taka~.
Ugotovitve
Slovenija je med dr`avami, ki so sodelovale v raziskavi
EUROCARE-3, glede incidence raka materni~nega vratu
(RMV) na drugem mestu. S 16,9/100.000, kolikor je bila
inciden~na stopnja v letih 1983–87, se je v letih 1993–97
pove~ala na 19,7/100.000 `ensk. V Sloveniji je {tirikrat
ve~ja kot na Finskem, kjer je organiziran program za
zmanj{evanje pogostosti raka materni~nega vratu
najuspe{nej{i. Po podatkih Registra raka za Slovenijo je bilo
v letih 1993–97 med mikroskopsko potrjenimi RMV 78 %
plo{~atoceli~nih, 17 % `leznih in 4 % neopredeljenih
karcinomov. ^eprav nas podatki o incidenci RMV v
Sloveniji {e vedno uvr{~ajo na vrh med evropskimi
dr`avami, pa smo glede umrljivosti blizu evropskega
povpre~ja (Slika 1).
Pre`ivetje bolnic z RMV je v Sloveniji razmeroma dobro,
podobno povpre~ju drugih evropskih dr`av. Po podatkih
raziskave EUROCARE-3 je bilo povpre~no starostno
standardizirano relativno petletno pre`ivetje za RMV v
Evropi 59,9 %, v Sloveniji pa 56,2 %. Po podatkih Registra
raka za Slovenijo je bilo v letih 1993–97 relativno petletno
pre`ivetje bolnic z RMV za 9 % ve~je kot v letih 1983–87.
Dele` omejenega stadija se je v primerjavi z obdobjem
1983–87 v letih 1993–97 pove~al za 13,5 %. Dobro
pre`ivetje bolnic z RMV v Sloveniji je posledica odkrivanja
bolezni v zgodnej{ih, omejenih stadijih in uspe{nega
zdravljenja. Radikalno kirur{ko zdravljenje poteka le v treh
najbolje strokovno usposobljenih ustanovah.
Tudi zadnji podatki Registra raka o pre`ivetju bolnic z RMV
v Sloveniji, zbolelih med letoma 1998 in 2000, ka`ejo, da
se trend ve~anja dele`a omejenega stadija in bolj{ega
pre`ivetja nadaljuje. Dele` omejenega stadija se je pove~al
za 2 %. Prav tako se je za 5,5 % pove~alo relativno petletno
pre`ivetje bolnic z RMV, odkritim v lokalno raz{irjenem
stadiju. Za enak odstotek sta se izbolj{ala tudi relativno in
opazovano pre`ivetje vseh bolnic z RMV.
Do zdaj sprejeti ukrepi za organizirano re{evanje problema
visoke incidence RMV v Sloveniji
Leta 1998 smo v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in
Zavodom za zdravstveno zavarovanje za~eli priprave za
organiziran presejalni program, imenovan ZORA – najprej
kot pilotni program v ljubljanski regiji in leto dni pozneje
{e v primorski regiji. V letu 2002 smo organizirano
presejanje za raka materni~nega vratu kot dr`avni program
ZORA raz{irili na vso Slovenijo. Na preventivne
ginekolo{ke preglede in odvzem brisa materni~nega
vratu (BMV) v skladu z novimi smernicami tako lahko
prihajajo `enske same. ^e jih na pregled ni najmanj tri leta,
`enske, ki imajo izbranega ginekologa, povabi njihov
ginekolog, druge pa dobijo povabilo iz presejalnega
centra na Onkolo{kem in{titutu. Na preventivni odvzem
BMV so vabljene `enske v starosti 20–64 let, v triletni
program pa lahko vstopijo {ele po tem, ko sta dva BMV
v enem letu normalna. Prvi uspehi o ve~ji pregledanosti
`ensk s testom PAP se ka`ejo v ljubljanski in primorski
regiji, saj se je dele` `ensk, ki so v zadnjih treh letih pri{le
na ginekolo{ki pregled in test PAP, `e pove~al na 70 %.
Na~rtujemo, da bomo do konca leta 2004 povabili na
test PAP vse `enske iz Slovenije, ki ga v zadnjih treh letih
niso opravile.
Na podro~ju citopatologije sta bila objavljena Pravilnik o
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za
pregledovanje brisov materni~nega vratu, ter Navodila za
poenotenje izvidov brisov materni~nega vratu in
informacijskega sistema ginekolo{ke citopatologije.
Ginekologi smo objavili Priporo~ila za odkrivanje,
zdravljenje in nadzor bolnic s predrakavimi spremembami
materni~nega vratu. Leta 2002 smo opredelili kazalce
kakovosti pri kolposkopiji, zdravljenju in nadzoru bolnic s
predrakavimi spremembami materni~nega vratu in
predlagali ustrezne standarde. Prav tako smo opredelili
strokovna izhodi{~a in predlagali algoritme za dolo~anje
onkogenih humanih virusov papiloma kot dodatne
diagnosti~ne metode za uspe{nej{e odkrivanje predrakavih
sprememb materni~nega vratu.
Glede na podatke o bolnicah z rakom materni~nega vratu,
ki so zbolele, ~eprav so hodile na ginekolo{ke preglede, pa
se zavedamo, da moramo {e izbolj{ati vse postopke, od
odvzema brisa materni~nega vratu do pregleda v
laboratorijih in zdravljenja predrakavih sprememb
materni~nega vratu, saj so za zmanj{evanje nastanka
invazivnega raka materni~nega vratu klju~ni. Kakovost dela
na vseh ravneh je najpomembnej{i sestavni del vseh
presejalnih programov.
Sklepi okrogle mize
Pogostost raka materni~nega vratu v Sloveniji bo mogo~e
zmanj{ati le z nadaljevanjem dr`avnega programa
organiziranega presejanja. Na{e delovanje bo zato v
prihodnosti usmerjeno v doseganje ve~jega {tevila vseh
pregledanih `ensk v Sloveniji (najmanj 80 % v treh letih) in
v zagotavljanje in u~inkovito nadziranje kakovosti vseh
postopkov na vseh podro~jih organiziranega presejanja:
ginekologije, citopatologije in informacijskega sistema, tako
pri presejanju kot tudi pri odkrivanju, zdravljenju in
nadzoru bolnic s predrakavimi spremembami.
Marjetka Ur{i~ Vr{~aj in Maja Primic-@akelj
ONKOLOGIJA / v `ari{~u
74
Sklepi posveta o pre~ivetju bolnikov z rakom v Sloveniji
Problematika na podro~ju raka je tako kompleksna, da ni
re{ljiva z eno samo potezo. Na podlagi ugotovitev moramo
ukrepe na~rtovati po sklopih.
1. REGISTRACIJA RAKA IN OBDELAVA PODATKOV
Ugotovitve 
Ni razlogov, da v izsledke raziskave EUROCARE ne bi
verjeli, ~e{ da regijski registri (kjer gre verjetno za
najrazvitej{e regije v neki dr`avi) niso primerljivi z
dr`avnimi, ki morajo vklju~evati tudi manj razvita obmo~ja.
O tem nas prepri~ujejo rezultati, dose`eni v skandinavskih
dr`avah, ki odstopajo celo od razvitej{ih regij zahodne
Evrope. Da pa problem registracije obstaja, se je pokazalo
pri urolo{kih rakih v Sloveniji, kjer zgodnje oblike prakti~no
niso registrirane.
Sklepi
Izvajanje registracije rakavih bolnikov v Sloveniji ni
popolno. Potrebno je natan~nej{e in podrobnej{e
prijavljanje. Doslej je to dejavnost izvajal izklju~no
Onkolo{ki in{titut. Skrajni ~as je, da dr`ava prevzame
odgovornost za financiranje kadrov in opreme ter nadzor
nad izvajanjem registracije. Onkolo{ki in{titut bo s svojim
bolni{ni~nim registrom {e naprej v veliki meri sodeloval pri
vzpostavljanju enotnih standardov pri registru raka.
Na~rtovanje {tevilnih ukrepov pri sekundarni preventivi,
diagnostiki, zdravljenju in paliativni oskrbi je neposredno
odvisno od natan~nega in sprotnega sledenja trendov v
obolevnosti za rakom pri nas.
2. PRIMARNA PREVENTIVA
Ugotovitve
Na tem podro~ju kratkoro~nih uspehov ne moremo
pri~akovati. Na{ posvet temu segmentu ni bil namenjen, saj
na pre`ivetje `e zbolelih primarna preventiva ne more
vplivati. Seveda pa sprememba `ivljenjskih navad in razvad
lahko mo~no vpliva na pojavljanje in umrljivost za rakom.
V Sloveniji je skrb vzbujajo~e, da na prvi pregled prihaja
bistveno ve~ji dele` bolnikov v napredovali fazi bolezni kot
drugod po Evropi.
Sklepi
Programe za promocijo zdravega `ivljenja je za~rtalo in jih
`e izvaja Ministrstvo za zdravje. Taki programi lahko
privedejo do manj{ega zbolevanja predvsem za ko`nim in
plju~nim rakom, rakom prebavil, ORL in se~nega mehurja.