PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704
ZAVAROVALNICA j M A R I B PbRH
_/2_'£4
ISSN 0350-5561
"Pravica ni nič, če nima moči!"
prerezal trak
V občini Ljubno so se minuli petek veselili pomembne pridobitve. Zlasti zadovoljni so bili krajani zaselka Primož, ki so pridobili 3 kilometre asfaltirane ceste. Naložba je plod skupnega dela in sodelovanja, vredna pa je dobrih 22 milijonov tolarjev. Občina je iz sredstev za vzdrževanje gozdnih cest namenila 2,25 milijona, namensko za to cesto še 7,48, kmetje in ostali uporabniki so zbrali 7,44 milijona, 5 pa jih je dodalo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
Prav minister Janko Deželak je skupaj z županjo Anko Rakun prerezal trak, obenem poudaril velike dosežke na tem področju v minulih letih in skupaj z državnim sekretarjem Marjanom Dvornikom zagotovil, da bodo gradnjo ceste od Ljubnega do Luč nadaljevali takoj. Že ničko-likokrat slišano, pa kaj; v Ijubenski občini so se
lokalne ceste vseeno veselili.
jp
Ob koncu tedna bo oblačno in hladno vreme.
Iskren medobčinski otroški parlament
Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov
Prve prepovedi že v veljavi
Slovenija je sprejela enega najstrožjih protitobačnih zakonov - Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, kot pravijo poznavalci.
"In zato bi bilo prav, če bi ljudje mislili tudi na druge, ne le na svoje pravice," je nadaljevala Kaja, ki sem ji "ukradla" tole misel. Tako kot ona, je v torek dopoldne polna dvorana osnovnošolcev, v stavbi MO Velenje, razmišljala na temo "Imam pravico, imaš pravico". In to zelo iskreno.
Odrasli (ki jih je bilo žal bolj malo) in vrstniki pa smo poslušali. Iz mnogih razprav pa je (žal) vela agresivnost, želja po kaznovanju tistih, ki motijo pouk, ki se ne obnašajo tako, kot predpisujejo norme. Kot da bi zatajila komunikacija, kot da s
tem želijo povedati, da so premalo opaženi.
Razmišljali so o pravicah v šoli, doma in v okolju. In ugotavljali, da se skoraj nikjer ne upoštevajo preveč. Mladostnike moti kletje, grdo obnašanje, hrup, kajenje... Marsikaj, kar počnemo odrasli. In upamo, oni nikoli ne bodo. Zato boste več o letošnjem medobčinskem parlamentu lahko prebrali prihodnji teden. Da boste tudi vi vedeli, kaj moti našo mladino.
bš
Veljati je začel v začetku tega tedna. Upravljalci, najemniki prostorov, predvsem gostinci, bodo morali ločiti kadilce in nekadilce, šest mesecev imajo časa za to; na delovnih mestih je kajenje dovoljeno le na mestih, ki jih določi delodajalec - vsak zaposleni ima namreč pravico zahtevati, da mu delodajalec omogoči delo v prostoru, neonesnaženem z dimom cigaret. Če ga v tak prostor me more prerazporediti, je dolžan kajenje v prostoru, kjer nekadilec dela, prepovedati. V nasprotnem ga čaka kazen najmanj 250.000 tolaijev.
Kajenje je v celoti prepovedano v vzgojno-izobraževalnih, zdravstvenih ustanovah in slaščičarnah. Prekrški bodo udarili po žepu tudi kadilce, če bodo kadili tam, kje ne bi smeli, čaka jih kazen 5.000 tolarjev...
Zelo strogo zakon omejuje tudi oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov ter sponzoriranje. Inšpektorji, ki bodo v praksi spremljali uresničevanje zakona, bodo imeli najbrž kar precej dela.
mkp, foto: vos
(f
Gorenje sodeluje s skupino Frigidaire od leta 1982, doslej pa je z njenim posredovanjem prodalo v Veliko Britanijo že več kot 180.000 velikih gospodinjskih aparatov. Gorenje je že leta med največjimi slovenskimi izvozniki v Veliko Britanijo, sodi pa tudi med najpomembnejše izvoznike izdelkov bele tehnike v to državo.
ek, foto: hj
Prvi slovenski seminar o elektrotehniki v rudarstvu
izjemno zanimanje -mednarodna udeležba
VELENJE - TOPOLŠICA, 21. in 22. novembra - Danes in jutri v Topolšici poteka prvi slovenski seminar o elektrotehniki v rudarstvu. Namenjen je raziskovalcem, projektantom, kon-strukterjem, tehnologom, vodilnim in vodstvenim delavcem in strokovnjakom iz nadzornih in inšpekci jskih organov v rudarstvu. Seminar bodo obogatili tudi proizvajalci opreme z razstavami, plakati in aktivno udeležbo.
"Seminar smo pripravili na pobudo številnih strokovnih delavcev s področja elektrotehnike, ki izražajo željo po tesnejšem sodelovanju, izmenjavi mnenj in izkušenj. Ocenjujem, daje zelo dobro, da je prvi tak seminar organiziran prav v Velenju oziroma Topolšici," pravi doc. dr. Franc Žerdin, predsednik organizacijskega odbora, obenem pa direktor Premogovnika Velenje, ki je generalni pokrovitelj tega seminarja. Organizirajo ga Univerza Ljubljana- Naravoslovnotehniška fakul-
teta, Šolski center Velenje - Višja strokovna šola in Društvo inženirjev in tehnikov Premogovnika Velenje. Pokrovitelja seminarja, ob Premogovniku, sta tudi Irgo, Inštitut za rudarstvo, geotehnologi-jo in okolje ter FORI d.o.o.
Za seminar se je prijavilo kar 91 aktivnih udeležencev, kar je presenetilo tudi organizatorje, poleg teh pa še 15 proizvajalcev opreme. Udeleženci seminarja prihajajo iz Bosne, Srbije in Hrvaške, iz Nemčije, Francije, Avstrije in seveda Slovenije. "Močna udeležba že prvo leto, sodelujejo tudi ugledni predavatelji iz tujine. Prihodnje leto nameravamo seminar prekategorizirati v mednarodni simpozij, o čemer bodo kaj rekli tudi udeleženci seminarja v Topolšici," so na tiskovni konferenci v torek, 19. novembra, povedali predstavniki organizatorjev.
Milena Krstič - Planine
Priznanje poslovnežu iz Velike Britanije
VELENJE - V torek je v Gorenju predsednik Gospodarske zbornice Slovenije mag. Jožko Čuk izročil priznanje GZS Martinu Ishervvoodu, predsedniku skupine Frigidaire iz Velike Britanije.
Ljubno ob Savinji
Minister Deželak
9770350556014
2 MS VAS
DOGODKI
21. novembra 1996
Občina Ljubno
Razpisali samoprispevek za osemletko
Ljubenski občinski svetniki so na redni seji prejšnji četrtek sprejeli pomemben in zelo pogumen sklep. To je razpis referenduma za občinski samoprispevek. Ob vsem tveganju v današnjih razmerah, ki samoprispevku gotovo niso naklonjene, je to edina možnost za uresničitev več kot nujne naloge, to pa je razširitev osnovne šole Ljubno.
Prostorska stiska v osemletki je namreč že dalj časa kritična. Še vedno imajo dvoiz-
menski pouk, tudi za otroke iz oddaljenih in višinskih predelov, kar je zlasti v jesenskih in zimskih razmerah že kar kruto, če seveda ostalih težav zaradi pouka v dveh izmenah niti ne omenjamo. Velik problem je tudi otroški vrtec, ki ima prostore v osemletki. Na borih 72 kvadratnih metrih se dren-ja 52 malčkov, kar seveda ne zadostuje nikakršnemu kriteriju. Grozi celo zmanjševanja števila otrok v vrtcu, zato je širitev toliko bolj upravičena, z njo pa bi osnovna šola sama pridobila 6 novih učilnic in težave rešila za resnično daljše obdobje, tudi za čas devetletne
šole.
Naložba je vredna 130 milijonov tolarjev, česar občina Ljubno sama seveda v nobenem primeru ne zmore. Na pogovorih sredi prejšnjega tedna je ministrstvo za šolstvo in šport zagotovilo 60 milijonov tolarjev, ki pa so neizogibno pogojeni z zagotovitvijo preostalih sredstev, ki jih mora zagotoviti občina sama. Samoprispevek je torej edina možnost. Z njim bi v petih letih zbrali 45 milijonov, ostalih 25 pa bodo morali zagotoviti iz ostalih virov.
Referendum bo 22. decembra in na sinočnji seji so
pričeli vse potrebne postopke. V tem sklopu velja omeniti sklep, da bodo svetniki, člani občinske uprave in učitelji osebno obiskali sleherno hišo v občini in v vseh podrobnostih utemeljili nujnost samoprispevka. Ta nujnost je seveda že sama po sebi v nebo vpijoča, v ljubenski občini pa pred tako pomembno odločitvijo ničesar ne želijo prepustiti naključju pred izrekanjem krajanov 22. decembra. V najlepši zgodbi bi šolo dogradili že prihodnje leto, najbolj otipljiva možnost paje izgradnja v letu 1998.
■ JP
Mislinjski svetniki v torek spet delovni
0 denarju, novih simbolih in cestah
V torek ob 18.00 uri se bodo že 24.-tič sešli mislinjski svetniki. Na dveni red so zapisali kar 11 točk, nekaj med njimi zelo obsežnih. Verjetno pa bo občina Mislinja na tej seji tudi uradno "dobila" svoj grb in zastavo.
Svetniki bodo še v drugo obravnavali odlok o krajevni turistični taksi, ki jo bodo plačevali gostje za vsak dan bivanja v kraju. Z tako zbranim denarjem bodo financirali turističn o informativno dejavnost in predstavitve občine, nekaj pa ga bodo namenili tudi turističnim društvom in organizacijam.
Prvič bodo obravnavali tudi spremembe odloka v letošnjem proračunu. Proračun za letos je bil namreč sprejet, preden je vlada RS določila global javne porabe. Namesto prvotno planiranih dohodkov, ki so jih določili tako, da so porabo leta Ž95 povečali za 6%, jim je bilo za letos odobrenih 163,826.000 SIT, kar je nominalno manj od prihodkov leta Ž95, zato morajo sedaj odhodke in prihodke uskladiti. Zaradi tega bodo svetniki sklepali tudi o odloku o začasnem financiranju javne porabe, tokrat prvič. Prva tako v prvi obravnavi bodo odločali o Odloku o nadomestilu za uporabo stavbenga zemljišča. Tudi tokrat se ne bodo mogli izogniti cestam in njihovi obnovi, posvetili se bodo programu priprav planskih aktov občine in sklepali o soglasju k Pravilom Osnovne šole Mislinja.
Svetniki pa bodo sklepali še o nečem, kar bo zagotovo zanimivo za starše, ki imajo malčke v vrtcih. Z MO Slovenj Gradec so namreč oblikovali enoten predlog zmanjšanja plačil staršev za vrtec, kadar njihovi otroci dalj časa ostanejo doma. Kot vemo nov Zakon in Pravilnik tega ne določata natančno. Če bo sklep sprejet, bo za starše sorazmerno ugoden. Če bo otrok odsoten do 10 delovnih dni, se bo od plačila odštel sorazmerni del vrednosti hrane, če bo odstoten do 11 do 20 delovnih dni, se bo od plačila odštela prehrana in 10% od ostanka plačila. Če pa bo otrok neprekinjeno odsoten 21 ali več delovnih dni, se bo od plačila odštela prehrana in 30% od ostanka plačila. Seveda za vse še velja "če".
Nov grb - zvezda in cvet - simbola neba in zemlje
Svetniki bodo na seji sprejemali tudi Odlok o grbu in zastavi občine Mislinja. Na javni anonimni natečaj je prispelo 21 ponudb. Komisija je izbrala osnutek grba in zastave Julije Zornik iz Ljubljane, pri izboru so sodelovali predstavniki gr-boslovenga društva Heraldica Slovenica iz Ljubljane in arh.Edija Koraca iz Slovenj Gradca. Avtorica je osnutek, ki vam ga predstavljamo tudi mi, utemeljila takole: "Pravijo, da majhne stvari štejejo v življenju. Tako je motiv, kije uporabljen za grafično podobo znaka in grba
Mislinje, tudi majhen in dokaj skrit na stranskih vratih cerkve Sv. Ahaca. Vendar lahko pove veliko. Ornamentna zvezda in cvet simbolizirata nebo in zemljo. Lahko si razlagamo zvezdo kot zvezdo stalnico. Cvet je predstavnik pomladi...Pokrajina Mislinje je razigrana, polna gribčkov hribov, gozdov, travnikov, katere obdaja modro nebo. Tako v grafični rešitvi zvezdo in cvet loči napeta linija, ki ponazarja hrib. Izbira barve: modra - nebo, zelena - zemlja - hrib, pov-dari simbiozo med simboloma in deluje kot celota - narava...
■ Bojana Špegel
Če se bodo svetniki tako odločili, bo to nov grb občine Mislinja.


Po obračunih na vrsti računanje
Občina Ljubno ob Savinji
Most bo zgrajen decembra
Drugi del ceste od Ljubnega do Luč je več ali manj zgrajen. Nova cesta je lepa, predvsem bolj varna, manjši zamašek na tem deluje le še zaradi gradnje mosta preko Savinje pri znani apnenici. Ta most je eden izmed dolgov po poplavi in ni bil zajet v obnovo glavne ceste. Obnovili so ga krajani sami, v minulih letih paje bil precej pomemben in še bolj obremenjen, zato je postal več kot nevaren. Pomemben je bil kot obvoz takoj po poplavi in sedaj pri gradnji ceste. Ker država ni imela posluha, so se krajani in občina Ljubno odločili sami. In uspeli. Občina je poiskala soinvestitorje, pri čemer je naletela na lepo mero razumevanja pri ministrstvih za promet, okolje in obrambo, tudi pri podjetjih, ki zaposlujejo delavce s tega področja in most bo kmalu zgrajen. Odprli naj bi ga 20. decembra, seveda pa še manjka nekaj mili-jončkov do potrebnih 19. Krivično bi bilo pozabiti na domačine, ki veliko pomagajo.
Čistilna naprava bo
V	ljubenski občini na podlagi javnega razpisa izbirajo graditelja čistilne naprave. To bo obenem z dokončanjem kolektorja ena prednostih nalog te občine v prihodnjem letu. Gradnjo kolektorja bo na podlagi razpisa iz davnega leta 1992 nadaljevalo in sklenilo celjsko podjetje za urejanje voda. Vrednost naložbe se je zaradi prečkanja Savinje nekoliko povečala, razliko pa mora zagotoviti občina. Lokacijska dokumentacija je že pripravljena, čakajo le še na gradbeno dovoljenje in seveda na obljubljeno pomoč države.
Prednost turizmu
Na širšem področju občine Ljubno so razvojne možnosti v turizmu dovolj obetavne, da jih ne bi skušali izkoristiti; še zlasti če upoštevamo dejstvo, daje turizem v teh krajih še ne tako davno prav lepo cvetel. Krepitve turistične dejavnosti se niso lotili z enkratnimi akcijami in na pamet, ampak so že pred časom ustanovili posebno komisijo, ki jo vodi Marko Lenarčič, sicer državni svetovalec za turizem.
Plod zavzetega dela je temeljita in celovita študija s preprostim naslovom "Razvoj turizma v občini Ljubno," kakršne vsaj ostale zgornjesavinjske občine še nimajo. Deležna je bila lepega priznanja državnega sekretarja Petra Vesenjaka, kije tudi obljubil finančno sodelovanje, seveda pa se morajo najprej potruditi občina, krajani in vsi dejavniki.	■ jp
Svobodni sindikati po opozorilni stavki
VELENJE, 18. NOVEMBRA - V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Velenje so nam v ponedeljek povedali, da po opozorilni stavki, ki sojo sindikati pripravili 24. oktobra in tako izrazili protest proti enostranski odpovedi kolektivne pogodbe za gospodarstvo s strani gospodarske zbornice in delodajalcev, niso obstali. Odgovorno in pospešeno načrtujejo in dogovarjajo strategijo za naprej.
Predlagali so sprožitev postopka pomirjanja med delodajalskimi organizacijami in sindikati, določenem v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo; dogovor med delojemalci in delodajalci podpisniki splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, sindikatom podpisnikom splošne kolektivne pogodbe, da skupaj proučijo možne spremembe in dopolnitve splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in sprožili ustrezne postopke za zmanjšanje nekaterih previsokih direktorskih plač.	■ mkp
Sindikati o učinkovitem soupravljanju
VELENJE, 21. NOVEMBRA-Danes, v četrtek, bo v Velenju potekal še tretji del izobraževalnega seminarja namenjenega članom svetov delavcev in sindikalnim zaupnikom z naslovom Učinkovito soupravljanje.
V	programu seminarja so tudi kolektivne pogodbe in soupravljanje ter vodenje sej sveta delavcev, odnosi in komuniciranje.
■ mkp
Krajani si želijo več luči
Pesje - V samem naselju Pesje je ob večerih še vedno temno kot v rogu. Vendar ne bo več dolgo tako. Letošnji občinski proračun je namenil za izgradnjo razsvetljave v zahodnem delu kraja 3 milijone SIT. Večina pripravljalnih del je že stekla, tako da računajo, da bo ta del izgradnje končan v prihodnjem letu. V teh dneh pa zbirajo tudi soglasja krajanov za izgradnjo razvestljave v vzhodnem delu naselja. ■ bš
Adventni čas v Šoštanju
Zima je pred vrati, z njo pa tudi čas okrašenih hiš, trgov, blestečih novoletnih jelk ter obdaroyalne vneme.
Turistično društvo Šoštanj se na te dneve že pripravlja. S prireditvijo "Advent v Šoštanju" bodo pričeli na prvo adventno nedeljo, 1. decembra, ob 16. uri. Večina tamkajšnjih podružničnih cerkva bo pristopilo k sodelovanju. V njih se že spletajo adventni venci, ki jih bodo nato prinesli na trg, kamor jih bodo obesili. Pri tem ne bo manjkalo tudi ceremoniala.
Na Miklavžev večer, 5. decembra, pa bodo mestni trg verjetno do zadnjega kotička napolnili otroci. Ob 17. uri jih bo namreč zopet obiskal Miklavž s svojim spremstvom. Da bo Miklavž v Šoštanju zablestel v najlepši luči zagotavljajo člani Turističnega društva, ki vneto delajo na tem, da bo mesto takrat čim lepše. Za vzdušje pa se ni bati, kajti "dobrotnik" bo za vsakega malčka imel v svoji košari nekaj pripravljenega.	■
Pred časom je Slovenijo pretresala "stanovalska formula "R+3, zdaj smo v znamenju nove formule, in sicer 3+1. To formulo so postavile stranke pomladi, nihče pa še ne ve, kako se bo ta formula izšla. Čeprav bi matematiki rekli, da je rešitev računa enostavna, saj so vsa števila znana, je vendarle to formula z veliko neznanko. Tokrat neznanka ni x ali y, ampak je neznanka tista enka.
Po predvolilnem času, ko je bilo veliko različnih obračunov, je zdaj napočil čas preračunavanja. To, da neka stranka dobi največ glasov volivcev, namreč še ne pomeni, da je res zmagala. Drugi namreč pravijo, da so trije kot eden in jih je tako treba tudi upoštevati, ko gre za mandatarstvo. Želja obeh strani pa je, da bi dobili več kot 45 glasov. Pri taki matematiki nekateri zapostavljajo dva glasova, za katera menijo, da nista pravi števili in v povolilni matematiki ne bi smela šteti.
Pri preštevanju, takem in dnigačnem, so nekateri tudi precej glasni. Seveda pa je še vseeno bolje, da ropočejo z jeziki, kot da bi ropotalo kaj drugega. Celo nad "miroljubnim " ropotanjem letal, ki so pred dnevi preletavala našo deželo, so se nekateri razburjali. Pa čeprav so bila to letala, ki so bila kraljevske krvi. Toda mi smo se očitno že navadili na mir na nebu. Vsaj mir pred reaktivnimi vojaškimi letali. Drugače imajo namreč ljudje ponekod, predvsem
v bližini letališč, takega miru vse manj. Saj je v zraku vse več letal, tudi zasebnih, različnih moči in velikosti. Pa motornih zmajev in drugih brnečih stvari. Ponekod se spuščajo tako nizko nad hiše, kot da bi vozniki hoteli pogledati, kaj se kuha v loncu. Na srečo se bliža zima, ko večina takih letal umolkne, pa si bodo tudi ogroženi ljudje odpočili.
Pretekli teden je bil tudi v znamenju tankov. Ne le zaradi uspeha železarjev na Ravnah, ki so enega uspešno obnovili, ampak tudi zaradi čudnih prevozov takih oklepnikov. Enega so našli v luki Koper in naj bi bil namenjen na Slovaško, na slovaških tovornjakih pa so Madžari našli dele tankov, ki naj bi bili namenjeni v Slovenijo. Vsi ti primeri so povzročili kar precej dima.
Pri nas pa naj bi bilo od ponedeljka dalje vendarle več reda pri drugačnem dimu. Veljati je začel "kadilski" zakon. Mnoge res zanima, kako ga bomo spoštovali in kako bodo ljudje, ki so za to zadolženi, ukrepali. Nekateri že pravijo, da se bomo ob tem zakonu verjetno šli "Francoze". V dobesednem in prenesenem pomenu besede. Vtem, da zakona ne bomo dosledno izvajali. Kot v Franciji, kjer so pred leti tudi sprejeli oster kadilski zakon, a ga niso enako ostro uresničevali. Morda pa bomo tudi po tem posnemali zahodno Evropo.	■ (k)
Gorenje Notranja oprema
Ob boku s svetovnimi proizvajalci kuhinj, kopalnic in keramičnih ploščic
Med razstavljalci na letošnjem pohištvenem sejmu v Ljubljani je pritegnila veliko pozornosti Gorenjeva Notranja oprema z novostmi v programu kuhinj, kopalnic in keramičnih pioščič, ki se lahko kosajo tako po kvaliteti kot dizajnu z najvidnejšimi svetovnimi proizvajalci.
Notranja oprema je tokrat razstavila tri nove kuhinje, ki so rezultat vlaganj v lastno znanje in novo tehnologijo. Ves čas seveda spremljajo trende domačega in svetovnega trga. To je kuhinja MINA z vrati v bukovem furnirju in masivnimi bukovimi robovi, kombinirana z belimi lakiranimi vrati. Nova je tudi kuhinja KLARA, z vrati v vse bolj priljubljenem jelševem furnirju in masivnimi robovi. Obe kuhinji odlikuje prijeten videz čistih linij in mehka zaobljenost robov.
Glede na to, da imajo mnogi potrošniki radi svetle kuhinje, so izdelali tudi takšen nov model. To je kuhinja TONJA izdelana iz vlaknenih plošč preoblečenih v belo ali pa umirjeno zeleno folijo. Vse kuhinje so obogatili z modernimi ročaji in jim dodali več novih, funkcionalnih elemen-
tov kot je kotno pomivališče,	umetnega marmorja, ki ga
vmesna višina visokih	izdelujejo v številnih barvnih
omar...Vse predstavljene	odtenkih. Dopolnjujejo pa ga
kuhinje bodo lahko kupci do-	s kopalniškim pohištvom in
sejmu pa so poudarili zlasti različne dekorje. Ta proizvodnja je maloserijska, posamezni efekti pa so doseženi z ročnim
bili v prihodnjem letu.
Na področju kopalnic skuša doseči Notranja oprema s svojimi modeli optimalno ravnovesje med uporabnostjo in lepoto, ves čas pa seveda sledijo trendom evropskega trga, kjer kopalnice zelo uspešno prodajajo. Na sejmu v Ljubljani so tokrat predstavili osnovno sanitarno opremo iz
Gorenje Notranja oprema sledi okusu kupcev doma in po svetu. Zato je na pohištvenem sejmu v Ljubljani tudi izstopala s tremi novimi kuhinjami, kopalnicami in keramičnimi ploščicami
keramičnimi ploščicami, vse skupaj pa odlikuje barvna usklajenost in oblikovna izvirnost.
Keramičnih ploščic proizvaja Gorenje toliko, da bi bilo težko vse našteti, na letošnjem
nanašanjem dekornih barv. Z njimi lahko z malo domišljije po lastnih zamislih polepšamo kopalnico, kuhinjo, ali pa talno oblogo.
■ M.Zakošek
Banka Celje
Priključitev banke Noricum
Delničarji celjske banke so se zbrali konec preteklega tedna na rednem zboru, kjer so govorili med drugim o propojitvi Banke Noricum s čimer si celjska banka neposredno zagotavlja svojo prisostnost v Ljubljani in seveda povečuje svoj tržni delež v slovenskem prostoru. Ta banka bo torej odslej glavna podružnica celjske banke v Ljubljani, njena osnovna dejavnost pa bo zbiranje tolarskih sredstev pravnih oseb, plasiranje tolarskih in deviznih sredstev pravnim osebam in izdaja tolarskega in deviznega jamstva pravnim osebam, opravljanje deviznega plačilnega prometa za fizične in pravne osebe, odobravanje posojil, vodenje računovoskih poslov ...
■ (mz)
Sklenjen razpis za izbiro najugodnejšega izvajalca
Na izgradnjo odžve-plalnih naprav TES se poteguje pet firm
V šoštanjski Termoelektrarni pospešeno pripravljajo vse potrebno za pričetek izgradnje odžveplalnih naprav še na največjem 275 megavatnem bloku. Državni zbor je namreč spomladi letos sprejel jamstvo za najetje potrebnih kreditov.
Termoelektrarna je pred dnevi že tudi sklenila razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika, na katerega seje prijavilo pet podjetij, vsa pa so
vložila popolne vloge. Vloge pregleduje komisija, ki jo je imenovala vlada republike Slovenije. V termoelektrarni seveda upajo, da bodo potekale tudi v prihodnje aktivnosti po začrtanem planu in da bodo pismo o nameri z izbranim izvajalcem podpisali še letos. V tem primeru bi ta največji slovenski termoenergetski objekt deloval ekološko neobremenjujoče še v tem tisočletju. ■ (mz)
SKB na tujem
Dobiček večji od pričakovanega
Pred dnevi so se sestali delničarji SKB banke na izredni skupščini in sprejeli dve dopolnitvi statuta. Povečali so lastništvo tujih pravnih in fizičnih oseb v delniškem kapitalu banke s 30 na največ 49 odstotkov. To bo omogočilo povečanje prometa z delnicami banke na domačih in tujih trgih vrednostnih papirjev, večjo stabilnost in realno ceno delnic banke, kar je pomembno predvsem zaradi omejenih finančnih možnosti investitorjev na Ljubljanski borzi.
Druga dopolnitev statuta pomeni dopolnitev prometa poslovanja z nebančnimi storitvami posredovanja pri prodaji zavarovalnih polic, kar je povezano z delovanjem prenovljene Ljubljanske zavarovalnice skupaj s tujimi partnerji. Banka bo s prodajo zavarovalnih polic preko bančne mreže učinkoviteje izkoristila svoje tržne možnosti in vlaganja v poslovno mrežo.
Na zboru banke so govorili seveda tudi o letošnjih devetmesečnih rezultatih, ki so dobri. Skupni obseg poslovanja je sicer naraščal počasneje kot v preteklih letih, vendar pa v skladu s strategijo izboljšanja kakovosti poslovanja in povečanja dobičkonosnosti.
Ti dve merili imata namreč v novi strategiji banke prednost pred rastjo bilančne vsote. Dobiček je bil v devetih mesecih večji od pričakovanega in na tej banki pričakujejo, da bodo letošnje plane presegli.
To vsekakor tudi zato, ker je bila delnica SKB banke v devetih mesecih letošnjega leta eden izmed najbolj tr-govanih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, z njo je bilo ustvarjenih kar 5,7 milijard tolarjev prometa. Njen tečaj je v poletnih mesecih nekoliko upadel, v septemrbru pa spet začel naraščati, predvsem zaradi ugodnih finančnih rezultatov in povečanega zanimanja tujih vlagateljev.
■ M. Zakošek
/e
ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
PRILOŽNOSTNI KOVANCI - TUDI LEPO DARILO
Morda še ne razmišljate o zimi in z njo povezanimi prazniki,
vendar pa se nepreklicno približujejo! Želite ob takih priložnostih podariti nekaj posebnega, pa
nimate ideje? Vam lahko pomagamo? Banka Slovenije izdaja ob dogodkih, pomembnih za našo državo, priložnostne kovance - zlatnike in srebrnike. Oglasite se v LB SB Velenje, poslovni enoti Rudarska 3 in si jih oglejte. Izbirate lahko med:
-	kovanci, izdanimi ob 1. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije
-	kovanci, izdanimi ob 300-letnici ustanovitve Academie operosorum labacensium
-	kovanci, izdanimi ob 50-letnici ustanovitve Denarnega zavoda Slovenije
-	kovanci, izdanimi ob 1000-letnici smrti škofa Abrahama, pisca Brižinskih spomenikov
-	kovanci, izdanimi ob 50-letnici zmage nad nacizmom in fašizmom
-	kovanci, izdanimi ob 100-letnici postavitve Aljaževega stolpa
-	kovanci, izdanimi ob 150-letnici železnic na Slovenskem
-	kovanci, izdanimi ob 100-letnici olimpijskih iger moderne dobe
-	kovanci, izdanimi ob 5-letnici samostojnosti. Morda je med njimi kakšen, primeren tudi za vas!
Železna Kapla, Jezersko, Solčavsko
tehten začetek sodelovanja
Ljudje s področja Jezerskega, Solčavskega in Železne Kaple v sosednji Avstriji so bili v zgodovini izredno tesno povezani, ne glede na visoke naravne prepreke. Zadnja desetletja je sodelovanje precej zamrlo, napredek in življenje pa sta storila svoje in prebivalci treh področij želijo vnovič uskladiti svoja hotenja. Tehtno spodbudo tej nameri so dali tudi načrtovani projekti sodelovanja med obmejnimi deželami, prvi korak pa so storili minuli petek.
Predstavniki Logarske doline, Jezerskega in Železne Kaple so se na prvem "uradnem" pogovoru srečali na avstrijski strani in se o marsičem otipljivo dogovorili, kar je za začetek več kot spodbudno. Veliko sorodnega imajo ti kraji, če upoštevamo samo gozdarstvo, živinorejo in v zadnjem času vse bolj tudi turizem. O vsem trojem so minuli teden nastali prvi zametki konkretnih programov, v ospredje pa so seveda postavili izgradnjo ceste do mejnega prehoda na Pavličevem sedlu in ureditev njegovega statusa. Prva naloga bo seveda izoblikovanje programov za vsa tri našteta področja, ki jih bodo kasneje skušali vključiti v programe Phare.
To bo seveda zahtevna naloga, vendar med tem ne bodo počivali. Cisto jasen je denimo dogovor, da bodo obiskovali največje vsakoletne prireditve v vseh treh krajih, se izmenično predstavljali, izmenjavali izkušnje in se sproti naprej dogovarjali. Skušali bodo poiskati trg za kmečke izdelke, ročna dela in podobno. Jasno je, da bodo stike krepili tudi na ravni krajevnih skupnosti in občin, sestajali se bodo najmanj vsaka dva meseca, naslednje srečanje pa bo na Jazerskem.	■ jp
Poslovne novice
r /. Na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje imamo na razpolago obrazce za pridobitev licence v cestnem promitu ter .. brošuro PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA PRIDOBITEV LICENC V CESTNEM PROMETU.
Prav tako vas obveščamo, da pripravljamo enodnevni seminar na temo ZAKON O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU. Zakon bodo predstavili g. Viktor Trstenjak sekretar Združenja za promet m zveze, ga. Ivana lazbec, samostojna svetovalka pri ZPZ in g. Zlatko Zaletel Predhodne prijave sprejemamo na Savinjsko-šaleški obm očni zbornici Velenje.
2. Obveščamo vas. da je
Služba za konjukturo in ekonomsko politiko pri GZS izdala novo gradivo CURRENT ECONOMIC TRENDS. kije na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje.
3.	Služba za izobraževanje in Združenje za trgovino pri GZS sta _ izdali priročnik za pripravniški izpit za poklic prodajalec, Naročilnica za priročnik je na voljo na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje.
4.	Opozarjamo vas, da je v veljavi nov Zakon o graditivi objektov. Celoten tekst veljavnega zakona imamo na razpolago na Savinjsko-šaleški območni zbornici Velenje.
PODROBNEJŠE IN FORM A -CUE LAHKO DOBITE NA SA V-INJSKO-šALEšKl OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 3320 VELENJE. TELEFON: 063 856 920, FAKS: 063855 645.	■
Pogovor•zzdaj1 že bivšim poslancem Državnega zbora mag. Francem Avberškom
Poritika t Hva dovolj je bilo!
Vsa pozornost javnosti je po 10. novembru usmerjena v novo delitev moči v slovenskem političnem prostoru in v nove junake, nove poslance Državnega zbora. V senco teh dogodkov, nekateri že dan po volitvah povsem pozabljeni, so postavljeni bivši poslanci, tisti, ki so v Državnem zboru krojili usodo Slovenije v zadnjih štirih letih. Eni so kandidirali in bili ponovno izvoljeni, več je takih, ki so kandidirali, pa niso bili ponovno izvoljeni, nekaj pa je tudi takih, ki so se odločili, da sploh ne kandidirajo več. Med slednjimi je mag. Franc Avberšek iz Velenja. Nekako se nam je zdelo prav, da ga povabimo na pogovor.
*	Med kandidati smo vas zaman iskali. FRANC AVBERŠEK: "Tisti, ki me poznajo,
so že nekaj časa vedeli, da ne bom kandidiral. Po tem, kar ugotavljam zdaj, mi za to niti ni žal."
*	Zakaj takšna odločitev?
FRANC AVBERŠEK: "Doslej sem opravljal nekaj pomembnih del in sem štejem tudi delo poslanca, ki sem ga opravljal vestno. Pri ljudeh pa je to zelo malo cenjen poklic, vsak dan izpostavljen kritikam, velikokrat zelo nekorektnim. To je bil prvi razlog ki me je odvračal od ponovne kandidature. Drugi je družina. Z ženo imava tri otroke in radi smo družina. Poslansko delo pa pomeni, da zjutraj odhajaš in se zvečer vračaš, če si si organiziral tako, kot sem si jaz: z družino samo pri zajtrku in večerji. Če pa bi delal tako kot je delala večina, bi odhajal od doma ob ponedeljkih po zajtrku in se vračal ob petkih k večerji, kar bi bilo še težje."
*	Ves poslanski mandat ste se torej v Ljubljano vozili?
FRANC AVBERŠEK: "Vsako leto sem prevozil več kot 40.000 kilometrov na najbolj prometni slovenski cesti med Celjem in Ljubljano. Ko bo v gradnji avtocesta čez Trojane, bo problem še veliko večji in to bi lahko bil tretji razlog, da se za ponovno kandidaturo nisem odločil. Že zdaj se ni dalo planirati, kdaj je treba od doma, da prideš v Ljubljano pravočasno. Vožnja je lahko traja uro in 15 minut lahko pa tudi tri. Ne vem, morda se bom pa čez štiri leta spet odločil, ko bo zgrajena avtocesta in bo Ljubljana bližja Velenju?"
*	Sami ste nakazali, da poklic politika v slovenski družbi ni najbolj cenjen. To boste vi, ki ste bili v politiki relativno dolgo, šest let, najbrž najbolje vedeli. Kaj po vaše pa je tisto, kar bi lahko bila vrlina dobrega politika, ki bi
temu poklicu dala ugled? In kaj si politik v nobenem primeru in nikoli ne bi smel privoščiti?
FRANC AVBERŠEK: "Trdno sem prepričan, da se na dolgi rok še najbolj splača poštenost. Morda se kdaj pokaže, da se lahko z nepošteno igro pride do na videz dobre rešitve, a ta ima za politika vedno kratek vek. Ne gre prezreti tudi stroke in tega, da mora biti politik dovolj širok, razgledan... Odločitve so raznolike in treba je biti kar moder, da znaš poiskati prave. Predvsem pa je treba vedeti, da je vsaka odločitev vedno tudi finančna odločitev. Pa še to, vedno ko sprejmeš takšno odločitev, se moraš zavedati, da je treba nekje vzeti. In to je včasih pomembnejše od tega, kam daš."
* Izzidi volitev so znani. Vi ste bili pred štirimi leti izvoljeni v Državni zbor kot poslanec ZLSD, v tej poslanski skupini ste ves čas tudi delovali. Ko danes gledate rezultat te stranke na volitvah - v čem mislite, da je bil največji razlog njenega neuspeha? Zanima nas tudi vaša prognoza: kdo bo novi mandatar in kakšna bo po vaše vladna koalicija, kdo bo v njej?
FRANC AVBERŠEK: "Poslanci v poslanski skupini ZLSD smo dobro delali v parlamenta To lahko dokažemo. Bili smo najbolj disciplinirana poslanska skupina, naša udeležba na zasedanjih je bila najvišja, delo smo jemali resno.
Izid volitev je jasen: poraz levice in pomik Slovenije na desno. Čudi me, da so delavci tako glasovali. Ne vem, ali ne razumejo, kaj se dogaja ... Težko bi ocenjeval, še težje napovedoval za naprej. Mislim pa, da bo tako v parlamentu kot v vladi pozicija zelo nestabilna. Tudi, če bi prišlo do koalicije prvih štirih strank, so programsko tako neusklajene, da je že pri glasovanju v državnem zboru težko pričakovati,
Od 9 sedežev ZLSD enega zaseda Velenjčan
V parlamentu Bojan Kontič
tudi
Na enem od devetih sedežev, kolikor jih bo v novem slovenskem par-iametu zasedala ZLSD, bo sedel Velenjčan - Bojan Kontič, kije kandidiral v 8. volilnem okraju. 35-letni Bojan Kontič živi v Stari vasi, kamor se je preselil z družino, ko se je leta 1979 zaradi rudarjenja porušila njihova domačija v Pesju.
Danes je Bojan Kontič še predstojnik urada župana in splošnih zadev v Mestni občini Velenje, ne bo pa več dolgo. Seveda smo ga, ko smo se slišali, najprej pobarali, kako komentira izid stranke na državnozborskih volitvah. "Nisem zadovoljen z rezultatom, ki smo ga dosegli v ZLSD. Prisotna pa je pripravljenost vseh na še na-pornejše delo. Pričakujem organizacijske in kadrovske spremembe v stranki in že na
Bojan Kotnič, poslanec ZLSD iz Velenja: "Občine imajo preskopa proračunska sredstva."
lokalnih volitvah leta 98 bomo svoj rezultat podvojili. Kljub temu pa me veseli, da ima Velenje v parlamentu vsaj dva poslanca, po sestavi vlade, pa so možne tudi spremembe. Morda bomo v parlamentu celo trije iz naše doline ali pa bo kdo izmed kandidatov
zasedel mesto v izvršni veji oblasti."
Bojan Kontič že nekaj let tvorno sodeluje v občinski politiki, zato so mu znane težave s katerimi se občine srečujejo. "Slovenske občine in tudi Mestna občina Velenje imajo za svoje naloge preskopa proračunska sredstva. Nujna je zahteva po dodatnih sredstvih, ki bodo poleg vseh področij negospodarstva zadostovala tudi za obnovo lokalnih cestišč, izgradnjo stanovanj za mlade družine, urejenost doline vključno z dokončno ekološko sanacijo. Prav tako bo morala država resneje pristopiti k zagotavljanju pogojev za razcvet podjetništava. Z dodatninmi sredstvi nimam v mislih dodatnih obdavčitev, ampak drugačno pravičnejšo razdelitev sredstev državnega proračuna."
■ Milena Krstič - Planine
da bi se na nekaterih točkah lahko poenotili. Predčasnih volitev ne napovedujem, ker upam, da bodo zmogli toliko modrosti, da na volitve ne bo treba še enkrat. Ne bo pa enostavno."
* Zadnja štiri leta poslanec v Državnem zboru, prej dve leti v Zboru združenega dela, pa še minister za energetiko ste bili. Velenjčani, ki so vas volili so, mislim da, vaše delo kar redno spremljali. Nekaj pomembnih zakonov s področja energetike, pomembnih za Šaleško dolino, je bilo sprejetih v tem času, pri njihovem oblikovanju ste tvorno in aktivno sodelovali. FRANC AVBERŠEK: "Nisem človek, ki bi upal trditi, da sem jaz, jaz kot Franc Avberšek, naredil to in to v Državnem zboru. Za vsako zadevo je bila potrebna najprej več kot polovica poslancev v dvorani in potem, da je bila kakšna stvar tudi sprejeta, je moralo zanjo glasovati več kot polovico prisotnih. Marsikdaj sem dobil podporo, tu gre predvsem za zakone v zvezi z ekološko sanacijo Termoelektrarne Šoštanj, najprej štirko, potem za petko. Tu me je poslanska skupina s polnoštevilno zasedbo in 100-odstotnim glasovanjem vedno podprla. Dobili smo za te zakone tudi podporo LDS, žal pa, in to me malo skrbi, ne tudi pri tistih, ki so na tokratnih volitvah potegnili daljši konec. Ampak čistilne naprave niso tako pomembne za Slovenijo, da bi lahko postavljale politiko na
Mag. Franc Avberšek: "Vračam se tja, kjer sem zrasel, v Premogovnik Velenje. Ste pričakovali kaj drugega?"
glavo.
Podobno velja za vse tisto, kar je tem času pridobilo Velenje, skupaj z Direkcijo za mineralne surovine, kjer je celotna poslanska skupina podprla amandma, sprejeta je bila, čeprav zelo tesno, pobuda, da je v Celju sedež Direkcije za avtoceste"- DARS ... Še enkrat pa bi poudaril, da je en poslanec, samo en poslanec. Za njim mora stati celotna poslanska skupina. Če mi dovolite, bi se rad vsem, ki so mi pri mojem delu pomagali, bilo pa jih je kar nekaj tudi v Šaleški dolini, posebno pa	kolegom
poslanske skupine ZLSD zahvalil za korektno sodelovanje, trezne premisleke in rešitve, sprejete v prid Šaleške doline."
* Odločili ste se torej, da se zaenkrat politike ne greste več. Kje boste delali v bodoče?
FRANC AVBERŠEK: "Ne vem, če bi kdo lahko pričakoval kaj drugega kot to, da se bom vrnil tja, kjer sem zrasel - v Premogovnik Velenje. Z direktoijem sva se dogovorila, da se vrnem po novem letu. V času, ko sem bil odsoten, sem pridobil veliko izkušenj, novega znanja, ki ga lahko s pridom uporabim v korist Premogovnika in Šaleške doline."
* Kaj pa boste delali v Premogovniku? FRANC AVBERŠEK: "Na novih programih za takrat, ko bo proizvodnja premoga v Šaleški dolini usahnila. To je velik izziv. Premogovnik ima dobre kadre in z njimi sem vedno rad delal in sodeloval."
■ Milena Krstič - Planine
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV (10)
DRŽAVA SE JE PREBUDILA
V devetih nadaljevanjih rubrike Z NAMI V ČISTO MESTO, ki je bila objavljena junija in julija letos v tedniku Naščas, smo predstavili nov sistem ravnanja s komunalnimi odpadki, podali nekaj nasvetov za zmanjševanje nastajanja odpadkov in napovedali nov tarifni sistem, ki bo vzpodbujal gospodarjenje z odpadki. Končno se je zbudila tudi država in pripravila predloge že dolgo pričakovanih podzakonskih predpisov, s katerimi naj bi se v Sloveniji uredili enotni oskrbovalni standardi, pristojnost nad javnimi gospodarskimi službami in cenami storitev pa prenesla v domeno občin.
Čeprav je predloge teh dokumentov mogoče še marsikje izboljšati, pa smo z veseljem sprejeli:
a)	Odredbo o komunalnih oskrbovalnih standardih za ravnanje z odpadki iz naselij in
b)	Navodilo o metodologiji za oblikovanje cen komunalnih proizvodov in storitev, ki ju je pripravilo in posredovalo v presojo Ministrstvo za okolje in prostor RS.
Predlog oskrbovalnih standardov namreč prinaša rešitve, ki smo jih v Velenju opredelili v projektu ločenega zbiranja odpadkov in ki smo jih že v precejšnji meri vpeljali v prakso.
Predstavljamo vam osnovne pojme iz oskrbovalnih standardov za ravnanje z odpadki, s katerimi se bomo srečevali v prihodnje:
1.	Individualna komunalna raba: so dejavnosti javnih gospodarskih služb, ki zagotavljajo oskrbo posameznih objektov in se da ugotoviti neposrednega potrošnika in količino njegove porabe.
2.	Vzdrževanje: je ohranjanje normalne uporabne vrednosti objektov in naprav, ob njihovi nespremenjeni namembnosti.
3.	Odpadki iz naselij: so trdi odpadki iz naselij in njim podobni odpadki iz gospodarstva, odpadki iz priprave voda in čiščenja odplak, odpadki iz javne čistoče, odpadki iz gospodinjstev in njim podobni odpadki iz gospodarstva in obrti.
4.	Kosovni odpadki: so trdi odpadki iz naselij, ki jih zaradi velikosti ali delne vsebnosti nevarnih snovi ni mogoče odvažati na klasičen način, ampak po ločenem zajemanju in vmesnem skladiščenju ter obdelavi.
5.	Odpadki iz gospodinjstev: so odpadki hrane in odpadne snovi, ki vsebujejo tudi škodljive sestavine, zato jih smemo zbirati v okviru komunalne oskrbe po sistemu ločenega zbiranja odpadkov s predobdelavo pred snovno izrabo in dokončno oskrbo.
6.	Sekundarne surovine: so odpadki, ki jih je mogoče po obdelavi ali razvrščanju v celoti ali delno ponovno uporabiti.
7.	Ostanki komunalnih odpadkov: so mešani trdi odpadki iz gospodinjstev, preostali po ločenem zbiranju, ter ostanki iz razvrščanja, kompostiranja oziroma druge obdelave komunalnih odpadkov.
8.	Obdelava odpadkov: pomeni izvedbo fizikalno-kemijskih, bioloških ali termičnih postopkov, zaradi zmanjšanja prostornine, imobilizacije škodljivih sestavin ter zmanjšanje tveganja pri končni oskrbi.
9.	Zbirno mesto: je ustrezno urejen prostor, na katerem povzročitelji redno odlagajo odpadke v tipizirane posode za posamezno vrsto odpadkov.
10.	Odjemno mesto: je ustrezno urejen prostor, od koder izvajalec
redno ali občasno odstranjuje zbrane odpadke.
11.	Ekološki otok: je zbirno in odjemno mesto za ločen zajem posameznih vrst odpadkov.
12.	Individualni odvoz: je odvoz komunalnih odpadkov od posameznih gospodinjstev ali skupine gospodinjstev, za katere se lahko določi količina odpadkov in obračunava storitve.
13.	Odlagališče: je objekt za izvedbo končne oskrbe preostanka odpadkov, kjer upoštevajoč mehaniko tal, sanitarne, hidrološke in ekološke vidike dolgoročno preprečujemo škodljive vplive odloženih odpadkov na okolje.
14.	Vmesno skladišče: je urejen prostor ali objekt za skladiščenje odpadkov pred razvrščanjem, predelavo in obdelavo, pred končno oskrbo za omejen čas, ki ni daljši od enega leta,
15.	Začasno skladišče: je urejen prostor ali objekt, namenjen za vmesno skladiščenje obdelanih in stabilnih odpadkov, do nadaljne ali končne oskrbe, za čas od enega do pet let.
16.	Prehodno skladišče: je urejen prostor ali objekt za vmesno skladiščenje ločeno zbranih odpadkov, namenjeno pridobivanju zadostnih količin in čistosti frakcij za posredovanje v snovno izbrabo (reciklažno dvorišče).
17.	Prekladalna postaja: je del prehodnega skladišča, opremljena z zaprtimi zabojniki za zbiranje velikih količin ostanka odpadkov za transport v končno oskrbo na oddaljeni lokaciji (30 - 50 km).
18.	Ločen zajem: je ena od metod ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, s katero izločimo iz skupnega snovnega toka čim čistejše delne tokove uporabnih odpadkov za ponovno uporabo.
19.	Snovna izraba odpadkov: je ponovna uporaba posameznih vrst odpadkov, v celoti ali delno, z uporabo fizikalno-kemijskih, bioloških ali termičnih procesov.
20.	Energetska izraba odpadkov: je uporaba posameznih vrst gorljivih odpadkov, v celoti ali delno, s postopki termične obdelave odpadkov za izrabo njihove energetske vrednosti.
21.	Kompostiranje odpadkov: je nadzorovan proces biološke razgradnje organskih odpadkov s povečano prisotnostjo kisika, po katerem dobimo naravno gnojilo - kompost.
22.	Ravnanje z odpadki: so vsa opravila in postopki z odpadki, od zbiranja, transporta, vmesnega skladiščenja, predelave, obdelave, snovne in termične izrabe, do končne oskrbe preostanka odpadkov.
23.	Oskrba odpadkov: so vsa opravila in postopki po vmesnem skladiščenju, ki zajemajo pripravo za ponovno uporabo, samo ponovno uporabo, različne postopke obdelave, imobilizacijo, termično obdelavo ter končno oskrbo.
24.	Končna oskrba odpadkov: so vsa opravila in postopki po izločitvi snovno ali energetsko zanimivih frakcij in vodijo k trajnemu odlaganju ali sežigu ostanka odpadkov.
25.	Povzročitelji oziroma imetniki odpadkov: so pravne, civilne in fizične osebe, lastniki, uporabniki ali upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih prostorov oziroma objektov ter javnih površin, pri katerih nastajajo odpadki.
26.	Izvajalec: je fizična ali pravna oseba, ki ji ena ali več lokalnih skupnosti ali država poveri javno gospodarsko službo na področju ravnanja z odpadki.
Čeprav je seznam pojmov dolg, je v sedanji terminološki zmedi prav
dobrodošel in bo veliko prispeval k boljšemu sporazumevanju. V
kolikor bo prišlo do sprejema Odredbe do kakšnih bistvenih
sprememb, vas bomo o tem obvestili.
Vabimo vas k sodelovanju s povabilom v smislu naslednjega
slogana
z mm v ckro msro!
PUPp.o.
Pogovor z bivšim poslancem v Državnem zboru Ivom Verzolakom
^^ pr/čato^a/5'
Že minulo nedeljo zvečer je bilo jasno, da je med poslanci, ki so zaradi premajhne naklonjenosti volilcev ostali zunaj parlamenta, tudi prejšnji poslanec in na nedavnih volitvah kandidat SND Ivan Verzolak iz Velenja. Na nekaj naših vprašanj je odgovoril takole.
Kako bi komentirali volilne rezultate?
Ivan Verzolak: "Zahvalil bi se vsem tistim volilcem, ki so oddali glas zame in s tem menili, da sem nekaj koristnega le naredil v 4-letnem mandatu. Zahvalil bi se za korektno delo v predvolilnem času tudi vaši hiši. Glede volitev pa: zagotovo so bile za nekatere presenečenje, saj so doživele poraz tudi nekatere velike stranke (ZLSD, SKD). Največje razočaranje so Demokrati Slovenije. Za male stranke, kot je bila naša, pričakovanja za izvolitev v parlament niso bila realna. Kajti nemogoče je, da bi si 23 strank zagotovilo potrebno naklon-
jenost volilcev, ker enostavno zmanjka glasov."
Iz kakšnih razlogov ste se odločili za
ponovno kandidaturo ?
Ivan Verzolak: "Iz preprostega razloga. V 4-letnem mandatu smo poslanci Slovenske nacionalne desnice dosledno izvajali predvolilni program, ki je bil prej zastopan v imenu Slovenske nacionalne stranke. Kljub temu da smo ob koncu mandata ostali v parlamentu le 3 poslanci te stranke, smo veliko dosegli. Velik uspeh na državni ravni je bil zakon o volitvah v državni zbor, kjer smo preprečili, da bi lahko sodelovali na naših volitvah tuje stranke. Omenil bi še zakon o državljanstvu za naprej. Uvaja red na tem področju, na žalost pa za nazaj ne velja. Tudi glede občine bi rekel, da sem dosegel kar precej. Če bodo sedanji poslanci iz tega našega območja dosegli vsaj približno toliko kot jaz, so lahko kar zadovoljni. Imam mirno vest in kar s ponosom se ozrem nazaj, saj ocenjujem, da sem dosegel več, kot sem pričakoval."
Ivan Verzolak: "Nisem si delal utvar. Če bodo sedanji poslanci iz tega območja vsaj približno toliko uspeli, kot jaz, bodo lahko kar zadovoljni."
Glede na trditev, da ste precej dosegli v minulih 4 letih v DZ, ste najbrž pričakovali, da boste izvoljeni. Volivci so očitno odločili drugače.
Ivan Verzolak: "Ne, nisem si delal utvar. Moram priznati, da imam zelo dober občutek za te zadeve. Že pred dvema letoma sem vedel, da samostojni nimamo kaj iskati. Želeli smo se povezovati, vendar se ni dalo, ker so lideiji posameznih strank želeli sebe preiskusiti oziroma so verjeli, da bodo uspeli. Ocenili smo, da kljub temu gremo in da tudi za ostale pride ura streznitve. Zame to sploh ni bilo presenečenje. Pravijo, da imajo volivci vedno prav, in da dobijo takšne poslance, kot si jih zaslužijo. Mene preseneča to, da veliko volilno telo glasuje za ljudi, ki so povezani s kriminalno preteklostjo in dejavnostjo. Ali ljudje tako hitro vse pozabijo ali pa se celo enačijo z njimi."
Kaj boste počeli sedaj ?
Ivan Verzolak: "Odvalil se mi je kamen od srca, ker bom lahko sedaj normalno zadihal. Najprej si moram vzeti nekaj dopusta. Nihče ne ve, kako naporno je delo poslanca. Prav vesel sem, da je konec. Kam bom počel? Upokojil se ne bom, nimam še
dovolj let. Čutim se še sposobnega za delo. .Imam več možnosti, določene službe tudi v Ljubljani. Trenutno o tem še ne razmišljam. Poleg tega imamo pravico dobivati nadomestilo še eno leto. Pač malo dopusta, potem pa bomo videli kako in kaj."
Kaj pa bi povedali o incidentu v Cankarjevem domu, v katerem naj bi bili udeleženi?
Ivan Verzolak: "Mene so o tem najprej obvestili prijatelji po ogledu Tednika na ljubljanski TV. To je absolutna laž. Zelo sem razočaran, kaj si nekateri mediji dovolijo, kako lahko krojijo politiko ter z lažmi in konstrukti uničijo določeno stranko. Tu prednjači nacionalna televizija. Največji hec je, da tam sploh nisem bil prisoten. Dogodek sem opazoval doma po TV, res v Ljubljani, in šele nato sem odšel v tiskovni center v Cankarjevem domu, kjer pa je bilo že vse mimo. Povedali so mi, da je šlo za neko prerivanje. Mislim, da bo potrebno iti v tožbo."
■ (tp)
Dr. Franc Zagožen, poslanec SLS:
"Doslejšeni bil osamljen v opoziciji"
V zgornjesavinjskem "lo-biju" v državnem zboru, kot mnogi malo za šalo in malo zares imenujejo štiri poslance s tega področja, je tudi dr. Franc Zagožen, ki je sicer kandidiral na žalskem področju. Zanj je bil volilni izid slovenske ljudske stranke pričakovan in bil je dober napovedovalec. "Pričakoval sem 18 mest za našo stranko, dobili pa smo enega več, preseneča pa me, da so izpadli demokrati. Očitno so se njihovi volilci odločili za liberalno demokracijo, kije tako dobila nekaj odstotkov več, kot sem osebno pričakoval.
Izid volitev pomeni potrpežljiva pogajanja za sestavo koalicije. Mislim, da bomo pomladne stranke trdne, upam pa tudi, da si bo LDS premislila in se priključila. Če ne, bo imela koalicija pomladnih strank težavno nalogo pri vzdrževanju večine. Priključitev liberalne demokracije pa ne pomeni mandatarstva za dr. Drnovška, to pripada slovenski ljudski stranki. Upam, da bo bo mandatar znan do konca leta, da bo hitro sestavljena vlada, predvsem pa si želim, da bi predaja oblasti potekala normalno in skladno z demokratičnimi normami."
Bo dr. Franc Zagožen morda minister za kmetijstvo? "Ne. Ta položaj sem enkrat že odklonil. Bolj pomembno se mi zdi delo v parlamentu, ki bo moral zagotoviti boljšo kmetijsko politiko in tudi s tega vidi-
ka sem vesel volilnega izida."
Kaj pa zgornjesavinjski "lobi"? "Dejstvo je, da štirje poslanci med 90 ne pomenijo veliko, veliko pa pričakujem od dejstva, da bomo vsi štirje v vladni koaliciji, kar pomeni možen vpliv na vlado in njene odločitve. Doslej sem na zgorn-jesavinjske probleme opozarjal sam, seveda s podporo stranke, vendar smo bili vsi skupaj v opoziciji, vlada pa ni imela dovolj posluha niti za katastrofalne posledice poplav. Upam, da bomo pospešeno zgradili cesto do Luč in naprej, prav tako cesto na Pavličevo sedlo.
Vsekakor bo morala imeti nova vlada veliko več posluha za regionalni razvoj in za doslej zapostavljeno infrastrukturo. Vsi si bomo prizadevali za večjo vlogo občin, za več razvojnih možnosti, kar pomeni tudi za več denarja, moči in pooblastil. Gre za uveljavitev lokalne samouprave in za temeljit preobrat v regionalni politiki Slovenije, za preprečitev centralizacije, zaradi katere peša velik del Slovenije."	■ jp
SDS
Vsem mojim volivkam in volivcem 8. okraja
hvala za glas.	d,. Bogdan Menih
Socialdemokratska stranka Slovenije
Dr. Jože Zagoženr poslanec SDS:
"Štirih zagotovo ne bo nikoli več"
V Zgornji Savinjski dolini se ob pravi priliki radi poslužijo domislice, da jih je po številu malo, so pa zato dobro razporejeni. Za izid letošnjih volitev je to kar pravšnji stavek, saj saj so se v parlament uvrstili kar štirje kandidati. Jakob Presečnik in Mirko Zamernik neposredno v svojem volilnem okraju, dr. Franc Zagožen v Žalcu, dr. Jože Zagožen pa v Ljubljani.
"Za socialdemokratsko stranko je izid volitev ne-doumen uspeh. Doslej smo imeli štiri poslance, poslej jih je 16, kar je štirikratno povečanje. Res paje, da ne bi bil iskren, če bi dejal, da nismo pričakovali več. Morda smo bili včasih preveč iskreni in bili preveč "trdo" razumljeni, vendar je res, da bo nekatere pomembne stvari treba urejati s primerno mero odločnosti.
Pri izidu me preseneča, da kar 16 okrajev ni dobilo svojih poslancev, tudi nekateri v naši širši okolici.Zato je toliko lepše, da imamo Zgornjesavinjčani in Zadrečani na svoj način kar štiri, dva sva bila seveda izvoljena drugje. Za nas štiri bo to velika odgovornost, obenem pa lepa prilika, da za dolino resnično nekaj naredimo, saj štirih poslancev najbrž ne bo imela nikoji več.
Že v prvih dneh po volitvah
smo se o tem precej pogovarjali. Zame so na prvem mestu delovna mesta, čeprav javno mnenje postavlja v ospredje ceste. Te so zame na drugem mestu, na tretjem pa končna odprava posledic poplav, kar se resnično že predolgo vleče. Za delovna mesta bo seveda treba privabiti kapital, kar je še posebej pomembno za turizem, kjer je neizkoriščenih možnost še največ."
Na vprašanje, če je bil to morda pogovor z bodočim ministrom, kakor tu in tam omenja pred in povolilno "kupčkanje", je dejal, da je sicer še vse odprto, da pa se bosta oba Zagožna skoraj zagotovo znašla v državnem zboru; tudi dr. Franc Zagožen naj bi bil namreč kandidat za ministra. "Predvsem bo treba obvladovati državni zbor, to bo najpomembnejše. Za mesta v vladi in njenih službah je dovolj sposobnih," pravi dr. Jože Žagožen.
■ JP
Strankarske novice
na
volitve
Republinaci Slovenije so v svoji izjavi za javnost zapisali, da je "vodstvo sprejelo odločitev, da se nemudoma pristopi k pripravam na lokalne volitve, ki bodo čez dve leti. Izvolitev strankinih kandidatov v občinske svete naj bi bil temelj za uspeh na naslednjih državnozborskih volitvah. Slednje dokazuje uspeh našega kandidata Adolfa Štormana v 7. in 8. volilnem okraju 5. volilne enote, saj je v vsakem okraju sprejel le nekaj manj kot 8% glasov, kar je stranko uvrstilo na 5. mesto."
Stranka bo predlagal Ustavnemu sodišču, da preveri ustavnost zakona, po katerem na TVS ta namenja več prostora parlamentarnim kot izvenpailamentarnim strankam.
Demokrati (DS) se zahvaljujejo in odstopajo
"Za kandidatke in kandidate Demokratske stranke Slovenije je na nedeljskih volitvah glasovalo kar 28.578 volilk in volilcev. To žal ni zadoščalo zato, da bi Demokrati Slovenije po teh volitvah ostali parlamentarna stranka, hkrati pa teh 28.578 glasov kljub temu potrjuje pravilno politično usmeritev DS in pomeni tehtno priznanje dosedanjim poslancem DS za njihovo delo v iztekajočem se mandatu. Demokrati Slovenije se vsem volilcem. ki so za nas glasovali in vsem, ki nam sporočajo svoje obžalovanje, ker nismo dosegli t.i. praga za vstop v državni zbor, iskreno zahvaljujemo za glasove in njihovo priznanje našega dela," sta v imenu stranke zapisala Danica Simšič in Tone Peršak.
Konec minulega tedna pa je na prvem povolilnem posvetu Glavnega odbora DS vodstvo stranke - predsednik Tone Peršak, predsednica glavnega odbora Danica Simšič, glavni tajnik Matjaž Hribar ter organizacijski tajnik Peter Orešič -zaradi neuspeha na volitvah odstopilo.
Člani glavnega odbora so razpravljali tudi o nadaljni usodi stranek in nakazali 3 možnosti; ukinitev, pridružitev kakšni drugi stranki ali pa nadaljne delo DS. Prevladovala je zadnja opcija, v rapravi pa so člani stranke odstop vodstav zavračali. Končna odločitev bo sprejeta po seji predsedstva ali na izrednem kongresu.	■ bš
VOLITVE 92 Pet naivečlih strank v volilnih enotah in v Siovemn v %
iS
Velenje-7 Velenje-8 Mozirje Slovenija
i 0 k ii 3 . m ■
LOS	SKD	ZL	SNS	SLS	ZELENI DfcMOKKAl«
VOLITVE 96
Sedem naivečiih strank v volilnih enotah in v Sloveniii v %
35
30 25 20 15 10
5 n
LDS SLS
Velenje - 7
SKD ZL
DeSUS SNS
6 ms VAS
TO IN ONO, MNENJA IN ODMEVI
21. novembra 1996
Teden Karitasa
Stiske naših otrok
Že stari Rimljani so rekli: "Puer res sacra -otrok je sveta stvar!" Četudi še niso poznali krščanstva in njegove ideje o enakopravnosti in dostojanstvu vseh ljudi brez izjeme - tudi otrok
-	so kljub svojim poganskim navadam imeli otroka za nedotakljivo bitje.
Tudi danes smo priče najrazličnejšim zlorabam otrok in nasilju nad njimi. Česar ni opaziti niti v živalskem svetu, je navzoče v današnji družbi, žal tudi pri nas. O tem beremo v dnevnem časopisju.
Letošnji TEDEN KARITASA, ki bo potekal zadnji teden v novembru, nas želi opozoriti prav na ta pojav, obenem pa naj bi bil opomin nam vsem. Kdor dela za otroke in z otroki, dela za prihodnost naroda, Cerkve in vsega človeštva. Iz naše sredine je potrebno odpraviti vsako nasilje in izživljanje nad otroki, revščino, osamljenost in zanemarjenost otrok, napačno in pretirano zahtevnost nekaterih staršev do otrok in vse, kar "svetlo bitje" prizadene v njegovem dostojanstvu
-	je pred Tednom karitasa zapisal predsednik Slovenske Karitas dr. Franc Kramberger.
Trpljenje otrok po svetu
V nerazvitem svetu vlada obupna zaostalost in revščina s pomanjkanjem osnovnih virov. To posebej ogroža mlade in jih sili v boj za preživetje. Otroci so tako prisiljeni v delo, neprimerno nji-
hovi starosti, izpostavljeni so izkoriščanju, tudi seksualnemu, nasilju, kriminalu, odvisnostim, brez-domstvu itd. Vendar milijone eksistenčno ogroženih na planetu kar nekako vzamemo v zakup, da le živijo dovolj daleč, najraje na drugih kontinentih, ali pa so iz drugih ali drugačnih družb in nam dovolj tujih okoliščin ...
In pri nas
Najnovejša raziskovanja v Sloveniji prinašajo oceno, daje vsako leto v naši deželi znanih okoli 3500 primerov nesprejemljivega ravnanja z otroki, kot to odkrivajo in beležijo najrazličnejše ustanove ali službe. Resničnost je žal še mnogo bolj pretresljiva, saj spada zlorabljanje in zanemaijanje otrok med najbolj skrite družbene pojave. To pa pomeni, da trpi ob vsakem trenutku pri nas na tisoče otrok zaradi telesnega nasilja, izjemnih psihičnih pritiskov, spolnega zlorabljanja in prikrajšanosti pri zadovoljevanju njihovih osnovnih potreb. K temu lahko le še dodamo neprešteto in težko ocenljivo število otrok, ki so žrtve nasilja v družini, pogosto spremljanega z alkoholizmom, žrtve nasilja vrstnikov, sorojencev in raznih ustanov.
Vse to in še več nam je lahko v TEDNU KARITASA koristna spodbuda za razmislek, kako priti tem pojavom do dna in se jim v bodoče izogniti.
Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če kruh delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.
Pravi pesnik Simon Gregorčič. Svet pa smo mi vsi. Tudi otroci.	■ Stane Koselj
Kmetijska zadruga Šaleška dolina
Bodo posledice	dolgoročne?
Kviz gasilske mladine v Škalah
Mladinska komisija pri G D Škale veliko dela. V tem mesecu je izdala svoje prvo glasilo z naslovom DIM. Prispevke zanj so pripravili mladinci in ga sami tudi uredili.
V letnem delovnem načrtuje bila priprava gasilskega kviza za vsa društva GZ Velenje. Kviz je bil v petek, 8. novembra, izveden. V dvorani doma v Škalah se je v prijetno okrašenem am-bientu zbralo 16 ekip iz Gasilskih društev Bevče, Šalek, Velenje, Šentilj, Gaberke, Šoštanj, Topolšica, Lokovica, Šmartno ob Paki in Skale. Vsaka ekipa je bila sestavljena iz treh članov, starih od 12 do 16 let. Po pozdravu predsednika Mladinske komisije GZ Velenje Andreja Hriberšeka in predsednika GD Škale Edija Lipnika seje tekmovanje pričelo. Ekipe so pisno odgovarjale na vprašanja iz logike, zemljepisa, matematike, biologije in gasilstva. Po pregledu rešenih nalog so se v finale uvrstile 3 ekipe: Šentilj - dekleta, Gaberke 2 in Škale.
Pred finalnim tekmovanjem so prijetno presenetile mladinke GD Škale, ki so posebej za to priložnost pripravile plesno točko, pionirki pa sta prebrali svoje razmišljanje na temo: biti gasilec. Potem seje začel najbolj napet del tekmovanja. Finalne ekipe so se morale izkazati še v ustnem odgovarjanju. Vprašanja so bila splošna - iz živalskega sveta, rastlinstva, športa in gasilstva. Rezultati so bili zelo tesni, tako da je končnega zmagovalca določila šele zadnja igra, ko so tekmovalci zvijali gasilsko cev. Zmagala je ekipa deklic iz Šentilja s 37 točkami, drugi so bili mladinci iz Gaberk s 35 točkami in tretji iz Škal z 32 točkami. Vse ekipe pa so pokazale veliko znanja, splošne razgledanosti in logičnega sklepanja ter dokazale, da so gasilci ljudje, ki veliko vedo.
Nagrade za najboljše ekipe je prispeval Stanko Glinšek - av-toličarstvo, za pogostitev otrok sta poskrbela Peter Vodišek - "av-toličarstvo in trgovina Lilija, za svinčnike za vse tekmovalce pa
Boris Polak. Vsem najlepša hvala.
Mladinska komisija GD Škale bo do konca leta pripravila še nekaj aktivnosti za svoje člane. Tako se mladi vsak petek zbirajo v gasilski sobi na namiznem tenisu ali klepetu, pripravljajo si svoj Božičkov ples, pionirje pa bodo popeljali na Božičkov ples, ki ga organizira MK GZ Velenje. ■ Eva Kumer, MK GD Škale
Kmetijska svetovalna služba Velenje in Kmetijska zadruga Šaleška dolina sta pred dnevi s pismom obvestili župane občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki s težavami glede izpada pridelka volumi-nozne krme. V njem jih med drugim seznanjata, da so kljub prej mokremu kot suhemu letu kmetje pridelali od 25 do 30 % manj krme za živino (tako sena kot silažne koruze), kar je ob istem staležu živine zaskrbljujoče. Zaradi naravnih okoliščin je za nameček tudi spravljena krma slabše kakovosti.
Tako na kmetijski zadrugi kot na kmetijski svetovalni službi so k reševanju nastalih težav sicer že resno pristopili. Zadruga je - na primer - nabavila 100 ton sena iz Brkinov (žal je slabše kakovosti) ter 200 ton suhih pesnih rezancev. Vendar ta ukrep še zdaleč ni dovolj za rešitev nastalega položaja. Pri izdelavi krmnih bilanc na kmetijah so svetovalci namreč ugotovili, da bi s primernimi dodatnimi viri izpad proizvodnje krme lahko omilili z dokupom koruze, ječmena, suhih pesnih rezancev in soje. S tem bi lahko tudi zelo uspešno pokrili potrebe goved po različnih hranilnih snoveh. Ker pa so omenjena krmila zelo draga in v neustreznem cenovnem razmerju do cene končnega proizvoda, same kmetije tega stroška niso sposobne pokriti. "Potrebna bo
širša družbena pomoč, kajti vprašanje je zelo pereče in ocenjujemo, da bi ga morali reševati skupaj z občinami, in sicer v obliki regresiranja nakupa osnovne krme," je poudaril Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina. Jakob je še povedal, da bodo ne glede na vse to letos
dolini viden napredek. Zaradi pomanjkanja krme se bojijo, da se bo stalež v hlevih živinorejcev (če ne bo ustrezne pomoči) v omenjenih občinah zmanjšal, vse to pa bo imelo dolgoročne posledice. Nižja bo proizvodnja mleka, mesa, možne so tudi reprodukcijske motnje in poslabšanje
Kmetje pričakujejo, da bodo občine pomagale pri reševanju težav glede pomanjkanja krme z delno regresiranim nakupom koruze, ječmena, suhih pesnih rezancev in soje.
naredili "inventuro" po hlevih in goveda slabše kakovosti bodo končala v klavnici. Pritisk za oddajo živine je velik, za zdaj pa, na srečo, pri tem nimajo takšnih težav, kot so jih imeli še pred nekaj meseci.
V pismu županom še navajajo, da so v zadnjih letih na področju genetike in selekcije goved za povečanje proizvodnje mleka in mesa dosegli v Šaleški
zdravstvenega stanja živine. Ker je kakovostno čredo v kratkem času nazaj težko pridobiti, se ob omenjenem ne bo mogoče izogniti večletnemu izpadu dohodka na kmetijah in s tem porušeni socialni varnosti kmečkih družin. Ni jih malo, kjer prav govedoreja predstavlja prednostno dejavnost na kmetijah.	■ (tp)
Logarska dolina
Bistveno več nočitev
Na najvišjih vrhovih Savinjskih alp zima že napoveduje svoj prihod in v Logarski dolini se tega "naravnega" dejstva v celoti zavedajo. Ob pripravah na zimsko obdobje se ozirajo nazaj v poletje, ki je bilo kljub izrazito neugodnemu vremenu za izletniške kraje v tej alpski leotici zelo ugodno. Izletnikov so našteli le za tri odstotke manj, bistveno pa seje povečalo število nočitev. Slednje jih še posebej veseli, saj pomeni, da ljudje od vsepovsod ob lepotah Logarske doline spoznavajo tudi njeno celovito ponudbo.
Prav pri zagotavljanju te ponudbe ne držijo križem rok, še manj ob skrbi za ohranjanje naravnega okolja. Tako so teto odprli čistilno napravo v osrčju doline, ki je zaradi zgoščenega stacionarnega turizma najbolj obremenjeno. S tem so rešili osnovni problem na tem področju, seveda pa bodočih nalog in načrtov ne manjka. Obogatili
so izjemno privlačno pot po vsej Logarski dolini, dodatno razširili rekreacijsko ponudbo, največ pozornosti pa v tem obdobju namenjajo povezavi turizma in kmetijstva.
Pred bližnjo zimo velja povedati, da se Logarska dolina z okolico vse bolj uveljavlja kot središče teka na smučeh. Pogoji za to so naravnosti lepi, proge so privlačne in jih lahko uredijo že ob tanjši snežni odeji, poskrbeli so še za marsikaj, to pa znajo ceniti ljubitelji teka na smučeh, katerih število iz leta v leto skokovito raste. Tudi letošnjo zimo bosta na voljo smučarski vlečnici v Logarski dolini in v Matkovem kotu, prijetne novosti pa bodo deležni ljubitelji sankanja. Možnosti so odlične, zato bodo pripravili kar tri sankaške proge. Marsikaj se bo v prihodnjih mesecih dogajalo v Logarski dolini, na vsak način pa bodo obdržali vsakoletni prireditvi, to sta odprto državno prvenstvo pasjih vpreg sredi januarja in množični smučarski tek prvo nedeljo v marcu.
■ JP
Nesojeni poslanec
Za nami so volitve, ki so bile za šoštanjskega župana dober izgovor, da je večino kritik na račun svojih dejanj predstavljal kot zanj negativno predvolilno kampanjo. Ne vem, kakšne izgovore bo uporabljal poslej. A ker se bližajo naslednje volitve (tako je pač v demokraciji), mu bo ta pri roki še naprej.
Župan je bil prepričan, da leto in dan po svoji izvolitvi ne rabi več tistih, ki smo ga posadili na stol in dejstvo je, da nikoli ni prebral predvolilnega programa, ki smo mu ga napisali. Kaj je bilo storjenega za glavni slogan, da bomo vrnili Šoštanju dušo? Nič! Nekaj proslav, ki so bolj spominjale na zasebne veselice. Na področju družbenih dejavnosti pa je zaposlil prijateljico, ki meni, da šport ne sodi tja. In ko ugotovimo, da mati županja med družbene dejavnosti uvršča turizem, potem je zmeda popolna. Žal župan in njegove službe še vedno mislijo, da bodo z obljubami o prekritju kulturnega doma vrnili Šoštanju dušo. Medtem pa kljub obljubam ni denarja, da bi že pripravljena Hribernikova Zgodovina Šoštanja šla v tisk, samo zato, ker avtor ne sodi v ožji županov krog. Sicer pa: saj niti tega nihče ne opazi, da pred občino že več kot pol leta ne visi občinska zastava (kar je v resnici dobro, saj večina tistih, ki se
danes potikajo po občini, tej dela sramoto!).
Od bolj klasičnih programskih točk smo pred prejšnjimi volitvami na velika usta obljubljali, da se infrastruktura v novi občini ne bo gradila več s samoprispevki. To za Topolšico sicer velja, saj predsednik KS Topolšica suvereno obvladuje ves finančni promet občine Šoštanj, a kaj je od tega uresničeno drugje? Nič. Še več! Za širitev telefonskega omrežja v Šoštanju je župan kar sam več kot tristotim interesentom uvedel samoprispevek v višini 300 mark, saj je v začetku leta brez vednosti sveta občine in brez zagotovljenih sredstev v proračunu podpisal s Telekomom pogodbo, ki temu podjetju brez vsakih obveznosti poklanja 25 milijonov tolarjev. Lahko je obračati tuj denar (še posebno, če lažeš na občinskem svetu in nadzornemu odboru, zato da ga lahko obračaš povsem nenadzorovano!). Skrajno cinično pa je, če ljudem, ki sami sofinancirajo telefonijo, rečeš: "Poglejte, telefone smo vam "zri-htali", zato volite mene v državni zbor!" Ker bodo čez slabi dve leti nove volitve (občinske namreč), županova ekipa že pripravlja nove projekte, ki jih bodo mimo proračuna plačali in izvedli ljudje sami, medtem ko se bodo monoplona podjetja še naprej redila na račun občinskega pro-
računa. Tako ponovno obujajo znamenito plinifikacijsko akcijo, s katero naj bi Gaberčane in Ravenčane naplahtali, da bi si sami zgradili plinovod, župan pa bi jim pred volitvami rekel: "Poglejte, plinovod sem vam "zri-htal", zato volite mene!"
Toda vseh ljudi se ne da vseskozi voditi za nos! Za vstop v državni zbor jih je tokrat županu zmanjkalo petsto. In nekateri upamo, da bo do nalednjih volitev spregledalo še več ljudi, da se bo lahko Šoštanj po tridesetih letih velenjske oligarhije znebil tudi štiriletne topolške dikatature. In tako bomo v občini Šoštanj lahko občutili praktično "pravičnost" demokracije, saj so volitve nezmotljiv barometer za kandidata, ki pred volitvami obljublja eno, po izvolitvi pa počne nekaj povsem desetega!
■ Peter Rezman
Gospe Mileni Krstič-Planinc in odgovornemu uredniku tednika Naš čas g. Stanetu Vovku!
V svojem prispevku z naslovom "Uprava, to sem jaz!", objavljenem v 43. številki Našega časa, ste se po površnem branju lotili dveh pisem, naslovljenih na nove naročnike telefonskih priključkov.
Očitno je, da ste najprej zelo površno prebrali pismo Zelenih, kajti odstavek, ki ste ga povzeli z besedami: "In ker so bile pred vrati volitve, so Zeleni k informaciji pristavili piskrček: župan Šoštanja vendarle kandidira za poslanca, zato lepo prosimo, previdno z obkroževanjem!"
V resnici ni bil niti najmanj podoben prošnji, temveč hujskanju z lažno utemeljitvijo: "Šoštanjski župan Menih kandidira na listi SDS, ker upa, da bo izvoljen in tako rešen odgovornosti, ki jih je nakopal sebi in občini s podpisom spornih pogodb s Telekomom in vami! Zato vas kar odkrito pozivamo, da ne volite zanj, saj bi z morebitnim županovim odhodom v Ljubljano postalo zelo vprašljivo, kdo bo odgovarjal za to, da vi za svoj že vplačani denar dejansko dobite telefonski priključek, saj je on podpisal pogodbo z vami."
Te obtožbe so naravnost smešne, saj je jasno, da se v pravni državi na noben način, niti z morebitno izvolitvijo v DZ, dr. Menih ne more rešiti odgovornosti za svoja dejanja. Na blatenje župana osebno in, kar je še huje in nedopustno, javno rušenje prizadevanj za razvoj občine Šoštanj, ki so prevevala celotno pismo^ Zelenih, je Uprava občine Šoštanj odgovorila s pismom, v katerem se je za-
hvalila čakajočim na telefonski priključek in podpisnikom pogodb za sodelovanje ter z navedbo resničnih informacij in dejanskih prizadevanj v zvezi z izgradnjo telefonskega omrežja podkrepila dejstvo, daje župana občine dr. Bogdana Meniha vredno voliti v Državni zbor. Zadnji stavek pa je tudi (se vam ne zdi tako?), edini možen odgovor na neposredno predvolilno blatenje župana v pismu Zelenih.
Nenazadnje pa je pisanje uprave potrdilo tudi dejstvo, da so delavci Telekoma že v začetku novembra pričeli s postopnim priključevanjem telefonskih naročnikov ^najprej v Cankarjevi ulici v Šoštanju, nato v Metlečah...), ki so na obljubljene telefonske priključke čakali več kot deset let.
Naj vas, gospa Milena Krstič-Planinc, torej ne skrbi za zaposlene ne občinski upravi v Šoštanju, ampak mislite na svojo vest in na to, da bi vsaj poskušali pošteno obveščati bralce.
■ Uprava občine Šoštanj
Spoštovana gospa Uprava občine Šoštanj!
Gospa zato, da ne bo pomote, ker pod Upravo občine Šoštanj spet ni nihče podpisan, je pa Uprava ženskega spola.
Če ste dobro prebrali, kar je bilo napisano v Našem času, potem ste razbrali, da se članek ne ukvarja s tem, ali je bilo za šoštanjske telefonske naročnike poskrbljeno tako kot je treba, ali ne, ampak s tem, da si gospa Uprava ne more dovoliti, da z žigom občine Šoštanj v predvolilnem času izpostavlja zasluge enega samega kandidata na volitvah, če pa jih nastopa na njih kar osemnajst! Lahko bi si to dovolila stranka, ki ji ta kandidat pripada, ne pa Uprava Občine Šoštanj! Nič se mi ne zdi sporno, če so se Zeleni svojega protikandidata lotili na način, kot so se ga. Stranke se v predvolilnem času pač lotevajo različnih prijemov. Ampak, da se v to vključuje Uprava? To pa je, vsaj zame, sporno. Ta ista Uprava najbrž, tako vsaj predvidevam, dela tudi za predstavnike preostalih sedemnajstih strank, ki so se šle volitve, pa najbrž še za koga, ki se politike sploh ne gre. Ali pa se nemara motim?
Kar pa se obveščanja bralcev tiče se mi pa zdi, da bi bila moja vest precej nevestna, če o tem, kar se je zgodilo, ne bi obvestila bralcev. K sreči je Uprava občine Šoštanj stranka, tako da so zaposleni res lahko brez skrbi.
Uprava Našega časa, zanjo
■ Milena Krstič - Planine
Obiskali smo slovenjegraski Prevent
Rokavica prevent je prepoznavna v svetu
Vlado Vesel, direktor PC Mislinja: "Rokavica prevent je rokavica, ki jo pod tem nazivom pozna tudi svet."
Zaščitna, delovna, poklicna in image oblačila
Najstareši del programa so zaščitna, delovna, poklicna in image oblačila. "Dolgo smo s pojmom delovna obleka razumeli enostavno modro oblačilo, ki je izdelano iz najmanj kakvost-nih materialov in je zelo poceni. Izdelovali naj bi jo v velik-
ih serijah, uporabljali pa delavci v velikih tovarnah. Ta program je v letu 1969 tudi prispeval, da smo si nadeli ime Prevent," pravijo v Preventu Slovenj Gradec, kjer ta del proizvodnje še naprej negujejo, ni pa to cenen program, ampak program, ki se ponaša z visoko kakovostjo. Danes izdelajo na leto približno 250.000 kosov zaščitnih, delovnih, poklicnih in image oblačil.
Rokavice prevent pozna ves svet
Pojem Preventa, znan tudi v svetu pod imenom Prevent, pa
Ste jih spoznali? Rokavice prevent.
Prejšnji teden smo obiskali zanimivo sloven-jegraško podjetje TUS Prevent d.o.o. Podjetje, ki je še pred tremi leti imelo zaposlenih le nekaj več kot 400 delavcev, jih danes zaposluje 1050! Podatek, ki je že sam po sebi dovolj zgovoren. V obdobju najbolj intenzivnega zaposlovanja je v njem našlo delo veliko ljudi s širše Koroške, še posebno veliko pa iz Radelj ob Dravi, kjer je problem brezposelnosti na Koroškem največji. Po tistem, ko so profitni center Mislinja prenesli pred dvema letoma v prostore bivšega Mikona in kjer danes poteka proizvodnja zaščitnih, delovnih, poklicnih in image oblačil ter rokavic prevent, so se tam zaposlili tudi ljudje iz Velenja.
Začetki izdelave delovnih oblačil in delovnih rokavic v Slovenj Gradcu segajo v leto 1953. Takrat so v okviru Mestnega sedlarstva in tapetništva pričeli z izdelavo delovnih in zaščitnih sredstev, ki se od takrat do danes ni niti enkrat prekinila. Zdaj je proizvodni program mnogo širši, kot je bil v tistih prvih začetkih.
so zaščitne rokavice. "To so pletene rokavice, prekrite s plastjo dezinirane gume. S to rokavico je Prevent vpeljal svojo blagovno znamko," nam je o tem programu najprej nakazal nekaj misli direktor Preventa Jože Kozmus, o njih nam je veliko zanimivih podatkov nanizal tudi direktor Preventovega profitnega centra Mislinja Vlado Vesel. Samo teh rokavic proizvedejo na leto med 1.500.000 in 1.800.000 prarov, od tega pa jih več kot 80 odstotkov izvozijo. Ne pozna jih samo Evropa, ampak tudi Amerika in Kanada, Nova Zelandija in Avstralija. "Ni preprosto toliko izvažati. Vedeti morate, da na tržišču vlada izjemna konkurenca, vedno večja, pojavljajo pa se celo ceneni ponaredki," je pripovedoval Vlado Vesel.
Avtomobilske sedežne prevleke
Se en proizvodni program je, na katerega so prav tako ponosni kot na druga dva: izdelujejo avtomobilske sedežne prevleke. Dnevno izdelajo 5.000 teh garnitur, predvsem za Volkswagnove avtomobile od Pola do Passata. Njihovi sedeži so pokrita s Preventovimi prevlekami med 70 iji 80 odstotki,
Jože Kozmus, direktor Preventa; "Edini A-dobavitelj za notranjo opremo Volksvvagna v Evropi smo."
delajo pa tudi prevleke za avtomobile znamke Ford Escort, in sicer približno 90 odstotkov vse potrebne količine.
Edini A-dobavitelj za notranjo opremo
"Leta smo se trudili za zaupanje'avtomobilske industrije in uspeli. Koncem Volkswagen nam je za leto 1994 kot edinemu slovenskemu podjetju podelil priznanje za enega najboljših dobaviteljev, pred približno mesecem dni pa smo na avditu, ki ga je opravil koncem Volksvvagen, postali tudi edini A-dobavitelj za notranjo opremo v Evropi. Certifikat ISO je najmanj, kar potrebuješ, da z avtomobilsko industrijo sploh lahko delaš. Pred nami je še ena naloga: do sredine naslednjega leta si moramo pridobiti tudi certifikat na osnovi standardov QS 9000. Vse to pred nas postavlja nove naloge, istočasno pa nas navdaja z optimizmom za prihodnost."
prevent
rihaja novo leto
■\Skupgcina ŠŠKija bo/tci sobota^ZJ. novembra.ob UTuri na Dirtirulziji Ve/enje. JDiskusiji/ razrešitev stanm in seveda obljroa novih ojJgovM-nih SŠK-/evce\c skj bo iztekla V bruco-vanje. Restavracija Klub bel pA pol d4y«ti uri inalim, zelenim brucemlostAla v večnem spominu. PriditeJpa tu vi, drage stare bajte,Via se nasmejimo ob njihovih ^r^zmejnih neumnostih in poVeselimo v novembrsko noč.
*sce se ritmi strokovnjak
Priznam, kriv vsem. Kriv, da verjamem še zmeraj. Kot tak idealistični novolevičar sem skoraj pripravljen rušiti mostove in streljati kapitaliste, da uresničim svoje sanje, zmešane z vzroki in posledicami! Kriv sem, da še zmeraj žrtvujem ure plačanega dela zastonj. Je pač tako, kot pravi stari pijani Tom na CD-ju:"... never hear the melody, till I needed the song." In aktualni song je, kaj drugega kot RIT!
Ker pa je tale večer namenjen tudi brucem in ostalim upanjem, najprej malo zgodovine. Saj pravijo modri možje, poznati zgodovino pomeni razumeti prihodnost.
RIT (Racionalno izbrane teme) je nastal v puberteti ŠŠK-ja. Če veste, da je ŠŠK star malo več kot trideset, je tudi RIT že preživela svoje prve ljubezni. Najprej je bila glasilo Vrbičeve generacije (V. V., mag J. H. ...), potem pa je iz nje vsaka generacija prdela, kot je mislila, daje prav. Vzponi in padci torej, mnogi članki, pozabljene fotografije, butnglave, politika in nogomet, polno je teh spominov, ohranjenih na tiskani zgodovini.
Pred tremi leti se je tudi naša generacija otresla bru-covske utesnjenosti in vdahnila RIT-i novo, našo identiteto. Z Davidom je rasla oblika in z nekaj malega mene tudi vsebina. Če smo fakultativno analitični: v RIT-i je zelo malo SSK-jevskih člankov, tistih, ki se tičejo kluba samega, večje takih, ki se tičejo mene, tebe in njega. Vseh nas, ki včasih hodimo, čeprav plavamo. Vseh, ki hočemo misliti. Veliko je bilo ritnih odmevov, predvsem tistih o potrebi organizirane prodaje. Objektivnih, točnih in prepotrebnih. A ker ravno prihajam iz kulturološkega predavanja, takšen odgovor - kon-trakulture (hipiji, pankrti) so izginile ali pa jih je pojedla komercializacija. A dovolj o tem...
Odlomek iz nekega načrta, za tiste, ki še ne vedo, zakaj je RIT potrebna, iz načrta o nikoli izvedenih ritnih žurih nikoli čisto zaživetega Studia Kreator, zapis nastal 23. 3. 1995:
... samo spomin na enega od mojih res ljubih člankov, napisanega v prvem rdečem Špricu (1992), je zadosti. S Petrom sva takrat švercala pir v gimnazijo in pila melankohol. Bilo je strašno zabavno. Vse štiri številke RIT-i pa sem delal bolj ali manj sam: sam sem tekal za članki, sam sem imel v glavi obliko (vsaka čast Geršaku, ki seje mučil na računalniku). Saj je pri urednikih zmeraj tako, a trdim, da več glav več ve. In če vemo trije, kaj bo jutri pisalo v RIT-i, bo RIT boljša, če se nas sedem napije, zašvica, posluša muziko, uživa ob mlečni kavi, karkoli že, če se nas teh sedem potem na glavo vrže v RIT, živi zanjo, dela en teden fulltime, potem nastane čudež. In čudeži so potrebni, da se zavemo, da smo živi. Jasno je, da večina študentov ne bere Dela, kaj šele knjige ali RIT in za zaspano večino takšne stvari sploh niso pomembne - ne vedo, da obstajajo. A oni niso važni - ti pridejo na vrsto zadnji. Važni so tisti, ki jim enkrat na mesec v očeh zažari ogenj. Tistih nekaj 100 ljudi, ki jim ne bi bilo vseeno. Za te je RIT nuja, droga, od katere morajo postati odvisni (in jo nenazadnje tudi sami sintetizirati). Tem zaspancem je namenjena RIT, da jim v rit zabije adrenalin...
In sedaj, dragi bralec, se boš seveda vprašal, zakaj te motim s temi mojimi starimi kompleksi. Zato, dragi moj, ker boš tudi ti motil mene. Prihaja namreč nova RIT in tudi ti lahko, kaj lahko - moraš pristaviti svoj prdec. Smrdi lahko kakorkoli, naj bo bajka ali reportaža, obupana eligija ali jezno pljuvanje, besede ali črte, tipka ali svinčnik, včeraj ali jutri, zmeraj...
RIT se po novem rojeva v mojem ljubljanskem stanovanju nekje na začetku decembra. Točnega datuma še ni, ker mi malo nagaja roka. A ti lahko vseeno pišeš, gledaš in čutiš, me poiščeš, vprašaš, povabiš ven, da spet zgradimo bodočnost, v katero bomo verjeli. Saj priznam, kriv sem, but don't try to change my tune ... I'm drunk on the moon ... Nekdo mi mora pomagati, da pravilno pišem angleščino, da se rešimo tega ogabnega študentskega individualizma, pa ne pridi sam, reči še tistemu, ki sem mu pozabil poslati tole ponedeljkovo pismo. Če pa se s takim veseljem skrivate...
■ Jure Trampuš
p.s. - Mnoge odmeve prinesite v Plac.
Ples v Velenju na vedno višji ravni
Večer, poln ljubezni do plesa
Polna dvorana obiskovalcev v velenjskem Domu kulture je v petek zvečer navdušeno pozdravila vse mlade plesalce in plesalke, ki so na letošnjem Večeru sodobnega plesa pokazali le delček tega, kar ustvarijo med letom. Pri nekaterih res izvirnih točkah ploskanje kar ni hotelo utihniti. Upravičeno, saj osebno mislim, da so nekatere plesne skupine in posamezniki presegli vsa pričakovanja domače publike. In ob koncu večera so zagotovo mnogi ugotavljali, da ima tudi Velenje zelo dobre plesalce, vsako leto boljše, izvirnejše.
Večerje bil razdeljen na dva dela. V prvem so se nam s plesnimi miniaturami predstavile skupine Media in Arabesko (te delujejo v okviru ZKO Velenje), Plesni teater IN, ki ga vodi Nina Mavec ter plesalke Oddelka za sodobni ples pri velenjski Glasbeni šoli. Z avtorskimi plesi so se predstavile Katarina Kovačevič s koreografijo 0 = in gibčna Tanja Pavič z že nagrajeno koreografijo Štiri dimenzije, obe iz Plesnega teatra IN. Adna Ajšič, ki pleše pod mentorstvom Dragice Mavec, je s svojo krhkostjo, primerno nežni koreografiji "Stekleni metuljček", prav tako navdušila. Nika Jamnikar in Urška Vučina sta varovanki iste mentorice, s plesom, kije nastal ob zvončkljanju zvončkov, pritrjenih ne njunih nogah, pa sta pokazali spet nekaj drugačnega. Dvakrat smo na odru videli številno skupino Arabesko, ki jo vodi Maša Kolšek. Njihovi skupinski koreografiji sta vsebovali precej jazz baleta, še več show dancea, bili pa sta lepa celota.
Na večeru seje z daljšo točko, le delčkom nastajajoče predstave z naslovom "Sanje gospe X", predstavil Plesni teater IN. Predstava nastaja pod vodstvom Nine Mavec, ki tokrat tudi aktivno sodeluje v njej kot plesalka, kar meje še posebej razveselilo, saj vemo, da je Nina odlična. Zagotovo bo predstava kot celota prav taka.
Skupino Media smo videli trikrat. In trikrat je resnično navdušila. Najprej Neda Hafner s svojo čebelico Lili, kiji Neda s svojo pojavo in ne le plesnim, temveč tudi kabarejsko igralskim talentom, vdahne tisto "nekaj", kar naredi točko drugačno. Aplavz je bil silovit. Nič manjši pa ni bil ob zadnji točki prvega dela večera, pri koreografiji z naslovom "Brez naslova št. 2". Tak naslov je koreografija dobila, ker videno ni bilo čisto novo -pred dvema letoma je Media namreč že raziskovala povezavo zvok-gib, gib-zvok z isto "finto". Violino in tremi plesalkami. Izvirno, drugačno in predvsem res sodobno. Ker se je plesna zasedba nekoliko spremenila in nove plesalke isto raziskujejo na drugačen način, pa takšen naslov.
Po pavzi pa je sledila največja plesna poslastica večera. Predstava "Razkrij me" plesne skupine Et cetera. Od takrat, ko
Nastop Arabeske (zgoraj) in Medie (slika spodaj)
smo jo premierno videli v Mladinskem centru, so jo Barbara Hudournik, Petra Žist, Pika Klančnik in Barbara Kralj pod vodstvom Nataše Tovirac zelo "izpilile". Sporočilo sicer ostaja enako - zgodbe štirih žensk ob glasbi tolkal, tokrat bobnarja Gorazda Andrejca. Svoje je naredila tudi scena Robija Klančnika. Ko sem zapuščala dvorano, sem pozorno poslušala komentarje obisko-
	mm 11 i mz- lit '-' • - j&iJK
_______-■"•	L TOMo I" FM1 . /f n ? i5r fi E iifff •* ■i -.,- v J* ki.
IhsH	
Plesni studio IN
valcev. Tako mladi (ki so prevladovali) kot starejši so delili enako mnenje in občutke navudšenja. Ena od mladenk je recimo izjavila, daje bilo "to boljše kot Bolšoj teater".	■ Bojana Špegel
V petek ob 19.00 uri v Galeriji otvoritev razstave
Jon Gal Planine - žametna mehkoba otroškosti
V Galeriji KC IN Velenje bodo jutri zvečer ob 19.00 uri odprli novo zanimivo razstavo. Tokrat zelo mladega avtorja, sina bolj znanega očeta Štefana Planinca, Jona Gala Planinca. Njegova dela so tako sveža in dobra, da skoraj v ničemer več ne zaostajajo za očetovimi. Ali drugače. Ni mu treba biti v njegovi senci in nositi bremena slavnega priimka.
Milena Koren - Božiček, vodja Galerije, ki je tudi tokrat pripravila lep katalog, je v njem zapisala: "Moja odzivanja na slike Jona
Gala Planinca se vežejo na srečanje z njim leta 1991, ko je slikal na koloniji diplomantov ALU v Velenju. Njegove slike so se zelo razlikovale od ostalih mladih slikarjev. V njih je bila prisotna neka tradicionalnost. Njegova prilagoditev na okolje je bila hipna. V svojem delu, ki ga je vezal na okolje, ni bilo mogoče pomisliti na njegovo željo po dopadljivosti, temveč na sposobnost takojšnjega sozvočja elementov, ki so ga prevzeli v novem okolju in iz katerega je znal izluščiti najznačilnejše. Ta tradicionalnost nima povezave s klasičnim tradicionalizmom v
slikarstvu, temveč s tradicijo otroškosti, ki je sicer vedno kruto pretrgana z vstopom v šolo. Omenjenemu avtorju je individualnost uspelo ohraniti skozi vse stopnje odraščanja... Njegov odnos do motiva slike je najbolj sproščeno izražen z barvo. Široke ploskve so žametno mehkobne...".
Razstavo slik Jona Gala Planinca, še eno v nizu številnih samostojnih in skupnih razstav, ki jih je ta mladi umetnik že pripravil, si boste lahko v Galeriji ogledali do 14. decembra. Že jutri pa ne pozabite na otvoritev, na kateri bo za spremljajoči program poskrbela
Mururoa, mešana tehnika, platno
kitaristka Blanša Bajič. Tudi zato, da si boste lahko med prvimi ustvarili svoj vtis o njegovem delu.
■ bš
Zgodilo se je...
21. listopada
Leta 1939
V Slovenskem narodu so že pred šestdesetimi leti objavili članek z naslovom "Reklama in televizija":
"Ravnatelj ameriške televizijske družite Baker je predaval nedavno o velikih možnostih reklame s pomočjo televizijskih aparatov. Baker domneva, da bo televizija predvsem izpremenila sedanji način trgovine. Na temelju televizijske oddaje si bo lahko odjemalec neposredno ogledal zaželjeno blago in ga telefonično takoj naročil. Po Bakerjevem mnenju se bodo v bodoče tako kupovali zlasti avtomobili, damske obleke in razni v gospodinjstvu potrebni predmeti. Televizijska dntžba hoče uvesti tudi kuharske tečaje, v katerih kuharica ne bo samo slišala opisa pripravljene jedi temveč bo tudi vse videla. Toda vse to je zaenkrat še pesem bodočnosti, kajti najcenejši televizijski sprejemni aparat stane v Ameriki 2.000 dolarjev. To
je pa za povprečnega človeka tudi v Ameriki še mnogo preveč."
Pisec članka je bil pravi vizionar, saj so se vse napovedi o možnosti televizije uresničile, celo več, televizija je z leti postala za mnoge ljudi skorajda še edini smisel življenja, saj pred malimi ekrani preživijo večino svojega prostega časa!
Leta 1961
Z nekoliko drugačno tematiko pa seje ukvarjal članek mariborskega Večera z naslovom "Kdo je najboljši športnik?": "V
velenjskem Domu kulture bodo 12. decembra izbrali najboljšega slovenskega športnika. Na tej prireditvi, ki jo bo napravil športni tednik "Polet", bo sodeloval ljubljanski jazz ansambel ter pevki Marjana Deržaj in Majda Sepe. Velenje bodo tedaj obiskali - poleg Mira Cerarja in Stanka Lorgerja - še drugi znani domači športniki."
No, vrhunski športniki skoraj zagotovo niso ljudje, ki bi zapravljali čas z gledanjem televizije.
Leta 1969
"Velenje dobi novega političnega sekretarja ZK", je naslov današnjega zadnjega prispevka, ki je bil prav tako objavljen v Večeru: "Za danes popoldne so v Velenju sklicali sejo občinske konference ZKS. Na dnevnem redu je poročilo o preobrazbi ZK v občini in razprava o nadaljnem uveljavljanju novih metod in oblik dela, nato pa bodo volili novega političnega sekretarja, novi komite občinske konference in člane medobčinskega sveta. Strnjeno poročilo o delu komiteja v zadnji mandatni dobi so dobili udeleženci konference že vnaprej." Podobna poročila so bila nekdaj zelo pogost gost na straneh slovenskega časopisja.
■ Damijan Kljajič
21. novembra 1996
107,8 MHz
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
Naš čas nastaja doma!
Zadeva ni povsem radijska, je pa vseeno vredna zapisa, že zato, da se bo vedelo, kdaj je bil tednik Naš čas prvič doma izdelan tako daleč, da v Mariboru, v tiskarni, z njim niso imeli nobenega drugega dela, kot da so ga natisnili.
Našemu času d.o.o. se je tako izpolnila želja, o kateri so ustvarjalci časopisa že dolgo sanjali. Začelo se je že pred davnimi leti, ko računalniška tehnologija še ni bila tako daleč kot je danes, uresničila pa se je v začetku novembra. Zanimivo, da vodilni v podjetju, sploh pa Peter Rihtarič - Pec, oblikovalec, pri tehnični obdelavi številke sploh niso imeli prevelikih težav, kar dokazuje, da so mački na svojem področju.
Najbrž ste, če ste dobro pogledali prejšnjo številko Našega časa, tisto, ki je izšla 14. zadovoljni z njo, predvsem ne s so pač vedno težki.
Prva številka Našega časa, v četrtek, 14. novembra, izdelana doma. Oziroma filmi zanjo.
Takole se je z njimi trudil Peter Rihtarič - Pec.
novembra, opazili, da se malo razlikuje od prejšnjih. Čeprav vodilni pri nas še niso bili povsem fotografijami v njej, paje, prepričani smo, že tokratna boljša, naslednja pa bo še boljša. Začetki
mkp
Mladinski center Velenje
gosti
Bosanski jezni fantje Protest in Down
Danes zvečer bodo na odru Mladinskega centra, predvidoma naj bi se dogodek pričel odvijati ob 21.00 uri, "divjali" mladi Sarajevčani, zbrani v dveh zasedbah. V goste namreč prihajata skupini Protest in Down, obe zavezani novovalovskim ročk trendom, začinjeni z značilno bosansko mentaliteto. Cena vstopnice bo 400 SIT, dijaki študenti in vojaki pa bodo plačali le 250 SIT.
Naslednji koncerti bodo v Mladinskem centru praviloma ob koncu tedna; tokratna izjema zato, ker so fantje na slovenski turneji in je bil to edini možni termin.
LESTVICA DOMAČE GLASBE	
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter	
vsak četrtek v tedniku Naš čas.	
Takole ste glasovali v nedeljo, 17. novembra:	
1.MIHELIC:	Janez se ženi 9 glasov
2.ŠTRK:	Majolka 7 glasov
3.AVSENIKI:	Beli mlinar 5 glasov
3.RUBIN:	Na pomoč 5 glasov
5.ALPSKI:	Deklice mlade... 4 glasovi
Predlogi za nedeljo, 24.	novembra:
1 .IGOR IN ZL. ZVOKI:	Nič ne hodi za menoj
2.KLINC:	Oj, sestrica
3.ŠALEŠKI FANTJE:	Šaleški muzikant
4.ŠTAJERSKIH 7:	Veselo v hribe
5.ZEME:	Veseli fantje
	Vili Grabner
SOULFINGERS - VERY UVE
Po relativno dolgem premoru, vsaj kar zadeva njihovo disko-grafsko dejavnost, se na glasbeno prizorišče z novo ploščo vrača odlična zagrebška skupina SOULFINGERS. Doslej edini CD Soulfingersov je izšel leta 1994, njegov naslov paje bil "Live in B.R" Material za njihov najnovejši album, ki je prav tako posnet v živo, je tokrat nastal na njihovem nastopu v ZKM, kjer so posneli tudi video material za nov video pro-
gala prireditev, na kateri so podelili letošnje nagrade evropske podružnice slovite televizijske postaje MTV. Na prireditvi, polni blišča in znanih osebnosti iz sveta
popularne glasbe, ki jo je letos vodil nekdanji član skupine Take That Robbie VVilliams in ki je potekala v londonskem.Alexandra Pallaceu, so podelili nagrade v različnih glasbenih kategorijah. Če omenimo samo najpomembnejše: za najboljšo skupino je bila izbrana skupina Oasis, katere single "Wonderwall" je bil izbran tudi za najboljšo skladbo leta, skupina Smashing Pumpkins je bila izbrana za najboljšo ročk skupino, George Michael za najboljšega moškega izvajalca, Alanis Morrisette pa za najboljšo žensko izvajalko. Za najbolj obetaven mlad ansambel so izbrali skupino Garbage, najboljša dance zasedba je bila skupina Prodigy, posebna nagrada "Amour Avvard" pa je pripadla skupini The Fugees.
JAMIROQUAI
Vodja in pevec skupine Jamiroquai Jay Kay očitno nima sreče, ko gre za njemu tako priljubljene jeklene konjičke na štirih kolesih. Kot se verjetno še spomnite, so mu pred kratkim za šest mesecev prepovedali sesti za volan zaradi nesreče, ki jo je povzročil s svojim hitrim porschejem. Tokrat pa je postal žrtev nesreče, ki je pravzaprav ni
DOORS
Legendarna skupina The Doors, ki je po smrti njihovega kontro-
verznega pevca in frontmana Jima Morrisona le še kratek čas in s precej manj uspeha vztrajala na svetovni ročk sceni, se tokrat spet vrača na odre. Preostali trije člani slovitega kvarteta, Ray Manzarek, Hardy Kruger in John Densmore, so namreč začeli nastopati po nekaterih kalifornijskih ročk klubih. Njihovi nastopi so namenjeni zbiranju denarja za ekološko ohranitev kalifornijske obale, ki jim je kot inspriacija služila pri nastanku številnih pesmi. Za organizacijo, ki se že več kot desetletje bori za ohranitev čistosti Pacifika in okolja v okolici Los Angelesa, še posebej slovite Santa Monice, nameravajo zbrati nekaj desettisoč dolarjev.
MICHAEL JACKSON
Michael Jackson, čigar imena so od objave novice, da bo kmalu postal očka, polni vsi časopisi, se je poročil še v drugo. Tokrat je njegova izbranaka njegova dolgoletna negovalka in prijatelji-
ca, 37-letna Debbie Rowe, s katero Michael februarja tudi pričakuje svojega prvega otroka. Prvi Jacksonov zakon s hčerko legendarnega kralja rock'n'rolla Elvisa Presleya, Liso Marie, je, kot se še lahko spomnimo, po kratkotrajni zakonski sreči neslavno propadel. Po prvih informacijah naj bi šlo pri rojstvu Michaelovaega otroka najprej le za kupčijo, saj naj bi Debbie za primerno odškodnino otroka po rojstvu izročila njegovemu očetu. Michel je te govorice takoj zanikal in s poroko kot kaže želel dokazati prav nasprotno. Do poroke je zato prišlo nenadoma in na veliko presenečenje vse svetovne javnosti. Mladoporočenca sta se vzela v Sydneyu, potem ko je Michael tam nastopil na enem od svojih koncertov.
FREDDIE MER-CURY
Letos bo minilo že pet let odkar je za posledicami kuge dvajsetega stoletja, AIDS-a, umrl pevec skupine Queen, Freddie Mercury. V počastitev te obletnice bodo v
londonskem Royal Albert Hallu priredili razstavo fotografij iz življenja tega odličnega pevca. Fotografije za razstavo so prispevali njegovi sorodniki, odprli pa jo bodo 25. novembra. Ogled spominske razstave bo brezplačen, prireditelji pa seveda računajo na dobrodelene prispevke, ki jih bodo namenili raziskovanju te zahrbtne bolezni.
MTV EUROPE MUSIC AVVARDS
Minuli četrtek je v bila Londonu
povzročil sam, je pa z njo usodno povezan. Z njegovim lamborghini-jem diablo, enim od številnih super športnih avtomobilov, ki jih ima v svoji zbirki, se je namreč v Londonu v betonski blok zaletel njegov prijatelj. Škoda, ki je pri tem nastla znaša več kot 300.000 dolarjev. Hkrati je to že osmi avto iz zbirke Jay Kaya, ki je v razmeroma kratkem času končal z zveriženo pločevino.
MiČ
gram.
Uradni datum, kije določen kot datum izida njihove plošče v Sloveniji je 22. november, tako da v trenutku, ko nastajajo te vrstice o sami plošči ne vem še nič in vam o tem, katere skladbe bo na njej moč najti in kako zvenijo (žal) ne morem napisati ničesar. Znano je le to, da je nova plošča skupine nastala v zelo spremenjeni zasedbi, saj je v primerjavi s prvim albumom na njej mogoče najti kar šest novih imen. Postava Soulfingersov zato danes izgleda takole: bobni: Matko Petrič (prej Darko Svirač) kitara: Valent Samardija bas: Damir Smiljanič (prej Davor Ivelič) klaviature: Davor Herceg (prej Gojko Tomljanovič) alt in tenor sax: Miran Jakič
bariton sax: Davor Kocijan (prej Igor Geržina)
trobenta: Josip Grah
truba: Andrej Jakuš vokali: Denis in Haris Ahmetaševič Iva Stipič (prej Helena Bastič)
■ 1 O)

V prvotni zasedbi je kot perkusionist nastopil tudi Hrvoje Rupčič, ki pa ga v zvezi z drugo ploščo ne omenjajo.
Kljub precejšnjim spremembam ne gre dvomiti, da Soulfingersi še vedno zvenijo tako dobro, kot so vedno in kot smo jih lahko že dvakrat slišali tudi v Velenju. Tudi tokrat imamo odlično priložnost, da slišimo Zagrebčane, skoraj hkrati z izidom njihove nove plošče pri nas. V soboto, 23. novembra bodo namreč nastopili v velenjskem klubu MAX (v Rdeči dvorani), ki je tudi doslej organiziral oba njihova velenjska nastopa. Ker je skupina zelo popularna in ker je bil predvsem njihov drugi nastop v Velenju odlično obiskan, je pričakovati, da jih bo prišlo tudi tokrat gledat in poslušat precej njihovih oboževalcev. Zaradi tega so se organizatorji odločili, da omejijo število vstopnic in hkrati pozivajo vse ljubitelje tovrstne glasbe, da si vstopnice pravočasno zagotovijo.
V Vinski gori še veliko želja in potreb
LukenjnaceMa^ zmanjkati
V	občini Velenje po stažu najmlajša krajevna skupnost Vinska Gora se še vedno otepa s številnimi problemi, ki jih po obronkih kraja najbolj občutijo krajani. Ti ne le, da imajo skoraj vsak svoj plaz, če ne majhnega pa velikega (resnici na ljubo jih je bilo precej že saniranih), na njihovih cestah lukenj kar noče zmanjkati. Popolne prenove pa je potreben tudi vodovod v kraju-
V	letošnjem letu so v kraju uspeli posodobiti nekaj najbolj perečih odsekov cest; 750 metrov v Pirešici, 300 metrov v lipju, 470 metrov v Lopatniku in 120 metrov v Janškovem selu. Zal bi bilo potrebno, da bi najhujše rane odpravili, še precej več sredstev. Tako ostaja na prvem mestu, ko bo denar, obnova ceste v Janškovem selu, ki je res v slabem stanju. Poleg tega pa so za vzdrževanje cest letos porabili 3 milijone SIT.
Vseeno zelo delovno leto
Dosedaj pa so v kraju postorili še marsikaj drugega. Tako so na pokopališču postavili 6 podpornih zidov (tudi tu je namreč področje plazovi-to) in pripravili dve novi trasi za grobišče. Kabelsko razdelilni sistem je zgrajen v veliki večini kraja, saj so bili sopolagalci skupaj s Telecomovim optičnim kablom. Pridobili so tudi 20 novih linij za telefon, ki zaenkrat še nimajo lastnika. V Prelski so delno uredili kanalizacijo... Kot vsako leto so zadovoljni tudi z delom vseh društev v kraju, ki so res aktivna, KS pa jim prispeva po 1000 DEM za njihovo de-
Cesta proti Janškovem selu je res v slabem stanju
lovanje. V gasilskem društvu so letos dobili tudi nov avto - orodno vozilo, ki so si ga že dolgo želeli. V tamkajšnji podružnični osnovni šoli so na novo opremili eno učilnico, ugotavljajo pa, daje skupaj z vrtcem vedno bolj tesna. Zato računajo, da bodo razmišljanja o prizidku postala tudi resničnost. Kot tudi želja po novi avtobusni postaji.
Ločitveni postopek še teče
Vinska Gora se od stare občine Žalec še ni povsem ločila, saj še vedno niso sprejeli in izpeljali delitvenih bilanc. Krajevna skupnost si prizadeva, da bi ji vrnili stari zadružni dom ( sedaj je last KZ Petrovče) in večnamenski dom (ki je v lasti šole). Na razplet pa bo treba še malo počakati.
■ Bojana Špegel
Krajevna skupnost Solčava
Čakajo na občino in pridno delajo
V	solčavski krajevni skupnosti se lastni občini seveda še niso odrekli, ob mučnem čakan-jua na nadaljevanje postopka pa se niso predali malodušju. Pridno delajo za lepši jutri, napori pa so v tem času vidni na vsakem koraku in bodo pomladi še bolj. Lotili so se namreč kar nekaj pomembnih projektov.
V	prvega jih je "prisilila" narava, saj grozeča nevarnost Macesnikovega plaza še ni minila. Z veliko pomočjo občine Luče ob Savinji, s katero ne glede na vse vzorno sodelujejo tudi na drugih področjih, so doslej v sanacijo tega največjega in najbolj zahtevnega plaza trenutno v Sloveniji že vložili preko 100 mil-
ijonov tolarjev, žal pa jih bodo morali vsaj še toliko, če želijo dokončno odpraviti to veliko nevarnost. Odvodnjavanje plaza še naprej izvajajo delavci ljubljanskega podjetja za urejanje hudournikov, pred nedavnim pa so si plaz in dela na njem ogledali tudi predstavniki republiških inšpekcij in se v celoti strinjali o nujnosti nadalnje sanacije. Nekaj več upanja in možnosti torej.
Za Solčavo samo je najpomembnejša naložba v obnovo in dograditev vodovoda, saj se problem preskrbe s pitno vodo vleče že nekaj let. Novo zajetje so že zgradili, trenutno postavljajo vod do obstoječega zajetja, vsa dela naj bi ob kolikor toliko primernih vre-
menskih razmerah sklenili do konca novembra, naložba pa bo veljala dobrih 28 milijonov tolarjev.
Prihodnjo pomlad bo telefonske priključke dobilo 70 novih naročnikov. Akcija širitve omrežja teče skladno z načrti in pogodbo, upošteva pa tudi optični kabel od Luč do Solčave. Pridno zbirajo tudi dokumentacijo za izgradnjo avtobusne postaje v Solčavi. Pravzaprav gre za dve postajališči na obeh straneh ceste skozi Solčavo, sredstva že imajo zagotovljena, zgradili pa naj bi ju takoj ob koncu zime. K vsemu temu velja dodati še posodobitev nekaj cestnih odsekov v Solčavi, Medici in Globaši.
■ jp
Z vinsko trto od otroštva
Znano je, da se po sončnih strminah Kožija razprostirajo številni vinogradi. Prenekateri vinogradnik je močno navezan na svoje gorice; ta navezanost se navadno prične že v ranem otroštvu in traja vse do konca njegove življenjske poti.
Bilo je prijetno sončno nedeljsko dopoldne, ko sem sredi dela zmotil enega izmed teh. Z Jankom Dolinškom se je mogoče pogovarjati o mnogih stvareh. O treh temah bi lahko tekel pogovor skoraj v nedogled: o planinstvu, gasilcih in vinogradu. Med planince je zašel v ranih fantovskih letih. Prelazil je skoraj ves naš gorski svet in do 50 štel vzpone na Triglav. S pionirsko rutico si je posadil na glavo tudi gasilsko čepico.
Odkar se spominja, ga je oče vodil s sabo v vinograd in ga poučeval o vsem, kar mora vedeti dober vinogradnik. In tega ni malo. Janko sicer ne živi pod zavetjem Kožija, ampak se njegova domačija nahaja pod Goro, ki na severovzhodu zapira šentiljsko dolino. Dober streljaj pod nekoč mogočno graščino pa se nahaja v zavetju stoletnih bukev njegova zidanica. Debeli kamniti zidovi in senčna lega pripomorejo, da je poleti v njej prijetno hladno. Za prišleka, ogretega od vročega sonca, skoraj preveč. Vidi seji, daje minilo že precej časda, odkar je bila nova. Toda z nekaj popravki zidarjev in tesarjev bo lahko postala prijeten vinotoč. Izpred te kleti se ponuja lep pogled na vrsto vinogradov, med katerimi je tudi njegov. Vzorno urejen, z mladim nasadom bele žlaht-nine.
"Tudi pri nas je vinogradniška tradicija stara že več rodov. Nekoč so prevladovale rdeče sorte. Od belega grozdja je bilo največ šmarnice, ki pa, kot je znano, ne daje posebej kvalitetnega vina.
Prvi nasadi žlahtne beline so se pojavili takoj po prvi svetovni vojni. Tudi pri naši hiši smo imeli že leta 1918 vinograd z belo žlahtnino. Takrat je bilo največ bur-gundca. Ta sorta se danes imenuje beli pino."
Ko se je očetu mnogo prezgodaj iztekla življenjska pot, je moral čez noč zrasti iz brezskrbnega fanta v zrelega moža in se z invalidno materjo in rejenko spoprijeti s kmetijo. Ni mu bilo zmeraj lahko. Toda ljubezen do vinske trte je ostala. Ko je stari vinograd opešal, si je uredil brajdni nasad rdečih manj zahtevnih sort. Toda misel, da bi vendar obnovil stari nasad, mu ni dala miru. Želel je povrniti domačiji staro tradicijo. Z nasveti mag. Beloglavca iz Kmetijskega zavoda v Mariboru seje lotil dela. Izbral je nekaj žlahtnih belih sort, ki so se v poskusnem nasadu izkazale kot primerne za to področje. S trdim delom in izdatno pomočjo prijateljev mu je uspelo obnoviti stari vinograd.
V	Jankovi kleti človeka pozdravi vrsta lepo razporejenih sodov. Na vsakem so zapisani vsi potrebni podatki: datum stiskanja, pretakanja in seveda sorta. Z vidnim zadovoljstvom pokaže dva, na katerih razločno piše "kerner". To vino je pridelano iz ene najkvalitetnejših in najzahtevnejših belih žlahtnih sort. "Če ne bi dosledno upošteval navodil strokovnjakov iz Maribora, bi tega pridelka letos ne bilo. Res pa je, da sem si z leti nabral kar precej dragocenih izkušenj."
V	kleti stojita tudi dva preko petdeset let stara soda,
očetovo delo. Bil je namreč tudi sodar. V predprostoru kraljujeta veliki leseni preši. Tudi ti sta sad očetovega dela, saj je bil pravi mojster za izdelavo vreten. So še uporabne, vendar jih je prehitela tehnologija. Vendar Janko pravi, da bosta ostali na svojih mestih kot spominski eksponat. Kljub temu da ga pesti kronično pomanjkanje časa, ima še precej načrtov. Ustanoviti želi društvo vinogradnikov. Z Jožetom Kandolfom, ki ima v bližini košček sveta, kamor lahko pobegne ob prostih dnevih, nameravata urediti nekakšno turistično vinsko pot.
Kernerja je res vredno poskusiti. Je vino, ki se pije iz malih kozarcev in ob posebnih priložnostih ali, kot pravi star pregovor: "Pil bi ga tudi na smrtni postelji."
Nisem se branil v drugo ponujenega	kozarca.
Odklonil pa sem tako imenovano poskušnjo od soda do soda. Pred mano je bil še lep popoldan in škoda bi ga bilo prespati.
■ M. H.
Pogovor z dr.Damjanom Justinekom, internistom - diabetologom in vodjem Diabetološkega dispanzerja ZD Velenje
Letos so določili 14. november za svetovni dan sladkornih bolnikov. Hkrati z njim so zaznamovali tudi 75-letnico odkritja inzulina ter 40-letnico dejavnosti društev sladkornih bolnikov. Ob tej priložnosti smo dr. Damjanu Justineku, internistu - diabetologu zastavili nekaj vprašanj.
Kakšna je obolevnost občanov za sladkorno boleznijo? Se število povečuje?
Dr. Damjan Justinek: "Se. Število sladkornih bolnikov se povečuje že zaradi staranja slovenske populacije. V našem okolju je enako število sladkornih bolnikov kot drugje po Sloveniji. Približno 3% prebivalstva na 50 tisoč ljudi, kar predstavlja za Velenje približno 2000 bolnikov. Med starostniki (približno 60 let) zboli za to boleznijo že 18% prebivalstva. Zbolevajo tako mladi kot starejši?
Dr. Damjan Justinek:
"Zbolevajo predvsem starejši, mladih je relativno malo, niti petino ne predstavljajo." Čemu ste letos namenili sve-
tovni dan sladkornih bolnikov oziroma kakšen je njegov pomen?
Dr. Damjan Justinek: "Dan sladkornih bolnikov je vsako leto, vendar je letošnji pomembnejši zaradi 75-letnice odkritja inzulina, 14. november pa je dan rojstva njegovega odkritel-ja. Leta 1921 je bil inzulin za sladkorne bolnike zelo pomemben, ker jim je omogočil preživetje. Pomen svetovnega dne pa je, da se širši javnosti vsaj enkrat na leto predstavi te bolnike, njihovo življenje ter položaj. Zdravstveni delavci, še bolj pa bolniki menimo, da je temu problemu namenjene premalo pozornosti, da nekateri niti sami ne verjamejo, da je potrebno tej bolezni prilagoditi življenjski stil, delovno področje, delovne pogoje. Ni -na primer - priporočljivo delo ponoči, opravila z večjimi psihičnimi ali fizičnimi obremenitvami. Vsem se še vedno zdi, da so taki bolniki zapostavljeni."
Bi lahko to trdili tudi za položaj sladkornih bolnikov v občinah Velenje, Šoštanj in
Šmartno ob Paki ter na področju Zgornje Savinjske doline, ki ga z dejavnostjo dispanzerja prav tako pokrivate? Dr. Damjan Justinek: "Slovenski bolniki so bili med prvimi v svetu, kjer so uvedli inzulin in moderno tehniko, pred Švico in Nemčijo. V zadnjem času je ta položaj vse slabši. Restriktivni ukrepi v zdravstvu so posredno prizadeli sladkorne bolnike in delavce, ki z njimi delamo. To se pozna tudi v Velenju pri dodelitvi posameznih sredstev, kot je aparat za merjenje glukoze. Zaradi zelo strogih meril ga veliko bolnikov sedaj nima. Za izboljšanje položaja se ti poskušajo sami organizirati. Pred mesecem dni so ustanovili svoj klub sladkorni bolniki v Zgornji Savinjski dolini. Približno 200 bolnikov je vanj včlanjenih in poskušajo najti še dodatna sredstva za boljšo izobrazbo in pomoč vsakemu posameznemu članu."
Osveščanje in poznavanje sladkorne bolezni je najbrž tudi tu zelo pomembno. Dr. Damjan Justinek:
Dr. Damjan Justinek: "Število sladkornih bolnikov se povečuje. Leta 1989 smo iz manjše diabetološke ambulante z vsaj 10-letno tradicijo osnovali diabeto-loški dispanzer. Vanj je zahajalo 626, danes pa že približno 2000 tovrstnih bolnikov."
"Poznavanje bolezni je osnova zdravljenja sladkorne bolezni. Ni namreč najpomembneje, da ima nekdo povišan krvni sladkor, in da jemlje tablete. Pomembneje je, da se ob seznanitvijo z boleznijo zave 3 stvari: tega, da se bo moral zelo
veliko naučiti, biti v življenju zelo reden glede aktivnosti in hrane, in da mu mora pri tem pomagati vsa okolica, ker se bo sam težko prilagodil."
Ali poudarjate pomen vsega tega zato, ker sladkorna bolezen vpliva tudi na druge dele organizma? Dr. Damjan Justinek: "Najbolj preprosto - povišan krvni sladkor pospeši znano arteriosklerozo. Proces staranja v telesu je toliko hitrejši, da se v času sladkorne bolezni človek postara za 10 let bolj, kot bi se smel pri svojih letih. Zaradi hitrejšega staranja, predvsem drobnega ožilja, te bolnike veliko pogosteje zadenejo predvsem kapi, tako možganske kot srčne. V javnosti manj poznano pa je, da pride do manjših okvar tudi na ožilju oči, ledvic, perifernih živcev na nogah, da so pogoste rane na nogah, da se slabo celijo, da so potrebne bolj pogosto amputacije, ko je treba ud odstraniti. Poleg prizadetosti bolnika, dejstvu, da postanejo invalidi, ne smemo prezreti, koliko zdravljenje stane. S pravo preventivo
bi storšek lahko zmanjšali za polovico."
Prva pot, ko nekdo izve, da je sladkorni bolnik, je najbrž pot v Diabetični dispanzer? Dr. Damjan Justinek: "Najbolje je, da se bolnik s sladkorno boleznijo res oglasi v dispanzerju, kjer bo dobil natančnejša navodila in se seznanil z boleznijo. Skupaj z zdravnikom lahko tudi spozna, kaj se da narediti, kajti z dobrim vodenjem sladkorne bolezni se komplikacije skorajda dajo preprečiti. Ne vse, v visokem odstotku pa. Dispanzer v velenjskem zdravstvenem domu za zdaj dela še 2- krat na teden (ob torkih dopoldne in ob sredah popoldne). Za prihodnje leto zaradi še večjih omejitev načrtujemo nekatere spremembe. Predvidevamo, da bomo morali skrb za sladkorne bolnike razdeliti na oba nosilca zdravstvene dejavnosti pri nas, in da bo vsaj tretjino skrbi zanje prevzela bolnišnica. Sicer pa bo še vedno delovala tudi ambulanta v Velenju."
■ (tp)
21. novembra 1996
Iz doline v hrib po lepi cesti
V okviru praznovanja prvega občinskega praznika v občini Šmartno ob Paki so se minuli petek popoldne veselili tudi krajani Skornega. Natančneje tisti krajani, ki so vezani na cesto lokoviški most - lovski dom. Odslej se bodo namreč lahko vozili po 1150 m dolgi asfaltirani cesti. Posodobitev je občino Šmartno ob Paki veljala približno 8,5 milijona tolarjev.
O pomenu te pridobitve je najprej spregovoril predsednik vaškega odbora Marjan Poprask, ki je povedal, da se jim sedaj ne bo več treba bati vsakega neurja. "Kar nekaj truda je bilo potrebnega za to, da se lahko veselimo. Danes je vse pozabljeno, pomembno je, da ima naša cesta črno preobleko."
Šmarški župan Ivana Rakun je zbranim povedal, da to ni edini delovni uspeh občine v tem letu. Naštel je že uresničene naloge, pa tudi tiste, ki jih čakajo v prihodnje. Med njimi pred-njači reševanje ekoloških vprašanj, pomembna pa je tudi skrb za društva in družbene dejavnosti, kamor sodita šmarška osnovna šola in vrtec Maja. "Ključ uspeha je v razumevanju svetnikov, članov vaških odborov. Vsi si prizadevamo, da bi naša občina postala lepša, bogatejša, zdrava in privlačna tudi za turiste. Upamo, da bomo na zvrhano mero razumevanja naleteli še pri pripravi delitvene bilance med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer smo že do sedaj vložili veliko truda." Dotaknil se je tudi občinskih meja, za katere je menil, da so to le označbe na karti, nikakor pa ne meje, ki bi ločile dosedanje zgledno sodelovanje.
Po Rakunovih besedah je občina denar za uresničitev načrtovanih nalog zagotovila v določeni meri že lani, iz sicer iz neporabljenih sredstev proračuna ter iz naslova ekološke takse.
Otvoritveni trak sta nato prerezala šmarški svetnik Jože Polak in župan Ivan Rakun, za prijetno razpoloženje pa so ob tej priložnosti poskrbeli člani ansambla Skornski muzikanti.
■ (tp)
mm
^PESNO
Ne na tleh
Slovenija ne bo le na tleh pristala; nad njo že nekaj časa krožijo hitra letala!
Rondo
Velenje si išče uspešno pot med pomembna mesta. Za začetek urejajo rondojsko križišče.
Odhod
Marsikje so volivci svoje župane za poslance izvolili. Pomeni to priznanje ali bi se jih radi le znebili?
Neurejenost
Lanska prisega se ni potrdila. Urejenost Velenja se je letos nekje izgubila.
Veliko besed
Z ministrstva je v Gornji Grad vendarle pismo prišlo: veliko besed, ki le malo povedo.
Dvakrat
Letošnjega Martina smo kar dva tedna slavili; morda ga bomo zato zdaj med letom malo manj pili.
Brezhibnost
Veliko napak očitajo našim cestnim vozilom. Še več tistim, ki sedijo za krmilom.
Barvitost
Zadnje volitve so še en dokaz: Velenje ima vse prej kot zelen obraz!
Počasnost
Zakaj gradimo tako počasi objekte, ki so nujni za splošno rabo? Da katastrofalna poplava ne bi šla prehitro v pozabo!
Volimo
Za Martina smo poslance volili. Na bližnji Marijin praznik bomo glasovali, kako naj bi volili.
Center za socialno delo Velenje
Rejniki in rejnice, kje ste?
Reprezentanca na zalogo
"To se ne sme več zgoditi," je ob praznovanju 20-letnice delovanja šmarških gledališčnikov bil odločen šmarški župan. Potem ko je bistroumno ugotovil, da pomeni 90- letnica kulturne dejavnosti že kar zgodovinsko dobo ustvarjanja, pa je bil premalo zbran ob pogledu na naročje svojih dveh sosednjih županskih kolegov, kjer sta držala šopke cvetja za premierno uprizoritev, s katero so gledališčniki zaznamovali tudi 20-letnico delovanja skupine. Odločil se je za reprezentanco na zalogo.
Cvetje zagotovo ne bi počakalo na naslednji temu primeren dogodek. Slike, ki so jih občini podarili člani Društva šaleških likovnikov pred nedavnim, pa najbrž bodo. Samo okviriti jih je še pred "uporabo" treba, ne glede na to, komu bodo namenjene.
Je bilo to po protokolu?
Slavnostna seja ob praznovanju prvega praznika občine Šmartno ob Paki je bolj ali manj uspešno mima. Potem ko so občani že dobili odgovore na razna vprašanja, si še vedno ne morejo pojasniti, zakaj sta imela oba vodilna moža v občini na slavnostni seji na sebi enaki obleki. Sprašujejo se, če je morebiti bilo to tako predvidene po protokolu.
Dobro organiziran prevoz otrok
Ob obisku republiškega ministra za šolstvo in šport na šmarški osnovni šoli so nekateri udeleženci slovesnosti ob odprtju nove računalniške učilnice ugotavljali, da imajo v občini dobro organizan prevoz otrok iz šole. Ker sta dva učenca menda zamudila šolski avtobus, in ker je to prišlo na ušesa gostoma
iz Ljubljane, je ta prevozno uslugo zanju ponudil kar sam. Svoje dobre namere mu ni bilo treba uresničiti, ker so zadevo uredili šmarški svetniki.
Športni dnevi niso priljubljeni!?
Kar tričetrine velenjskih maturantov ni bilo na nedavni športni dan, ki so ga pripravili resda v soboto (na ta način nadomeščajo z letnim koledarjem predvidene proste dneve). Večina teh dijakov je tudi prinesla opravičila staršev. Profesorji se seveda hudujejo nad njimi, češ, kako lahko podpirajo njihovo lumparijo, pa bi bilo prav, če bi se vprašali tudi, kako to, da dijaki ne marajo športnih dnevov. To je bila včasih ena najbolj priljubljenih šolskih aktivnosti!?
Šoštanjska "Hillary" že ve
V Šoštanju pravijo, da njihova Hillary že ve, kako je potrebno poskrbeti za primerno spremstvo šoštanjskega Clintona. Če sama ne utegne, pa na dogodek pošlje urednico Šoštanjskega lista - svojo hči.
Posodobljena cesta - otvoritveni trak sta prerezala šmarški svetnik Jože Polak (prvi z leve) in župan Ivan Rakun - je za
krajane velikega pomena.
Vaška skupnost Skorno v občini Šmartno ob Paki
Vprašanje, ki si ga zastavljajo na Centru za socialno delo v Velenju, je že nekaj časa zelo aktualno.
Aljana Golčman, socialna delavka na Centru pravi, da so potrebe precejšnje, re-jniških družin pa vedno manj. V tem trenutku bi potrebovali vsaj 4. Zaradi lažjega navezovanja stikov med otroki in pravimi starši bi bilo najbolje, če bi bile s področja občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. S tem v zvezi se pojavljajo še druge težave. "Ker pri nas niso tako redki primeri, ki jih je potrebno rešiti takoj, tudi ne moremo vedno upoštevati vseh meril za izbor rejnikov. Največ težav je pri vključevanju osnovnošolskih otrok v rejniške družine. Ponavadi otroci izhajajo iz neurejenih družin, imajo slabe ali pa sploh nimajo delovnih navad. Če so otroci večji, je za privzgojitev teh potrebnega še več truda in časa. Stare rejniške družine sicer imamo, a že imajo re-jence in če hočemo v tako družino vključiti še novega, je to za nadomestne starše še večja obremenitev." V tem trenutku imajo v rejništvu 18 otrok v 17 rejniških družinah, od teh jih je le 6 z območja občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki.
Kaj je rejništvo?
Oblika družbenega varstva otrok, ki nimajo svoje družine ali pa iz različnih razlogov ne morejo živeti v matični družini, ker je lahko ogrožen njihov duševni in telesni razvoj. Namen rejništva torej
je, da se otroku pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, skladen osebnostni razvoj in usposodobitev za samostojno življenje ter delo.
Kdo je lahko rejnik?
Človek z dovolj širokim srcem, z voljo in zvrhano mero pripravljenosti, ponuditi nemočnemu otroku vse, kar lahko nudi svojemu. Človek, ki je sposoben prevzeti človekoljubno in odgovorno delo na svoja ramena.
"Rejniki so za nas zelo pomembni kot strokovni sodelavci. Veliko z njimi sodelujemo, zanje 2-krat ali 3-krat na leto organiziramo izobraževanje, sicer pa smo z njimi v nenehnih stikih na terenu."
Kakšna je rejniška družina?
To naj bi bila družina z urejenimi medsebojnimi odnosi,
sposobna ustrezne vzgoje otrok. Iz izkušenj na Centru vedo, da ni največja težava normalno okolje, bolj problematična je odprtost rejniške družine do matične. "Pomembno namreč je, da se vez med rejniki in pravimi starši ne bi pretrgala. To nekateri rejniki težje sprejmejo".
Čeprav starševstva ni mogoče oceniti z vsotami denarja, so taki, ki zmorejo ob svojih nuditi primerno družinsko okolje tudi drugim otrokom, nagrajeni. Rejnina je sestavljena iz nagrade za rejnike in materialnih stroškov za rejence. Višina nagrade za prve je danes 11.560 tolarjev, višina zneska za materialne stroške pa je odvisna od starosti rejenca. Za otroke, stare do 12 mesecev, znaša v tem trenutku 25.850 SIT, od 1. do 7 .leta starosti 19.880, od 7. do 14. leta 23.860, nad 14 let pa 29.830 tolarjev. Od letošnjega maja dalje dobivajo rejniki še otroški dodatek, ki naj bi ga namenili za tiste potrebe rejencev,
ki jih iz rednih sredstev za materialne stroške družine težko pokrivajo (letovanje, šola v naravi, nakup smučarske opreme
Zaposlitev rejnikov ni nobena ovira.
Rejništvo je namreč možno opravljati pod določenimi pogoji tudi kot poklic. Ti so: če imajo 3 zdrave otroke, dva lažje prizadeta otroka po merilih pravilnika o razvrščanju ali enega najtežje prizadetega otroka.
Otroci so najšibkejši člen družine in družbe. Prav ti najpogosteje občutijo, kako kruto in neizprosno je lahko življenje, če njihovi starši na tej poti iz najrazličnejših razlogov ne zmorejo nositi teže tega bremena. Na Centru za socialno delo v Velenju upajo, da njihov klic ne bo izzvenel v prazno, ampak da se bodo našle primerne družine, pripravljene sprejeti otroke, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje.
■ (tp)
Sredi Velenja črn rog
Ko pade mrak, kar je v tem času že kar kmalu, si nikar ne privoščite sprehoda skozi podhod pri velenjski Pošti, brez da hi s sabo vzeli baterijo. V njem je temno kot v rogu, sprehod skozi pa skoraj smrtno nevaren. Zato se ne čudite, če se boste med prebijanjem skozenj skotalili po tleh. če boste kot slepec
tipali, kje je zadnja stopnica. Črna tema pa vas bo pričakala tudi pri Pošti - vse lučke so nekam mrknile. Kdo je kriv? Kdo odgovoren? Kot vemo, pa je prečanje ceste na prehodu za pešce nad podhodom tudi zelo nevarno. Kaj torej ostane navadnim pešcem? Optometer toplo priporoča vsaj baterijo.

Ob vznožju gore Oljke, v Podgori v občini Šmartno ob Paki, se najbrž tamkajšnji krajani že nekaj časa niso tako veselili kot minulo soboto. S priložnostno slovesnostjo so namreč ta dan predali svojemu namenu vodovodno omrežje. Kaj pomeni zdrava pitna voda ob odpiranju vodovodne pipe v kuhinji, kopalnici, v hlevu ali še kje v vsakem trenutku, vedo le tisti, ki so se s pomanjkanjem tega vira za življenje že kdaj srečevali.
Prvo vodovodno omrežje so v Podgori zgradili leta 1958 in vode izpod gore Oljke je bilo v začetku dovolj za prvih 9 hiš oziroma družin. Z večanjem števila gospodinjstev so se tudi težave z oskrbo začele večati. Dokaj uspešno jim je bil dolgo čas kos njihov krajan Franc Tajnšek. Ko pa tudi njegovo požrtvovalno delo ni več pomagalo, so krajanom zgornjega dela Podgore vsa ta leta pomagali gasilci z dovozom vode v cisternah.
Od minule sobote dalje so tako krajani bogatejši za naložbo, ki jih je rešila vsaj ene velike skrbi. Ob
zmogljivosti novega vodovodnega omrežja, na katerega se je priključilo 23 gospodinjstev, jim tudi mati narava s svojimi sušnimi dnevi ne bo mogla do živega. Ob tej priložnosti se je predsednica vaške skupnosti Podgora Vida Rudnik zahvalila vsem, ki so jim pri tem pomagali.
Župan Ivan Rakun je ob čestitkah krajanom izrazil še veselje, ker so dela pri izgradnji vodovodnega omrežja končali v času obeležitve prvega praznika občine Šmartno ob Paki. Naložba je bila vredna 25 milijonov tolarjev, z njo pa so v občini poskrbeli, da so
Življenjsko pomembno pridobitev za krajane Podgore sta predala svojemu namenu Franc Trobina (prvi z leve) in Ivan
Rakun.
na njenem področju še zadnja gospodinjstva priključena na javni vodovod. Med drugim je opisal tudi reševanje težav glede oskrbe s pitno vodo v preteklih letih v drugih vaških skupnosti te občine.
Novo pridobitev sta nato
predala svojemu namenu starosta Franc Trobina in šmarški župan Ivan Rakun, blagoslovil ga je šmarški župnik Ivan Napret, za kulturni program pa so poskrbeli mladi iz Podgore.
(tp)
Maraton v New Yorku
(II. nadaljevanje)
Ko je 13 minut pred enajsto počilo iz več topov, se je reka tekačev premaknila. Štart s 30.000 tekači sveta je presunljiv: tudi petič ni nič drugače, kot je bilo prvič leta 1991. Sam sem bil v tej reki tekačev, sam in srečen v množici. V prvih vrstah so bili najhitrejši, v ozadju pa steče sprva zelo počasi. Za prečkanje mostu Verazzano	Narrovvs,
največjega visečega mostu na svetu, smo porabili 20 minut in tudi po prvi aveniji Brooklyna je šlo počasneje kot doslej. Na polovici poti sta minili že dve uri. Po Prvi aveniji Manhattna sem tekel nekoliko hitreje: pil sem manj vode, zaužil več rozin in pred Bronxom spotoma popil še kavo. Bilo je dovolj, da sem tudi v Centralnem parku tekel z lahkoto in po "svoji" uri pritekel na cilj natanko v 3 urah in 57 minutah.
Na cilju pa seveda teka še zdaleč ni konec. Najprej smo dobili kolajno, nato ogrinjala in vodo. Po dveh kilometrih premikanja do avtobusov, v katerih so pripeljali garderbo, smo morali še daleč naprej do prostorov, ki so namenjeni za srečanje s svojci. Letos je bil ta prostor določlen kar na aveniji ob parku. Slovenci smo že pred petimi leti izbrali črko H in tisti, ki so upoštevali to (ne)napisano pravilo, niso imeli težav. Prav tako lahko so nas našli Slovenci v New Yorku na čelu s konzulom Vojislavom Šucem in predstavniki LBS, Slovenia Travel ter dopisnika Dela in POP TV. Njihovih čestitk smo bili vsi veseli.
Še kakšni ogledi, nakupi
Piše: Hinho Jerčič
(zaradi volitev so cene nižje tudi do 60 %) in pisanje razglednic - tako se je osmi dan prevešal h kraju. Sledil je odhod na letališče JF Kennedy in polet do Dunaja. Noč je bila "dolga" samo tri ure, čeprav smo pristali po sedmih urah in 5 minutah.
"Vsega je bilo preveč, preveč..." je dejal Primož Vranker, ki je snemal kot za stavo... Predstave o New Yorku so se uresničile ali razblinile. Imamo Slovenijo. To je prava Amerika.
Slovensko ekspedicijo so moralno podprli nekateri državni uradi (informiranje, promocija), ter olimpijski komite in obenem namenili za promocijo propagandni material, ki smo ga razdelili na maratonu (v press centru, v klubu NYRRC, ki je organizator maratona v New Yorku in tudi med maratonce nekaterih
držav).
Udeleženci smo podarili slovenski ambasadi v Washingtonu grafiko (lesorez) članice Šaleških likovnikov in študentke ljubljanske akademije za likovno umetnost ter konzulatu v New Yorku monografijo mesta Velenje, ki namenja naši odpravi vsako leto dokajšnjo pozornost.
Letos so o naši odpravi skrbno poročali Srečko Trglec (RTV, Radio Maribor), Veso Stojanov (Delo) in Zdenka Konda (POP TV), prav tako pa se lahko zahvalimo slovenskim medijem za stalno poročanje in pomoč pri obveščanju o sodelovanju Slovencev na maratonu v New Yorku.
Iskrena zahvala tudi vsem agencijam, ki nam pomagajo: Kompas Celje in njegova enota v Gorenju, Gorenje Turizem, Izletnik Celje in Slovenia Travel v New Yorku.
Mednarodnega teka prijateljstva so se udeležili Milivoj Kodrič in Radica Kodrič Premrl ter Marija Horvath Klaneček iz Ljubljane, Petra Goneli iz Trzina, Stanka, Franc in Blaž Rat, Alojz, Vida in Simon Hernaus, Jože Glavač, Feliks Doki, Avgust Cerovec, Aleš Ojsteršek in Stojana Gregom iz Velenja, Borut, Terezija in Nejc Razgoršek iz Dravograda, Primož Vranker iz Prebolda, Janez in Zlata Stermecki iz Celja ter Srečko Trglec in Cvetka Žirovnik iz Maribora.
Na zadnji akciji je kri darovalo več kot 1500 krvodajalcev
Območna organizacija RK Velenje
Znova več kot 5000 krvodajalcev
Od torka do petka, prejšnji teden, je v Domu učencev v Velenju potekala krvodajalska akcija za potrebe Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane. Tkidi ta je bila nadvse uspešna, saj seje odvzema udeležilo 1536 darovalcev krvi iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Darovani decilitri krvi bodo bolnišnicam, ki so bile praktično brez zalog najpomembnejše življenjske tekočine, omogočilo normalno delo.
Sicer pa na območni organizaciji RK Velenje, organizatorici nedavne akcije, pravijo, daje do danes opravilo človekoljubno delo že 4960 občanov, in da bodo do konca tega leta zagotovo dosegli lanskih 5060 krvodajalcev. To kaže na dobro delo njihovih aktivistov na terenu in v podjetjih, pa tudi, da kljub razmeram v družbi njihovi darovalci krvi ostajajo človekoljubi. Z razumevanjem Šolskega centra Velenje so zelo uspešno rešili tudi težave glede prostorov za organiziranje akcij.
Minula akcija je bila zadnja v tem letu na območju, ki ga pokriva velenjski RK. Sicer pa so letos v sodelovanju s krajevnimi organizacijami RK pripravili 19 rednih in 3 izredne akcije.
(tp)
Po petih letih se celotna podoba gostovanj Slovencev na newyorškem maratonu lahko zaokroži s prepričanjem, da smo storili pomemben korak. V petih oziroma šestih letih je newyorški maraton v celoti preteklo sto Slovencev, še sto si ga je ogledalo - bili so bodisi udeleženci mednarodnega teka prijateljstva ali spremljevalci maratoncev. Imamo svoje ime in spoznavajo nas tisoči tekačev iz vsega sveta; vsakoletne podobe naših ekspedicij so razpoznavne na stotinah fotografij in od letos naprej tudi na prvi strani poročila z otvoritve maratona na mednarodni računalniški
Italijani so na teku prijateljstva tekli s samokolnicami
mreži Internet; na številnih video posnetkih se vije slovenska zastava in napis Slovenija. Spoznali so nas Slovenci v Ameriki in naši predstavniki v Washingtonu, New Yorku... Zato smo dolžni zahvalo tudi njim.
Morda bodo tudi v Sloveniji končno spoznali naš namen. In ne samo namen, ampak še kaj več... Kajti ne smemo pozabiti, da se vsako prvo nedeljo v novembru zgrne ob avenije in ulice vseh petih okrožij New Yorka več kot dva milijona ljudi, ki navdušeno pozdravljajo
maratonce z vsega sveta v njihovem mestu Velikega jabolka. In prav številne družine Newyorčanov in tudi drugod s potrpežljivostjo pričakajo svoje maratonce na cilju in jih častijo, njihovih objemov in čestitk nikoli ne manjka. Da, tudi takšen je ta maraton, ki pa, žal, v vsakem primeru pomeni tudi velik posel.
Velenje, 8. novembra 1996 Hinko Jerčič
Slovenske predstavnike so na cilju pričakali predstavniki slovenskih podjetij, novinarji in konzul
Podgora v občini Šmartno ob Paki
Veselje ža 23 porabnikov
HOROSKOP
Oven od 21. marca do 21. aprila
Ko bo manjša in kratkotrajna kriza za vami, se boste spet posvetili prijateljem. Ti so vas že dolgo vabili, pa ste se jim hote ali nehote izmikali. In ugotovili boste, kaj vse ste v zadnjih letih zamudili. Nikar naj do naslednjega srečanja ne preteče preveč časa.
Bik od 22. aprila do 20. maja
Trmastio in uporni ste kot pravi bik, vendar v zadnjem času predvsem v pozitivnem smislu. Ko se boste sprli s prijateljico, boste izvedeli nekaj stvari, ki bodo povzročile rahlo nervo-zo. Če si boste priznali ali ne, malce vas bo vrglo iz tira.
Dvojčka od 21. maja do 21. junija
-Ne čudite se, če boste kar nekaj noči slabo
spali. Preteklost bo kriva zato, saj se boste vedno pogosteje spraševalj kaj bi bilo, če ne bi... To ne vodi nikamor. Živite za danes in vsaj še za jutri, nikar pa ne več za včeraj.
Rak od 21. junija do 22. julija
Nič vam ne bo škodilo, če boste vsaj nekoliko previdnejši, ko boste sorodnikom razlagali nekatere svoje poglede na življenje. Sicer se kaj lahko zgodi, da vas bodo nekateri pričeli zelo čudno gledati. Vsekakor jih sedaj bolj potrebujete kot kdajkoli prej. Zdravje bo dobro.
Lev od 23. julija do 23. avgusta
Čeprav si takega zapleta niste predstavljali, se bo izkazalo, da ni bilo tako hudo, kot ste se ustrašili. Zato bodo tudi posledice hitro bledele - če jim tako sploh lahko rečemo. Kot vedno bo tudi tokrat minilo tako lepo kot slabo, in spet bo več lepega.
Devica od 24. avgusta do 23. septembra
Precej energije boste porabili, da boste sodelavcem dokazali svojo vrednost in moč. Morda vam sploh ne bi bilo treba, če bi se manj sekirali, kaj si drugi mislijo o vas in bili bolj prepričani sami vase. Ljubezen bo še lepa, le tu in tam malce zaspana. Ali pa naveličana. Dodajte ji adrenalina.
Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra
Ko vas bo obiskal nekdo, ki vas bo ves čas le hvalil, vam bo godilo. Bodite realni - zagotovo ima za bregom kaj takega, kar lahko vam škodi, njemu pa le koristi. Sicer pa boste precej misli posvečali preteklosti, saj se vam bo sedanjost vačsih zdela predolgočasna. Popestrite jo sami.
Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra
Veliko boste govorili, tudi glasno razlagali in razglašali, potem vam bodo naložili, da tudi kaj naredite. Tu pa se bo ustavilo, saj se ne boste več znašli, pa še kakšno poleno pod noge boste dobili. Zato previdno, ko boste ob koncu tedan spet želeli nekaj razložiti na ves glas.
Strelec od 23. novembra do 22. decembra
Kar nekaj področij je, kjer je vaše znanje na zavidljivi ravni. Poskušajte jih potegniti na piano in se na njih dobro izkazati, saj je zdaj pravi in ugoden čas. S partnerjem bosta imela nekaj nevihtnih razgovorov, ki bodo zelo koristni. Za oba. In spet bo vse lepo.
Kozorog od 23. decembra do 20. januarja
Skrivnost, ki je dolgo to res bila, sedaj ne bo več. Pa čeprav ste tudi sami mislili, da je stvar že davno pozabljena. Čustva bodo tista, ki bodo najbolj trpela, s tem pa tudi vi. Nikar se ne zatecite v bolezen, saj daleč od tega ne boste. Denarja bo zaenkrat še dovolj.
Vodnar od 21. januarja do 19. februarja
Spet se bo izkazalo, da vas je skrbelo prav zaman, saj se bo izteklo tako, da vas ne bo nič prizadelo. Ko si boste oddahnili, boste spet postali rahlo neprevidni, zato pazite kaj in pred kom boste govorili, da se ne boste kasneje spet sekirali. Uradna zadeva se bo iztekla
dobro za vas.
Ribi od 20. februarja do 20. marca
Počasi se bo obdobje, ko ste se zjutraj pogosto bali novega dne in tega, kar vam bo prinesel, uneslo. Prav zbledelo bo in izginilo v pozabo. Vaše počutje bo vsak dan boljše in lepše, prav takšno pa se vam bo spet zdelo tudi vaše življenje. Le še nekaj več denarja bi vam prišlo prav.
ilustracije:Pia
NISSAN
PRIMERA
S ponosom vam pr«d»Uv»j>moliH'HJilnMH * "ovortmii novim podvozjem in
obesami, ki zagotavljajo izjemno vodljivost in stabilnost avtomobila, varnejšo karoserijo,
novimi lučmi, ki dajejo sedemdeset odstotkov vso svetlobe,... Že od 29.400 DEM dalje.
Nemški inštitut TUV je Primero testiral in postavil na prvo mesto med konkurenti.
v tretje tisočletje
- še bolje, odpeljite se vanj.
BodiTE TO, l<AR STE.
Res, dA jE ŠpORTNO obUČENjE NAjbolj "k0M0T", ČEZ TO PA QA Ni. VElNdAR si to v vsAkdANjiku Uliko pmvoščijo Ie TisTE, ki iMAjo TAko službo, dA Niso ves čas v sTiku i Ijudivii. Pa Tudi Med Njiivii so TAkŠNE, ki RAdE poudARijo svojo ŽENskoST. NAjbolj iN NAjlEpŠE pA jO Uhko poudARijo, ČE oblECEjo koSTiM
ModA že dobRi dvE Ieu ljubi kosriME iN kosTiivičkE. TAko kksiČNE, na MOŠkE oblfkt SpOMINjAjOCE, kor TISTE, ki SpOMINjAjO na zlATA SEflrMctt' SETA IeTA. Ti SO IeTOS, SEVEdA l NAvdillOM SEdANjOSlj, NAjbolj "iN". In
kAj jE TiSTA ZAČiMbA, ki jill NARE' di? ObRobE iz umetnega kRZNA, po možnosti v iiviiTAciji živalskih kož, Ali PA koiNTRASTNE obRobE, pEpiiA dodArki...
v
ZENskE
Pooblaščeni zaslopn,k is Slovenijo-; NISSAN ADRIA d.o.o.. Slovenska 54. Ljubljana
Pooblaščeni trgovci h Serviserji m področje Slovenije: AVTONISS, Ljubljana telefon 06! 169 73 31 KRULC, Moravče, telefon: 061/731143 VtDRIH, Otočec-Novo mesto, telefon: 068/ 75 180 ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/81389
KOS Polzela, telefon: 063/ «51 OSO AVTOHIŠA, Murska Šotora tel: «39/ 32 2 09 MG, Muia, telefon: 0602/ 91 790 FABJAN. Branik, telefon: 065/ 57012 PIŽEM, Domžale telefon 061 372 333 THUNK, Ljubljana - Jeaca, telefon: 061/ 342 692 AVTOSALONKovinarska, Vrtinika, tel, s 061 / 753842
BARLOG, Tteb	49 700
A&M FERK, Manbo' telefon: 069/ 924 /7S AVTO MOČNIK. Kranj - Brtof, tel.: 064/242 277 VAS AVTO, Celje, telefon: 063/ 441160 SALON NISSAN Uprttk, Velenje, tei<: 063/ 893 549' AUTOCOMFORT, Nova gorica-Solkan, 065/23274 NISSAN HVALEČ, Ptuj, telefon: 062/778 507
ČETRTEK, 21. novembra
SLOVENIJA 1
10.30	Otroški program
10.40	Moj oče živi v Riu, 3/5
11.10	Pustolovčine in odkritja, 16/26
11.40	Po domače
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
13.35	Ljubezen in ostanki
človečnosti, kanadaski film
15.15	Svet na zaslonu
16.05	Gore in ljudje
17.00	TV dnevniki
17.10	Delfi in prijatelji, 21/26
17.35	Operacija strogo zaupno,
24/24
18.00	Po Sloveniji
18.30	Dodojeve dogodivščine
18.40	Risanka
18.50	Kolo sreče, tv igrica
19.20	EPP
19.30	TV dnevnik 2
20.00	Tednik
20.50	Zlata šestdeseta slovenske
popevke
22.00	TV dnevnik 3
22.25	Šport
22.30	Poslovna borza
22.45	SOVA:
sledi	Kvantni skok, 26/30
23.25	Ellen Cleghorne, 1/15
SLOVENIJA 2
10.15 11.05 sledi 11.55 12.25 12.45 13.45
16.25
17.55
18.55 19.20 20.00 20.30 20.55
21.45 22.35 23.25 00.15
Prevzetnost in pristranost, SOVA, pon. Kvantni skok, 25/30 Castlovi, 21/26 Korenine slovenske lipe Evrogol
Hannover: tenis, finale ATP turnirjev, prenos Ljubljana: evropska liga v košarki (Ž); JEžlCA:C0M0, prenos
Park city: svetovni pokal v alp. smučanju, VSL (Ž), 1. tek, prenos Ellen Cleghorne, 1/15 V najboljši družini, 17/21 Sporočilo iz Vietnama, 4/4 Šport
Park city: SPv alp.smuč., VSL (Ž), 2. tek, prenos Baragova Amerika Pisave
Ruska vojna, 2/10 Tenis: finale ATP turnirjev, posnetek iz Hannovra
09.00	Jutranji program: MMTV,
Tele 59, TV Robin
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Sedma sila, pon. nan.
12.00	Pop kviz, pon.
12.30	M.A.S.H., pon. nan.
13.00	Obraz tedna, pon.
13.30	Avtodrom, pon.
14.00	Let na luno, film
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Obalna straža, nan.
18.30	POP kviz
19.00	Cosby, nan.
19.30	24 ur
20.00	Družinski hlevček, nad.
21.00	Gorski zdravnik, nad.
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Sedma sila, nan.
23.30	Tajna služba, naniz. 00.30 24 ur, pon. 01.00 POP 30, pon.
kanali 27
46
52
09.30 POT V AV0NLEA, pon. 6.
dela nad. 10.20 EPP/Vabimo k ogledu 10.25 NAJ SPOT, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 VEČER Z DR. SUSMANOM: KAKO SE BOMO HRANILI NA ZAČETKU NOVEGA TISOČLETJA? 21.05 NEVARNE GLOBINE, film 22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 VIDEOSTRANI do 24.00
PETEK, 22. novembra
SLOVENIJA 1
09.35 Učimo se ročnih ustvarjalnosti
09.50 Pasje mesto 10.10 Zlata šestdeseta slovenske popevke
11.10 Ljubezen do polnoči, amer. film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, tv igrica 15.20 Galerija opernih značajev 16.00 Baragova Amerika 17.00 TV dnevniki 17.10 TOK TOK 18.00 Po Sloveniji 18.30 Dodojeve dogodivščine 18.40 Risanka 18.50 Hugo, tv igrica 19.20 EPP 19.30 TV dnevnik 2 20.00 .Forum 20.25 Prometni kviz Rondo 20.45 Planet IN 22.30 TV dnevnik 3 22.50 Šport 23.00 SOVA: sledi Kvantni skok, 27/30 23.50 So leta minila, 15/20 00.20 Ubijte sestro George, amer. film
SLOVENIJA 2
10.35 10.45 11.10 12.00 13.45
16.05
sledi
16.55
17.25
17.55
18.50 20.00 20.50
21.45 00.15 00.45
01.00
Poslovna borza Korenine slovenske lipe Pisave
Solitud, španski film Hannover: tenis, finale ATP turnirjev, prenos SOVA, pon. Kvantni skok, 26/30 So leta minila, 15/20 Alpe Jadran
Park city: SP v alp.smuč. VSL (M), l.tek, prenos Koncerti za mlade Umor 1. stopnje, 5/23 Park city: SPv alp.smuč., VSL (M), 2. tek, prenos Večer albanske tv Videošpon Podelitev Bloudkovih nagrad, reportaža iz Ljubljane
Tenis: finale ATP turnirjev, posnetek iz Hannovra
09.00
10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.30 01.00
09.00 09.45
10.45 10.50
12.20 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 21.05 22.35
23.05 23.10 23.15 23.20
Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. nan. Pop kviz, pon. M.A.S.H., pon. nan. Roseanne, nan. Jane Eyre, film POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Obalna straža, nan. POP kviz Cosby, nan. 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji x, nan. Puščavski vrag, film Lovec na glave, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
DOBRO JUTRO
VEČER Z DR. SUSMANOM,
pon.
EPP/Vabimo k ogledu NEVARNE GLOBINE, film, pon.
VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP /VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI PREBOJ, film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
SOBOTA, 23. novembra
SLOVENIJA 1
08.15	Radovedni Taček
08.35	Jakec in čarobna lučka
08.50	O.J.
09.00	Pod klobukom
09.45	Zgodbe iz školjke
10.15	Učimo se tujih jezikov:
angleščina
10.30	Letni koncert orkestra
sred.glas.šole
11.10	Svet dinozavrov
11.40	Analitična mehanika
12.10	Tednik
13.00	Poročila
13.05	Hugo, pon.
14.30	Policisti s srcem, 2/26
15.10	Prijeti desetar, franc. film
17.00	TV dnevniki
17.10	Boj za obstanek
18.00	4x4
18.30	Ozare
18.35	Hugo, tv igrica
19.10	Včeraj, danes, jutri
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
19.50	Utrip
20.10	Jesenska Marjanca, 1. del
21.10	Za tv kamero
21.30	National geographic, 19/20
22.30	TV dnevnik 3
22.40	Šport
23.00	SOVA:
sledi	Kvantni skok, 28/30
23.45	Večni sanjač, 22/25
00.10	Svenova skrivnost, nemški film
SLOVENIJA 2
09.20 10.50 11.20 11.50 12.45 13.10 13.30
17.55
15.55
18.50
19.30 20.05 20.55
21.45 00.10
Planet IN Mostovi
Slovenski utrinki Zgodovinska kitajska mesta Skrivnostni svet A. Clarka Prometni kviz Rondo Hannover: tenis, finale ATP turnirjev, polfinale, prenos Park city: SP v alp. smuč. slalom (Ž), prenos, 1. tek Maribor: DP v košarki (M), SATEX:SMELT OLIMPIJA, prenos
SP v smučarskih tekih, posnetek
V najboljših družinah 10.000 obratov Park city: SP v alp. smuč., slalom (Ž), 2. tek, prenos Peklenski stolp, amer. film Sobotna noč
08.00 Mož pajek, risana serija 08.30 Junak akcije, mlad. serija 09.00 Zvezdne steze, risana serija 09.30 Kje je Wally, risana serija 10.00 Max Glick, mladinska serija 1U.30 Jama zlate vrtnice, mini serija
12.00 Nove Supermanove dogodivščine, nan. 13.00 Rio Bravo, film 15.30 V družinskem krogu, nan. 16.00 Hokej, reportaža 16.30 Svet športa 17.30 Vesoljski bojevniki, nan. 18.30 Prijatelji, nan. 19.00 Varuška 19.30 24 ur
20.00 Carlitov zakon, film 22.30 Teksaški mož postave, nan. 23.30 Mad Max - cestni bojevnik, film
01.00 24 ur, pon.
kanali
p:. 27 # 46 52
09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP / Vabimo k ogledu 10.35 SVET ŽIVALI, pon. 11.35 PREBOJ, pon. filma 13.05 Videostrani 17.00 ŠKL-ŠOLSKA
KOŠARKARSKA LIGA 17.50 VIDEO NOVICE ZA GLUHE
IN NAGLUŠNE 18.35 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 Otroški program: RISANKE 19.30 TV IZLOŽBA 19.40 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 533. VTV MAGAZIN 20.30 ŠTEVERJAN - 2. del, pon. 21.30 ONI SO BILI VELIKANI 2,
pon. filma 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 NAJ SPOT DNEVA 23.15 VIDEOSTRANI DO 24.00
NEDELJA, 24. novembra
SLOVENIJA 1
08.50	ŽIVŽAV
09.40	Sredi galaksije zavij levo
10.05	Koncerti za mlade
11.00	Vsi smo ena družina, 10/10
11.35	Obzorja duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	Mednarodno zborovsko
tekmovanje
13.00	Poročila
13.15	Hugo, tv igrica
13.35	Karaoke, pon.
14.35	Nedeljska reportaža
15.05	Dlan v dlani
15.20	Šef, nemški film
17.00	TV dnevniki
17.10	Zavrtimo stare kolute
17.40	Po domače
19.00	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka
19.15	Loto
19.30	TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zoom 21.15 Očetje in sinovi 22.15 TV dnevnik 3 22.25 Šport v nedeljo
SLOVENIJA 2
10.35 Videošpon
11.05 TOK TOK
11.50 4x4
12.20 10.000 obratov
13.10 SOVA, pon.
sledi Kvantni skok, 27/30
14.00 Tenis: finale ATP turnirjev,
prenos 16.30 NBA-ACTION 17.00 SP v smuč. tekih, posnetek 17.55 Park city: SP v alp. smuč.
slalom (M), 1. tek, prenos 19.00 SP v plezanju, reportaža iz Kranja
19.30 V najboljši družini, 19/21 20.00 Prevzetnost in pristranost 20.55 Park city: SP v alp. smuč.
slalom (M), 2. tek, prenos 21.50 Kavarna Astoria, slov. film 23.30 Novice iz sveta razvedrila
08.00	Pink Panter, risanka
08.30	Peter Pan, risanka
09.00	Kapitan Zed in Zee Zone
09.30	Kimba beli levček, risanka
10.00	Reboot, risanka
10.30	Detektiva in pol, nan.
11.00	Radovedna Nancy, nan.
11.30	Kuharske mojstrovine,
kulinarična oddaja
12.00	Argument
12.30	Razprtije, nan.
13.30	Svet športa, pon.
14.30	25 maxi let, posnetek
koncerta
16.00	Teksaški mož postave, pon.
17.00	Dragulji, 1/4
18.00	Zvezda, film
19.30	24 ur
20.15	Arthur 2, film
22.00	Hokej
00.00	Argument
00.30	Na sever, nan.
01.30	24 ur, pon.
08.15 08.40 09.40 10.00
10.30 11.20 11.25 11.55
12.25 13.10
14.10
14.45 15.00
15.50 16.50
17.50 19.20 20.20
21.10
21.40 21.45
52
MLADI UPI
OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon.
532.	VTV MAGAZIN, pon. GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO ŠPORTNI TOREK
EPP
533.	VTV MAGAZIN, pon. GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO ŠTEVERJAN - 2. del, pon. KO VAS PRESENETI ZLATA RIBICA, pon.
GOST PETKOVE ODDAJE
DOBRO JUTRO
VIDEOSTRANI
POT V AVONLEA, pon. 5.
dela nad.
SVET ŽIVALI, pon. VEČER Z DR. SUSMANOM, pon.
PREBOJ, pon. filma NAJ SPOT, pon. POT V AVONLEA,-pon. 6. dela nad.
DESET IN ENA KAPRICA ŠTEFANA MILENKOVIČA, pon.
HOROSKOP
VIDEOSTRANI do 24.00
PONEDELJEK,
25. novembra
SLOVENIJA
09.55	Norčije v gledališču
10.50	Zagorje Ž96
11.20	Kavarna Astoria, slovenski
film-
13.00	Poročila
13.05	Novice iz sveta razvedrila
13.50	Utrip
14.05	Zrcalo tedna
14.20	Za tv kamero
14.40	Forum
15.00	Nedeljska reportaža
15.30	Očetje in sinovi
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	TV dnevniki
17.10	Radovedni Taček
17.30	Očividec, 8/13
18.00	Po Sloveniji
18.30	Umetniki za svet
18.40	Risanka
18.50	Lingo, tv igrica
19.20	Žrebanje3x3
19.30	TV dnevnik 2
20.00	Mednarodna obzorja
20.55	Roka ročka
21.45	Včeraj, danes, jutri
21.55	TV dnevnik 3
22.20	Šport
22.30	Sova:
sledi	Kvantni skok, 29/30
23.15	Noro zaljubljena, 16/25
SLOVENIJA 2
11.45	Učimo se tujih jezikov,
angleščina
12.00	Reka upanja, 8/18
12.55	Jesenska Marjanca, 1. del
13.50	Sobotna noč, pon.
15.50	Športni pregled
16.35	VVildbach, 12/13
17.25	SOVA, pon.
sledi	Kvantni skok, 28/30
18.10	Simpsonovi, 55/92
18.30	Sedma steza
19.00	Noro zaljubljena, 16/25
19.25	Včeraj, danes, jutri
19.30	V najboljši družini, 15/21
20.00	Konec velikih počitnic, 1/6
21.30	Osmi dan
22.00	Homo turisticus, oddaja o
turizmu
22.30	Svet poroča
23.00	Brane Rončel izza odra
00.30	Tenis: odprto prvenstvo Slovenije, posnetek
09.00	Jutranji program: MMTV,
Tele 59, TV Robin
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Razprtije, pon.
12.00	POP kviz, pon.
12.30	Kuharske mojstrovine, pon.
13.00	Vzhodno od raja, nad.
14.00	Dragulji, nan.
15.00	Max Glick, pon.
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Obalna straža,nan.
18.30	POP kviz
19.00	Cosby, nan.
19.30	24 ur
20.00	MISS SVETA, posnetek
22.00	Športna scena
23.00	Sedma sila, nan.
00.00	Tajna služba, nan.
01.00	24 ur, pon.
01.30	POP 30, pon.
kanali
27 46
52
09.00 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja 09.45 EPP Vabimo k ogledu 09.50 533. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 ŠKL - pon. oddaje 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK, gost: dr. TONE JEROVŠEK, predsednik ustavnega sodišča RS 21.05 POT V AVONLEA, 7. del nad.
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 DESET IN ENA KAPRICA ŠTEFANA MILENKOVIČA, 2. del
22.30 GOST ODDAJE DOBRO
JUTRO 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 VIDEOSTRANI do 24.00
TOREK, 26. novembra
SLOVENIJA 1
Zlati prah	09.35	Učimo se ročnih ustvarjal-
Majken, 2/3		nosti
Kekec I., slovenski film	09.50	Pasje mesto
Poročila	10.10	Zlata šestdeseta slovenske
Lingo		popevke
Vsi smo ena družina,	11.10	Ljubezen do polnoči, amer.
10/10		film
Obzorja duha	13.00	Poročila
Konec velikih počitnic, 1/6	13.05	Kolo sreče, tv igrica
Mostovi	15.20	Galerija opernih značajev
TV dnevnik 1	16.00	Baragova Amerika
Sredi galaksije zavij levo,	17.00	TV dnevnik 1
28/28	17.10	TOK TOK
Jakec in čarobna lučka	18.00	Po Sloveniji
Po Sloveniji	18.30	Dodojeve dogodivščine
Umetniki za svet	18.40	Risanka
Risanka	18.50	Hugo, tv igrica
Kolo sreče, tv igrica	19.20	EPP
TV dnevnik 2	19.30	TV dnevnik 2
Klic dobrote, prenos iz	20.00	Forum
Celja	20.25	Prometni kviz Rondo
Družina, 1/4	20.45	Planet IN
TV dnevnik 3	22.30	TV dnevnik 3
Šport	22.50	Šport
Poslovna borza	23.00	SOVA:
Sova	sledi	Kvantni skok, 27/30
Splošne poizvedbe, 13/14	23.50	So leta minila, 15/20
Davov svet, 18/25	00.20	Ubijte sestro George, amer.
SLOVENIJA 2
12.40	Osmi dan
13.10	Boj za obstanek
14.00	Alpe Jadran
14.30	Zoom
15.40	Pustolovščine in odkritja
16.10	Sporočilo iz Vietnama, 4/4
16.40	SOVA, pon.
sledi	Kvantni skok, 29/30
17.30	Castlovi, 22/26
18.00	Prisluhnimo tišini
18.30	Svet dinozavrov
19.00	Davov svet, 18/25
19.25	V najboljši družini, 21/21
20.00	VVildbach, 13/13
20.50	Studio city
21.50	Opus
22.40	Umetniški večer, portret
Marie Callas
00.10	Studio city
09.00	Jutranji program: MMTV,
Tele 59, TV Robin
10.00	Santa Barbara, nad.
11.00	Sedma sila,pon.
12.00	POP kviz, pon.
12.30	Grdi raček
13.00	Kuhajmo skupaj, pon.
13.30	Športna scena, pon.
14.30	Zadeva Beiderbecke, nad. 5/6
15.30	POP 30
16.00	Mulci!, nan.
16.30	Santa Barbara, nad.
17.30	Obalna straža, nan.
18.30	POP kviz
19.00	Cosby, nan.
19.30	24 ur
20.00	Ograje našega mesta, nan.
21.00	Newyorška policija, nan.
22.00	M.A.S.H., nan.
22.30	Sedma sila
23.30	Tajna služba, nan.
00.30	24 ur, pon.
01.00	POP 30, pon.
kanali
09.30	DOBER VEČER GOSPOD	
	PREDSEDNIK, gost: dr.	09.00
	TONE JEROVŠEK,	
	predsednik ustavnega	09.45
	sodišča RS	
10.30	EPP / Vabimo k ogledu	10.45
10.35	POT V AVONLEA, pon. 7.	10.50
	dela nad.	
11.25	DESET IN ENA KAPRICA	12.20
	ŠTEFANA MILENKOVIČA,	17.55
	pon.	18.00
12.00	Videostrani	19.00
18.55	NAJ SPOT DNEVA	19.05
19.00	MINI 5, otroška glasbena	19.30
	lestvica	19.40
19.30	TV IZLOŽBA	20.00
19.40	OBVESTILA	20.05
20.00	EPP/VABIMO K OGLEDU	21.05
20.05	534. VTV MAGAZIN	22.35
20.25	ŠPORTNI TOREK	
21.40	HOROSKOP	23.05
21.45	TV IZLOŽBA	23.10
21.50	NAJ SPOT DNEVA	23.15
21.55	VIDEOSTRANI do 24.00	23.20
SREDA, 27. novembra
SLOVENIJA 1
SLOVENIJA 2
10.35 10.45 11.10 12.00 13.45
16.05
sledi
16.55
17.25
17.55
18.50 20.00 20.50
21.45 00.15 00.45
01.00
Poslovna borza Korenine slovenske lipe Pisave
Solitud, španski film Hannover: tenis, finale ATP turnirjev, prenos SOVA, pon. Kvantni skok, 26/30 So leta minila, 15/20 Alpe Jadran
Park city: SP v alp.smuč. VSL (M), l.tek, prenos Koncerti za mlade Umor 1. stopnje, 5/23 Park city: SP v alp.smuč., VSL (M), 2. tek, prenos Večer albanske tv Videošpon Podelitev Bloudkovih nagrad, reportaža iz Ljubljane
Tenis: finale ATP turnirjev, posnetek iz Hannovra
09.00
10.00 11.00 12.00 12.30 13.00 13.30 15.30 16.00 16.30 17.30 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.30 00.30 01.00
Jutranji program: MMTV, Tele 59, TV Robin Santa Barbara, nad. Sedma sila, pon. nan. Pop kviz, pon. M.A.S.H., pon. nan. Roseanne, nan. Jane Eyre, film POP 30 Mulci!, nan. Santa Barbara, nad. Obalna straža, nan. POP kviz Cosby, nan. 24 ur
Urgenca, nan. Dosjeji x, nan. Puščavski vrag, film Lovec na glave, nan. 24 ur, pon. POP 30, pon.
kanali 27 B1 46
52
DOBRO JUTRO
VEČER Z DR. SUSMANOM,
pon.
EPP /Vabimo k ogledu NEVARNE GLOBINE, film, pon.
VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ REGIONALNE NOVICE Otroški program: RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA
EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI PREBOJ, film GOST ODDAJE DOBRO JUTRO
REGIONALNE NOVICE HOROSKOP TV IZLOŽBA
VIDEOSTRANI do 24.00
"Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih.
Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 StT.
Uredništvo:
Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič. Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalca).
Sedež uredništva in uprave:
3320 Velenje. Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990.
Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482.
Oblikovanje, rač. prelom in graf priprava: STUDIO MREŽA
Tisk in odprema: GZS Mariborski tisk, Maribor Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo!
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek._
Trčenje pri obračanju
V	torek, 12. novembra, ob 12.20, seje na Partizanski cesti v Šoštanju zgodila prometna nezgoda, v kateri seje ena oseba hudo telesno poškodovala.
50-letni Drago M. iz Šoštanja je vozil kolo z motorjem po Partizanski cesti proti Velenju. Pri križišču s cesto Iva Lole Ribarja se je najprej ustavil ob desnem robu, zatem pa se je odpeljal naprej. Po desetih metrih vožnje je začel polkrožno obračati in se hotel odpeljati nazaj proti Šoštanju. V tistem trenutku se je iz smeri Šoštanja pripeljala z osebnim avtomobilom 28-letna Sonja G. iz Skornega, ki je kljub zaviranju s sprednjim delom vozila trčila v voznika kolesa z motorjem in ga zbila po vozišču.
Drago M. je bil v trčenju hudo telesno poškodovan. Z reševalnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico Slovenj Gradec.
Na mokrem cestišču izgubil oblast nad vozilom
V	ponedeljek, 18. novembra, seje ob 8.20 na magistralni cesti Velenje - Arja vas v kraju Studence pripetila huda prometna
nesreča.
53-letni Franc K. iz Crnove je vozil z osebnim avtomobilom iz smeri Črnove proti Veliki Pirešici. V bližini odcepa ceste za Šentilj, je na mokrem vozišču izgubil oblast nad vozilom. Zapeljal je na nasprotni vozni pas po katerem je pripeljal voznik osebnega avtomobila 25-letni Ivan K. iz Mozirja. V trčenju seje huje telesno poškodoval sopotnik v osebnem avtomobilu Ivana, 33-letni Frano I. iz BiH, začasno stanujoč v Velenju. Voznik Franc K. pa se je v nesreči lažje poškodoval.
ličete po telefonu številka 92 ali se oglasite na Policijski postaji v Velenju.
Tat zastonj do "osnovnega sredstva"
Da imajo nepridipravi veliko simpatij do trgovin, je znano. Nekateri so ob obisku tako spretni, da trgovci posledice njihovega obiska ugotovijo šele po končanem delovnem času ali šele po nekaj dneh, ko opazijo, da na polici manjka kakšen predmet in ko preverijo, ali obstaja za manjkajoči predmet tudi račun.
Prejšnji teden so se s takim problemom ubadali v Eri Standard v Velenju. Na oddelku tehnike sta z razstavne police izginila dva šivalna stroja, eden znamke Toyota in drugi znamke Elna, vredna skupaj več kot 170.000 tolarjev.
Razbijal po lokalu
godi seje Paola B. hudo telesno poškodovala, Dragica J. pa lažje. Obe sta bili z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico.
Vlom v stanovanjsko hišo
V ponedeljek, 11. novembra, okoli 17. ure je neznanec v Selu pri Vranskem vlomil v stanovanjsko hišo Valentina B. Po ugotovitvah lastnika iz hiše ni odnesel ničesar. Je pa med vlamljanjem povzročil manjšo gmotno škodo.
Požar na sušilnici
Nekaj minut pred 7. uro, v petek, 15. novembra, je v Pbljčah pri Braslovčah izbruhnil požar na sušilnici velikosti 15 krat 7 metrov. V požaru, ki so ga gasili gasilci iz Žalca, Gomilskega, Pariželj, Šempetra in Braslovč, je v celoti zgorela sušilnica in v njej hranjeno kmetijsko orodje. V požaru je nastalo za okoli 4.000.000 tolaijev škode. Vzrok požara še ni ugotovoljnen.
V torek, 12. novembra, okoli 20.15, je prišel v gostinski lokal Vlom V Slivnik v Lokovici močno vinjen I.P. iz Velenja. Od natakarice je zahteval alkoholno pijačo. Ker mu ta ni hotela postreči, se je gost razjezil in pričel po lokalu razbijati. Uničil je več stolov, kozarcev ter točilni pult. Gmotna škoda znaša okoli 500.000 tolaijev. Iz lokala je odšel pred prihodom policistov.
Traktor v potok
V ponedeljek, 18. novembra, se je ob 9.50 pripetila nesreča s hujšimi posledicami na lokalni cesti v Paki pri Velenju.
Voznik traktorja z naloženo prikolico 50-letni Frančišek K. iz Pake je vozil po klancu navzgor. Med vožnjo je samodejno prestavilo prestavno ročico v nevtralni položaj, tako da je traktor s prikolico pričel drseti vzratno. Prevrnil se je v potok ob cesti, pri tem pa pod seboj pokopal voznika, ki se je pri tem hudo poškodoval.
Trčil v peško in odpeljal naprej križišču
Odpeljal vodni ventil
V	noči na četrtek, 14. novembra, je neznanec z neograjenega gradbišča cestnega odseka v Paki pri Velenju odpeljal vodovodni ventil, težek 200 kilogramov. Z dejanjem je cestno podjetje oškodovano za 450.000 tolarjev.
Vlom v osebni avtomobil
V	noči na nedeljo, 17. novembra, je neznanec vlomil v osebni avtomobil opel Vectra, parkiran v Šaleku. Iz notranjosti vozila je odtujil avtoradiokasetofon znamke Pioneer. Lastnik vozila Silvester R. iz Šaleka je oškodovan za približno 36.000 tolarjev.
Med 15. in 16. novembrom je neznanec vlomil v zabojnik na gradbišču avtoceste na Vranskem, last Ingrada VND Celje - Mostogradnja. Odnesel je motorno žago, skobelni stroj, vrtalni stroj, kotno brusilko in nekaj drugih drobnarij. S tatvino je podjetje Ingrad oškodoval za okoli 150.000 tolaijev.
5
I
m
POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC
Odprta vrata PP Slovenj Gradec
V petek in soboto, 22. in 23. novembra, med 10. in 16. uro, bodo v Slovenj Gradcu pripravili Odprta vrata Policijske postaje Slovenj Gradec, Postaje prometne policije in Operativno komunikacijskega centra UNZ Slovenj Gradec.
Tisti, ki to želijo, bodo lahko spoznali delo policije, si ogledali sredstva za delo (delo z radaiji, sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil, foto in video tehniko, specialno vozilo za nadzor cestnega prometa, helikopter) ter Operativno komunikacijski center in mobilni OKC.
Neprevidno na razcepnem
V ponedeljek, 18. novembra, nekaj minut po 22. uri, je neznani voznik na Cesti talcev v Velenju, na prehodu za pešce trčil v peško 53-letno Sadijo H. iz Velenja.
Sadija H. je prečkala Cesto talcev, ko je iz smeri Koroške ceste proti Partizanski pripeljal neznani voznik osebnega avtomobila. Trčil je v peško, jo zbil po vozišču in takoj za tem nadaljeval vožnjo v smeri Partizanske ceste. Sadija je zaradi nesreče utrpela hude telesne poškodbe.
Vse, ki bi o nesreči vedeli karkoli, policisti prosijo, da jih pok-
Deček jo je v nogavičkah in kratkih rokavih mahnil od doma
V soboto, 16. novembra, ob 11.15 seje na razcepnem križišču na magistralni cesti izven naselja Žalec zgodila prometna nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, ena pa lažje. Materialno škodo na vozilih so ocenili na okoli 850.000 tolarjev.
52-letna italijanska državljanka Paola B. iz Firenc je vozila osebni avtomobil po magistralni cesti iz smeri Petrovč proti Šempetru. Na razcepnem križišču je zapeljala na levo na prednostno magistralno cesto v trenutku, ko se je iz smeri Šempetra z osebnim avtomobilom pripeljala 46-letna Dragica J. iz Male Pirešice, ki je s
sprednjim delom vozila trčila v levi del Paolinega vozila. V nez-
Vsak, ki ga je moral
opazil, bi
■ ■ ■
Štirinajst dni nazaj, nekaj takšnega bo, jo je od doma nekje v Šaleški dolini, mahnil 11-Iet-ni deček, sladkorni bolnik. Odpravil seje kar v majici s kratkimi rokavi, v nogavicah in brez čevljev. Kako je razmišljal in zakaj se je tako odločil, je zdaj, ko se je zanj vse dobro končalo, najbrž komu že razložil. Najprej pa je bilo nujno, da se pomanjkljivo oblečenega in bosega fanta, pa še diabetika povrhu, sredi mrzle jeseni, čimprej najde.
Starši so za pomoč zaprosili policiste, obrnili pa so se tudi na Radio Velenje, ki je objavljal posebno obvestilo o pogrešanem dečku. Med tistimi, ki je slišal klic v sili je bil radioamater Boris Mastnak iz Velenja, ki je s tem podatkom najprej aktiviral mrežo Aron, potem pa se odpravil ven, če bi morda, čisto slučajno, kje sam naletel na fanta. In res je. Prav Boris je tudi tisti, ki je dečka, vsega prestrašenega našel na Foitovi cesti, ko se je že stemnilo, ob 17.30 in ga
Boris Mastnak: "Najbrž nisem bil prvi, ki sem opazil pomanjkljivo oblečenega dečka..."
odpeljal na Policijsko postajo v Velenje, kjer so zadevo speljali naprej.
"Bil je bos in v kratkih rokavih, ves prem-ražen. In prva stvar po tistem, ko sva se z dečkom pogovorila, je bila misel: kako to, da tega fanta ni nihče prej opazil? Ali smo ljudje postali res že tako brezčutni, da se nam ne zdi nič čudnega, če se 11-letnik po Velenju sprehaja novembra bos? To pravim zato, da bi se ljudem odprle oči in da bi do ljudi, ki se znajdejo v stiski, pokazali malo več sočutja in razumevanja. Najbrž je tega fanta, kako tava po mestu, videl še kdo..." Boris M-astnak, ki si pri najdbi dečka ne pripisuje kakšnih posebnih zaslug, naredili je samo tisto, kar bi moral narediti vsak dober človek pa vseeno pravi: "Sleherni, ki ga je videl, bi se moral vprašati, kaj je z njim ? Predvsem pa si postaviti vprašanje: kaj, če se mojemu otroku Zgodi kaj takšnega?"	mkp
PRAZNUJMO SKUPAJ!
10 let smo že povezani s češkim proizvajalcem vozil Skoda. To so leta sprememb, naporov, napredka in uspeha.
Veseli smo, ker nam zaupate. Zato vam pri nakupu kateregakoli vozila Skoda podarjamo 1000 DEM.
PRAPROTNIK d.o.o.
Šaleška 15, 3320 Velenje tel./fax: 063/861-570
Količine so omejene!
Volkstvagen Group
Dobro je, da vemo
Kaj sodi med zimsko opremo vozil?
Ni kaj, zima je pred vrati, čeprav še ni prav zadišala. Pa vednarle je prav, da se spomnimo, kaj bo takrat, ko bo prišla, potreboval naš avto.
Veljavna zakonodaja predpisuje, da se za zimsko opremo štejejo pnevmatike za zimsko rabo na pogonskih kolesih. Te pnevmatike spoznamo po oznaki M+S, kar pomeni blato in sneg. Nadalje se štejejo za zimsko opremo radikalne pnevmatike ali pnev-
matike s poletnim profilom na vseh kolesih, vendar pa mora imeti takšno vozilo v priboru še verige za pogonska kolesa.
Prej navedene pnevmatike, ne glede na to ali so zimske ali letne, morajo imeti globino žlebov najmanj 4 mm. Med zimsko opremo avtobusov in tovornih vozil sodi tudi lopata. Za globlji snegje še vedno, sploh pri vzponih, najbolj primerna snežna veriga.
Kljub temu, da naša zakonodaja, ki je precej zastarela, še ne šteje za zimsko opremo vozila, ki imajo pogon na vsa štiri kolesa, pa policisti pri nadzoru na cesti to že upoštevajo, seveda ob pogoju, da so na vozilu primerne pnevmatike.
bš
Suspendirana policista prometne policije Celje
Zakaj ob nevarnosti
V soboto, 9. novembra, seje ob 23.45 na lokalni cesti izven naselja Kasaze zgodila huda prometna nesreča, o kateri smo že poročali. V njej je izgubil življenje voznik osebnega avtomobila 28-letni Simeon G. iz Kasaz, kije trčil v neosvetljen, na cesti ustSvljen, traktor.
Policisti so pri raziskovanju okoliščin te nesreče ugotovili, da naj bi bila o tem, da na cesti stoji traktor, ob 23.20 obveščena policista patrulje prometne policije. Zaradi suma, da sta policista FS. in KG., ki
ob tem obvestilu nista ukrepala, storila hujšo krištev delovnih obveznosti in dolžnosti, jima je bil pred tednom dni, v četrtek, 14. novembra, izrečen ukrep odstranitve z dela
Zoper oba so uvedli disciplinski postopek. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja opustitve nadzora v javnem prometu, pa bo zoper njiju podana tudi kazenska ovadba, so v izjavi za javnost zapisali v Uradu načelnika UNZ Celje.
mkp
Gorenje - Standard 37 :18 (20 : 9)
Rekorda ni bilo, a vseeno navdušili
Z nedeljsko zmago v povratni tekmi s Standardom iz Luksemburga so rokometaši Gorenja tudi uradno potrdili vstop med os-merico najboljših v letošnjem tekmovanju za pokal Evropske rokometne zveze.
Vodstvo velenjskega kluba je bilo najbolj veselo gledalcev. Ob zmagi s 25-imi zadetki razlike v prvi tekmi verjetno ni pričakovalo, da se bo v Rdeči dvorani zbralo blizu tisoč gledalcev. Prav zato so Velenjčani tudi to tekmo, podobno kot prvo, odigrali resno, brez podcenjevanja nasprotnika.
Tudi v nedeljo na igrišču ni bilo Saša Kimčenka, da si ne bi po nepotrebnem poškodoval še ne povsem pozdravljene noge, zaradi enakega razloga ni bilo v postavi Saša Iliča, med gledalci pa je bil tudi Srečko Meolic, ki je poškodbo staknil v Luksemburgu. Zato sta svoje minute dočakala Beno Oštir in Urban Radšel ter dosegla prve mednarodne zadetke, Sebastijan Sovič pa je že od vsega začetka letošnjega prvenstva v prvi dvanajsterici.
Velenjčani niso dosegli novega rekorda, saj so zmagali "samo" z devetnajstimi zadetki razlike. Gostje so sicer upali, da ne bodo izgubili z več kot petnajstimi, vendar so spoznali, da ima Gorenje izvrsten podmladek. Trener Standarda Claude Olinger, ki si je skupaj z igralci ogledal prvenstveno tekmo B-ekipe, je bil zelo navdušen nad mladimi Velenjčani. Sploh pa ga je prevzela velika priljubljenost rokometa v Velenju, saj se v Luksemburgu na prvem srečanju ni zbralo niti sto domačih navdušencev. Izkazali so se tudi navijači. Namesto žvižganja, ki je običaj na tekmah v naših dvoranah, so ob predstavljanju ekip prav tako ploskali gostom, navdušeno pa so pozdravljali tudi vsako njihovo dobro izvedeno akcijo.	Zato	so
Luksembružani, enako kot domači igralci, po končanem srečanju odšli na tisti konec, kjer so bili združeni Šaleški graščaki in navijači RK Razkrižje (od tam je prišel Brane Bedekovič) ter se jim zahvalili za "fantastičen am-bient", ki so ga po besedah trenerja gostujoče ekipe navijači ustvarili na tekmi.
Trener Luksembružanov je Gorenju prerokoval polfinale in če se bo to zgodilo, si bo z
vodstvom kluba prišel ogledat tekmo v Velenje.
Gorenje: Anžič, Krejan 7(3), Radšel 2, Bedekovič 4, Ojsteršek 2, Plaskan (1), Oštir 1(1), Tome 5, Semerdiev 7, Cvetko 1, Sovič 3, Stropnik Standard: Mauruschatt, Naghi, Schockmel, Dumont, Steglinski 10 (5), Gulbiscki 5, Wallenborn 1, Ganske, Jacobsen 1, Mockel 1, Pascalicchio, Bandeira vos
Lisca - Gorenje 23 : 23
Tiselj ne bo zadovoljen
Rokometaši velenjskega Gorenja so v Sevnici, v zaostali prvenstveni tekmi prejšnji četrtek, nepričakovano izgubili točko z domačo Lisco. Ekipo je vodil Ivo VajdI, saj je novi trener Tone Tiselj odšel z Zalčankami v Rusijo na tekmi drugega kroga pokala pokalnih zmagovalk. Takšen je namreč bil dogovor uprav Gorenja in Juteksa ob odhodu Tislja v Velenje. Izgubljeno točko bodo igralci, kot se sliši, gotovo morali odslužiti z dodatnimi treningi.
Zelo slabo so igrali v obrambi, kjer so domači zlahka uhajali gostujočim igralcem in zadevali Anžičevo mrežo.
Lisca je v prvem delu vodila že z 12 : 8. Ob polčasu je ta prednost znašala le še zadetek, nato pa so Velenjčani zaigrali veliko bolje in v 33. minuti prvič povedli. Sredi drugega dela igre so vodili že z 19 :15 in kazalo je, da se bodo domov
vrnili z obema točkama. Toda znova so zaigrali neodpustlji-vo slabo. Igralci Lisce so dosegli kar pet zadetkov zapored in devet minut pred koncem povedli z 20:19. Gostje so se nato še enkrat zbrali in kar trikrat so imeli prednost enega zadetka, v zadnjih dveh minutah pa dvakrat priložnost, da povišajo vodstvo na dva zadetka, kar bi jim zanesljivo prineslo zmago, vendar so slabo streljali.
Na poraz Gorenja so gotovo vplivala tudi sedemmetro-vke. Domači so jih imeli kar deset, dvakrat so s sedmih metrov zadeli okvir vrat, Velenjčanom pa sta sodnika dosila le tri, vendar so le eno spremenili v zadetek.
Semerdijev in Bekovič sta bila s sedmimi goli najboljša strelca Gorenja, pri Lisci pa Blagojevič s šestimi in Mitrovič s petimi.
vos
Gorenje B - Dol Hrastnik 30:27 (14:13)
Pomembn
V	7. krogu v B-l rokometni ligi (večina ekip je odigrala že osem krogov) so mladi rokometaši Gorenja v derbiju z dna lestvice zasluženo premagali Hrastničane. Prve četrt ure so domači igrali zelo dobro, saj so v 13. minuti imeli prednost štirih zadetkov, nakar so popustili in gostje so v 19. minuti drugič na srečanju izenačili (8:8). Nato je bilo srečanje enakopravno, v 27. minuti pa so gostje prvič povedli (12:11). V zadnjih minutah prvega dela so bili Velenjčani bolj zbrani in odšli na odmor z minimalno prednostjo.
V	drugem polčasu domači rokometaši niso tako nihali v igri kot v prvem. Devet minut pred koncem so vnovič imeli prednost štirih zadetkov (24.20), dve minuti pred koncem so se jim gostje približali na zadetek (27:26), toda razplet v zadnjih minutah je bil podoben koncu prvega polčasa in z lobom Oprešnika ter zadetkom Oštirja so osvojili pomembni točki.
GORENJE B: Lainšček, Tamše 3, Gajšek, Rožič 6, Plankelj, Fricelj 1, Oštir 3, Gavriloski 6, Golčrnan 6, Oprešnik 5, Stankvoič, Vivod.	vos
Bodo mladi navijači na Siiom in Rudarjem takole navdušeni tudi po srečanjih z Beltinci in Olimpijo
Primorje - Rudar 2 : 0 (1: 0)
Peti poraz in peto mesto
Velenjčani so pred odhodom v Ajdovščino upali na točko, saj so s Primorjem na njhovem igrišču skoraj vedno dobro igrali, toda doživeli so nov poraz. Po besedah trenerja Boruta Jarca v polju niso niti igrali tako slabo, toda v šestnajtercu domačih spet ni bilo igralca, ki bi bil znal žogo potisniti v mrežo. Hujšega poraza jih je rešil vratar Mladen Dabanovič, saj je bil najboljši mož v gostujoči vrsti, vseeno pa je moral dvakrat kloniti.
Zanj in za soigralce je bil usoden Dinko Vrabac z dvema zadetkoma, s po enim v v vsakem polčasu. Prvega je dosegel že v 12. minuti, drugega pa šest minut pred koncem srečanja. Vmes je bilo tudi Rudarjevih "pet minut". Najbližje zadetku in s tem izenačitvi so bili v 62. minuti, a je Janez Hribar namesto mreže zadel prečko.
Z novim porazom so Velenjčani zdrknili na še vedno solidno peto mesto. Imajo 23 točk, prav toliko kot Publikum na četrtem mestu, vendar imajo Celjani boljšo razliko v zadetkih. Šestouvrščena SCT Olimpija pa za Velenjčani zaostaja za tri točke. Ta dva nasprotnika se bosta srečala v nedeljskem prvenstvenem krogu v Ljubljani. Torej imaj Rudar vendarle veliko možnosti, da odide na odmor kot (najmanj) peti ali celo četrti. V obeh preostalih jesenskih tekmah bodo namreč gostitelji. Najprej, to nedeljo, bodo prišli v Velenje nogometasši Beltincev, naslednjo, v zadnjem jesenskem prvenstvenem krogu, pa Ljubljančani. Bodo sedanjima samo dvema domačima zmagama dodali še dve? Če se bo to zgodilo, bodo imeli dokaj mirno zimo.
V Ajdovščini so igrali: Dabanovič, Silo, Balagič, Ratkovič, (J. Javornik), Purg, Pešič, Pavlovič, Žilnik, Dema, Hribar, Vidovič	vos
Žalčanke so se poslovile od Evrope
V Rusiji izgubile obe tekmi
Rokometašice žalskega Juteksa so v 2. krogu pokala pokalnih zmagovalk gostovale v Rostavu v Rusiji in tam odigrale obe srečanji. V prvem so izgubile s 23 : 14, v drugem pa z 20 : 14.
Povedati velja, da je ekipa Istočnik druga najboljša ekipa v Rusiji ter ima v svojih vrstah kar tri odlične igralke, ki igrajo za rusko reprezentanco. Po besedah predsednika ŽRK Žalec Milana Dolarja, so na gostovanju kljub porazu prikazale dobro igro, vendar pa so morali priznati premoč domačih igralk. Pot je bila zelo dolga, zato so mlade žalske igralke prišle v Rostav precej utrujene, saj je bilo to prvo tako dolgo in naporno potovanje. Za žalsko ekipo so bile uspešne: V. Dolar 8, Pahor 9, Zidar 6, itd.
S tema dvema porazoma so se igralke Juteksa poslovile od nadaljnjega tekmovanja v evropskem pokalu.
-er
.".	(10:15)
Lakičeva v pravem trenutku
Četrto prvenstveno zmago so si v sobotnem 9. krogu priigrale rokometašice Vegrada. V Ribnici so premagale Kočevje z 22:20. Velenjčanke so zelo dobro igrale v prvem polčasu, ki so ga dobile s petimi zadetki prednosti.
Po desetih minutah nadaljevanja so ostale brez poškodovane Semerdjijeve in osem minut pred koncem so domače izenačile na 19:19. V odločilnih trewnutkih srečanja seje izkazala Lakičeva, kije ubranila sedemmetrovko ob minimalnem vodstvu Vegrada, v nasprotnem napadu pa so Velenjčanke dosegle še en zadetek in osvojile pomembni točki.
V naslednjem krogu bodo igralke Vegrada v soboto gostile predzadnjo Burjo iz Škofij.
VEGRAD: Lakič, Batinkova 5, Semerdjijeva 6, Raukovič, Hudej 3, Rodič, Nojinovič, Stevanovič 2, Ibralič 2, Vujovič 4, Grudnik, Šolaj a.
K.S. Polzela : lnterier Krško 94 : 65 (44 : 37)
Šiaviii brez težav
Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so v derbiju 7. kroga državnega prvenstva prepričljivo in brez večjih težav premagali ekipo Interierja iz Krškega s 94 : 65. Srečanje je bilo v prvem delu precej izenačeno, v drugem pa so Polzelani zaigrali odlično in v nekaj minutah v drugem delu povedli s 15 točkami prednosti in ob koncu visoko zmagali ter se na prvenstveni lestvici utrdili na drugem mestu.
Za Kovinotehno Savinjsko Polzelo so koše dosegli: Zaletel 11, Kobale 11, Stavrov 4, Medvešek 2, Ručigaj 2, Petranovič 27, Rituper 2, Rovšnik 2, Jagodnik 10, Čmer 6, Šamanič 14.	-er
Rogla Atras - Elektra 91:75 (45:3?)
Poslej še brez Mrzeia
V	9. krogu B lige so šoštanjski košarkarji gostovali v Slovenskih Konjicah in srečanje izgubili, zopet zaradi slabe igre v nekaj minutah. Dolgo so bili enakovredni domačim, v 8. minuti drugega polčasa so celo izenačili, nato pa so domačini v pičlih štirih minutah ušli za osem in na koncu slavili s 15 točkami razlike. Pri Elektri seje poznala odsotnost ključnih igralcev Plešeja in Mrzeia, slednji je odšel na študij in je začasno prekinil športno kariero. V soboto bo Elektra gostovala v Celju.
ELEKTRA: Pečovnik 24, Štahl 16, Glinšek 10, Divjak 8, Maličevič 7, Goltnik 6, Nikolič 2, Rupreht 2, Kovačevič 1, Brinovšek in Ferlin.
Mladinci so v 8. krogu 2. SKL gostovali v Rogaški Slatini in s 85:66 (51:24) zmagali še osmič zapored. Najbolj učinkovita sta bila Divjak (25) in Kovačevič (24).
V	2. krogu 1. SKL so pionirji v Celju premagali domačo ekipo s 67:46, najboljša pa sta bila Šipura (30) in D.Kadrič (19).
ERA Šmartno - Piran 5:1 (2:0)
igrali za petico
V	drugi državni ligi so odigrali predzadnji jesenski krog. Šmarčani so s Piranom zaigrali dokaj dobro, saj je bila tekma za obe moštvi zelo pomembna, z visoko zmago in tremi točkami pa so igralci ERE pred zadnjim krogom utrdili položaj na lestvici.
Prvih dvajset minut so oboji igrali na sredini igrišča in zelo previdno v obrambi. V 21. minuti je Grobelšek streljal skoraj iz mrtvega kota, žoga pa se je od gostujočega branilca odbila v mrežo. Po vodstvu so domači prevzeli pobudo in si ustvarili nekaj prilik. V 42, minuti je Marinček že premagal vratarja, vendar je žoga obstala na golovi črti, dve minuti kasneje pa so gostje v kazenskem prostoru zrušili Grobelška in Marinček je z bele črte povišal na 2:0.
Po odmoru so domači zelo napadli, lepi priliki pa sta zamudila Fajdiga in Radinovič. V 51. minuti so gostje znižaji izid, štiri minute kasneje pa zamudilo priložnost za izenačenje. Že v 60. minuti je Grobelšek zadel še tretjič za domače, ki so za tem povsem zagospo-darili ana igrišču. Med številnimi priložnostmi sta dve vnovčila Podgoršek v 76. in Omeragič v 89. minuti.
V	zadnjem krogu bodo Šmarčani gostovali pri Zagorju, ki je na lestvici le točko pred njimi, že včeraj (sreda) pa so doma odigrali povratno srečanje osmine finala slovenskega pokala z Muro.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Omeragič, Štefančič, Jeseničnik, Polovšak, Irman, Fajdiga, Grobelšek, Marinček, Radinovič (Podgoršek), Šoštar (Kovačič).	Janko Goričnik
Šoštanj Topolšica - Granit Preskrba 3:0
Gostje se niso naigrali
Odbojkarji Šoštanja Topolšice so dosegli še deveto zmago zapored. V svoji dvorani so goste iz Slovenske Bistrice premagali s 3:0 (10, 9, 4). Znova so igrali odlično in gostje niso imeli prilike, da ni se razigrali, zlasti pa so popustili v tretjem setu.
V naslednjem krogu bodo gostovali pri petem Ljutomeru, včeraj (sreda) pa so v Šoštanju odigrali četrtfinalno tekmo slovenskega pokala z ekipo Minolta Bled.
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Bevc, Mihalinec, Jerončič, Kugovnič, S. Sevčnikar, Kravcov, Barukčič, Dvornik, Nahtigal, D. Sevčnikar.
Monika Košarkoska
Kegljanje
Poraz in rekord kegljišča
Dvakrat popravljen rekord kegljišča in poraz domačinov sta značilnosti derbija 7. kroga med Šoštanjem in ravenskim Fužinarjem. Odlična igra prvega para je navdušila gledalce. Najprej je Ravenčan Mlakar z 921 keglji za kegelj izboljšal rekord kegljišča, le tri lučaje za tem pa je rekord pričel v roke domačega kegljača Ludvika Fideja, kije znamko izboljšal na 927 kegljev.
Veselje domačinov je bilo veliko, tudi povedli so z 2:0, to pa je bilo tudi vse. Kasneje so pobudo prevzeli gostje in zmagali s 5:3 ali s 5072:5013.
ŠOŠTANJ: L. Fidej 927 (1), S. Fidej 844 (1), Žnidar 310 -Arnuš 440 (0), Kramer 801 (0), Glavič 846 (0), Hasičič 845 (1).
Tudi v 8. krogu bodo Šoštanjčani kegljali doma, srečanje z Elektrarno Dravograd pa bodo v soboto pričeli ob 16. uri.
Tudi dekleta so srečanje 7. krogu odigrala doma, gostile pa so ekipo GIM Miklavž. Domačinke so zaigrale izredno slabo in gostje so zmagalče s 6:2 ali 2266:2232.
ŠOŠTANJ: Mihaljev 381 (0), Lesnik 374 (0), Prelog 372 (0), Podbrežnik 392 (1), Hojan 358 (1), Premlč 169-Drev 186 (0).
V soboto bodo v Šoštanju srečanje 8. kroga s Korotanom pričele ob 13. uri.
Tekmovanje so pričeli tudi v medobčinski ligi, kjer šoštanjs-ka druga ekipa v dveh krogih še ni zmagala. V 3. krogu bodo v Celju igrali z Avto Celjem.
L.F.
Sabljanje
Velenjčani na Madžarskem
Sabljaška sezona se je razmahnila, nanjo pa so dobro pripravljeni tudi sabljači velenjskega kluba Rudolf Cvetko. Konec prejšnjega tedna so gostovali v madžarskem Zalaegerszegu, kjer se je zbralo 76 kadetinj in 73 kadetov iz Avstrije, Češke, Slovaške, Hrvaške, Jugoslavije, Madžarske in Slovenije. Mladi Madžari so bili v obeh kategorijah nepremagljivi, Velenjčani pa so nastopili solidno. Barbara Kapfer je bila 51., Žiga Žuber 47., Jure Uranjek 50. in Matej Gorjan 59.
To soboto bo v Ljubljani mednarodni turnir Olimpia Open 1996. *
HJ.
Dviganje uteži
V soboto državno prvenstvo
V tretjem krogu ekipnega slovenskega prvenstva v Domžalah so dvigalci uteži-TAK Rudar Velenje za ljubljansko Olimpijo osvojili drugo mesto, tretje pa so bile Domžale. Med Velenjčani sta bila najboljša Z_ep in Vuzem, nastopili pa so še Kavnik, Koželj in Vanovšek.
TAK Rudar bo v soboto, 23. novembra, v Rdeči dvorani izvedel člansko in mladinsko državno prvenstvo, tekmovanje pa bodo pričeli ob 10. uri.
J.Z.
Šahovske novice
V četrtek, 7. novembra 1996, se je na rednem mesečnem hitropoteznem turnirju za prehodni pokal ŠŠD za leto 1996 zbralo 20 tekmovalcev. Odigrali so 13 krogov po švicarskem sistemu s tempom 2x5 minut. Vrstni red: 1. Milan Goršek (10.5 točke), 2. Radiša Rajkovič (10), 3. Milan Matko (9), 4. Radovan Krajnc (9), 5. Drago Kristan (8) itd. Naslednji turnir bo danes, v četrtek, 21. novembra 1996, ob 17. uri, v prostorih ŠŠD, v Starem Velenju.
Tudi osnovnošolci so v petek, 8. novembra 1996, odigrali nagradni turnir. Po napetih bojih so si prvo mesto razdelili Peter Lendero, Anto Filipovič in Predrag Djukič,
Naslednji turnir za osnovnošolce bo jutri, v petek, 20. novembra 1996, ob 16. uri, v prostorih ŠŠD, V Starem Velenju, ko bo občinsko posamezno prvenstvo za osnovnošolce.
Andrej Novak
Squash
Petri turnir v Mariboru
Na turnirju za jakostno lestvico v Mariboru so nastopili vsi najboljši slovenski igralci in igralke. Pri dekletih je Petra Vihar kljub rahli poškodbi zanesljivo zmagala, Vanja Gril je bila 10., pri fantih pa je bil Erik Vihar 8. in Iztok Uršič 20.
Strelski šport
Tokrat je presenetil Klančnik
Na 1. odprtem strelskem prvenstvu Slovenije so se izkazali tudi velenjski strelci. Pri mladinkah je s pištolo zmagala Suljičeva s 356 krogi, Durakovičeva in Matijevičeva sta bili 4. in 5. Pri članih je bil Simon Veternik 2. (571), prijetno pa je presenetil Boris Klančnik s 3. mestom (567). Pri mladincih sta s puško Andrej Vrečar (525) in Simon Mihelak (519) osvojila 12. in 13. mesto.
V 1. krogu slovenske dopisne lige so velenjski veterani nas-treljali izjemen izid in povedli na lestvici. Za Mrož so streljali 'frebše 181, Šme 182 in Žučko 185, pri mladincih Vrečar 351, Mihelak 348 in Markoja 339, pri pionirjih pa Sotlar 172, Obradovič 171 in Križnič 168.
Strelska družina Mrož je izvedla prvenstvo velenjskega Premogovnika. Moški ekipno: Priprave 582, Mehanizacija 580, Skupne službe 576; posamično: Perhač 164, Trupej 155, Borovnik 154; ženske ekipno: Skupne službe 490; posamično: Janežič 138, Lesjak 135, Zupančič 110.
F.Ž.
PONEDELJKOV ŠPORT M UMI VELENJE
.* A **
Šolska košarkarska liga
Velika razlika
V šaleško-koroški košarkarski ligi za osnovne šole so odigrali 4. krog obe šaleški ekipi pa sta visoko zmagali. Igralci OŠ Biaba Roeck so bili boljši od OŠ Mislinja z 58:31, kaošarkarji OŠ Livada pa so Drugo OŠ Slovenj Gradec premagali kar s 107:23.
Karate klub Velenje
Očko v reprezentanci
V Ljutomeru je bila pokalna tekma Slovenije za najmlajše v katah in športnih bojih. Marko Očko je letos najboljši v svoji kategoriji, z zmago na tem turnirju pa se je uvrstil tudi v slovensko reprezentanco in bo zanjo konec tedna nastopil na mednarodnem prvenstvu Bavarske. Rezultati članov KK Velenje - malčki: 3. Krk, 4. Učenovič, 5.Mijatovič; malčice: 1. Tamše, ml.dečki-borbe: 1. Očko, kate: 2. Očko; ml. deklice: 3. Sinanovič; st.dečki. 4. Mazej, 6. Gros; ekipno: 2. KK Velenje.
Karate klub Tiger
Kar 26 kolajn
Člani Karate kluba Tiger so na pokalni.tekmi v Ljutomeru osvojili kar 26 kolajn, sicer pa so letos med 48 slovenskimi klubi na tretjem mestu. Rezultati iz Ljutomera: malčki (letnik 87)-kate: 1. Tabakovič, 4. M.Banovič; letnik 88: 1. Islamovič; malčice: 1. Hodžič, 2.Zahirovič, 4. Bradarič; ml.deklice: 1. Redžič, 2. Rahmanovič; st.dečki: 1. Ž.Banovič, 2. Musič, 3. Gashi; borbe -ml.deklice: 3.Rahmanovič; ml.dečki. 2. Ahmetaševič; st.dečki do 45 kg:: 2. Ž.Banovič; do 75 kg: 4. Gashi; st.deklice: 2. Musič; v katah je bila tretja, kate ekipno-malčki: l.KK Tiger (Tabakovič, Banovič, Islamovič); malčice: 1. KK Tiger (Hodžič, Zahirovič, Bradarič); ml.deklice: 1. KK Tiger (Redžič, Rahmanovič, Hodžič); st.dečki: 3. KK Tiger (Banovič, Musič, Gashi).
Mali nogomet
Odprto prvenstvo Velenja
ŠRZ Rdeča dvorana Velenje bo v soboto, 30. novembra, in v nedeljo, 1. decembra, izvedla odprto prvenstvo Velenja v malem nogometu. Število ekip je omejeno, prijavnina je 9.500 SIT in jo je treba poravnati osebno v Rdeči dvorani ali na ŽR: 52800-603-38589 do ponedeljka, 25. novembra. Žreb bo v torek, 26. novembra, ob 18. uri v Rdeči dvorani.
Rdeča dvorana
Sejem smučarske in planinske opreme
Smučarski klub in Planinsko društvo Velenje bosta v soboto in nedeljo, 23. in 24. novembra, v Rdeči dvorani pripravila sejem rabeljene smučarske in planinske opreme. Oba dneva bo sejem od 9. do 18. ure.
Skale - "Rekreator leta 1996'
Letos blizu 500 krajanov
V	krajevni skupnosti Škale - Hrastovec namenjajo veliko pozornosti rekreaciji krajanov. Hidi v letošnjem letuje poseben organizacijski odbor (Stane Tepej, Vojko Miklavžina in Božidar Repnik) v okviru kluba malega nogometa "FORI" Škale že drugič organiziral tekmovanje za značko "REKREATOR LETA 1996".
V	soboto ob slovesni razglasitvi rezultatov in podelitvi plaket, značk in pokalov najboljšim so bili zelo zadovoljni, saj se je v to rekreacijsko tekmovanje, ki zajema osem disciplin (smučanje, metanje pikada, kegljanje, streljanje, kros, pohod na Menino planino, atletiko in plavanje) vključilo blizu 500 udeležencev, od najmlajših do najstarejših.
V	skupni uvrstitvi so bili po posameznih skupinah najboljši:
dečki do 15 let: 1. Rok Miklavžina 135 točk, 2. Sebastjan Pocajt 114,3. David Vodišek 112;
člani od 15 do 25 let: 1. Iztok Miklavžina 87, 2. Boštjan Hudournik 67, 3. Matjaž Vrhovnik 55;
člani od 25 do 35 let: 1. Zvone Miklavžina 117, 2. Slavko Grašič 103, 3. Jože
Lemež II102;
člani od 35 do 45 let: 1. Peter Silovšek 128, 2. Ervin Miklavžina 122, 3. Božidar Repnik 113;
člani nad 45 let: 1. Vlado Vrabič 99,2. Jure Kovač 87,3. Janez Blažič 75.
Še uvrstitve pri ženskah: deklice do 15 let: 1. Katja Pocajt 109,2. Kaja Glinšek 80, 3. Ines Repnik 71;
članice od 15 do 25 let: 1. Ksenija Grašič 94, 2. Saša
80.
članice od 25 do 35 let: 1. Andreja Oven 117, 2. Eva Kumer 113,3. Urška Arlič93;
članice od 35 do 45 let: 1. Renata Zupančič 104, 2. Tatjana Miklavžina 93, 3. Vlasta Miklavžina 91;
članice nad 45 let: 1. Vlasta Dren 80, 2. Milka Rošer 54.
Družine ( trije člani), ki so dosegle več kot 65 točk: 1. Miklavžina (Tatjana 93, Ervin 122, Rok 135, skupaj
350 točk), 2. Pocajt (Miran 111, Sebastjan 114, Katja 109, skupaj 334 točk), 3. Vrabič (Marjana 72, Vlado 112, Mitja 101, skupaj 285 točk), 4. Rošer (Ivo 85, Jure 89, Blaž 102, skupaj 276 točk), 5. Rošer (Franc 101, Miha 96, Jernej 68, skupaj 265 točk), 6. Repnik (Jožica 79, Božidar 112, Ines 67, skupaj 258 točk), 7. Miklavžina (Vlasta 91, Vojko 70, Iztok 87, skupaj 248 točk).
		
mm	jO? IJk	
		II- m
v J " ■■I , l^gggg®		
Hš^JH	HhHhBhRHSI * -L1 *L '\"\'<	wm
	■	' "T ■R: *>- ; a iMH nl^HlIiKi■ ■	x L p ., . > 1 inpff^BF infTM^Bli i^B	
		H
Turnšek 81, 3. Mojca Štainer
Najboljši po starotnih skupinah foto: vos
Mestna občina Velenje
Župan
Mestna občina Velenje razpisuje prosto delovno mesto
1.	SVETOVALEC ZA UREJANJE PROSTORA
v Uradu za okolje in prostor z razpisnimi pogoji:
-	visokošolska izobrazba (VII.) dipl. ing. arhitekture
-	tri leta delovnih izkušenj
-	znanje osnov računalniškega programa Windows
-	državljan Republike Slovenije
2.	SODELAVEC /. ZA UREJANJE PROSTORA
v Uradu za okolje in prostor z razpisnimi pogoji:
-	srednješolska (V.) ali višješolska izobrazba (VI.) gradbene smeri
-	dve leti delovnih izkušenj
-	znanje osnov računalniškega programa VVindovvs
-	državljan Republike Slovenije
Delovno razmerje za oba razpisana delovna mesta bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Titov trg 1, Urad župana in splošnih zadev. Rok prijave je 14 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijavo.
GSM - MOBILNI TELEFON
Telefon, ki Vam omogoča POPOLNO MOBILNOST v Sloveniji in Evropi!
Izjemno ugodno:
-	GSM Siemens S4	96.645,00 SIT . 01» <*1°c0\
-	GSM AEG TP 9050	91.500,00 oo^^TtA M?***
-	GSM Mitshubishi MT20	86.900,00 V VO°
Pokličite: 063/813-383 ali 063/813-052 ali 041/662-0531
. . ..
Svet
VZGOJNO - VARSTVENEGA ZAVODA ŠOŠTANJ
razpisuje delovno mesto RAVNATELJA
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa 53. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list, št. 12/96) ter imeti pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca.
Ravnatelj bo imenovan za 4 leta od 1.1.1997.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, opisom dozdajšnjega dela v vzgoji in izobraževanju ter vizijo razvoja vrtca v 8 dneh po objavi razpisa na naslov vrtca: WZ ŠOŠTANJ, Koroška 13 s pripisom "za razpis".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Preurejeni parkirni prostori ob EKU še ta
mesec?
Mnogi bralci se tudi na nas obračajo z vprašanjem, kdaj bodo "odprti" parkirni prostori ob podjetju EKO Velenje. Kot nam je povedal direktor tega podjetja, kjer so parkirne prostore preurejali, Andrej Glušič, bo to takoj, ko za to pridobijo ustrezna do-
Z "odprtjem" parkirišč se bo "sprostila" gneča, ki v okolici nastaja že nekaj časa. (foto: vos)
voljenja. Preurejeno parkirišče bo imelo 182 parkirnih mest. Računajo, da jih bodo v uporabo lahko predali še ta mesec.
mkp
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 11. novembra do 17. novembra 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 11.11. AMP Šoštanj	170 mikro-g/m3
12.11. AMP Šoštanj	470
13.11. AMP Šoštanj	190
16.11. AMP Veliki vrh	170
MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE SO, od 11. novembra do 17. novembra 1996
ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G.
111.11. 1012.11. 013.11. «14.11. D15.11. D16.11. «17.11.
mladinska knjiga
trgovina d.d.
Mladinska knjiga Trgovina d.d. po sklepu uprave z dne 6.10.1995 pristopa k zbiranju
JAVNIH PONUDB ZA NAKUP
poslovnih prostorov, last podjetja na naslovu Kidričeva 5, Velenje, v skupni kvadraturi 97,5 m2.
Ponudba mora vsebovati:
-	ime in priimek oziroma naziv podjetja, ki podaja ponudbo
-	okvirno ceno za m2 poslovnega prostora
-	roki in način plačila kupnine
-	garancijo oziroma sredstva za zavarovanje plačila kupnine
-	boniteto kupca.
Postopek zbiranja ponudb bomo zaključili v roku 20 dni od te objave. Ponudbo lahko podajo v navedenem roku fizične ali pravne osebe na naslov: Mladinska knjiga Trgovina d.d., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana, s pripisom "javna ponudba".
Nepopolnih vlog v postopku ne bomo upoštevali. Ponudnik si pridržuje pravico do izbora najbolj ugodnega ponudnika skladno s sprejeto poslovno politiko podjetja. Informacije in ogledi na telefon 063/855-827, 853-371 in 851-485, g. Robert Polnar.
ČETRTEK, 21.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 22. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Dvakrat dvanajst umazanih; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 23. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o filmu; 17.00 Kvazi kviz; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 24.NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hercov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 26. NOVEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 27.N0VEMBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
		
	KINO	
DOM KULTURE VELENJE
Petek, 22.11. ob 20. uri Sobota, 23.11. ob 21. uri Nedelja, 24.11. ob 19. uri STRIPTEASE - erotična komedija
Režija: Andrevv Bergman Vloge: Demi Moore, Burt Reynolds
Dolžina: 115 minut Če se boriš za skrbništvo lastnega otroka, moraš plačati dobrega odvetnika. Zanj pa potrebuješ dovolj denarja. Erin Grant pa ga kot nekdanja FBI uslužbenka ni zaslužila toliko. Zato je postala dobra striptizeta. Ob tem se zaplete s kongresnikom, ki ga privlačijo striptizete in takoj je tu še izsiljevanje... Simpatična in zelo uspešna komedija o seksu, politiki, grabežljivosti, maščevanju in ubijanju, v soju barskih luči in znoju barskih plesalk. Za povrh pa nadvse privlačna Demi Moore! Ponedeljek, 25.11. ob 20. uri FARGO - triler Režija: Joel Coen Vloge: Frances McDormand, Steve Buscemi... Dolžina: 97 minut Zakotno ameriško mestece Fargo, tik ob kanadski meji in sredi ostre zime. Nepomemben prodajalec
avtomobilov se domisli načina, kako se bo rešil finančnih težav. Dvema nepridipravoma obljubi majhno plačilo za ugrabitev .njegove žene. Od tasta pa bo tako izsilil ogromno denarja. Toda načrt se iz minute v minuto podira. In tukaj je še visokonoseča policistka, ki je trdno odločena najti ugrabljenko in priti stvari do dna... Presunljiv triler, prepleten s črnim humorjem.
CANNES 96 - ZLATA PALMA ZA REŽIJO!
KINO ŠOŠTANJ .
Nedelja, 24.11. ob 17. uri STRIPTEASE - komedija Sreda, 27.11. ob 20. uri FARGO-triler
ŠMARTNO OB PAKI
Sobota, 23.11. ob 19.30 uri STRIPTEASE - komedija Torek, 26.11. ob 20. uri FARGO - triler
Naslednji filmi: Trčeni profesor, Zmajevo srce, Fenomen, Kretenčkovi, Čas za ubijanje.
Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. 856-384 od 8. do 14. ure!
Paša za stare in mlade oči
- Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk Šaleške doline Velenje je z razstavo minuli konec gotovo razveselilo vse tiste, ki imajo radi drobne pernate živalce. Te hišne ljubljence so postavili na ogled v avli osnovne šole Livada v Velenju, bilo pa jih je približno 200. V soboto in nedeljo sije razstavo ogledalo največ družin, v ponedeljek pa so priložnost "izkoristili" za ogled predsem šolarji.
tp, foto vos
21. novembra 1996
MALI OGLASI
DEŽURSTVA
ZAKONSKI PAR BREZ OTROK IŠČE STANOVANJE V VELENJU.
Telefon 862-157.
AVTO ŽAREK d.o.o. Ul. J. VRABIČA10 A, PESJE PRI VELENJU, tel/fax 856-537. VSE NA ENEM MESTU! KOMISIJSKA PRODAJA in PREPISII-kredit na 25 ali 37 položnic: kupec lastnik premičnine TAKOJ! Kvaliteta, ki navdušuje! Pooblaščena prodaja za vsa vozila znamke MITSUBISHI. Garancija: 3 leta, oziroma 100.000 km-6 let na prerjavenje!
letnik 89, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 852-908 po 20. uri. POSOJAM DO 100.000 sit. Telefon ali naslov sporočite na upravo lista, 855-450. SIVORJAVO KRAVO, brejo 8 mesecev drugega teleta. Telefon
ŠIVILJSTVO "VERA", Kajuhov dom 2 iz Šoštanja, vam nudi vse vrste šiviljskih in krojaških storitev po meri. Ker cenim vaš čas, pridem tudi na dom. Telefon 063-882-942 int. 18 ali 063-895-197.
ZASTAVO P0LLY, letnik 86, prodam za 50.000,00 sit. Telefon 851-396.
LOKAL 20 m2, na Stantetovi, v Velenju, prodam. Telefon 856-065 zvečer.
ZAVAROVALNICA MARIBOR,
Igor Stropnik s.p. v prostorih RENTA CAR, telefon 852-990, ugodno kasko in STAN. zav.
ŽIČNO MREŽO ZA OGRAJO, 30
m, brezplačno oddam. Telefon 852-996.
VEČJO OPREMLJENO SOBO, z
možnostjo kuhanja, souporabo telefona in sanitarij oddam dvema ženskama ali paru brez otrok. Telefon 855-450 od 8. do 14. ure in 853-432 zvečer po 19. uri. OSEBNI AVTO AX CITROEN 11 TRE,
895-222.
JUGO 45 A, prevoženih 68.000 km, garažiran, dobro ohranjen prodam. Telefon 892-124. OVNA ZA NADALJNO REJO ali zakol prodam. Telefon 893-063. V VELENJU PRODAM 4 SOBNO STANOVANJE za 84.000 DEM. Telefon 069-83-446. DOBRO OHRANJEN ŠIVLANI STROJ z dolgim čolničkom, prodam za 10.000 sit in prtljažnik za starejši Golf št. 1 za 1000 sit. Telefon 853-101. DVA SPAČKA PRODAM. Cena po dogovoru. Telefon 893-154. ŠTEDILNIK 4 plin 2 elektrika
PRODAM.Telefon 854-901. IŠČEM DEKEL ZA DELO v bistroju. Telefon 893-333. PRAŠIČA 100 kg prodam. Telefon 882-402.
SLADEK JABOLČNIK izpod preše in posnemalnik mleka prodam. Telefon 857-679. PC 386/40 4 MB RAM 127 MB disk, barvni monitor s programi, prodam. Telefon 856-254. RENAULT 4 TL (armatura GTL), letnik 84, prevoženih 80.000 km, neverjetno odlično ohranjen, prodam. Telefon 856-024 v večernih urah. PARCELO OB SLIVNIŠKEM JEZERU PRODAM 7500 m2, možna gradnja, prodam. Telefon 850-703.
V DOMU UČENCEV VELENJE
DELO NA VAŠEM DOMU,
zaslužek do 20.000 sit tedensko. Naslovnjene kuverte pošljite na naslov Tanja Potočnik, Šentilj 46, 2382 Mislinja.
oddamo v najem poslovne prostore. Telefon 859-067.
ZA PRIDNE DOBER ZASLUŽEK! Če imate čas in avto, pokličite! Prednost imajo ženske. Telefon 066-272-111, dopoldne.
MARIJA ŠPEGEL z Mute obvešča, da bo v nedeljo 24.11. prodajala mlade kokoši nasdnice, rjave, stare 6 mesecev, cepljene od 8. ure do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202.
KUPIM GARSONJERO ALI
enosobno stanovanje. Telefon 854-422 ali 0609-610-673. ODDAM GARSONJERO V ŠOŠTANJU. Telefon 882-932 po 18. uri.
V	VELENJU NAJAMEM PROSTOR ZA TRGOVINO. Telefon 716-294 od 20 do 30 m2. NAJAMEMO NEOPREMLJENO DVOSOBNO STANOVANJE v Vellenju ali Šoštanju. Ponudbe po telefonu 854-457 zvečer. OMARO ZA DNEVNO SOBO, sedežno z ležiščem, ugodno prodamo. Telefon 892-120 int.2117.
KUPIM STARO KOSILNICO "ALPINA" z enim kolesom ali frezo. Telefon 856-819 zvečer. KUPIM RABLJEN RAČUNALNIK.
Telefon 893-432. ŽREBIČKA starega 6 mesecev prodam. Telefon 852-865.
V	VELENJU ZAPOSLIM MLADO DEKLE za delo v bistroju. Telefon 851-476.
KLAFTRO BUKOVIH DRV PRODAM. Telefon 885-485. MANJŠO HIŠO, vikend, ali gradbeno parcelo na podeželju kupim. Telefon 855-244.
V	VELENJU NAJAMEM manjše stanovanje. Telefon 851-273 popoldan.
MONTAŽNO GARAŽO iz pocinkane pločevine, prodam. Telefon 881-070.
poceni prodam. Telefon 852-588. KOMBINIRAN OTROŠKI VOZIČEK
DVE KRAVI ZA ZAKOL, prodam. Telefon 882-750.
Obvestilo
"Upravna enota Velenje, Oddelek za upravne notranje zadeve, obvešča vse državljane Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, da so volilni imeniki za referendum od 20. novembra datje razgrnjeni in na vpogled v prostorih Upravne enote Velenje, Titov trg 1, soba 2 v petem nadstropju. Državljani lahko v tem času, do 29. novembra, ustno in pisno zahtevajo popravek volilnega imenika, v kolikor so pri pregledu ugotovili nepravilnosti."
Načelnica Upravne enote Velenje Milena Pečovnik, dipl. prav.
mTTTHTOimri
IZDELKI MESARIJE IN PREDELAVE VALAND ALOJ2
Mesnica Velenje Stari trg 35 ( poslovni center) Tel.: 063/856-778
OO^r^ed®1

* Vabljeni:
r - tor., sre., čet., pet. 8. -18. h
-	sob.	7. -12. h
-	ned., pon.	ZAPRTO
Mestna občina Velenje
razpisuje prosto delovno mesto upravnik Mladinskega centra
z naslednjimi razpisnimi pogoji:
-	visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri oz. absolvent
-	državljan Republike Slovenije
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas 1 leto, s polnim delovnim časom.
Prijave z dokazili pošljite na naslov: Mestna občina Velenje, Urad
župana in splošnih zadev, Titov trg 1, Velenje.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi razpisa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku roka za
prijavo.
Srečko MEH ŽUPAN
POGREBNA SLUŽBA M(	IRANA CVETLIČARNA KAMI	10SEŠTV0
r vuiiuiiun vUvuiin i'i\ TEL.: 063 / 75	runun* viuiuivniinn) iuti<ii !0 - 003,720 - 660,720 - 662	lutluv I IV
Zdravstveni dom
Velenje
OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 21. novembra -dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Rus in dr. Slavič Petek, 22. novembra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dežurni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 23. novembra in nedeljo,
24. novembra - dežurni dr. O.Renko in dr. D.Vrabič Ponedeljek, 25. novembra - dnevni dežurni dr. Rus, nočni dr. Lazar in dr. Ramšak
Torek, 26. novembra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Mijin in dr.Kočevar Sreda, 27. novembra - dnevni dežurni dr. Friškovec, nočni dežurni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: V nedeljo, 24. novembra - dr. Mojca Koprivc-Bujan v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje -Zobozdravstvo (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 22. novembra do 29. novembra - Ivo Zagožen, dr. vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel: 0609/ 633-677.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroki: Alenka Emeršič, Velenje,Cesta I/9 in Robert Oberč, Florjan št. 184; Vanja Osojnik, Velenje, Špeglova ul.št. 26 in Damijan Kotnik, Velenje, Šalek št. 90.
Smrti: Ana Bele, roj.1908, Uboje št. 15; Mihael Plaznik, roj.1915, Ravne št. 88; Ivo Zeba, roj. 1947, Zabrde št. 71, Rep. BIH; Janez Leber, roj. 1915, Kasaze št. 62/a; Cecilija Ferder, roj. 1910, Podkraj pri Velenju št. 12.
Upravna enota Žalec
Smrti: Ana Škoberne, stara 84 let, upokojenka, Rakovlje št. 47; JustinaJurnšek, stara 84 let, drž. upok., Žalec, Česna na Vrbje št. 9; Simeon Golavšek, star 26 let, varnostnik, Kasaze 100.
Upravna enota Mozirje
Poroka: Katja Mikek iz Bočne in Vitomir Smodiš iz Mozirja. Smrti: Kristina Ugovšek iz Mozirja; Marija Rozoničnik iz Mozirja; Ana Rajter iz Spodnjih Kraš.
NOKIA
CONNECTING PEOPLF.
GSM
MOBILNI TELEFONI V SLOVENIJI.
Pooblaščeni prodojolec: Vladimir Joger s.p., Levet 46, Levet !ei./fox: 063 452 000
POGREBNE STORITVE USAR
VINSKA GORA 8, 3320 VELENJE TELEFON.: 063/858-226, MOBITEL.: 0609 636-939
-	POSTAVITEV MRLIŠKEGA ODRA NA DOMU
-	NABAVA CVETJA	možnost plačila ha m obrokov
■ UREDITEV DOKUMENTACIJE „„„„„„„ „„ „„ „„„,„„
' POSLUJEMO 24 UR DHEVf/O
V SPOMIN
Dne 24. novembra 1996 mineva 10 let odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in
tast
HENRIK GRACNER
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, stare mame, babice, prababice, sestre in tete
CECILIJE FERDER
24.10.1910 - 14.11.1996
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh dneh stali ob strani in pomagali. Posebno zahvalo izrekamo družini Rožič. Iskrena hvala gospodu primariju dr. Alojzu Fijavžu za dolgoletno zdravljenje, pa-
tronažni službi ZD Velenje, še posebej gospe Tatjani Lesjak. Hvala obema duhovnikoma, gospodoma Janezu Furmanu in Janku Kvartiču, za
opravljen cerkveni obred. Hvala obema govornikoma gospodoma Francu Vedeniku in Konradu Brunšku.
Hvala cerkvenemu zboru Svete Marije Velenje za lepo petje. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za darovane vence,
cvetje, svete maše in sveče.
ŽALUJOČI VSI NJENI.
V ponedeljek je začel veljati protikadilski zakon
Po novem pri nas ne kadimo več!
Kadilci ga bodo kmalu "nasrkali" tudi v praksi. Prej jim je tu in tam kdo kdaj pa kdaj rekel - kdor kadi, smrdi; ali pa jim je kdo govoril o nevarnosti za zdravje, temi, o kateri eni kadilci ne slišijo nič kaj radi, drugi pa se nanjo požvižgajo. Zdaj se je država nanje spravila še z zakonom. Menda najbolj strogim v Evropi. Mimogrede, kajenje menda sploh ni več moderno ... Ampak, to bi bil lahko podatek samo za tiste, ki dajo kaj na modo.
V nekaterih lokalih po Velenju so menda, tako je bilo slišati, že dan po sprejetju pro-tikadilskega zakona pohiteli in na vidno mesto obesili napis: KAJENJE PREPOVEDANO! A, kaj, ko so s tem ponekod izgubili najbolj donosne stranke. Potem so raje napis ponekod umaknili vsaj še za pol leta, kolikor časa jim daje zakon, da zadeve spel-
jejo v praksi..
Pol leta časa za ločitev kadilcev od nekadilcev
V ponedeljek, 18. novembra, je v Sloveniji začel veljati zakon, ki omejuje uporabo tobačnih	izdelkov.
Uporabniki javnih pros torov ... pa imajo o danes naprej pol leta časa, da v svojih prostorih s pregrado ali kako drugače, ločijo tiste, ki kadijo, od tistih, ki ne in s tem zagotovijo nekadilcem dihanje nezadimljenega zra ka.
15. člen Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, kot se protikadilski zakon uradno imenuje,	določa:
"Prepovedano je kajenje v javnih prostorih, razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namen-
jenih nekadilcem. Prostori, namenjeni kadilcem, ne smejo presegati 50% skupne površine posameznega javnega prostora, kar mora lastnik javnega prostora, upravljalec oziro-
m a
najemnik zagotoviti najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. V celoti je prepovedano kajenje v pros-
torih vzgojnoizobraževalnih in zdravstvenih ustanov. Lastnik javnega prostora, upravljalec oziroma najemnik mora prepoved kajenja ter označbo prostorov za nekadelice objaviti na vidnem mestu."
Bodo delodajalci prepovedali kajenje?
Vsak zaposleni ima pravico zahtevati od delodajalca, da mu omogoči opravljati delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen s tobačnim dimom. Če delodajalec, tega ne more izvesti, potem mora v delovnem prostoru prepovedati kajenje.
Na škatlici cigaret boš bral - kajenje ubija
Na škatlicah cigaret pa bomo morali odslej najti vsaj enega od naslednjih opozoril:
Malo smo po podjetjih spraševali o tem, kako bodo nekadilcem zagotovili neonesnažen zrak, a o pro-tikadilskem zakonu marsikje sploh še niso vedeli kaj dosti.
Tudi s šolami nismo imeli prave sreče, ravnatelji so bili na seminarju v Portorožu, kdo drug pa namesto njih ni mogel govoriti o tem.
Malo več sreče smo imeli, ko smo o tem
spraševali1 >tnike ali pa najemnike gostinskih lokalov po Velenju, kako bodo zadevo rešili. Mišo Melanšek, lastnik M4 je povedal, da ima za ustrezno rešitev pol leta časa, da pa o tem že razmišlja. Podobne odgovore pa so nam dali tudi drugi gostinci. "Zadevo bom rešil nadvse preprosto, ves spodnji prostor bom namenil za nekadilce, tako bo zanje prostora še več kot ga terja zakon."
Minstrstvo za zdravsto opozarja, da kajenje ubija; da povzroča raka na pljučih, da kajenje v nosečnosti škoduje razvoju otroka; da je najpogostejši vzrok srčnih smrti, da skrajšuje življenje ...
Zakon prepoveduje reklamiranje tobaka in tobačnih izdelkov in prepoveduje prodajo tobačnih izdelkov osebam mlajšim od 15 let.
Kazni - denarne
Predvidene kazni za
kršenje zakona so denarne in se gibljejo od najvišje 250.000 tolarjev za delodajalce in podjetja, pa do 5.000 tolarjev za kadilce, ki kadijo tam, kjer ne bi smeli. Za toliko bo namreč na licu mesta, zasačen pri dejanju, -kaznovan posameznik, ki bo kadil v javnem prostoru, kjer je kajenje prepovedano. Kasirali bodo zdravstveni inšpektorji in inšpektorji dela.
Milena Krstič - Planine
Zadnja novica
Gorenje: Želeli Prato - dobili Flensburg Handevvitt
DUNAJ, 19. novembra - Na sedežu Evropske rokometne zveze so predvčerašnjim izžrebali pare četrfinala v evropskih tekmovanjih. Rokometašem velenjskega Gorenja tokrat žreb ni bil naklonjen. Želeli so si italijanskega predstavnika Prato, ki so ga prav v četrfinalu tega tekmovanja izločili pred dvema letoma, dobili pa so takorekoč najtežjega nasprotnika, nemški SG Flensburg-Handevvit, kije trenutno v velikem naletu v nemškem prvenstvu. Prva tekma bo 8. ali 9. februarja v Velenju, povratna pa teden dni za tem v Flensburgu.
S petimi zaporednimi zmagami se je Handevvitt povzpel na drugo mesto v Bundeslige in ob trenutno vodilnem Lemgu napovedal kandidaturo za osvojitev prvega naslova prvaka. Klub je nastal leta 1990 z združitvijo TSB Flensburga in Handewitter SV, največji up-seh pa je naslov podprvak^ v lanskem prvenstvu, ko je za" Kielom zaostal le dve točki.
Moštvo iz pokrajine Schlesvvig-Holstein je iemo v minuli sezoni v povprečju v dvorani Foerdehalle po 3267 gledalcev na tekmo (kapaciteta je 3500 ljudi, z večjim obiskom pa se v Bundesligi lahko pohvali le Kiel) in je močno skandinavsko obarvan. Trener je sloviti Aners Dahl-Nielson (209 za reprezentanco Danske, s katero je bil tudi selektor), od leta 1992 je pri njih Jan Elberg Joergensen (63 tekem za Dansko), letošnji novinci pa so Christian Hjermind (46 tekem za Dansko), Lars Christensen (60 tekem za Dansko) in Roger Kjendalen (247 tekem za Norveško). "Skandinavska mentaliteta je za sever
Nemčije zelo ustrezna, Flensburg 'pa je tipično obmejno območje. Veliko navijačev imamo na Danskem, odkoder redno prihajajo na naše tekme in zato je odločitev za nakup okrepitev v sosednji državi logična," pravi njihov mož za stike z javnostjo Schmaeschke, ki je namignil, da po dobrem startu že od letošnje sezone pričakujejo osvojitev vsaj ene lovorike in upoštevaje konkurenco, bi Flensburg najlažje uspel v pokalu EHF."Osnovni cilj je vsako leto napredovati, kar nam je doslej v celoti uspevalo. Naslednji korak je do leta 1998 zmagati v enem tekmovanju. Nismo se pogovarjali o naslovu nemškega prvaka, Bundesliga je velik stres, prav tako pokal, saj bomo že za uvrstitev v osmino-finala igrali z Lemgom in zato se bomo verjetno osredotočili na Evropo," pravi danski rokometni idol Dahl-Nielsen (45 let), ki je Flensburgov trener postal leta 1993.
Ob štirih Skandinavcih so zvezdniki nemškega pod-prvaka vratar Jan Holpert (153 tekem za reprezentan-
co), zunanja igralca Jan Fegter (60) in Markus Hochaus (24), krili Holger Schneider (99) in Štefan Lache (19) ter krožni igralec Mathhias Hahn (104). Flensburgovi igralci imajo skupaj že neverjetnih 845 reprezentačnih tekem za Nemčijo, Dansko in Norveško, zato bodo v četrt-finalnem dvoboju pokala EHF z našim Gorenjem veliki favoriti.
Vratarja: Jan Holpert (28 let, 191 cm), Andreas Bulei (30 let, 194 cm); leva zunanja: Tobias Skerka (21 let, 192 cm), Jan Fegter (27 let, 191
cm); srednja zunanja:
Markus Hochhaus (28 let, 190 cm), Peter Ledreiter (30 let, 189 cm), Roger Kjendalen (31 let, 192 cm); desna zunanja: Jan E. Joergensen (26 let, 197 cm), Christian Hjermind (23 let, 185 cm). Levi krili: Holger Schneider (33 let, 188 cm), Lars Christiansen (24 let, 181 cm); desni krili: Ulf Momsen (29 let, 182 cm), Štefan Lache (30 let, 184 cm); krožna igralca: Matthias Hahn (31 let, 196 cm), Andreas Mau (34 let, 186 cm).
le, vos
Tone Tiselj, trener Gorenja: "Nasprotnika je zelo močan. Vtem pokalu so prav Nemci in Spanci, v bobnu je bil Granollers, najmočnejši. Toda hratije to zelo atraktivna ekipa in prepričan sem, da bo februarja dvorana v Velenju nabito polna. Časa, da ga podrobno spoznamo bo dovolj, kot tudi, da se nanj čimbolje pripravimo. Sicer pa mislim, da nihčerni nepremagljiv in seveda bomo storili vse, da bomo doma zmagali. Vendar ne bomo začeli takoj živeti za Nemce. Trenutno je za nas najpomembnejše prvenstvo, da čim več iztržimo."
BRALCI TEDNIKA NAŠ ČAS
IZBERITE!
NAJ OSEBNOST LETA
Leto je spet naokoli in kot vedno večina ugotavlja, da je minilo, kot bi mignil. Vsaj v uredništvu Našega časa smo si o tem edini. In spet je prišel čas, da vam ponudimo možnost, da skupaj izberemo "Naj v osebnost" letošnjega leta. Želimo, da skupaj izberemo osebo, ki živi z nami, na območju, kjer izhaja in je bran Naščas. Izberite osebo, ki je v minulem letu na vas naredila največji vtis. Naj bo to nekdo, ki ga cenite, ki vam je vzor. Ni važno, Ha katerem področju deluje; lahko je kulturnik, športnik, politik ali kaj čisto tretjega. In seveda -lahko je ženska ali moški. Danes vam ponujamo prvi kuponček. Potem pa v vsaki številki do Novega leta naslednjega. Letos vaših predlogov ne bomo skrivali, ampak bomo sproti objavljali, kako se odločate. Tako bomo, upamo, še bolj spodbudili vaše sodelovanje, ki je bilo v minulih dveh letih, odkar izbiramo "Naj .osebnost", vedno lepo in številno. Tudi letos pa bomo med tiste, ki boste glasovali, razdelili kar 15 lepih nagrad. Kakšne bodo, vam bomo izdali v naslednji številki Našega časa.
Torej, odločite se, izrežite kuponček in ga pošljite v kuverti ali na dopisnici na naslov : Naš čas d.o.o., Foitova 10, 3320 Velenje.
I**"	KUPON ŠT.l	~
IZBOR ZA "NAJ OSEBNOST" LETA 1996
GLASUJEM ZA:_
UTEMELJITEV:_
IME, PRIIMEK IN NASLOV: