Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., Št. 19« (»JUTRO« SVIL, St. 108 b) Ljubljana, ponedeljek 11« maja 1936 Cena t Din ivu. cjuuijajitL, CkJialijeva ulica a. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, S125, 3126. Loseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 9t.lL — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-g»rtner|a. Ponedeljska Izdaja Življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6- Telefot St. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126 vsaM ponedeljek zjutraj. — Na roča se posebej in velja po poŠt prejemana Din 4.-, po raznašal-db dostavljena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 11. Telefot St. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL L Tel. 65 Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu. Ponedeljska L~dai& »Jutra* tzhal: Italija je postavila Društvo narodov pred Izvršeno dejstvo Dr. Korošec o zunanji in notranji politiki S proglasitvijo aneksije Abesinije hoče Italija presekati vsako nadaljnjo razpravo K i m, 10. maja. r. Na snočnji seji velikega fašističnega sveta in vlade sta bila sprejeta dva zakonska načrta o ustanovitvi rimskega imperija. Zakon o aneksi ji Abesinije določa: 1. Ozemlje in ljudstva, ki so pripadala abesinskemu cesarstvu, se rjostavijo pod popolno integralnost in suverenost kraljevine Italije. Naziv etiopskega imperatorja sprejme italijanski kralj zase in za svoje naslednike. 2. Etiopijo vodi in predstavlja generalni guverner, k! ima naslov * " alja; njemu sta podre,jena tudi guvernerja Eritreje in Somalije ter vse vojaške in civilne oblasti na ozemlju, ki je podrejeno njegovi junsdikciji. Generalni guverner, podkralj Etiopije, se imenuje s kraljevim dekretom na predlog mini?tr-sk^ga predsednika in ministra za kolonije. 3. S kraljevimi dekreti, ki se imajo izdati na predlog ministrskega predsednika in ministra za kolonije, bo urejen listroj jn uprava Etiopije. 4. Ta dekret se ima predložiti parlamentu, ki naj ga uzakoni. Zalronski načrt mu ima predložiti ministrski predsednik. Drugi dekret določa: Marša! Ba&©g!io iisiestovasa za podkralja L Italijanski maršal Peter Badoglio se imenuje za generalnega guvernerja Etiopije z nazivom in s popolno oblastjo podkralja. 2. Dekret stopi v veljavo, ko bo predložen parlamentu v uzakonitev. Zakonski načrt ima predložiti poslanski zbornici ministrski predsednik. Danes dopoldne ob 10. so s 101 topovskim strelom v vseh glavnih italijanskih garnizijah svečano proglasili končnove-ljavno aneksijo Abesiniji General Graziani povišan za maršala B i m, 10. maja. r. V priznanje zaslug v abesinski vojni je kralj na predlog Mnssolinija imenoval generala Grazia-nija za maršala in mu poveril vrhovno poveljstvo italijanskih čet v Abesiniji. Zahvala nevtralcem Rim, 10. maja. AA. Ko je snooi Musso- trni končal svoj kratki govor, je 21 topovskih strelov simbolično proglasilo aneksijo A oesinijje. Mussolini je takoj na to sprejel diplomatske zastopnike dr ž« v, ki niso sodelovale pri sankcijah. Ko so zunaj na trgu še trajale manifestacije, je imel Mussolini razgovor s poslaniki Nemčije, Japonske in Brazilije, Avstrije in Madžarske, ter z odpravnikom poslov albanske vlade in z vsemi vojnimi odposlanci, ki so prisostvovala pravkar zaključenim manifestacijam. Prisoten je bil tudi prvi adjutant albanskega kralja. Mussolini jim je izrazni zahvalo Italije za njihovo nevtralnost Vznemirjenje v Franciji Društvo narodov v zadregi Pariz. 10. maja AA- Proglasitev aneksijo Abesinije in snočnji Mussolini iev govor sta izzvala v vsej Franciji veliko vznemirjenje-Francoski listi so v skrbeh za nadaljnji razvoj dogodkov. Svet Društva narodov, ki se jutri sestane v Ženevi, bo imel izredno težko stališče. Morda se bo mogla ženevska institucija rešiti iz mučnega položaja le s tem, da se odgodi sklepanje glede nadaljnjega stališča Društva narodov v italijansko-abesinskem sporu. Kar se tiče sankcij, so francoski listi mnenja, da iih svet DN ne more ne ukiniti ne poostriti. Ce jih ukine, to eo ipso odobril nasilje, ki ie bilo izvršeno nad Abesinijo. če jih poostri, prekrši določbe pakta Društva narodov, ki ne odreja nikakih posebnih sankcij proti eventualnemu zmagovalcu v času, ko se je vojna že zaključila. Pariz. 10. maja AA. Po informacijah agencije Havas naglašajo uradni francoski krogi spričo vesti o izvršeni aneksiji Abesinije in proglasitve italijanskega kralja za abe-sinskega imperatorja, da je francoska vlada o pravem času sporočila italijanski, da bo zavzela proti eventualni takšni rešitvi ita-lijansko-abesinskega spora skraino rezervirano stališče. Kaj pravi neguš Jeruzalem, 10. maja. AA. Snoči je abesinski cesar Haiile Selasj sprejel novinarje in jim dal daljšo izjavo, v kateri je med drugim poudaril: Narod, ki je z vso dušo zaupal Društvu narodov, ne more niti misliti na to, da Društvo narodov sedaj ne bo zahtevalo reparacij proti drug.i svoji članici, ki je bila proglašena za napadalca^ Mi zahtevamo intervencijo pravice za zaščito sla- botnega naroda, proti narodu, ki je mnogo močnejši. Kakor se je izvedelo, namerava cefar v kratkem odpotovati v Ženevo in osebno zahtevati, da se Druš1 vo narodov zavzame za abesinsko stvoT. Indija na strani Abesinije Kalkuta, 10- maja AA. V Kalkuti se je vršilo včeraj pet zborovanj v okviru tako- zvanega abesinskeCa dne, ki ga je proglas' predsednik indijskega kongresa Pandi! Ja-varlail Nehru. Na vseh zborovanjih s> bile sprejete resolucije, ki zahtevajo naj Indija izstopi iz Društva narodov zaradi njegovega neuspeha v obrambi Abesinije pralii italijanskemu imnerializmu. Veliko skupina indijskih omkid;ncev je demonstrirala pred italijansk;m konzul a.ton. Polcija ie morala intervinirati z orožjem. Francija je v svoji zunanji politiki precej osamljena, vendar pa ne more spremeniti svojega stališča Pariz, 10. maja AA. Na včerajšnji seji francoske vlade, ki se je vršila v Elizej-ski palači pod predsedstvom predsednika republike Alberta Lebruna, je zunanji minister Flandin podal ekspoze o vseh vprašanjih, o katerih se sedaj vodijo diplomatski razgovori. Ekspoze je trajal dve uri in pol. Flandin je v začetku očrtal sedanje stanje v Abesiniji in italijansko-abesjnski spor ter prečital veliko število brzojavk, k so bile izmenjane med Rimom, Parizom in Londonom. Nato je poročal o vsej svoji akciji, za sporazum o enotni politiki Francije'in Anglije napram Italiji. Obžaloval je, da se Angležem ni zdelo potrebno pridružiti se o pravem ča3,i francoski akciji nasproti Rimu. Francoska vlada ni prenehala vplivati na Mussolinija v pomir-jjivem smislu ter si je prizadevala, da bi ga pridobila za sklenitev miri z Abesinijo, kakršnega bi lahko sprejeli tudi Velika Britanija in Društvo narodov. Francosko stališče napram aneksiji Abesinije ostane še nadalje skrajno rezervirano. Kar se tiče Nemčije je Flandin obrazložil predvsem svojo poslednjo spomenico, ki jo je poslal angleški Vladi, da jo predloži Hitlerju. Opozoril je na to, da se vprašanja, ki jih je angleška Vlada predložila Nemčiji, v marsičem razlikujejo od vprašanj, ki jih je stavil Flandin v svojem govoru v Vezelayu. Bodoča vlada, ki bo prevzela upravo države, in nova fran-coska zbornica, bosta imeli 7 tem pogle- i du popolnoma svobodne roke. Francoska vlada bo bržkone izdala »Rumeno knjigo« o diplomatski izmenjavi misli glede ponovne nemške oborožitve. V nadaljnjem svojem ekspozeju je Flandin pojasnil razloge, zaradi katerih je francoska vlada zavzela dobrohotno stališče glede turške zahteve po zopetni utrditvi Dardanel. Flandin je opozoril tudi na problem ponovne oborožitve Avstrije in na stališče Male antante. Končno je poročal tudi o sklepih Balkanske zveze. Poročilo zunanjega ministra, ki je pomenilo hkratu bilanco zunanje politike, ki jo je vodil Flandin, odkar je 24. januarja t. I prevzel zunanje ministrstvo, je bilo soglasno odobreno. London, 10. maja. AA. „Sunday Times« je objavil članek, v katerem se bavi a francosko zunanjo politiko. List sodi, da nikakor ni pričakovati bistvene spremembe francoskih runanjepolitičnih smernic-Ljudska fronta, ki bo sedaj prevzela oblast v državi, bo morala kljub temu, da bo imela glede vseh važnejših vprašanj, Zlasti pa glede ItaUjansko-aberilmikega spora in akcije proti Nemčiji popolnoma svobodne roke, vendarle vztrajati pri dosedanjih zunanjepolitičnih načelih. Francija vodi politiko, ki ji jo narekuje njem zemljepisni položaj. Prav zaradi tega je ne morejo niti ne smejo spremeniti še tako velike spremembe političnih osnov francoske vlade. Aiana - predsednik Španije Pri včerajšnjih volitvah je bil dosedanji ministrski predsednik z ogromno večino izvoljen za predsednika španske republike Madrid. 10. maja AA. Danes so se vršile v Madridu volitve novega predsednika Španske republike. y »kristalni« palači so se dopoldne zbrali člani parlamenta in nedavno izvoljeni ljudsski delegati. Že od vsega počet" ka je bila predsedniku dosedanie vlade Aza-ni zagotovljena velika večina glasov. Ljudska fronta je korporativno glasovala za Aza-no, desničarske stranke pa so se abstini'ale. prva španska republika je bila ustanovljena 1. februarja 1878. po abdikaciji kralja Amedeja Savoiskega. Trajala ie do '29- decembra 1874., ko je bil za kralja Španije proglašen Alfonz XII. Prvi predsednik druge španske republi- ke je bil g. Alcala Zamora. Za predsednika republike je bil izvoljen 10. decembra 1931. Azana je dolgo okleval preden je sprejel kandidaturo. Predvsem je zahteval pravico, da lahko razpusti parlament in da sme dej lovati v smislu, ki se mu zdi edini mogoč za utrditev španske republike. Zahteval je tudi, da se mu prizna položai izven in nad političnimi strankami. Čim je sprejel kandidaturo, je izstopil iz stranke republikanske levice, ki jo je dotlej vodil. Od vseh strank, ki so mu ponudile kandidaturo, ie zahteval, da priznajo njegovo stališče da se parlament ne sme izpostaviti milosti in nemilosti ljudske fronte. V Grčiji se širi splošna stavka Atene, 10. maja AA. Stavkovno gibanje v Atenah se je še povečalo. Stavkujočim so se pridružili tudi še tipografi tako da včeraj zjubraj v Solunu ni izšel noben list. Splošna stavka se nadaljuje. Le železničarji so zopet nastopili službo ker so bili mobilizirani- Le nekaj železniških nameščencev se mobilizacijskemu pozivu ni odzvalo in bodo zato postavljeni sedaj pred vojaško sodišče-Razgovori med zastopniki oblasti in stavkovnega odbora so ostali ,brez vsakega uspeha. Ugotovilo se je. da hočeio voditelji stavke izrabiti sedanjo razredno borbo v čisto politične svrhe. Uradni komunike, ki je bil snoči izdan, naglaša. da vlada z vso naklonjenostjo upošteva stanovske interese delavstva, zahteva pa od njega da se ne pusti iz- igravati od prevratniških elementov. VLa-I da se je trdno odločila, da izsili brezpogojno spoštovanje državnih zakonov. Tudi delavske organizacije so objavile 9voi komunike in pravijo, da se inora stavka za vsako eeno nadaljevati. Ministrski predsednik Metaxas je izjavil novinarjem, da je vlada popoln gospodah treh šefov držav Male antante. Na ta sestanek pridejo tudi njihovi zunanji ministri. Sestanek bo v kratkem v Boka. rešti. S pogumom, kj se mi je po delu v Beogradu še poveča], ln podprt z lojalnostjo naših zaveznikov v Mali antanti in Balkanski zvezi odhajam v ženevo z nalogo, da izvršim težko misijo, kf mi je naložena. Razstava likovne umetnosti v Beogradu Beograd. 10. maja. p. Danes dopofldme je biil v prostor iti »Cvijete Zuzcric« otvor-jena 8. pomladanska razstava ju geslo venskih likovnih umetnikov iz vse države. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali odposlanec Nj. Vel. kratlja polkovnik Petrovič, več čilanov vlade, predsednik Narodne skupščine ter mnogi drugi odličniki. Razstavo je otvoril prosvetni minister Stošovie, ki je pri tej priliki napovedal, da je vlada že napravila korake za ustanovitev srednje umetniške šole ki umetniške akademije v Beogradu. Maršal d'Esperay v Bukarešti Bukarešta. 10. maja AA. Krali Karol je včeraj priredi! kosilo v čast maršalu Fran-chet d'Esperayu ki se že nekai dni mudi v Rumuniji. Kosilu so prisostvovali presto naslednik princ Mihajlo. predsednik vlade Tatare6cu, francoski poslanik d'Ormeson in več generalov. 2 Ponedeljek, 11. V. 1939 Kronika od sobote do ponedeljka Ljubljana, 10. maja. Flori fanova nedelja je bila danes — in prav zarana so zadoneli v sinje jutro koraki gasilskih čet po ljubljanskih ulicah, kmalu se je oglasila tudi godba, ki je vrgla iz postelj poslednje zaspance. Iz vse ljubljanske župe so se zbrali gasilci v krojih in strumno disciplinirani, da proslavijo svojega nebeškega patrona. Zbrali so se pred Mestnim domom, ter se ob 730 razporedili v dolg sprevod. Z godbo »Slogo« na čelu so odkorakali skozi mesto v cer- kev Sv. Florijana, kjer so potem prisostvovali službi božji. V pohodu za neumorno igrajoč o godbo so se potem vrnili pred Mestni dom. Tu je zbor nagovoril župni načelnik g. Vrbinc z Barja. Bodril je tovariše k viteštvu človekoljubja. Po nagovoru so se čete spet v vzornem redu razšle. Nedelja je potem minila sicer brez senzacij, vendar ne brez dogodkov. Poročila podaiamo v naslednjem. Tisoči iskalcev sreče na Kongresnem trgu Kar naročeno vreme 90 imeli danes po- t Sv. Križu. Peto darilo, prav čedno otoma- Starji za svojo tradicionalno tombolo na Kongresnem trgu. Dopoldne je sicer še lepo kazalo, a opoldne je rahel dež zadržal Ljubljančane doma in okrog 15. se je prostrani Kongresni trg, kjer je priredilo udruženje poštnih, telgrafskjh in telefonskih zvaničnikov in služiteljev kraljevine Jugoslavije svojo XII. veliko javno tombolo, napolnil, kakor morda še pri nobeni tomboli do zdaj. Cenijo, da se je zbralo najmanj 12.000 ljudi Tombola se je, kakor običajno, pričela z majhno zakasnitvijo, žrebanje številk, ki jih je sproti mogočno oznanjal fanfa-rist, je trajalo nad dve uri, tako da so bile zadnje številke izžrebane šele okrog 17.30. Kakor je samo pri tombolah običajno, se je tudi to pot sreča nasmehnila potrebnim. Prvo darilo, lepo kompletno spalnico iz hrastovega lesa v vrednosti 5.000 Din je dobil Maks Jalovec, dijak s klasične gimnazije, stanuje pa na Tyrševi cesti 25. Zadovoljna je bila tudi gospodinjska pomočnica Ančka Zidarjeva z Vidov-danske ceste, ki je zapeljala domov drugo darilo, moderen šivalni stroj. Tretje darilo je bilo moško kolo, na katerega je sedel zidar France Petrovčič z Martačiče-ve uljce, a otroško kolo je kot četrto darilo dobil Janko šuštaršič, kamnosek pri no, je zapeljal domov uradnik tobačne to. varne Alfonz Habe iz Kopališke ulice 12. Zasebnica Marija Kovačičeva iz Gerb.čeve ulice pa se bo postavila z nevestino opremo, dočim je sedmo darilo — kuhinjska oprema — pripadlo delavcu Tomu Picinu iz Aškerčeve ulice Blago za moško obleko je dobila Marija Dimnikova, posestni-kova hčerka iz Jarš, a smejočega obraza je odpeljal domov v št. Vid prav lepo naložen voziček z živili kot 9 darilo delavec Lovro Komovec. Deseto darilo je bil voz drv, ki je za enkrat ostal še na Kongresnem trgu, a čimprej ga zapelje domov sluga Rudolf Debevc. Ker je bilo dobitnikov več kakor tombol, so dali še tolaži lno darilo in sicer otroški voziček, ki ga je dobil akademik Jože Rožaj. Poleg 11 tombol je bilo razdeljenih še mnogo manjših in tudi dragocenih dobitkov. Tombola je bila prirejena v korist poštne godbe in drugim prosvetnim ustanovam naših vrlih poštarjev in očitno je gmotni uspeh zelo zadovoljiv, kar je tudi naša želja. Saj je poštna godba že ponovno pokazala, zlasti tudi danes dopoldne na svojih propagandnih pohodih po mestu, da se je razvila v močan in dobro izvežban korpus. Stanje profesorjev in izgledi naraščaja »v zoper vnemo ; «e re-avlje-opi vanju v družbi Šmairčanov karr cd slav-Ijenec. Nazvaii so ga v govorancah celo dobrotnika ljudstva, ko je tako radodarno dajal za pijačo in napitnine Nekemu dekletu je dal kar več stotakov. Kdo je pa vedel, da je njegov denar krvav, saj tega ni bilo videti. Fant je izredno lepe zunanjosti, dolgih, valovitih las. Uporabljal je tudi lepotilna sredstva, razne parfume in Niveo in je sploh veliko držal na čedno zunanjost. Pravcati gailan! V Temeniški dolini, kjer se je tudi nekaj časa zadrževal, se je izdajati za delavca-stmkovnjaka, ki je bil dozdaj uslužben v Kosovski Mi-trovici, pa je tam naštedil precej denarja, zdaj pa je sklenil, da bo porabil svoj dopust in denar v Sloveniji. Zahornik je res izučen žalezostrugar. Zaposlen je bil svoje čase v Kosovski Mitrovici, a je bil i kmalu odpuščen, ker je prišel navzkriž z nekim svojim mojstrom. Kriva je menda bila mojstrova žena, ki je začela privabljati v Ijubavme mreže mladega, prijetnega Slovenca. Ko je zvedel o tej ljubavnri aferi njen mož, je takoj dosegel odpust zapeljivega Mirka. Ženskam vsekakor nevaren Šmarski pivoi, ki so bili Zahornokovi gostje, so bili precej nadeLami od preobilne pijače. Nekateri so izgubijaiK tla pod nogami. Edini je ostal trezen — Mirko Zahornik. Ko so ga obiskali sredi noči liti jski orožniki, je bil ves priseben. Pri 2e-leznikovih. kjer so dali darežljivemu gostu najlepšo sobo, so doma same ženske in bi se v primeru napada ne mogle bra- , , -. .. . , . i niti. Ljudska govorica je že preračunala, tedaj ko bomo imel, 4 popolne ,sKe in I ^ w naj,brže ki je v družbi Wr- 3 ženske gmmazije, vsako v svo 1 poslop- i &Lnov ^ precej stotakov, tisti de- ju Tudi Maribor mora dobiti ,jo 4 raz- nar y šmartoem nazaj. Seveda redno žensko gimnazijo. Ob ■ ,;,cu lanskega leta je bilo v drž a'vi 189 srednješolskih zavodov, na n i'h pa 4941 učnih moči. Podrobna poročila so podali še tajnik prof. Rupnik. blagajnik dr. Novak, predsednik odseka za šolske knjige dr. Šolar, predsednik odseka za manjšinsko vprašanje prof Gorup, nato pa je bila na predlog predsednika nadzornega odbora prof. Mašerre brez debate soglasno sprejeta raz-rešnica staremu, odboru. ZS volitev je bi- KOLIC DUBROVNIK VELEPRODAJA VINA Skladišča: BEOGRAT Tel. 26—270 29—429 < 30—808 ZAGREB, T-l. 78—78, PRAGA — SMI. CHOV Tel. 407—66. KOLICEVO VINO \ > BI TE V VSEH PRODAJAL. NAH NA .VSEH NAŠIH POTNIŠKIH BRO. DOVIH IN TUDI WAG ONS LITS. bi pa bila povrnitev spet v zvezi s fcrfam-nalom . . . Zato je vse hvaležno vrtim litijskim orožnikom, da so zajeli zločinca, še preden si je izbral novo žrtev tudi v Šmartnem ali kje drugje. Zahornik, ki je po rodu iz Zagorja, hna zdaj svoje starše »n ostale sorodnike v mali vasici Konju pri Vačah. Domače je do obupa potnla grozna vest, ki so jo prinesli listi o Mraku. Zapornikovi so odličnega ugleda, ki so žrtvovali vse, da ee je | izšolail njihov sin v dekrvodski šoli. Fant pa je potem, ko je krenil v službo, prišel v slabo družbo, in ta ga je speljala na strampota. Največ pa je njeigove propalo-sti kriv Drobne Franc, ki ga je spoznal Mirko kot brivca v Zagrebu. Drobne je doma iz Lomna pri Leskovcu na Krškem polju in ima za seboj precej pisarno kriminalno kroniko, čeprav je star šele 25 let. Zločin v Regarči vasi, kjer sta Veneoija in Zaihoonriik umorita posestnika Repovža in njegovo hčerko, je — kakor je izpovedal pri zaslišanju Zahornik — zasnova! Drobne. Ta je zaenkrat še na svobodi. Posled-njič je bil zaprt v Kostainjevici, kjer pa je ušel iz preiskovalnega zapora- S seboj je potegnil tudi Venecijo Franceta. V mrežah brivca Drobneta Po tem vlomu sta se držala Drobne in Venec i ja skupaj, nakar se jima je priključil še Zahornik. Skupno so potem napadli sredi noči lani zadnjega novembra sivolasega Repovža in hčerko Marijo. Pričakovali velik plen, ker je bDl Repovž svoj čas v Ameriki in ga je vsa okolica cenila kot petičnega moža. Tudi jx> povrat-ku iz Amerike je še dobival stalno lepe pošiljatve od svojih otrok. Zahornik in Venecija sta izpovedala v preiskavi, da nista imela prvotno namena koga umoriti. Takoj po vlomu v Repovževo hišo pa se jiima je postavil najprej po robu stari gospodar sam. Z udarci sta ga onesvestila, nakar sta mu zavezala usta. Ko je pričela vpiti na pomoč Repovževa hči 43-Ietna Marija, sta še njo z udarci onesvestila. Nato sta pričela stikati za denarjem. Našla sta vsega skupaj le 100 Din. Med tem sta se oba ones voščena prebudila in nista hotela izpovedati, kje hranita denar. Zato sta zločinca hotela z udoiroi izsiliti priznanje. S kamnom sta oba tolkla po glavah ... in drugi dan so našli sosedje oba Repovževa mrtva, hišo pa izropa.no. In zdaj — na varnem Varnostna oblastva. ao prepričana, da bodo po tej aretaciji razkriti mnogi zločini, ki so se dogodiili v teku poslednjega leta po Dolenjskem in Štajerskem, pa za zločinci še niso našli sJedii. Drobne. Zahornik, Venecija, neki Mainair iz Fužin pri Za-gradcu in še nekaj ostalih članov je stra-hovalo podeželje Pri svojih poslih »o bili zelo previ«dni. Preden so šK na delo, so si točno ogledali okolico in svoje »delovno polje«. V času ko kražari po mestih in vaseh obilo brezposelnikov, se tudi nevarni tiči lahko skrijejo. Pod pretvezo brezposelnosti so prišli v razne hiše, ogledali so si teren in dobili pri sosedih potrebne informacije. Nato so z lahkoto opravljali vlome in tatvine, če ne še kaj hujšega. Zahornik Mirko je bil svoji družbi orodjarski strokovnjak. Fant je sik spreten: s kovinasto žlico prereže v najkrajšem času železno rešetko ali pa napravi iz nje žagi-oo, vse to brez kakih posebnih pripomočkov. Zato nri čudno, da »o ga privedli orožniki v varnem spremstvu, v verige okovanega ki pritrjenega takisto na verigo. Oba nevarna gosta novomeškega sodišča sta dobila zdaj tudi čez noč potrebno nadzorstvo. Saj: ob prvi priliki, ki se je ponudila Zahonniku, ko je stopil v zapore novomeškega sodašča, je povprašal, če imajo zaporni ponoči posebnega stražnika . . . Nu, pa so mu ga dali! A marsikaj ostalega bo se sledilo. Pajman v dosmrtni ječi Obsojen je bil v Inomostu po strelu na orožnika 2e med tednom smo med mariborskimi vestmi poročali, da so pnoslulega roparja Ivana Pajmana, ki je pred meseci skupno s Pnanoem KoSajmoem strahova! Maribor in okolico, prijeli v Avstriji. Citateljem je gotovo še v živem spominu dramatična borba z razbojnikom Košajncem, ka so ga loviii po mariborskih ulicah in je težko ranil nekega pasanta. ko ga je hotel ustaviti. Košajnc je bil obsojen pred mariborskim senatom na 12 let ječe, a Pajman je srečno ornesel pete. Več mesecev se je lda-til po Avstriji in videli so ga zlasti v okolici Inomosta, kjer je tudi izvršil več vlomov. Avstrijske oblasti so sicer zelo pazile nanj, a se jim je znal vedno spretno umakniti Naposled so ga le izsledili in ga zaprli, a v aprilu je pobegnil iz zaporov v ScbLadmingu m mimogrede ukradel pazniku samokres. V soboto 2. maja je naletela na Pajma-na orožniška patrulja, ki se je peijala od Sv. Antona proti Landecku. Orožniik Ivan W.ilhebn je zahteval, naj se sumljivec legitimira. Pajman je navidezno segel v žep, kakor da hoče res pokazati legitimacijo, a v naslednjem hipu se je v njegovi roki za-bBskal samokres in že je sprožil Zadet v prsi se je orožnik zgrudil, Pajman je pa začel bežati Kmalu nato 90 ga vendarle ujeli in zaradi tega zločina je prišel pred preki sod. V Avstriji sodijo namreč umore in nameravane uboje po pospešenem postopku in že naslednjega dne se je zagovarjal Pajman pred preki m sodom v Inomostu, ki ga je obsodil na dosmrtno ječo-Tako je tudi zločinec dosegel kar je zaslužil. tiko naj čimpTej izvede reformo uredbe o podpiranju ta zaposlitvi delavcev, ker ta uredba delavstvu ne koristi v zadostni meri, pred vsem pa so z njo hudo prizadeti sezonski delavci, katerih položaj je že itak skrajno slab. Prav tako naj minister čim prej realizira pooblastilo, ki ga je prejel s finančnim zakonom za leto 1936/37 glede izvedbe zavarovanja za starost, onemoglost ta smrt Pravilnik o volitvah obratnih zaupnikov naj se spremeni tako, da se volilni postopek poenostavi tn da se volitve vrše vsako tretje leto. Posebno nujna je ureditev brezposelnega vprašanja v pravcu, ki ga je NSZ že ponovno predlagala. Brez odlašanja naj se uredi definitivno saniranje rudarskega ta kovinarskega zavarovanja, da se zavarovancem Bratovske skladnice zagotcrve pridobljene pravice. Kraljevska v<]ada naj najde pota ta načina, da se ukinitev ugodnosti po § 219 obrtnega zakona za zavarovance Bratovskih skladnic ne izvede. Tekstilna industrija se pri nas še vedno Siri, delavske mezde v nji 'pa. stalno padajo, da danes ne dosegajo več niti polovice rodbinskega mtaima Posledica je, da Je od skupnega števila smrtnih primerov med tekstilnim delavstvom nad polovico povzročenih po tuiberteulozL Delovni čas se v mnogih primerih podalj&uje nad 8 ar, ne da bi se plačevale nadure Higfjen-ake razmere v večini tekstilnih podjetij ne ustrezajo zakonitim predpisom. Delodajalci v tekstilni industriji preganjajo strokovne organizacije, čeprav je nJEh obstoj zajamčen z zakonom o zaščiti delavcev. Tekstilna podjetja naj se prisilijo, da absolutno spoštujejo obstoječe zakone. Pri vseh sreskih načelstvih. na katerih področju se nahaja tekstilna Industrija, naj se postavijo socialni referenti z delovnim področjem, ki ga imajo inšpekcije dela. Gradbeno delavstvo je bilo kot sezonsko že od nekdaj najbolj prizadeto. NJega položaj pa se je v zadnjih letih še tako poslabšal, da zahteva najbolj nujne rešitve Zato zbor zahteva, da se čim prej sprejme uredba o minimalnih mezdah in obveznih kolektivnih pogodbah tudi za gradbeno delavstvo. Oblast naj prepreči preganjanje delavstva a pomočjo >črne knjige«, ki ga doživljajo nekateri delavci, ker so bili prisiljeni svoje zakonske pravice iskati pred sodiščem. Položaj slovenskih rudarjev Je neznosen. Že itak skrajno mizerne mezde se zmanjšujejo s številnimi praznovanji, zlasti v revirjih TPD. Kakor smemo sklepati iz glasov o znižanju premogovnih dobav za državne železnice, bo število delovnih dni v doglednem času Se padlo. Odločujoči faktorji naj že končno uvidijo potrebo, da se državne dobave pri rudnikih dravske banovine dvignejo na višino iz leta 1931. Rudarska podjetja dravske banovine naj svoj trg organizirajo tako, da zaradi oscilacije državnih dobav ne bo delavstvo tr-peflo pri zaslužku in da se poviša število delovnih dni. Čim prej naj se ukrene vse potrebno za ustvaritev znosnejših življenjskih pogojev v rudnikih Izven meja dravske banovine, tako da bi bilo mogoče naše rudarje, ki so brez posla, zaposliti v njih. Brezposelnim rudarjem naj se omogoči tudi zaposlitev v drugih industrijah izven banovine. V zvezi z vestmi, da se produkcija v Zenici in v Krailjevu razširi tudi na proizvode, ki se proizvajajo v kovinski industriji v dravski banovini ter je z njimi že zadovoljeno potrošnji na jugoslovanskem trgu, zahteva delegatski zbor NSZ. da se prične izvajati načrtno gospodarstvo, v katerem edinem je rešitev tega vprašan a. Razlogi, s katerimi se zagovarja demonta-ža slovenske industrije, ne drže, saj baš državni oziri zahtevajo, da se meja v vsakem pogledu čim bolj okrepi. Na koncu so bile še sklenjene smernice o sodelovanju NSZ z drugimi strokovnimi organizacijami, posebna resolucija pa je poudarila simpatije narodnega delavstva z akcijo za razrešitev ljubljanske bolnišnice in se izrekla proti posebni bolnici ljubljanske občine, ker s tako akcijo skupni napori le slabijo. Pri volitvah, ki so zaključile dnevni red, je bil za predsednika vnovič izvoljen Rudolf Juvan, za podpredsednika dr. Bohinjc in Zupan z Jesenic, za tajnika Rupnik in dr. Alujevič, za strokovnega tajnika Bučar in za blagajnika Ambrožič. : o u iisu« ponedeljsfea izdaja 3 Pon^feTJelk, tL V. 1938. O Prva letošnja mednarodna tekma Runuinija : Jugoslavija 3:2 (1:1) Po zelo slabi igri je včeraj naša državna reprezentanca v Bukarešti izgubila važno tekmo za pokal rumunskega kralja Bukarešta, 10. maja. Za današnjo meddržavno nogometno tekmo med reprezentancama Jugoslavije in Rumunije za srebrni pokal kralja Ka-rola je vladalo nenavadno veiiko zanimanje. Rumunija se je za to srečanje temeljito pripravila, ker je hotela z današnjim rezultatom opozoriti srednjeevropske nogometne kroge na višino svojega nogometa. Vsi listi so se več dni podrobno bavili s pripravami za -o tekmo in vse je kazalo, da bo obisk rekorden. Današnje 15. srečanje med starima nogometnima nasprotnikoma na Balkanu se je končalo z zasluženo zmago Ru-munov. Tako je Rumunija dosegla dames sedmo zmago v teh 15. srečan jih, ostalih osem pa se je končalo z zmago Jugoslavije- Niso se varali poznavalci, ki so prerokovali številke o posetu današnje tekme. Na igrišču se je zbralo nad 30.000 gledalcev, med njimi prestolonaslednik Mihael, nekateri ministri, številni zastopniki diplomatskega zbora in še mnogi drugi odlični predstavniki bukare-štanske družbe. Razpoloženje na igrišču je bilo seveda večinoma za zmago domačih. pri čemer pa je bilo še bolj odločilno dejstvo, da je jugoslovejiska enaj-storica odpovedala skoraj v vseh vrstah. Edini igralec, ki je veljal za celega moža. je bil vratar Glaser, ki je ponovno in bravurozno reševal najbolj kočljive situacije. Napadalna vrsta je igrala zelo raztrgano in se je vso igro lovila za žogo, prav tako nepovezana in brez prave koristi za napad je bila t ud; srednja linija. Dobra beseda bi se dala reči komaj še za branHski par, ki pa spričo slabe igre sprednjih formacij tudi ni mogel delati čudežev. Rumunj so bili boljša enajstorica in so takoj po začetku drugega polčasa vodili že s 3:1. Gol prvega polčasa za Jugoslavijo je zabil Vujadinovic po odlični pripravi GJišovica. V osta'em ° sta bili enajstorici do odmora še precei izravnani. Pozneje je šlo ~ i.gos'aviji zmerom slabše in svetla točka tem delu igre je bil prav za prav samo ' rasen Tomašičev strel iz 30 m daljavr. s katerim je v 1?,. min. zmanjšat rn/HVo na 3 : 2. Bilo .je potem še miogo pehanja, toda rezultat se ni men?al več. Še nekaj poteka V 20. min. dobi žogo ramunska desna zveza Bodola, ki strelja nizko po tfeh In zelo ostro v desni kot. Glaser se vrve, toda ne more preprečiti. Rumuni vodijo 1 : 0. ]ana je na Druga nedelja ožjih prvenstvenih tekem LNP je prinesla po dve točki Ljubljani in ČSK sicer ni pripetilo nič zlega, toda vec je uspešno uveljavil svoje "nanje na zelenem polju in odnesel — obe točki. Ljubljana, 10. maja. Podsa vezni prvenstveni ples se je danes nadaljeval spet z dvema tekmama ožjih tekmecev za naslov prvaka LNP, in sicer med SK Ljubljano in Herme-som doma ter ČSK in Železničarji v Ča-kovcu. Medtem ko je bil zmagovalec ljubljanske tekme vsaj po formi na papirju določen že v najprej in je moral Hermes precej računati kar z izgubo obeh točk, so imeli Železničarji težjo nalogo, ker so morali na preizkušnjo na vroča tla v Čakovec. Poročilo pravi, da se jim Ta njegova zmaga je precej glasen me-mento tudi za os-tala dva kandidata, ki bosta morala v kratkem po hruške v Medjimur je! Do tedaj pa si lahko že ogledamo takole prvenstveno tabelo: Ljubljana 2 2 0 ČSK 2 10 Železničar 2 0 0 Hermes 2 0 0 0 1 2 2 8 5 0 0 3 4 6 6 Ljubljana : Hermes 4:0 (1:0) Ljubljana: Rožič; Hassl, Jug II: Luce, Slamič, Boncelj, Janežič, Lah ., Jež, Grinital, Jug I Hermes: Oblak; Praunseis, Košmerlj; Primar, Koš en i na, Kretič; Derenda, Brodnik, Svetic. Mokorel, Rihtar- V igri, ki je bila do odmora zanimivejša, ter mnogo bolij razgibana in ne tako enostranska kot v drugem polčasu. so Hermežani dali dobeT odpor ves pr,*i del igre in še nekaj čez- Potem so znafcno porust'i in so se znašli šele pirav pred konec igre- Tako ni bila borba se daileč ne toliko v znaku premoči domačina, kot bi se da.lo presoditi po rezultatu. Narobe, če odšie.cmo tiste dobre četrt ure, ko so »Ljubljančan;« t*>s narekovali, kako naj igra p^.eka, ie bi'a tekma ves preostali čas svež«, nekoliko trda in mestoma celo robata, kolik »r je dopustil sodnik, vsa v znameniu borbe za točke. Sodnik ie v ostalem že od začetka pokazal zobe »prevročim«, tako da ni prišlo ves čas do neprijetnosti, dasi so se igrale1 sem ter tj*i g:bali zelo zelo na meji dovoljenega- Sama igra ni bila tako na odmeit. Gibala se je skoro ves čas na dobri višini, blo je precej razburljivih dogodkov pred obema golom-a. nekaj več pred Oblakom kot pred Rožičem, tako dia je bil kontakt z občinstvom, ki ga je bilo nekaj nad 500. ves čas zelo ozek in ž:vahen. Res, da se tekmo ne da prispodobi^ z velikimi ligaškimi prireditvami, pa je treba vendar povdarifci. da se tudi v domači produkeir polagoma dvigamo in di tudi domače prireditve pridobiva io na zanimivosti. Hermežani si niso toliko opcmogili z raznimi fuzijamd zadnjih dni. V moštvu se je pojavil samo bivši Slogaš t Vaun.se i s, ki je zasedel K anč-nikovo mesto. Do polčasa se ni mogel dobro uveljaviti, pozneje se mu je obrnilo na boljše Koš meri j je bil skupaj z Oblakom tja do odmora bolši del obrambe, ko so pa Ljubljančani nekoliko povezali svoj napad, je morala vsa obramba kapitulirati- K temu so mnogo prispevali igralci srednje vrste, ki so v začetku drugega polčasa kar nekam izginili s terena, tako da njih posega v dogodke ni bilo opaziti. Napadalna vrsta je bila dobre pol ure boljša od nasprotnikove Igrale je dobro povezano igro, stik s srednjo vrsto je bil zadovoljiv in so zlasti po napadalnem triju gladko napredovali v polju. Preko nasprotnikove obrambe pa niso mogli, izdelali so si tekom vse igre komaj dve, tri šanse- V drugi polovici igre pa se je nar>ad obenem s srednjo vrsto razbil, in tedaj je veljalo za cele presledke posvetiti pozornost predvsem obrprnbnemu de'u Hermežani so uvodoma pokazali urnejši start, šli so pogumno stvari do živega, kar jim je vse prineslo izvestne prednosti Sredi igTe so bili že mnogo bo'>i pohlevni, no-tem pa so čedalje bolj popušč"'i: niso vzdržali tempa, ki so ga v začetku dikt rali. Opaziti pa je v moštvu znaten nanrodek naoram še nedavnim časom, ostala ie si'ara hiba: brbljavost. kakor d.a bi se nogomet igral z jezikom. To ne napravic najboljšega vtisa. Zmagovalci so zopet zadovoljili kakor prejšnjo nedeljo. šele v drugem delu igre Kažejo sic-r v moštvu konture bodoče uglajenosti in povezanosti, kot poedinc' so brez malega vsi igralci v moštvu uvaževanja vredna moči: precei daleč pa ie še do familiame vigra-nosti. do harmonične povezano«'- v k^ri vsak soigralec že v na.nrei name-a- vanio potezo svojega tovariša Tokrat je bi- la ožja obramba že za precejšen korak naprej, razen dveh treh trenotkov skoro ni dala prilike nasprotnikovemu napadu, da bi prišel do uspeha. Tudi je precej dobro držala zvezo proti ospredju zlasti s srednjo vrsto- Ta se je povzpela šele v drugem polčasu do znaitne učinkovitosti v svoji celoti. Zelo dobro partijo je dal Slamič, Boncelj ni nič zaostajal za njim. Luce je v drugem polčasu bil precsj koristnejši, dasi je igral zelo požrtvovanlo vso igro. Na nad pa dolgo ni mogel znaijti. Ves prvi polčas je bilo" v njem pet igralcev, pa nobene celote z enotno vrvi j o. Precej narobe je šlo, ker se je forsirala =amo leva stran napada. Ob enakomernejši razdelitvi dela na obe si'Tani se je potem v teku drugega polčasa razvi a borbenejša in odločnejša igra. ki ie bi'a •9'akna nevarnost za nasprotnikovo obrambo in ki je naposled privedla d> gladke maje Pri tem ie Luce skoro pozabil na svo;o počasnost. Grintal ie pokazal, da bi se dalo iz njega nekaj napraviti, Sandi se te ko-riaTiO in pogumno boril! ter venomer noŠi-lial naprei svoie krilo. Jug je enako kot Vn«ŽMč dostavljal na sre^n uporabne žoge Sicer pa: sčasoma bo le šlo. ker mora ti! V začetku so šiškarji vodili igro, kmalu po nrvih p^ezab sn se pogostoma spušča-lii do nasprotne obrambe. Imeli so prvo šanso, pa je niso izkoristili. Igra je bla ostra in je imel sodnik svoje muke, da io ie d'•žal v mVah- Par kotov za Lj.. sicer pa nič hudca- Scle v 38 min. prvi usneh: Bon celi r>ošlio zelo nam«tno pro=t str^l pr^i Oblaka. Lah prene<=e z glavo do Grnt^a ki tud: prositriže 7 glavo in žo°na — vse sil* naprej — in Lah ima lahko nalogo da se z u«odno žo r» prebije dm Oblakove bližin p ter zadni-č potrese mrežo 4 : 0 se glasi končni rezultat. Sodil je g. Maconattri. Zelo rigorozno. tako da je zašel v napake: pa.rk.rat je piskal v očividno škodo stranke, ki ie bila v prednosti, in — slučajno — je šlo vse trikrat za rudeče (Liubljana). S;cer je imel prav, da je vajeti malo bolj napel. Ljubljana : Hermes rez. 0 : 0 Prva predtekma, v kateri so domači rezervo s skrajno silo skrpucali z vseh vetrov. Zamude je bilo samo tričetrt ure. V igri, ki je mogla ugajati, je ostal rezultat neodločen. Sodil je g. Jenko. Ljubljana : Korotan Kranj 6 : 0 (2 : 0) Ljubljanska druga garnitura je postavila v polje: Magister — Cene. Bertoncelj I — Šinkovec, Sočan. Lah II — Grošelj, šlamberger, Pupo, čebohin. Zemljič. V moštvu Kranjčanov je igralo nekaj znanin imen: šenica. Golob Baumkircher, Unter-reiter in mords še kateri bolj znani igralec, vendar se do skupne igre niso mogli V 34. min. prodre Glišovič, ki je najbolj prodoren v moštvu, po krilu, da žogo pred gol, odkoder jo samo 2 m od vrat Vujadinovic z glavo pošlje v mrežo. Rezultat je izravnan. Po odmoru vodi rumunski srednji napadalec Čolak žogo od sredine proti golu, preigra več nasprotnikov in nazadnje še Beloševica ter pride pred samega vratarja. Glaser se mu vrže pod noge. t la Čoiak je urnejši in žoga se prav počasi zvali čez črto. Rumuni spet vodijo " : 1. Po stalnih napadih Rumunije, kjer se slabo obnese jugoslovenska obramba, dobi žogo rumunska desna zveza Bodola in strelja neubranljivo. Rezultat ;e že 3 : 1 za Rumunijo. V 21. min. dobi Tomaševič žogo še 40 metrov od gola, ustreli nenadoma in ra-zanfno med drogove in še preden »e rumunski vratar ~"ve, je usnje v mreži. Rezultat .je 3 : 2 za Rumunijo in ostane tako do konca. Igra je porekla ze'o napeto in je bi'a mestoma ce'o precej ostra, kar pa je zn.il vzorno prepričevati znani belgijski sodnik Langeius. Občinstvo je zmago domače državne reprezentanc«* sprejelo z viharnim in dolgotrajnim odobravanjem- povzpeti. Druga garnitura Ljubljane je dala precej močno igro, vseskozi prvorazredno, ki ji gostje niso bili kos. Sodil je po dj-ljšem presledku g. Vidic. že par besed o športni disciplini. Prvo n;oštvo je kompletno nastopilo v napovedani postavi. Ostalih dveh moštev ni bilo mogoče tako gladko sestaviti, ker so se it) 5a~u določenem za za-'4''K }>rve meu-tekme uprli nekateri igralci, češ, da r.e igrajo v moštvu, za katero so biti določeni Tak" pojav je treba ostro obsoditi in že v Kali zatreti. V vsakem moštvu igra največ 11 igralcev, ostali morajo nastopiti v drugi, tretji itd. garnituri. In velik klub, kar m;-sli postati »Ljubljana«, mora i^eti vsak čas dovolj izbire! Ljubljansko nižje-razredno prvenstvo V n. ljubljanskem razredu so bile včeraj odigrane tele prvenstvene tekme: Jadran : Svoboda 3 : 0 (2:0), Slovan : Mars 1 : 0(1:0), Reka : Korotan 2 : 0 (1:0). V m. razredu sta se srečala para: Moste : Slavija 5 : 4 (1 :1), in Zalog : Brod 2 : 2 (2 : 0). V juniorskem prvenstvu so bili doseženi naslednji rezultati: Mars : Jadran 3 : 1 (0:1), Siavija : Mladika 1 : 1 (1:0), Ljubljana : Korotan 4 : 0 (2:0), Hermes : Svoboda 3 : 0 (2:0). Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno 'tolico, ki jo doseza s prirodno FRANZ JOSEFOVO grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava FRANC JOSEFOVA voda deluje milo. orijetno, brzo in sigurno. Offi reg & Or. 15485. ČSK : železničar 2:0 (1:0) Cakovec, 10. maja. železničar iz Maribora je imel danes težko nalogo, ker je moral po prvenstvene točke v čakovec, o katerem je znano najbolj to, da zmage gostujočih moštev tamkaj niso posebno lahke. Menda je dalo tudi to povod, da je železničarsko enajstorico spremilo v čakovec nad 100 navijačev. Vse te priprave za moralno pomoč pa so bile to pot odveč, ker je na igrišču v Čakovcu vladal naravnost vzoren red. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: ČSK: Istvanovič — Vamplin, Janič — Vaš, Megla, Veh — Kavez, Mekovec, Hre-bak, Takač, Novak. železničar: Herman — Frangeš, Ronjak — Eferl, Frangeš II, Antoličič — Lešnik, Golinar, Turk, Paulin, Habiht. železničarji so danes zatajili v vseh Črtah in nobena formacija ni mogla dati zadovoljive igre. Najslabši del so imeli v napadalni vrsti. Do odmora je sicer še izvedla nekaj prav lepih akcij, potem pa sploh ni prišla več do besede. V petorici sta igrali najbolj klaverno vlogo obe krili, kar je imelo za posledico, da napad ni mogel držati žoge in sta bili zato krilska vrsta in obramba precej obremenjeni. Krilci so bili v prvem polčasu na mestu, nato pa so tudi »zaplavali« ter kljub vsem naporom niso mogli dati napadu skoraj nobene uporabljive žoge. Oba branilca sta bila nesigurna, desni pa sploh obupno šibak. Vratar je še deloma zadovoljil, dasi pri drugem golu tudi ni bil brez krivde. čakovčani so postavili svojo znano borbeno enajstorico, ki je zmago popolnoma zaslužila. Steber moštva je bila ožja obramba, ki je bila sploh nepremagljiva. Krilska vrsta je dobro podpirala napad, prav tako uspešno pa se je udejstvovala tudi v defenzivnem dela V napadu 30 imeli l -^nf r nevan. orožje ker so napadalci streljali iz "sake pozicije, kar je pomenilo, da je pri vsakem Elitni kino Matica — TeL 21-24 TRIUMFALEN USPEH TUDI V LJUBLJANI! — NAJLEPŠI FILM SLAVNEGA UMETNIKA 1 EMIL JANNINGS TRAUMULUS Film Vam bo ostal v večnem spominu!--HItit«, da ne zamudite! LE SE PAR DNI! Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15. PRIDE: Gladys Svvarthont, John Bole« v veleopereti „P E S E M G A U t A" njihovem gibanju v kazenskem prostoru visel za železničarja nevaren strel v zraku. Zaradi tega sta imela mariborska branilca mnogo težkega dela, da sta se jih otre-»aij" V splošnem je bila tekma ogorčena bor ba za točke, zelo napeta od začetka do konca, pri vsem tem pa vendar fair. V prvem polčasu so imeli Železničarji sicer nekaj več od igre, toda napadalci niso znali izrabiti še tako zrelih situacij. Po odmoru pa so bili domači 30 min. v absolutni premoči. Ko so zabili svoj drugi gol, so igro zaprli, tako da se je polagoma spet uveljavil železničar. Kljub vsemu prizadevanju pa ni mogel zabeležiti številčnega uspeha in zabiti vsaj častnega gola. Prvi gol je zabil Vamplin že v 4. min. iz prostega strela, drugi gol pa je padel v 30. min. dn-gega polčasa zaradi nesporazuma Železničarjeve obrambe. Tekmo je sodil g. Lukežič iz Ljubljane, ki je imel sicer težko stališče, pa je vendar svojo nalogo opravil dobro. Mariborski II. razred Murska Sobota, 10. maja. Danes je bila v Murski Soboti odigrana prvenstvena tekma II. mariborskega razreda med Gradjanskim iz čakovca in .-,o-boško Muro. Rezultat je 3:3 (2:1). Tekma je bila v splošnem fair in prav zanimiva. V prvem polčasu so bili domači " premogi, toda niso znali izkoristiti nekaj lepih situacij. Rezultat ne ustreza poteku igre, ker je imela Mura precej več igre. Tekmo je sodil g. Schneller — ne brez napake. Gledalcev je bilo 600. Ptuj, 10. maja. Današnja prvenstvena tekma n. razreda med Lendavo in Ptujem se je končala z 2 : 0 v korist Lendave. Prijateljska: Rapid : Celje 9 :1 (S : O) Maribor, 10. maja- Pred maloštevilnim občinstvom sta se danes na igrišču Rap>:da v prijačeliiski t-^kmi srečali enajstorici Raoida in Celja. Tekmo ie strogo in dobro vodil g. Janoič. Rapid je zaiel z veiiko premočjo, pmti koncu pa je nekoliko popustil. V vseh fazah igre so bili Rapidovci boljši, tako da so vssk poskus Celjanov za uspešno akcijo zatrli že v kali. V napadu, ki nd imel pre- velikih zaprek sita bila le Heller, ki ni izrabiti ena <• vetrovke in klobasa po pol nt* na na mesrtu. Obrambni trio ni imil resnega posla. pijani n:®o mogli zadovoljiti v nobeni formaciji, najbolj šibkega pa so imeli vratarja- Vrgli so se od vsega začetka bolj na defenzivno igTO in le sporadično prodrli po levi etrani proti golu. Ta taktika je dala zaradi nepazljivosti Raipidove obrambe Pfei-ferju pr^ožnost, da je po uspelem prodoru zabil čae'ni gol Igra je tek'a fanr in jo je motiHo le govoričenje Celjanov, kar gotovo ni znak disciplinirane enajsto ri^e. V pred-tekmi so juniorji Rapida v mnogo HoUš: r*ri 7megali nad juniorji Celja s 6 : 0 (1 : 0). Ostale nogometne tekme Domžale: Disk : Mengeš 5 : 1 (3:0). Po tej tekmi je postal SK Domžale z boljšo razliko golov prvak kamnižko-domžal-skega okrožja. Zagreb: Vienna (Dunaj) : Gradjanski 2 : 1 (0 : 1). Vienna je bila boljše moštvo, mnogo krivde za poraz pa ima tudi domač napad. 6000 gledalcev. Beograd: Jugoslavija : FK 13 (Sofija) 1 : 1 (0:0). Igra je bila z obeh strani mlačna. Varaždin: Concordia (Zagreb) : Slavija 4 : 2 (1 :1). Sarajevo: Hajduk : Sašk 2 : 0 (0:0). Dunaj: Prvenstvo: Wien : Sportklub 3 : 0, Austrja : Rapid 3 : 2, Favoritner AC : Wacker 5 : 3. j Praga: DFC : SK Flzen 3 : 3, Teplitzer FC : Viktoria P]zen 1 :0. Slavia : ASK Kolin 2:2, žatec . Nachod 3:1, Moravska Slavia : Bratislava 6 :2, Prostjejov : Kladno 5 :,1. Budimpešta : Hungaria : HI. okraj 0 : 0, Ferenczvaros : Kispest 6 :3, FC Szged : Budafok 2 :1, Soroksar : Bocskay 2 :2, Attila : >11« 3 :3, phSbus : Salgotarijan 3 : 2. Rim : Genova . Ambrosiana 0 : 0, Mi/lan : Neapelj 1 :0, Alessandria : Juventus 3 : 2, Turin : Bari 2 :0, Rim . Palermo 3:1, Lazio ; Florenca 1 : 0, Sampierdare-na : Brescia 2 :1, Bologna : Triestina 3 : 0. Bruselj: Belgija : Anglija 3:2 (Oi). Zaključek otvoritvenega mitinga pretekle nedelje je bil včeraj dopoldne — Vsem atletom se še pozna začete! sezone Ljubljana, 10. maja. Danes je Primorje nadaljevalo svoj otvoritveni miting, ki je bil prejšnjo nedeljo zaradi dežja prekinjen. Nekateri rezultati so bili glede na začetek sezone prav zadovoljivi in se mnogim pozna delo trenerja Kleina. To velja zlasti za sprinterja Sodnika, ki je kljub močnemu nasprotnemu vetru na 100 m dosegel 11.1 in lahko pričakujemo od njega, ko bo v polnem treningu, rezultate izpod 11 sek. Dober je tudi rezultat Svetka v skoku v višino ter inž. Stepišnika in prof. Dobovška v metu diska. Tudi Skuškov čas na 300 m je zadovoljiv. Videli smo nekaj prav nadarjenih juniorjev kakor Skazo, Carneluttija in Bra-tovža. čeprav so seniorji dosegli razmeroma ugodne rezultate, bo reprezentanco proti Gradcu težko sestaviti, kajti atletom manjka še dosti do polne forme. Tehnični rezultati so bili naslednji: Skok v daljavo seniorji: 1. Malnarič (P) 6.28 m. 2. Požar (P) 6.13 m, 3. Puti-nja (P) 6.05 m. Pri vseh je bilo opaziti pomanjkanje treninga in s tem sigurnosti ter so zato večinoma prestopali. Skok v daljino juniorji C: 1. Skaza (P) 5.42 m, 2. Carnelutti (I) 5.30 m, 3. Vahtar (P) 5.26 m. Tek 10.000 m: 1. Starman Ivan (izven) 35:25 in ena petinka, 2. Krpan (P) 35:46, 3. Pere (P) 36:03 in 4 petinke. 100 m seniorji: 1. Sodnik (P) 11.1, 2. Malnarič (P) 11.6, 3. We£bl (P> 12. Juniorji O: 1. Vahtar (P) 12.1, 2. Zorman (I), Skaza (P) in Pirih (P) vs) ±23 (mrtvi tek), 3. Zupan (Planina) 13.6. Juniorji B: 1. Carnelutti (I) ln (Vider (PL) 13J. (mrtvi tek), 2. šalehsr (PL) 13.6, 4. Pirec (P) 14.1. 300 m seniorji: 1. Skušek (P) 37.8, 2. Gabršek (P) 38.2, 3. Czurda (P) 39.1. Za srednjepregaše razmeroma dober čas —• na 400 m okoli 51! 1000 m seniorji: 1. Žorga A. (P) 2:41.9, 2. Rratar Fr. (P) 2:45.4, 3. Hlebce (P) 2:54.8. skok v višino seniorji: 1. Svetek (I) 170, 2. Kosec (P) 160, 3. Pribošek (I) 160. — Juniorji C: 1. Bratovž (I) 150, 2. Skaza (F) !35. Met krogle seniorji: 1. inž. Stepišnik (I) 12.55 m, 2. Kajfež (P) 11.20 m, 3. Pribošek (I) 10.58 m. — Juniorji C (5 kg): 1. Skaza (P) 12.98 m, 2. Vahtar (P) 11.02 m. 3. Pregelj (PL) 10.97. — Juniorji B: 1. Carnelutti (I) 10.98 m, 2. Rasberger (Pl.) 10.53 m, 3. Pirec (P) 10.46 m. Met diska seniorji: 1. inž. Stepišnik (I) 39.52, 2. prof. Dobovšek (I) 38.63 m. 3. Kosec (P) 33.29 m. — Juniorji C: 1. Skaza (P) 41.22 m!, 2. Nabernik (P) 28.53 m, 3. Šalehar (P) 26.33 m. — Juniorji B: 1. Pirec (P) 27.87 m, 2. Carnelutti (I) 26.55. ČSK : Želnzničar Izredni občni zbor kolesarjev v Maribora Maribor, 10- maja. Danes dopoldne je bil pri Zamorcu izredni občni zbor MK.P. ki ga je sklica! kolesarki savez v Zagrebu v zvezd z ostavko odbora M K P. Zborovanje je otvoril predsednik MK.P 2. Juki. Uvodcma je pozdravil saveznega predsednika M hanoviča, saveznega odbornika Punpeja in posamezne delegate klubov MKP. Navzoči so bili zastopniki kluDOv: Peruna, Železničarja, Poštele, lidelvvevssa in Maratona iz Maribora, nadalje SK Slovenj-gradca in SK Mežice- Nato je g. Jaki poročal, zakaj je prišlo do izrednega občnega zbora- Navajal je, da je odbor MKP Dodal ostavko, ker je savez z ostrim pismom MKP, žalil odbor, ki je zaradi tegu izvajal posledice. Tajnik MKP g. Hlebš je nato podr b-no in na ančno orisal ves spor, ki je nastal med MKP in savezom, in s>icer v glasnem zaradi poslovanja bivšega predsednika MKP Markoviča. Na zadnjem občnem zboru se je namreč sklenilo, naj se pregleda v^ denarno poslovanje bivše uprave MKP in to v teku 14 dni. Do reviziiie pa ni prišlo, ker se bivš: predsednik MKP Ma-kovic' ni odzval vabilu. G. Hlebš je še navajal, da je nc-kaij dni pozneje tričlanski odbor pregledal blagajniške knjige ter ugotovil nekatere nerodnosti- Savezni od-born:k g. Pcmpe je nato prečita! Markovičevo pismo, ki je naslovljeno na izredni občni zbor, nakar je zopet govoril g. Hlebš, ki je iznašel nekatere očitke glede posdovanji g. Markoviča ko4 b:všega predsednika MKP Sledila ie v zadevi izorpna debata, ki so se je udeležili posamezni delegati klubov N*to st ie oglasil k besed; savezni pred«edn:W g Mihanovič. ki je v izrrnnih izvajaniih očital dosedanji upravi MKP nepravilno delo- vanje (ter se zavzemal za sporazumno rešitev spora- G. Mihamoviču so nato odgovarjali odborniki MKP in pobijali njegova pojasnila. Po skoraj dveurai razpravi je bil sprejet predlog podsaveza za zelo ugodno ureditev računskega spornega viprešanja v korist g-Mairtkoviča. Kljub temu je g. Markovič odklonil pristanek na ta predlog, nakar so delegati klubov Peruna, Slovenjgradca m Edelvveissa zapustili skupščino. Ker nato nd biilo navzočih dovoLj pravilno poob ašeemh delegatov, se volittve niso mogle vršiti. Pod-9aveziii odbor vztraja pri ostavki vse dotlej, dokler bo g- Markovič še Slan podaa-veznega odbora. Navzoči delegoti so nato izjavili, da se rajši podredijo savezni odločitvi, konkretnih sklepov pa glece tega niso sprejeli. Savezni predsednik g. M i ho novi č je v kratkem obljubil psmeno odločitev. Pernnove dirke v Slov. gorice Maribor, 10- maja. Kolesarsko društvo Perrun je priredilo danes na 12 km dolgi progi od Maribora do Sv. Lenarta v Siov. goricah kolesarske in mo4ooiklistrčne dirke. Vreme je bilo ugodno, udeležba prav dobra in tudi organizacija spretna. Podrobrai rezultati so biJd naslednji: Kolesarji: 1 Lešnik Emfl (Sv. Lenart), 2. Markež Vinko (isto), 3- Unger Ivo. Motociklisti: V hitrostni dirki: 1. Križan Otmor (Sv. Lenart), Lužroik 'Alojz (Maribor), 3. Ba*ž Franjo (is«lo). V ocenjevalni vožn.ii: .1. Žižek Mirko, 2. Hartman Ivan. 3. Ferk (van. ASK Primorje (centralni odbor). Prva odborova seja bo v torek 12. t. m. ob 20. v vogalni sobi restavracije Zvezda. Tajnik. »JUTRO« poraeSel jaha Maja Ponedeljek, 11. V. 1936. Naše ženstvo ob materinskem dnevu Zborovanje na magistratu — Zakonske in nezakonske matere drugod in pri nas Ljubljana, 10. maja. Danes se je ▼ magigtratni dvorani pod okriljem »Jugoslovenske žensike zveze« zbralo lepo število zavednih ljubljanskih žena h kratki, a nad vse dostojni počastitvi materinskega dneva. Istočasno z našimi ženami se je kakih 40 milijonov žena, udruženih v mednarodni ženski zvezi, po vsem svetu zbiralo k proslavam, katerim je ta dan nekako tradicionalno že nekaj let namenjen. A ne zato, kot je predsednica zveze, g a Govekarjeva omenila v uvodnih besedah, da bi proslavljali in poveličevali mater in materinstvo s sentimentalnostjo, temveč da ženi-materi priznamo zas]užene pravice, da se zavemo svojih dolžnosti do mater, ki so doslej vedno le dajale, nikdar pa ničesar prejemale in še manj odločale o usodi svojih otrok, ki so jim poklanjale življenje. Dan, ko se za kratke trenotke poglobimo v spominu na mater, naj nas spomni dolžnosti, da se mora ves svet združiti v zaščito mater in materinstva in da pribori materam v družini in v družbi iste pravice kot jih ima oče. žene, še zlasti matere, so se uprle nesmiselnemu poveličevanju, ki so ga doslej uživale v puhlem frazarjenju o svetosti poslanstva, ko je življenje in vse dogajanje, ki so ga bile žene deležne, govorilo s povsem drugimi besedami. Trpljenje, teptanje in poniževanje je spremljalo in še vedno spremlja ženo-mater na njeni poti. Edino primerno je bilo zatorej, da se današnji dan pove vsemu svetu, kaj in kako je s tem poveličevanjem, kakšne pravice in dolžnosti ima mati v današnji družbi. Angela Vodetova, ki je že neštetokrat spregovorila o razmerah in hotenju današnje žene, ni mogla storiti boljšega kakor da je v svojem predavanju, ki ga je pripravila za ta dan. osvetlila položaj današnje žene s tem, da se je podala na pravna tla, kjer pravila in določbe najbolj prepričevalno govore. Vse polno težkih in odgovornih dolžnosti izhaja iz njih, a le malo pravic, čeprav so se v teh zadnjih desetletjih dokaj povečale. V tistem trenotku pa, ko je žena sprejela nove pravice, je prevzela nase tudi nove dolžnosti, ki se jih pa kljub dejanskemu napredku vendarle ne da primerjati z novo pridobljenimi pravicami. Kje je ostala žena a svojimi političnimi pravicami pri nas? Kjer se odloča o življenju njenih sinov, ki jih očetje pošiljajo vojni metež, nima besede. V narodnem 'arstvu ne more ugovarjati, ko se -ralijo na njena ramena in se '-?avni proračun na škodo in na škodo doklad, ?,eno in otroke. Kje >ke cenitve ma-v današnjem banka pri n ženam, za. ki jih > je podpora tere in mate. času more prkne nas zagrozi z izgub, ki bi postale matere, zakonske ? Da se otr starših, odvzame del dol. Tako se more goditi povsod, kjer nimajo besei pri vprašanjih, ki s svojin. škodujejo njenim razmeram. Predavateljica, ki je svoje posvetila vsem žena.m-materam na to. ali so prišle do svojega m v zakonu ali izven njega, je pravni primerjavi odmerila prt izvajanj razmeram, kakršne s neporočenim materam. Usoda s' v primeri s poročenimi žal v neš merih strahotna. Od poročene žt ba pričakuje in terja, da izpolni t narava nalaga. Za izpolnitev te s žnosti uživa spoštovanje, čeprav še ne daje primernih pravic. Nf materi pa odreka še to golo spo. dasi sta obe sledili klicu narave i? hrepenenju. Ena je našla tovariš, bil voljan in je zmogel njuno i zvezo pravno sankcionirati, drugi ni bilo dano. Dasi so minili časi nosti ljudskih običajev in pisanih ki so nezakonsko mater obsojali i dete izločali iz družbe, vendar še nes marsikatero dekle bridko ob do izobčenke, še zlasti pa se kaž, zakonskega in nezakonskega d pravnih odnošajih Razlika mu i na že v zibelko, že v pretekle sti cer preudarnejši postavili za pr zakonskih (Jožef II., francoska ja), a časi, ki so prišli za nji-pili korak nazaj in se pobrigp brezpravnost. Napoleonov >Co materi celo zabranil tožbo z očetovstva in nekaj temu " ]ja še danea po postavah, ozemlje bivših srbskih po' v Sloveniji, kjer je še stari avstrijski zakon, ■> nezakonske matere sicer dar pa je v teh določba bi bilo treba izboljšati, zakonskega otroka. N šanje predstavljajo do vicah, ki jih nezakonr očeta in njegovega f jo. Možno je le tes do katerega pa itf kdor je v oporoki slanci so se v nai ]i za uveljavljenj' skega zakona tua da bi se izboljšal čila pri nas velj i. na vso državo. pa ne-, pri o aro « je /itev i vejo za ri nas veljavi . položaj boljši, ven. irsikaj, kar v zaščito ne-pereče vpra-dednih prani do svojega /a sploh nima-arno dedovanje, pravico vsak, an Slovenski po •fcupščini zavzema-ievnih določil srb-laše kraje, namesto i popravljena dolo-ga zakona razširila a zakonodaja, ki ni konodaja, po kateri uživajo vse delovne žene brez razlike zakonskega stanja enako zaščito. Glede na to, da se pripravlja nov enoten državljanski zakonik za celo našo dr-čavo in da nameravajo žene predložiti na merodajnih mestih zahtevo po popo'nem izenačenju nezakonskih mater in otrok z zakonskimi po vzorcu naprednih zakono-dai, .ie predavateljica Vodetova predlaga- la, naj se vse zadevne zahteve formulirajo na občnem zboru banovinske ženske zveze, ki bo letos 7. junija. S temi predlogi nameravajo naše žene seznaniti predvsem vse naše poslance v parlamentu, vsej javnosti pa naj bi bila namenjena publikacija današnjega predavanja Angele Vodetove. razširjena in izpopolnjena s primeri ki so se resnično pojavili v življenju. Naloge današnje matere Misli ob materinskem dnevu Vprašanje materinstva je danes eno najbolj aktualnih vprašanj. Pojavilo se je stremljenje po omejevanju porodov, število splavov narašča, prav tako število deto-monov, umrljivost otrok je sorazmerno z napredkom medicinske vede prevelika. Vse t® so težka dejstva, ki izvirajo iz socialnih razmer ter iz moralne in materi/illne krize. Neikoč so mattere rodile in vsa vzgoja je bik predmet njihovega naravnega daru, njihovega več alii manj pravilnega instinkta. Odnos matere in otrok je bil služben in rezerviran, odnos do očeta pa tuj. Posebno velja to za meščanske sloje, kjer je bila ta odmaknjenost nujna zahteva finega obnašanja in bon-tona. Starši so rodili otroke, jih vzgajali, toda niso bili vezani na nje in niso imeli nemena, da mlademu človeku preskrbijo čim več veselja in sreče v življenju- Bilo je seveda tudi bolj prisrčnih od n osa j ev, toda načelo je bilo: prvenstvo in vrhovno oblast staršem. Oni so bili gospodarji svojih otrok, otroci so bili njihova lastnina, ki je morala cesto s/lepo ubogaitii. Danes se je to razmerje močno spremenilo. Sicer so ga spremenile razmere same, tok časa. Življenje postaja od dneva v dan težje, materi jailne skrbi vse večje. Ljudje so se zavedli, da v odnosu staršev in otrok ni vse v redu. Nekateri si zastavljajo celo vprašanje: ali sem upravičen rodi ti trumo nebogljenčkov, za čijih usodo sem odgovo-ern, ne morem pa zagotoviti, da bo ta usoda dostojna človeka? Ta vprašanja postajajo danes vse bolj aktualna; odgovori se vrstijo z vseh strani in najrazličnejše vsebine. Toidia ne samo vprašanje otroka; vzporedno z njim se razvija vprašanje matere-Ali more žena, ki danes mora v neštetih slučajih vršiti naporno delo, zadovoljili svoje dolžnosti do otroka in kako >r*aj jiih zadovolji? Kako naj žena, ki živi sama prepogosto v pomanjkanju, daruje življenje zdravemu človeku in naj razen tega še sebe ohrani sposobno za delo in napore? Kako naj se nauči žena., ki ne utegne, da bi se sama nasitila, ravnanja z otrokom, kako naj ga vzgaja? — To so pereča vprašanja, ki ji:m je treba posvetita vso pažni.io. Niei'zsche pravi o materi, da je ona tista, ki lahko zavestno ustvarja novo človeštvo. Tega poslanstva pa se danes zaveda le ma-lokateri mož in žena. kar ni prav nič čudnega. Danes vzgaj- mo mladino za vse mogoče poklice, vsaijamo ji v srca pojme in čut o umetnosti, znanosti, športu itd., toda m:kjer se ne vzgaja dekMc za nalogo matere. ne dečkov za očete. Takih poiizkusov še nikjer ni bilo, tudi doma se ta del vzgoje v splošnem zanemarja- Tudi pozneje, ko se žena že čuti ma/ter, se ne more poglobiti v to nalogo. Ne leži pa vsa odgovornost na materi, leži na celokupni družbi, kajti žena in ma't>i v prej omenjenem položaju ima preveč materijalnih skrbi, da bi imelo, čas in potrebno razpoloženje doumeti važnost in nujnost te nailoge- To najvažnejšo nalogo družbe, nalogo matere in očeta, izvršuje neštteto ljudi brez vsakih priprav pa tudi brez odgovornosti. Zato mi prav nič čudnega, če so se pojavili prepadi med otroki in starši. Samo osladno in sentimentalno opevanje matere nas ne bo rešilo. Materinstvo je treba smotreno kultiviraifei. Na podlagi vzvišene in odgovorne naloge materinstva moro zahtevati žena. da bo deležna potrebne izobrazbe za socialne in družinske nanose ter za dostojno materija!-no eks:stenco, ki danes večini žen manjka. Ni dovolj, da bodoča matti pred porodom na hitro prebere kako knjigo, ki se ji zdi primerna za nalogo, ki jo čaka- Maibi mora biti psiholog in pedagog, učitelj in tudi prijatelj. In baš prijateljstvo je ena od značilnih čnt sodobne vzgoje, ki edino lahko naijde pot d|o otroške duše. Mati mora životii z otirokom, da se z njim razvija, da se zanima za vise njegove itežnje, da se z njim veseli in žaluje. Vse to je treba doživljati z otrokom, toda ne pozabiti na razum, ki naj bo vedno voditelj in privlačen sodnik. Biti prijatelj otroku, to je naoveč, kar mu lahko da. Ne smemo pa pozabiti, da je mnogo maiter, ki tega ne morejo datd. Toda vsaj one žene in matere, ki lahko dajejo, naj ne pozabijo na to. Raijši malo več prahu na kakšni polici, rajši malo manj sijajnih par.ketov, toda otroku ne kratiti veselja in zadovoljstva! Hišno delo se lahko tudi pozneje nadomesti, todia d zgubljeni srečni trenotefk nikoli več- Saj danes je tako malo sreče i« veselja in je greh oropatri lastnega otroka in bližnjega sploh za v?ek dragocen utrip tega daru. Odnos prijateljstva je edi- pod vplivom pre >sf .ikov tradicij glede nezakonskega m? t€ astva, je socialna za- Iz akvaristove torbe 0 vpliva mraza in o pritlikavem ostrižu Življenje je v mnogem odvisno od stalnosti podnebja in ne prenaša, v kolikor se tiče rib, dvoživk^ plazilcev in drugih nižjih živali s hladno krvjo večje toootne razlike, kar velja tudi za mnoge rastline- So pa, kakor povsod, tudi izjeme. V prejšnjih dobah se je podnebje nekajkrat spremenilo, ne po vsej obli istočasno, zdaj na južnem, zdaj na severnem delu, o čemer nam priča skalovje prejšnjih dob zglajeno po ledu. Že za časa starega zeme!jskega veka. ki zapopada tvorbe kambrij, silur, devon, karbon in perm so nastopale ledene dobe (kakor n. pr. v Severni Ameriki. Južni Afriki in Avstraliji), samo v daljših presledkih kakor za časa di-~ luvija ko so se vrstile kar 3 do štiri. Ob takih prilikah so izumrle kar cele skupine in rodovi, ki se kasneje niso več pojavili. Naravno je, da se živali, navajene na višjo toploto, teže prilagode hladnemu ]>oduebju, kar žal cesto opazimo v naših akvarijih s tropskimi ribami, ki jih večii padec toplote takoj ali v nekaj mesecih ugonobi. Topovod-nice. ki jih kupujemo v inozemstvu, so zelo nežne in občutljive, kajti trgovcem gre v račun, da jim čim bolj ogrevajo akvarije ne samo zaradi tega, ker se ribe leskečejo in izrazito pobarvajo, kar privablja kupce, temveč tudi zaradi razplojevanja ki ga toplota pospešuje. Ta znaša pri trgovcih navadno okoli 25 stopinj, tudi pozimi. Za časa prenosa kupljenih rib pozimi, pom adi in pa jeseni se toplota v kanelicah hitro zniža, ribe so prehlajene in če jim akvarist ne ogreva po prejemu vode stalno na 25 do 30 stopinj, se ribe ne opomorejo. Iz tega sledi, da nam je naročati take ribe šele v vročem poletju, v juliju, do polovice avgusta. Marsikomu, ki tega ni vpošteval so splavali denarji dobesedno po vodi- Če so nam pa na razpolago ustrezajoči ter-mofori. prenašamo toplovodnice brez vsakega rizika tudi za časa ostalih letnih dob-Ribe, ki jih dobimo v poletju, ko znaša to plota v naših akvarijih 25 stopinj, se jeseni. ko se začenja voda polagoma ohlaja.i, lažje privadijo na zmernejšo toploto kakih 18 do 20 stopinj, v drugem 'etu so pa že precej prilagojene. Izmed teh aklimatizira-nih rib si izberemo parčke v svrho odgo;e mladičev. Vzorno so razvidne zle posledice toplotnih sprememb iz poročil dveh ameriških učenjakov ki sta bila leta 1879. odkrila ribo Lophoatilus chamaeleontieeps Groode et Bean. ki živi ns obalah toplega pasu, ki jih ogreva zalivski tok. Nekaj et pozneje je postala voda ob obali zaradi neviht, orkanov, ki so se v kratkih presledkih ponavljali, mrzejša. nakar ie začelo umiranje na veliko in milijarde rib so pokrivale morsko gladino ki se je rumeno-rdeče pobarvala. Ker ima večina toplovodnic sveja več ali manj omejena bivališča so tedaj mislili, da je riba izunvrla. zlasti ker je nekaj let niso opazili, kasneje pa se ie 6pet razmnožila. Če pomislimo na kratko dobo trajanja teh viharjev ter na njihov učinek na op^karko. kakor jo Nemci imenujejo, potem nam bodo tudi razumljive zle posledice po spredaj omenjenih činiteliih. Na koncu nekaj o pritlikavem ostrižu (Am-bassis laba) iz roda seranidov (Senranidae). ki ki ga ža1 ne vidimo v naših akvairijih, to pa v glavnem zaradi tega ker je precej težko spraviti mladiče na noge. Ribica ne zraste nad 3 cm. Hrbet in trebuh sta oval- no in somerno zaokrožena, trup ie pa tako tenek, da je prozoren. Druga bodica prve hrbtne peruti je dolga, podreona plavut obroblja trup od trebuha do reone plavuti, repna je zelo zaiezana. Halja le rumenkasta s temnim: počeznimi progami. Ribice so silno 'jubke in zelo živahne zlasti če ima voda 25 do 30 stopinj, ter se pri tej toploti tudi razmnože, mladiči zaouste jajčeca v teku prvega dne. Hraniti jih ie treba z močeltkami, odrasle ribe pa z bolhami in sainooki. Za akvariste, ki razpolagajo s cenejšo električno stirujo, kakor io imamo v Ljubljani, se izplača v svrho odgojitve te. tako ;epe ribice bajne tople Indije, da si omislijo ogrevalne naprave, nakar uspeh ne more izostati. O. S. ni, ki bo mai to noč«, kjer se je izkazala kot odlična pevka in igralka. »Pesem gaucha« gre zdaj že tretjič okoli sveta. Leta 1912. so jo prvič igrali kot opereto v newyorški Metropolitanki, leta 1914. je slavni režiser Cecil B. de Mille na*pravi3 po njej nam film m tA%j Je rion Gerirag napravil govoreč fim. Vselej je bila »Pesem gaucha« uspeh, ki je zsseo- čiil druge. Enajst prelepih pesmii bof»te gKšadS tem filmu, ki se dogaja v solnčni Kaiš-fommiji, kjer ne poznajo zime hi mraza. Videli boste čarobne španske zabave pod vedrim nebom, »fieste« s prelepimi dekleti, strastne plese in napet boj za pravico m za ljubezen, Vsebina je ies romantična. V njej nastopa mlado dekle kot skrivnosten jezdec in voditelj tlačenih .'Spancev. Prepričani smo, da si boste film ogledali, kajti žal bi varn moralo biti, če bi imidili to prelepo delo, ki spada med najboljše, kar je doslej dal govoreči film. Če povemo, da smatra družba Paramoumt, kL slovi po odličnih filmih, to dek> za svoje letošnje najboljše, bomo najlepše označili kvaliteto filma. Prijetno britje, gladko^ in brvi bol&čin. Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika imMm ggliia V globoki žalosti naznanjamo, da nam je v soboto umrl, star komaj 52 let, naš predobri oče, brat, svak in stric, gospod n JdsK© TRGOVEC Ki V m&ELj CERKNICI 1 Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 12. maja ob 9. zjutraj z mašo pri farni cerkvL CERKNICA, 10. maja 1936. Žalujoči otroci: ZLA TKA, VTDKA, VANDICA, brat, sestre in ostalo sorodstvo. 1 ITV I nhfjif^T; ? 1*. jiT/^f; - iS ■umu, jm mmm— Trenchkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izde lana si nabavile najugodnete pri Preskerju Sv. Petra c. 14 Telefon 38-83 Sveže najfinejše norveško RI B J L OLJE iz lekarne DR. G. PICCOL1J.V V LJUBLJANI — se priporoča Dledim tn slabotnim osebam □EJBEHEE Za knjižice Mestne hranilnice ali Kmetske posojilnice dobavi stavbeno-mizarskn dela v najsolidn^jši iidela-vi rnano mizarsko podjetje. Dopise na ogl. odd. Jutra pod >št. 50«. 145-16 □□□E3E1E3E3 A1 &; ■ • H- r >; • - .fc"':-".. . '.-i;'''-, i ■i-j.,<: »v;*-.- Biei posebnega obvestil« UMRL NAM JE NAŠ PREDOBRI OČE, BRAT, TAST IN STRIC, GOSPOD MIROSLAV PEHAN1 šolski upravitelj v p. In posestnik DNE 10. MAJA 1936. OB 3. URI POPOLDNE. POGREB PREDRAGEGA POKOJNIKA BO V TOREK, DNE 12. MAJA OB pol 10. URI DOPOLDNE. T R E B N J E, 10. MAJA 1936. PAVEL, HUBERT, SINOVA; FRANC, ALOJZ, BRATA; MILENA, ROJ. KOSEM, MARICA ROJ. BONAČ SINAHI IN OSTALO SORODSTVO. Urejuje Davota» Ravljen, — Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adoll tt.lhnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerfiek. — Za toaeratnl del je odgovoren Alojz Novak. — Val i tJubMani