AÑO XXXIII (27). Štev.. (No.) 31
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
1. avgusta 1974
Kmnmiisti. zato, her so hristjani?
IZVAŽANJE PROPAGANTE
JUGOSLOVANSKO TRGOVSKO ZASTOPSTVO
Pod zgornjim naslovom, le brez vprašanja na koncu je objavila ljubljanska „Družina“ dne 31. marca tole:
„Imel sem to srečo, da sem bil v zaporu skupaj s tako imenovanimi katoliškimi komunisti in da sem v času vojne sodeloval z mladimi komunisti-kristjani. Komunisti so bili prav zaradi tega, ker so bili kristjani, in ne, čeprav so bili kristjani.“
Tako odgovarja član Centralnega komiteja Komunistične partije Italije in velik prijatelj pokojnega Togliattija — Luciano Lombardi — najpomembnejšemu hrvaškemu strokovnjaku za marksizem, sarajevskemu frančiškanu Marku Orsoliču.
„Kot vemo, so se različne partije po svetu različno opredelile do svojega „idejnega nasprotnika“ — vere. Italijanska se je podobno kot francoska in avstrijska odločila, da ne bo začela s kristjani (in sploh z vernimi) protiverske vojne, in sprejema v svoje vrste celo verne ljudi in kristjane. Drugje pa sodijo, da je veren človek, prav zaradi vere neprimeren ne samo za člana partije, temveč celo za nekatere službe v državni skupnosti. Tako je danes v italijanski KP veliko kristjanov, ne samo kmetov in delavcev, temveč tudi izobražencev. In ti ljudje niso napol katoličani in napol komunisti, marveč pravi katoličani in pravi komunisti.“
Ko bi človek tako trditev bral v kakšnem New York. Timesu, bi šel mimo nje, čeprav z nejevoljo. Verski tednik ,yDružino“ pa izdajajo slovenski škofje, zato človek pričakuje, da bo našel v njem jasno katoliško stališče do vseh vprašanj, ki jih obravnava.
Kako more katoliški list trditi, da je nekdo lahko „pravi katoličan in pravi komunist?“ „Družina“ tega sicer ne trdi sama od sebe, marveč navaja besede komunista Luciana Lombardija, pa brez komentarja, tako da dela vtis, kot da je res mogoče biti istočasno dober katoličan in pristen komunist.
Kaj pa besede papeža Pija XI., ki jih je napisal v okrožnici o obnovi družbenega reda: „Nihče ne more biti obenem dober katoličan in zares socialist.“ Za komunizem velja to še mnogo bolj kot za socializem. In one druge besede istega papeža: „Prav v nobeni reči ne bo s komunizmom sodeloval, komur je mar krščanske kulture“ ? Želi , Družina“ papežev nauk spodriniti in ga nadomestiti s trditvami vodilnega italijanskega komunista?
„Komunizem je brezbožen že po svoji temeljni ideji ali zamisli, ki je materializem, to je naziranje, da obstoji samo snov, ni pa duha in nič nič duhovnega,“ je zapisal pokojni škof dr. Gregorij Rožman v pastirskem pismu za advent leta 1943. „Iz te svoje osnovne misli,“ nadaljuje škof, „komunizem taji Boga, neumrljivo dušo, večno življenje po telesni smrti in odgovornost pred večnim Sodnikom, ki ga po njegovem nauku ni. Zaradi tega ne priznava božjih zapovedi in se jim ne pokori.“
Verjamem, da „je danes v italijanski KP veliko kristjanov.“ Nihče nv pa ne bo prepričal, da to „niso le napol katoličani in napol komunisti, marveč pravi katoličani in pravi komunisti.“ Zadnje glasovanje o razporoki. ko je skoro 60 odstotkov teh „katoličanov“ glasovalo za novi zakon, ki jo dovolbije, je italijanski katolicizem razgalilo in pokazalo, da so Italijani sicer kristjani, zasidrani v krščanske navade, toda nedosledni in le rahlo povezani s Cerkvijo. V njih vrste je prodrl liberalistični in komunistični duh.
Rad tudi verjamem, da je bil Lombardi med vojsko v ječi „skupaj s katoliškimi komunisti“; bilo bi pa bolj točno, če bi rekel „s katoličani, ki so bili v službi komunizma.“ Saj sem bil tudi jaz. Naj na kratko povem, kako je bilo.
Ko sem po padcu Turjaka prišel v roke partizanom, so me poslali v Treb-
Zadnje' tedne se je mudilo v Argentini trgovsko aastopstvo Federativne socialistične republike Jugoslavije. Namen te delegacije naj bi bil razširiti medsebojne gospodarske odnose med obema državama, povečati trgovsko izmenjavo in podpisati razne pogodbe za skupno sodelovanje na polju industrijske proizvodnje, tehnoloških študijev in rudarstva.
Dobro se še spomnimo, ko je pred leti priplula v buenosaireško pristanišče potujoča jugoslovanska trgovska razstava, ki je, v iskanju novih trgov za jugoslovanske izdelke, obiskovala zlasti „nerazvite države“. Takratna misija se je porazno končala za jugoslovanske namene, kajti argentinski industrijski izdelki so zadostni in dovolj kvalitetni, da se lahko primerjajo brez skrbi na svetovni ravni.
Ta nova delegacija je skušala izrabiti ugodni trenutek ,ko Argentina navezuje gospodarske stike mimo takoime-novanih ideoloških mej, to je z državami, ki imajo različne režime. Temu pričajo pogodbe s Kubo, Rusijo, Poljsko, Češko in Madžarsko, pa tudi s Kitajsko in Libijo. A v tem postopanju je Argentina dovolj previdna, da ne podpisuje pogodb v slepo, marveč se o njih ugodnosti dobro prepriča, da ji koristijo v gospodarskem in političnem oziru. V tem smislu je jugoslovansko zastopstvo doseglo le obljubo, da bo argentinski gospodarski minister potoval v Jugoslavijo na nove razgovore, morda ob priliki zagrebškega velesejma.
V trgovskem smislu je bil prvotni izid zastopstva porazen, saj so edine konkretne pogodbe bile podpisane z ljubljansko „Iskro“ glede sestave skupne družbe za proizvodnjo telefonskih izdelkov in elektronskih naprav. Pač pa je delegacija, kot vse druge, skušala izvesti propagandno ofenzivo. Zato je bilo toliko govora o tem, da naj se med obema državama podere „medsebojna dezinformacija“. Zato je delegacija oportunistično izrabila krizo v Evropski gospodarski skupnosti (SET) in se pridružila argentinskim kritikam zaradi odprave uvoza mesnih izdelkov v države
SET-a. Delegacija, je izjavila, da je Jugoslavija v isti meri prizadeta kot Argentina, ne da bi pomislila, kako smešno je primerjati jugoslovanski mesni trg z argentinskim.
A najdlje je v tej propagandni akciji šel vodja zastopstva, Novak Poleksič, jugoslovanski državni podtajnik za trgovino, ko je ob zaključku medsebojnih razgovorov sklical tiskovno konferenco. Tam je skušal prikazati dosežke delegacije kot velik uspeh. A njegov optimizem ne soglaša s poročili v tukajšnjem časonisju, ki je sicer govorilo o „večjem sodelovanju“ a v konkretnih primerih za posamezna polja je označevalo kot da „obs+aja rammanje“ (naivečkrat le z jugoslovanske strani), za določen način sodelovanja.
V svojem zanosu pa je Poleksič šel še dlje. Prikazoval je Jugoslavijo kot gospodarsko silo, ki je pripravljena sodelovati z nerazvitimi državami (v tem primeru naj bi delegacija šla v Afriko, ne pa v Argentino). Govoril je o kreditih in posojilih, ki jih Jugoslavija lahko podeli, ne da bi omenjal, da Jugoslavija že dolgo živi od kreditov in je zakopana v dolgovih zaradi svojega ponesrečenega gospodarstva. Dejal je tudi, da ima Argentina veliko zanimanje na jugoslovanskem stanovanjskem sistemu. Kaj je hotel s tem reči ne vemo. Vemo pa, da je stanovanjska kriza v Jugoslaviji tako huda, in to mora priznati sam režim in njegovo časopisje, da ji že dolga leta iščejo rešitve, ne da bi se stanje vsaj malo izboljšalo.
Poleksičeve izjave so jasno pokazale na glavni namen delegacije: propaganda za jugoslovanski režim ,zunaj in znotraj. Zunaj, kar to pot zlasti velja za Argentino, skuša prikazati da v Jugoslaviji gospodarstvo cvete v najlepši pomladi. V domači državi pa prikazati, da v svetu obstaja veliko zanimanje za sodelovanje z Jugoslavijo; zakaj bi sicer bilo toliko govora o „argentinskem zanimanju“. Jugoslovanski režim sicer rad izvaža svoje gospodarske pridelke, a izgleda da še veliko rajše svojo puhlo propagando.
„NAMESTO DA_______«
ITALIJANSKI POHLEP PO SLOVENSKI ZEMLJI
V londonskemu „Timesu“ je „Zveza istrskih beguncev“ (beri: italijanska vlada) 31. maja t. 1. (pismo, v katerem nam je naš rojak poslal izvod, je hodilo iz Londona do Bs. Airesa od 3. juniia t. 1.) objavila četrt strani velik plačan oglas pod zgornjim naslovom in nadaljuje z besedilom: „...mečemo bombe, ugrabljamo diplomate ali ropamo letala, objavljamo ta-le oglas.“
Gre za problem slovenskega Primorja, ki je pripadel kot cona B bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni Jugoslaviji.
Kakor se' naši bralci spominjajo, se je letos konec marca znova razplamte-
lo vprašanje slovenske jadranske obale med Italijo in komunistično Jugoslavijo, zaradi obmejnih krajevnih napisov, s katerimi je Jugoslavija označila nekatere kraje s slovenskimi imeni in spadajoče v republiko Slovenijo v Jugoslaviji.
Italija je v svojem imperialističnem nastrojenju sprožila svoj celoten propagandni aparat s katerim razpolaga v Zahodni Evropi in v svetu, da bi o-pravičila svoje težnje po slovenski zemlji. Zato tudi objava zgornjega oglasa v londonskem „Timesu“, ki je vsekakor stal nekaj več kakor sto lir.
Navajamo nekatere trditve v ogla-
nje v ječo, ki so jo imeli v drugem nadstropju ljudske šole. Vrgli so me v sobo, že polno z vaškimi stražarji. Ko sem si poiskal ležišče na slami na tleh in površno ogledal sojetnike, so mi oči obtičale na dveh partizanih, ki sta mirno igrala karte pri mizi sredi sobe. Pokornost mi je vzbudilo, da sta bila o-blečena v kroj Fantovskih odsekov, ki je bil pa že zelo ponošen in je široki pas svojo rdečo barvo že čisto izgubil. Jaz sem bil. pred vojlsko zvezni odbornik za prosveto te organizacije. „Ej, tovariša, od kod sta pa vidva?“ sem jima zaklical. „Iz Radovljice,“ je bil prijazen odgovor. „Županova sva, jaz Karel, on pa Ivan. Oj, vi ste pa gospod doktor Blatnik! Se spomnite, ko sva vam ministrirala, ko ste maševali na Mošenj ski planini ob smučarskih tekmah?“ — „Zdaj mi pa takole ministrirata,“ sem odgovoril.
Pristopila sta k meni in rekla: „Kaj pa naj narediva? Nemci so naju hoteli
mobilizirati, pa sva ušla na to stran, kjer sva padla med partizane. Kaj naj zdaj narediva?“ Ta dva sta bila nehote in nevede v komunistični službi, pa nista bila nobena komunista. Take vrste „katoliški komunisti“ so bili tudi Lombardijevi sojetniki.
Nekaj je komunizem sam na sebi, nekaj drugega pa njegova taktika, s katero hoče privabiti v svoje vrste razna koristna budala, da mu verjamejo in sledijo. V nobeni državi, ki jih Lombardi navaja, da v njih KP sprejema kot člane verne katoličane — Italija, Francija in Avstrija — komunisti niso na oblasti. Zato vabijo in sprejemajo v svoje vrste tudi katoličane, da bi glasovali za nje. Povejte mi pa samo eno državo pod komunizmom, kjer bi „veren člpV-ek prav zaradi vere ne bil primeren ne samo za člana partije, temveč celo za nekatere službe v državni skupnosti.“ Ne boste je našli.
Rev. dr. Fr. Blatnik, SDB
Plena vigencia del régimen democrático
El siguiente es el texto del documento aprobado por la Asamblea de la Unidad Nacional, el pasado 29. de julio:
„Al cabo de veinte meses, el segundo plenario de organizaciones políticas y sociales, convocado por el Partido Justicialista, coincide @n señalar:
,,a) Su unánime homenaje a la memoria del teniente general Juan Domingo Perón, conductor del Proceso de Unidad, Recuperación y Liberación Nacional, cuya desaparición física ha provocado el duelo de toda la República;
,,b) Su compromiso de respaldar la continuidad institucional, auténticamente representada en la exceletísima señora presidente de la Nación, doña María Estela Martínez de Perón, y la vigencia plena de la democracia;
“c) Su compromiso de continuar respaldando el proceso de unidad, recuperación y liberación nacional;
d) Su reconocimiento al pueblo de la Nación ,en especial a los trabajadores, por el esfuerzo solidario realizado para alcanzar estas metas, sin el cual no podrían haberse revertido Jas peligrosas expectativas de hace veinte meses;
,,e) Su reconocimiento al Honorable Congreso Nacional por el aporte realizado al país no solamente en cuanto a la legislación sancionada, sino también al nuevo estilo de convivencia, alta comprensión y respetuoso diálogo entre todas las expresiones políticas allí representadas, que son un ejemplo para el país y la garantía del resguardo de la vigencia de una auténtica democracia.
„Por último, el segundo plenario de organizaciones políticas y sociales resuelve constituir un grupo de trabajo, para que elabore 1a. ampliación de las coinri-dencias programáticas para la consolidación política, económica y social argentina. Estas coincidencias serán puestas a consideración de un nuevo plenario de orga-m-aciones políticas y sociales al que convocará el Partido Justicialista. El grupo de trabajo que se constituye estará integrado por un miembro titular y un miembro
simiente en representación de cada una "sustentes a este plenario.”
su, iz katerih si lahko bralec sam ustvari sodbo o večnih italijanskih pretenzijah po slovenski zemlji:
„Mesto Trst (cona A) in severni del Istre (cona B), ki sta bila po mirovni pogodbi leta 1947 določena tvoriti Svobodno tržaško ozemlje, sta v nevarnosti dokončne vključitve v Jugoslavijo, zaradi pritiska na italijansko vlado, nai se odpove svoji suverenosti nad cono B. . . “
„Dejansko pa je istrska cona B po londonskem sporazumu iz leta 1954 vedno, italijansko ozemlje pod jugoslovansko upravo. . . “
„Napol tajna pogajanja so se vodila med Jugoslavijo in Italijo z namenom, da bi potisnili jugoslovansko mejo z južnega roba cone B v Istri do demarkacijske črte med obema conama, se pravi v bližino mestnega središča in v notranjost njegovega pristanišča... Takšen premik meje bi pomenil zadušitev in ustvaril pogoje za kapitulacijo mesta Trsta samega, ki bi, kakor so to že doživeli Zadar, Reka,. Pulj in vsa zahod-no-istrska obalna mesta, tudi doživel tragedijo preganjanj, množičnega bega ljudi in denacionalizacijo.“
V oglasu nadalje stoji, „da bi tak prenos ozemlja pomenil kršitev pravice samodločbe prizadetega prebivalstva in kršitev Listine ZN, ki zagotavlja to pravico ter kršitev mirovne nogodbe z Italijo, ki jo je podpisalo 20 držav. Prav tako bi tak prenos ozemlja škodoval državam NATO in bi koristil vzhodnim silam, ki bi pridobile strateške in vojaške položaje s priključitvijo tržaškega mesta in pristanišča in ostalih delov latinsko-beneške Istre (cona B predstavlja 25% polotoka, medtem ko je bilo 75% polotoka že izročenega Jugoslaviji po mirovni pogodbi, kljub večinskemu italijanskemu prebivalstvu).“
„Mi istrski begunci se zavzemamo ali za vrnitev cone B Italiji... ali za vzpostavitev Svobodnega tržaškega o-zemlja z združitvijo cone A in B, s čemer bi mesto Trst in njegovo ozemlje ostalo v Zahodnem svetu. Ta rešitev bi tudi omogočila nad 300.000 istrskim beguncem številka, ki jo je nedavno potrdil sam maršal Tito) vrnitev v
de las organizaciones políticas y sociales
njihovo rodno deželo, katere de! je cona B.“
„Sicer pa bi zato, ker je Jugoslavija prekršila svojo vlogo upravitelja cone B zaradi enostranske proglasitve svoje suverenosti nad njo, ZN (ki morajo garantirati ozemeljsko celovitost po členu 21 mirovne pogodbe) morali direktno intervenirati in prevzeti odgovornost za upravo, kar naj bi končno vodilo do plebiscita. Prav tako zahtevamo, zaradi miru na tem kritičnem prostoru, da vsem istrskim beguncem, ki to hočejo, omogoči vrnitev v Istro, ne da bi s tem morali izgubiti italijansko državljanstvo.“
Oglasu je priložen in natisnjen zemljevid področja od Vidma do Ljubljane z Istro in kvarnerskim otočjem ter z razmejitvijo med Jugoslavijo in Italijo pred drugo svetovno vojno. Z rahlo črto je označeno področje bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja, medtem ko sedanja italijansko-jugoslovanska razmejitev sploh ni označena. Vsa krajevna imena na zemljevidu, vključno Ljubljana, so natisnjena v italijanščini.
Zveza istrskih beguncev („Unione degli Istriani“) ima svoj sedež v Trstu in črpa vire za svoj obstoj in propagando iz financ rimske vlade. Poleg vprašanja cone B skuša obnoviti tudi vprašanje celotnega polotoka Istre, zato navaja v oglasu številko 300.000 istrskih beguncev, Italijanov, ki jih je zlasti Mussolinijev fašistični režim načrtno naseljeval po prvi svetovni- vojni po polotoku, čigar prebivalstvo je bilo vse do konca prve svetovne vojne izključno slovensko in hrvaško. Tudi Trst z vsem ozemljem do Soče ni pred prvo svetovno vojno pripadal Italiji.
V Italiji je tudi danes, kakor je bilo običajno doslej, težko najti narodne strpneže. Le tu in tam je čuti trezen glas, kakor je bil npr. milanski dnevnik „Corriere della Sera“, ki je ob priliki napetosti med Italijo in Jugoslavijo letošnjega marca glede cone B med drugim zapisal: „Italijanska vlada bi morala imeti pogum dokončno urediti pravni položaj cone B, kjer — in to nesporno dejstvo — živi 6.000 Italijanov in 80.000 Jugoslovanov“ (Svob. Slov., št. 15, 11.4.74).
Podelitev poljskega odlikovanja prof. dr. Tinetu
Debeljaku
V	petek, 12. t. m., je član poljske emigracijske vlade v Londonu opolno-močeni minister za Južno Ameriko general Waclaw Jacyna izročil dr. Tinetu Debeljaku novo visoko odlikovanje poljske vlade: oficirski križ reda Poloniae restitutae, ki ga je 1. 1918 ustanovil maršal Pilsudski ter je ena najvišjih poljskih odlikovanj.
V	prostorih Slovenske hiše na Ra-mon Falconu so se zbrali poleg odli-kovančeve družine še predstavniki or-
ganizacij, s katerimi slavljenec najtesneje ¡n najvidneje sodeluje. Poleg direktorja dušnega pastirstva msgr. A. Ore-harja še predstavnika Narodnega odbora za Slovellijo, Miloš Stare in Feliks Urankar z gospo, za Slovensko fakulteto prof. dr. Marko Kremžar z gospo, za Društvo Slovencev Božo Stariha z gospo, za Svobodno Slovenijo Pavle Fajdiga z gospo, za Slovensko kulturno akcijo arh. Marjan Eiletz z (Nad. na 2. str.)
WATERGATE SE RLIŽA M KRAČ I
MOSKVI NI VŠEČ
Komisija ameriške poslanske zbornice, ki je proučevala Watergatsko zadevo, je minulo soboto s 27 proti 11 glasovom priporočila obsodbo ameriškega predsednika Nixona. Za obsodbo je med 27 glasovi bilo tudi 6 republikancev.
Nixona obtožujejo devetih „zločinov“ proti državi: da je dajal napačne izjave, prikrival obtožilni material, uvajal lažne priče, oviral preiskavo, podkupoval, zlorabljal CIA-o, zlorabljal tajno informacije, zavajal javno mnenje in prikrival krivice. Za vse to naj bo sojen in naj se ga odstrani s predsedništva.
O obtožnici bo na svojem zasedanju sredi avgusta odločala 435 članska poslanska zbornica, ki lahko odloči z navadno večino, nakar bo o obtožnici odločal še 100 članski senat, kjer je za obsodbo in odstranitev s predsedništva potrebna dve tretjinska večina.
V ZDA menijo, da bo vvatergatska zadeva služila vsaj nekaj časa bodočim
predsednikom in drugim državnim funkcionarjem v opomin, največji ameriški idealisti pa so celo mnenja, da ZDA s tem dajejo zgled vsemu svetu o svoji demokraciji in politični morali, vsaj kar tiče njenih notranjih zadev.
Iz poročil izvenameriškega tiska io razvidno, da zaradi informiranja svojih bralcev spremlja rvatergatsko zadevo, ni mu pa mar usoda Nixona samega ali ameriškega režima, dočim je iz kratkega. komaj 100 besed obsegajočega poročila o zgornji odločitvi, ki ga je svojim bralcem razposlala sovjetska agencija Tass, razvidno, da Moskvi ni vseeno, kako se bo zadeva z Nixonom iztekla. Če odide iz Bele hiše, je malo verjetno, da bo Kissinger še ostal zunanji minister, na oba pa je Moskva gradila svojo najnovejšo politiko prodiranja na Zahod.
Vsekakor bo Nixonov konec ali ne-konec za ves svet zanimiva stvar.
PODELITEV POLJSKEGA ODLIKOVANJA PROF. DR. T. DEBELJAKU
(Nad. s 1. str.)
gospo ter g. Lado Lenček v spremstvu indijskega misijonarja o. Podržaja ter še nekaj drugih povabljencev.
Od Poljakov sta prišla min. general
W.	Jacyna in doctor honoris causa Emil Ciawlowski, velik prijatelj Slovencev.
Minister general W. Jacyna je v svojem govoru poudaril, da je navajen podeljevati odlikovanja za vojaške zasluge, da pa so te kratkotrajne, dočim kulturne ostanejo. In o takem pomembnem delu prof. Debeljaka je dobro obveščena tudi poljska vlada, ki ga je zato odlikovala in mu po njem pošilja v priznanje diplomo, ki jo je nato prebral : .,Kancler reda Obnovljene Poljske (Poloniae Restitutae) potrjuje, da je Predsednik Poljske Republike z dekretom dne 11. nov. 1973 prištel profesorja dr. Valentina Debeljaka med
Minister general Jacyna govori o zaslugah dr. Debeljaka
viteze reda Obnovlejne Poljske podeljujoč mu odlikovanje oficirskega križa tega reda v priznanje za zasluge storjene Poljski Republiki v dolgoletnem delovanju na polju širjenja poljske kulture.“ Čestital je nato prof. Debeljaku in mu pripel visoko odlikovanje, ga objel in poljubil. Z besedami skupne borbe za obnovljeno svobodo tako poljskega kot slovenskega naroda je končal svoje čestitke.
Minister je govoril v poljščini, kar je sproti prevajal prof. Debeljak. Ta se je potem v poljščini zahvalil g. ministru in po njem Predsedniku Poljske Republike za odlikovanje. Spominjal se je pred meseci umrlega prof. V. Moleta, ki ima največ zaslug za obnovljene poljsko-slovenske kulturne stike, zahvalil se dr. honoris causa E. Cia\vlo\vskemu za posredovanje ter obžaloval, da ni mogel priti na slovestnost polkovnik R. Leroch-IOrlot, ki se je opravičil zaradi bolezni in kateremu dolguje največ za visoko odlikovanje. To odlikovanje mu bo v ponos in ga lio navdajalo z voljo, nadaljevati to delo v korist obeh narodov.
Nato sta odlikovancu čestitala v imenu Narodnega odbora predsednik Miloš Stare in direktor dušnega pastirstva msgr. Orehar. V počastitev 30-let-nice slavne prodorne bitke pri Monte Cassinu, kjer se je boril tudi pričujoči general min. Jacyna, je gospa Pav-či Eiletzova recitirala splošno znano pesem Maki na Monte Cassinu; v počastitev 30-letniee varšavske vstaje pa Jasinskega pretresljivi Krik iz Varša-
ve.	Zaključila pa je večer s prelepo recitacijo Nalenčeve pesmi Deklica in odmev. Peisimi 1 Je najppeji prebral Debeljak v poljščini, nato pa jih je v njegovih prevodih z veliko umetnostjo podala ga. Eiletzova.
Po tem sporedu je odlikovanec povabil vse udeležence — kot pravijo polj aki — „na lampko vina“ v obednico, kjer je bila tudi razstava vseh Debe-
Mednarodni teden
PORTUGALSKI PREDSEDNIK gral. Spinola je objavil, da je njegova vlada trdno odločena dati neodvisnost vsem portugalskim kolonijam, toda postopoma. Izjavil je, da so najbližje neodvisnosti afriške kolonije Guinea, Angola in Mozambik. .
SET je s 44 razvijajočimi se državami sklenil pogodbo, po kateri jim za gotovo dobo zagotavlja prevzem njihovega izvoza, da bodo mogle računati na stalen dohodek deviz. Zagotovilo naj bi veljalo za pet let in naj bi doseglo okrog
8.000	milijonov dolarjev.
AMERIŠKO VRHOVNO SODIŠČE je odločilo, da v severnih ameriških mestih ne smejo združiti šol, ki jih obiskujejo pretežno otroci črncev, s šolami, ki jih obiskujejo otroci belcev.
JUGOSLOVANSKI KOMUNISTIČNI DIKTATOR TITO je odšel na Brione, kjer ,,bo imel popoln počitek do; konca avgusta“, je objavila jugoslovanska uradna agencija Tanjug.
MED IZRAELOM, EGIPTOM, Jordanijo in drugimi arabskim državami še vedno ni prišli do razjasnitve problema separatne palestinske države, ki jo nekateri arabci hočejo ustvariti med Jordanijo in Izraelom. Izrael nasprotuje ustanovitvi take države, medtem ko bi jordanski kralj Hussein pristal na to, če ne bi okrnila Jordanije. Tkim Palestinska osvobodilna organizacija nasprotuje Husseinu in se proglaša za predstavnico vseh „palestincev“.
„Po letih gnilega zastoja, točneje smrti, neizogibno slede leta težkih avratov.“
Angleški zgodovinar Carlyle (1795—1885)
Iz življenja In dogajanja v Argentini
Izstopajoč dogodek tega tedna je bil gotovo sestanek večine političnih strank, ki so zborovale v ponedeljek 29. julija v dvoranah Plaza Hotela in sklenile široko zaslombo sedanji vladi in nadalj-no iskanje skupnih točk za politično delovanje. Sestali so se- tu predstavniki štiridesetih političnih strank, skupin in skupinic. Zastopani so bili peronisti, ki so zborovanje sklicali, radikali, vse levičarske stranke, pa tudi zastopniki desnice. To pot je prvič na takem zborovanju sodeloval tudi predsednik sedanje Federalne stranke, bivši minister in predsedniški kandidat Manrique. Sodelovali so tudi komunisti in druge levičarske stranke. Ena redkih izjem je bila shirana Nueva Fuerza, ki je z javnim dokumentom izrazila svoje nasprotovanje in opravičila izostanek. Sestanka se je udeležilo tudi delavstvo in gospodarstveniki.
Glaven dosežek tega zborovam'a ie bila podoba enotnosti, da so se praktično vse politične stranke in skupine izrekle za nadaljevanje ustavnega življenja, za popolno veljavnost demokratičnega reda, zaslombo predsednici ge. Peronovi, ki polnomočno predstavlja u-stavno življenje, ter poblaščenje posebne komisije, da naj nadalje išče- točke za politično soglasje.
Po tem zborovanju analisti pravil-
Evropa v političnih vrtincih
POLLETNA BILANCA
Politična bilanca prve polovice letošnjega leta je bila za Zahodno Evropo močno negativna, kar tiče stabilnosti režimov in vlad ali pozitivna, če se bo razvoj usmeril v dejansko in re-sn:čno demokratizacijo.
Od januarja t. 1. do danes so v petih od devetih članic SET-a prišli na površje novi politični vodje, šesta, Italija, pa se nahaja v skoro nerešljivem politično-gospodarskem vrtincu.
Izven SET-a je prišlo do sprememb v Portugalu, Grčiji in na Cipru, prav tako v Španiji, kjer je gral. Franco zaradi bolezni že predal, dasi „začasno“, vodstvo države v roke burbonskemu princu Janezu Karlu.
ljakovih knjižnih prevodov iz poljske literature, poezije kakor proze.
„KoTkor kapljic, tol’ko let“, so mu napeli slovenski gostje, a slovenski zdravici je dodal poljski minister, general Jaeyna, z močnim glasom še poljsko: „Sto lat, sto lat niech žyje nam!“ kar je pripravilo lepo razpoloženje za prisrčno srečanje predstavnikov dveh prijateljskih narodov.
Tudi Svobodna Slovenija se pridružuje čestitkam svojeru uredniku, ki je zdaj, že v drugič v letošnjem letu, prejel dve veliki zahvali Poljakov za svoje delo: nagrado in kolajno.
za zuna-Portuga-
Najbolj nepričakovano je nii svet prišla sprememba v lu, ko je 25. aprila t. 1. sedemčlanska vojaška junta z nekrvavim državnim udarom odstavila diktatorja Caetana in končala 48-letno dobo desničarskega režima. Novi portugalski vodja gral Spinola je napovedal vrnitev v demokracijo, toda se predaja iluziji, da jo bo mogel speljati tudi s komunisti.
Vojaški udar je 15. julija doživel tudi Ciper, kjer so grški častniki pod poveljstvom Sampsona odstavili Maka-riosa. Sampson je obstal na svojem položaju komaj teden dni in je že moral predati vodstvo otoka Cleridesu, političnemu sodelavcu Makariosa.
Istočasno se je zamenjala v Atenah vojaška vlada s civilno pod pred sedstvom konservativca Karamerdv.i Grki so kričali po atenskih ulicah: „Demokracija, demokracija!“, med niimi mnego komunistov, ki si jo seveda predstavljajo po sovjetsko.
V Zahodni Evropi niso bile spremembe tako dramatične pa zato toliko bolj travmatične.
Najhujši udarec je dobil v obraz zahodnonemški socialist Willy Brandt, za katerega so ugotovili, da ima ob sebi vzhodnonemškega komunističnega vohuna, ki mu je narekoval njegovo znamenito „Ostpolitik“ popuščanja sov-
no ugotavljajo, da ima gospa Maria Estela Martínez de Perón tako politično zaslombo, ki je ni imel niti pokojni predsednik Perón. V- svojstvu take zaslombe z močno roko nadaljuje delovanje svojega moža, in to po smeri, ki jo je on zastavil. Tako tudi na gospodarskem polju, kjer so se sicer izvedle nekatere spremembe v funkcijah A te (npr. imenovanje dr. Cafiera na mesto drž. tajnika za trgovino) le še ojačijo položaj gospodarskega ministra Gelbarda, ki je užival popolno Peronovo zaupanje.
Nikakor pa ne dajo miru prevratni elementi, ki so tudi v preteklem tednu izvedli več napadov na postojanke (nekateri so jim uspeli, ter so ugrabili količine orožja), medtem ko varnostni organi napenjajo vse sile, da bi njih delovanju naredili konec. Tako je bilo prijetih več gverilcev. Bilo je govora, da je bil prijet tudi Santucho, šef trockistične skupine, a se je izkazalo, da novica ni resnična.
Drug problem, ki ga pa mora vlada kmalu rešiti, je univerza. Dosedanji rektor buenosaireške državne univerze dr. Solano Lima je dokončno odstopil. Na njegovo mesto je .bil začasno imenovan dekan Farmacevtske fakultete dr. Laguzzi, medtem ko vlada išče, a ne najde primerne osebe, ki bi dokončno zasedla to mesto.
ietom. Njegovi naivni iluziji o možnosti sodelovanja s Sovjeti je nasedel tudi švedski odbor za podeljevanje Nobelovih nagrad, ki mu je podelil nagrado za njegova „prizadevanja za mir.“ Na Brandtovo mesto je stopil njegov finančni minister Schmidt.
Francozi so aprila izgubili De Gau-llovega naslednika Pompidouja in zaključili golistično dobo. Novi predsednik Giscard je s težavo potolkel na volitvah komunističnega zaveznika socialista Mitteranda in znova obdržal Francijo v svobodnem svetu.
V	Angliji pa so na volitvah vsled rudarske stavke propadli konservativci in znova sedi na predsedniškem stolu v Londonu laburist Wilson. Toda, ker se kljub temu Angleži sprašujejo, kdo vodi Anglijo, bodo verjetno nove predsedniške volitve v tej otoški državi spet letošnjega septembra. Wilson se namreč bori s tako velikimi gospodarskimi težavami, da jim zaradi nesodelovanja opozicije in prebivalstva ni kos.
V	nesvobodnem, komunističnem delu sveta, ki se razteza od Srednje čez Vzhodno Evropo v Azijo do Pacifika, pa se na vodstvih držav in režimov ohranjajo komunistični diktatorji ter so, kakor vedo domačini in ves zunanji svet, take „volitve“, kakor so bile prejšnji teden v ZSSR, na katerih so „znova izvolili“ Brežnjeva, Podgornyja in Kosygina, samo navadna burka.
(7)
Vladimir Kavéie: Zapisnik
„V službi sem postajal nadležen, preveč' sem se zagrizel v kakšno zadevo, hotel sem priti stvari do dna. To pa ni prav. O tem, kak daleč smeš, določa šef. Na srečo je posel tak, da nikoli ne vedo, kako daleč si že. Ko se pa izdaš, postaneš nezanesljiv. Pravila seveda niso zapisana, uganiti jih moraš sam. Dve leti sem se ukvarjal z nekim vprašanjem, dosje je bil že zajeten, dokazi zbrani, a nič. Tovariš je rekel hvala in spisa nikoli ni bilo več videti. Pobit sem zaradi tega, da se tolažiš, da si vendarle storil nekaj dobrega in da bo tvoje delo nekega dne vendarle nekomu koristilo. Čakaš, a ne dočakaš. Minejo leta, a tvoje prizadevanje ostane zaklenjeno v nekem predalu. Nekdo ga uporablja, vendarle v čisto nasprotnem smislu...“ (252)
*
„Bili smo naivni. Doberšen del naše generacije je bil zelo omejen, šele pri 45. letu sem nekaj prebral o Ivanu Groznem. Kaj vse so vedeli že stoletja pred nami!“ (252).
*
„Bral sem, da državni in sploh politični sistemi nastajajo tako, da vsak
tepec postavi zraven sebe še večjega tepca. Ampak to so si izmislili kapitalisti, ki bi radi dokazali, da delavci ne znajo vladati...“ (260)
*
„Sami veste, kako je bila prva povojna leta. Poravnali so se stari računi prišlo je na dan, kar je bilo med vojsko še skrito, čez mejo so se vračale tolpe ki so ubijale. Pa tudi nekaterim komunistom se je zdelo, da morajo dohiteti zamujeno. Zapirali so ljudi in jim sodili, tu in tam je koga vzela noč. Iz Lipnice so v dobrega pol leta izginili trije, eden izmed njih je bil duhovnik, šušljalo se je, da so ga pastirji odkrili mrtvega na Križni planini, nihče se ga ni upal iavno pokopati. Za nekoga drugega se je govorilo, da so ga vrgli v Breginjsko jezero s kamnom okrog vratu. Marsikaj je bilo še nepojasnjeno. Zlato, črna roka in tudi čisto osebna nasprotja.“ (263)
„Ko so sporočili Brodniku, da gre *
v Rusijo na študij, je bil na to ponosen, tudi jaz sem tako sprejela. . . V resnici pa je šel v zapor. Leto in dan sploh nisem vedela, kje je. Rekli so mi, da je postal izdajalec, vrgli so me iz stanovanja, še pohištva nisem smela odpelja-
ti, celo kuhinjske posode ne. Znašla sem se na cesti skoraj gola. . Sicer pa o tem morate vedeti več kot jaz. Dve leti nisem dobila nobenega sporočila od njega. To je s presledki trajalo enajst let...“ (264)
*
„Advokat, ki je zagovarjal Brodnika po službeni dolžnosti, je bil kaznovan tri leta. Ko jih je odsedel, je odšel v sosedno državo. Zatrjeval mi je, da je sedel po krivici. Da so ga obtoževali stvari, katerih se mu še sanjalo ni. Obsojen je bil, kljub temu da je bil odvetnik. Menil je, da ga niso obsodili niti sodniki, ki so mu sodili, temveč je bila njegova sodba izvršena že pred obravnavo, po telefonu... Trdil je, da so mu Brodnika podtaknili...“ (268)
*
„Minevala so leta, preteklo jih je bilo že devet, vsi tisti, ki so bili obsojeni na procesih, za katere danes pravijo, da so bili po vzoru JVS (sovjetske justice), so bili že na prostosti. . . Povedali so mi, da je Brodnik zadnja leta postajal vedno bolj nasilen ter da kaže očitne znake paranoje in shizofrenije. Da ne spoštuje nobene avtoritete, obtožuje nekatere ljudi umorov in drugih hudih stvari, izjavlja, da so ga v zaporih deset mesecev telesno in duševno trpinčili, da so mu v hrano dajali nekakšna sredstva za slabitev volje in ga silili, da bi priznal zločine, ki jih ni storil. . .
Pred kratkim je poslal na strankin kongres pismo, v katerem obtožuje preiskovalce, da so ponarejali dokumente. Je nevaren bandit, ki nas toži, da smo v njegovem kraju na svojo roko napravili neke likvidacije...“ (271).
*
„Po vsem, kar je pretrpel, bi bilo res najbolje, če bi ga kar ubili, kot je bilo menda že sklenjeno, ko je deloval še na Ravenskem. Prestal je telesne in duševne muke, ki jih ni mogoče opisati. Enajst let je vzdržal v zaporu, ponižan, samo trden, notranje močan in o svoji pravici prepričan človek. Očitno je, da se je vse to zgodilo z njim zato, ker je napel vse svoje moči da se iztrga iz mreže laži, v katero so ga potisnili prav nekateri njegovi tovariši. Očitno se je to zgodilo z njim, ker je preveč vedel, to pa ni bilo po volji nekaterim, ki so tedaj imeli moč in oblast. Stalinske metode, ki so jih nekateri, ki so šolali v Sovjetski zvezi, že dobro obvladali, so bile kaj pripravne za obračun s takim človekom.“ (276)
*
„Zdaj Brodnik že leto in dan gnije v grobu. Komu je še treba plesati mrtvaški ples na njegovem grobu? Mogoče bi rad reševal izgubljeno čast tistih, ki že dolgo ne služijo več idealom, ki so jih nekoč razglašali, ampak so jim ljubše zemeljske, otipljive dobrine. Kazalo bi jih opozoriti na zmernost,
veljalo pa jih bo tudi opomniti s Prešernom, da smrtna žetev vsak dan boli dozoreva in da sleherni smrtnik nosi v sebi poroto, sodnika in šafot. Lastni vesti še nihče ni ušel. Krivi pa niso samo tisti, ki so krivice povzročali, temveč toliko tudi tisti, ki bi jih danes radi skrili in zamolčali... Mi vsi smo krivi. . . Ali pa nam je res vsem skupaj tako dobro, da smo pripravljeni zamižati na obe očesi in za splošni blagor žrtvovati srečo posameznika, češ, povečini je vse v redu, nekaj je res bilo, a kaj hočemo?. . .“ (276)
*
„Za resnico gre, ne za tisto večno, od kakšnega višjega bitja dano resnico — z njo smo že zdavnaj obračunali... Gre za našo zgodovinsko, revolucionarno resnico, ki ni abstraktna, ni sama sebi namen, temveč je sredstvo našega revolucionarnega boja... Za razredno resnico gre... Najbolj nevaren nam je sovražnik, ki nas bije z resnico, seveda prikrojeno svojim potrebam...“ (278). *
„Ne smete odnehati, odkriti morate vso resnico!“ (284)
*
S tem sklepamo te izpiske in citate iz zanimive povesti Vladimira Kavčiča Zapisnik, ki je izšla lani 1973 pri založbi Obzorja v Mariboru. Marsikaj v njej pomaga k odkritju tako razredne kakor tudi večne resnice.

LJUBLJANA. — Samostojna prireditvena organizacija Komorna scena je lani pričela s prireditvami v obnovljeni cerkvici v Želšah pri Cerknici. Letos pa je dejanvnost razširila in bo priredila koncerte tudi v Kostanjevici in Ljubljani. V želšah je bil letošnji prvi koncert 12. julija, nastopila sta basist beograjske opere Miroslav čangalovič in Ileana Bratuževa s pesmimi Mu-sorgskega, ista umetnika sta nato ponovila svoj koncert v Kostanjevici. V Ljubljani pa je Komorna scena pripravila koncert starih mojstrov, ki so ga izvajali v atriju ljubljanskega Magistrata; koncert je izvajal godalni orkester ter pevci čangalovič, Ognjanovi-čeva in Evtimova.
ŠENTVID PRI STIČNI. — V tem kraju so se na 5. kulturnem tednu zbrali na pevskem taboru razni zbori iz Slovenije, zamejstva, tujine in iz Hrvaške. 2000 pevcev iz 65 zborov je pokazalo, da so Slovenci čvrsto navezani na dolgoletpevsko tradicijo. Ob koncu tabora so za sklep pevci vseh zborov pod vodstvom dirigenta Radovana Gobca zapeli Prešernovo Zdravljico in še ,,Zdravljico svobodi“.
LOČE PRI POLJČANAH. — Na Pogled pri Ločah so za uvod k tretjim poletnim prireditvam prizorili opereto „Tam na gorah“ ki so jo pripravili člani društva iz Oplotnice. Pokrovitelj teh kulturnih prireditev je podjetje Konus iz Slovenskih Konjic, ki je na ta način tudi praznovalo 80-letnico obratovanja.
LJUBLJANA. — Devet kemičnih tovarn je podpisalo dogovor o ustanovitvi skupnega podjetja, ki se imenuje „Polikem“. V novi organizaciji „takoi-menovanega združenega dela“ so Color in Domit iz Medvod, Comerce in Jugo-cril iz Ljubljane, domžalski Helios, JUB iz Dola, kočevski Melamin, kranjska Sava in kamniški Svit. Novo podjetje bo imelo že nad sedem tisoč delavcev.
ŠKOFJA LOKA. — Na loškem gradu je bil letos že sedmi „tradicionalni izseljenski piknik“, tako piše ljubljansko Delo 5. julija. V dopisu piše, da je bilo „veliko naših rojakov iz ZDA, Latinske Amerike, Avstralije in nekaterih zahodnoevropskih držav“. Ker pa je bilo teh le „veliko premalo“ so številu prišli prvič na pomoč še „nekateri naši delavci, začasno zaposleni v tujini“. Bilo pa jih je toliko, da jih niso mogli niti prešteti, niti napisati približne številke udeležencev... Najbrž je obiskovalcev iz tujine veliko več, pa vender niso prišli na, „uradni“ piknik, ki je bil prvi pod pokroviteljstvom Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije.
SEŽANA — Poskusno je začela o-bratovati v Sežani 25. junija čistilna naprava, ki bo postopoma zajela vse kanalizacijske vode in jih očistila, tako da bo potem odtekala v kraške požiral-
s« ^Bpw<^gn58«£
nike le čista voda. Odpadne vode so za kraški svet še poseben problem, kajti nikoli ni mogoče z gotovostjo reči, kakšno pot po podzemlju bo ubrala onesnažena voda ki more povzročiti veliko škodo.
LJUBLJANA. — Po uradnih podatkih so se lanskega junija do julija letos podražile cene blagu na drobno za 24,4%. Največ so se povečali stroški za kurjavo in razsvetljavo — za 54,4%, najmanj pa stroški za prehrano in pijačo ter tobak — le za 9,7%. Seveda so to uradni podatki, gospodinje imajo ponavadi drugačna mnenja o odstotkih.
LENDAVA — Na lendjavskem naftnem območju so ugotovili, da bi pri Petišovcih mogli še pridobiti kakih 600 tisoč ton nafte. Podjetje Ina-Nafta Lendava je pričelo pridobivati nafto z metodo vtiskavanja ogljikovega dioksi-ka v primarno izčrpano nahajališče. Poleg tega pa so na istem kraju ugotovili obsežno ležišče zemeljskega plina, zaloge menda znašajo kakih 20 milijard kubičnih metrov plina.
Umrli so od 28. junija do 8. julija
LJUBLJANA. — Albina Poljšak; E-manuei :ihuman; Manja Mramor (86), Marija Dolžan (90) up.; Rozalija Gar-vas r. Kocmur; inž. Matija Cerovac rudarski insp. v p.; Amalija Godler up.; Franc Zagorc mizar; Alojzija Brčan; Franc Šebulj up.; Ivana Zych r. Komar (92); Maks Skrlovnik mornariški oficir v p.; Janez Pirc klep. m.; Josip Štor up.; Franc Lovrač (81); Marija Doiežal ptt up.; Franc Tolmajnar up.; Ana iSlemič r. Micelli (83); Pepca Rauch r. Drab - Dolenčeva; Ivan Andrejčič uč v p. (87); Helena Ločnikar
up.; Ciril Dimic (84); Kristina Šoštarič uč, v p.; Anton Paderčič up. (71); Marija Gudelj; Leon Krisper up.
RAZNI KRAJI . Mons. Jožef Kerec
(82)	dolgoletni misionar na Kitajskem, zlalomašnik, Prosečka vas; Ludvik Čarni, Jesenice; Franc Kern, Komenda; Franc Mlakar, štore; dr. Franc Bončina (92) direktor jug. železnic v
p., Reka; Katarina Šarabon (80), Tržič; Jože Velenčič, Šempeter; Ivanka Urbič r. Ban Dobova; Cveto Božič, Ajdovščina; Marija Jerič r. Tomažič, Zg. Kašelj; Alojzija Smrekar (Kuglarjeva mama) 94, Sadinja vas; Stanko Lovrač vrt. m. Zagorje; Anton Žigon up. tob. tov. Vič; Franjo Wallas (99) žel. up.. Dravlje; Viktor Porenta up., Ločna; Adolf Krašna povratnik iz Nevv Yor-ka, Ajdovščina; Anton Klembah strugar. Zagorje; Alojz Kovač (83), Bolte-ž.:v at i. Dolnice: Franc Oven up. kor. borec, Vič; Josip Kovač up., stepanja vas; Marjan Kodre, Šmartno pri Litiji; Jakob Žagar up., Kočevje; Ana Zakrajšek r. Debeljak (81), Smlednik; Antonija Oman r. Jurg, gostilničarka. Goriče; inž. Anton Lašič dir. mlekarne Kranj; Darko Novak, šofer, Orova vas: Jožefa Springer up., Trbovlje; Mihael Mavretič povratnik iz ZDA, Črnuče: Ivanka Žnidaršič r. Praprotnik, Šmarje pri Jelšah; Janez Močnik up., Nevlje pri Kamniku; Anton Soič, skladiščnik, Hrastnik; Marija Lesjak r. Kastelic (79), Novo mesto; Jože Mihelič Gor. vas T'"' Rjbr-Vi "i Dol : Anka Resman r. Koželj uč. Žgoše, Andrej Gas-narin. delovodja, Des.jle; Nežka Pelko Krani; Vida Kristan, Celje; Marija Grundner r. Peternel (831 Škofja Loka: Frančiška Keržan r. žefran. Novo mestr* vrof Šote*3 ° ho r Ru-peli Dev. Mar. Polie; Peter Virmk
Franc Lončar up., Bukovica pri Vodicah.
Pogreli g. svetnika Košmerlja
V torek 23. t.m. je bil pogreb čg. duhovnega svetnika Lojzeta Košmerlja nekdanjega šenpetrskega župnika \ Ljubljani, najstarejše in največje ljubljanske fare, sedaj duhovnega oskrbnika šolskih bratov v zavodu S. José v Floridi. Kako je bil spoštovan in priljubljen med Slovenci in v svoji argentinski okolici, je pričalo že to, da so ga prejšnji dan hodili nenehno kropit Argentinci in Slovenci iz vsega velikega Buenos Airesa, da se poslove od svojega velikega dobrotnika. V torek so se že zgodaj zjutraj zbrali prijatelji v kapelici, kjer je redno vsak dan maševal šolskim bratom in so v molitvi rožnega venca pričakovali trenutka, ko so mogli v lepem sprevodu prenesti njegovo truplo v glavno cerkev, kjer je bila nato sv. maša ob prisotni krsti. ¡Sv. mašo je opravil msgr. Anton Orehar ,Hb .asistenci KJošmerljevega sošolca zlatomašnika Jožeta Košička in nekdanjega njegovega šenpetrskega kaplana prelata msgr. Franceta Novaka ter ob kocelebraciji 26 drugih _ duhovnikov med katerimi je bilo, vsaj dve tretjini Slovencev. Pa tudi med občinstvom smo opazili nekaj duhovnih sobratov, kar je pričalo, da je okrog 30 duhovnikov sodelovalo pri sv. maši zadušnici. Med sv. mašo je bilo slov. ljudsko petje, ob sanetosu pa argentinsko. Berilo sta brala izmenoma slovenski in argentinski sobrat. Msgr. A. Orehar je_ imel nato slovenski govor, v katerem ie po kazal pokojnikov lik pravega duhovnika. živahnega in svetega sobrata te” velikega dobrotnika viseh slovenskih ustanov. V imenu Argentincev pa se -poslovil od njega tukajšnii župnik p Poli, ko je poudarial KošmerhVvo begpp-stvo, vzroke, zakaj je bežal iz domov;-
ne ter njegovo delovanje med šolskimi brati. Med drugim je rekel, da sicer ne bo kanoniziran, toda bil je v resnici svet mož, p.oln pobožnosti in duhovnikovih najboljših lastnosti. Množica ljudi je prejela sv. obhajilo za pokoj njegove duše. Nato so zapeli Slovenci prelepo pesem, ki je pokojni tako ljubil: Marija skoz’ življenje. Pred mrtvaških opravilom je spregovoril še vodja zavoda br. Serafín, ki je podal pokojnikovo delo za njegov zavod in nato prebral v glavnem njegovo oporoko, ki jo je napisal pred edhodom v bolnico. Iz nje se vidi njegovo močna vera, privezanost m šolske brate, želeč počivati v njihovi grobnici, ter njegovo mirno poslavlja-nie od vseh ljudi, kot „ponižni služabnik Lojze“. Vsi so pozorno poslušali niegovo zadnje besede slovesa od življenja. Ko so bile opravljene pogrebne molitve, so med petjem hvalnice Slava večnemu Bogu odnesli prijatelji krsto skozi špalir na dvorišče in položili^ nn avto. Nato se je formiralo pogrebno spremstvo, ki ie pospremilo truplo na pokopališče v Olivosu, kjer so ga položili v grobnico šolskih bratov. Ob grobu sta se od pokojnika poslovila naj, • prei član N. O. Rudolf .Smersu v imenu njegovih šentpeterskih faranov ter v imenu vseh slovenskih organizacii. ki so obilno prejemale od njegove dobrote. V svoiem imenu in v imenu vseh, ki so bili deležni njegove darež-liivosti je spregovoril besede Peter Klobovs. Nato so se začeli ljudje razhajati v mislih na velikega duhovnika in Slovenca, ki mu je usojeno počivati v tuji zemlji in marsikdo si je želel tako lepo, Bogu vdano in pripravljeno smrt.
SLOVENCI V
Osebne novice
No,v slovenski diplomant. Danilo Pipan je 26. julija diplomiral na ekonomski fakulteti državne univerze v Buenos Airesu in dosegel naslpv „¡Conitador Público“. Iskreno čestitam.o!
Družinska sreča. V družini Gabrijela Petkovška in ge. Irene roj. Škulj se je 22. julija rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Ana Karolina. Srečnim staršem naše čestitke.
Srebrno poroko sta 24. julija praznovala Silvo Lipušček in njegova soproga Ljuba r. Kocjan. V skromni, a prisrčni obliki sta najprej dala Bogu hvalo s s»', mašo, ki jo je po posebnem obredu za te prilike daroval v slovenski cerkvi msgr. Anton Orehar. V soboto 27. julija pa so se zbrali bližnji prijatelji Lipu-ščkove družine v sanjuškem domu, kjer so v prijetnem razpoloženju imeli po stari slovenski navadi svatovanje pri pogrnjenih mizah. Bog daj jubilantoma vso srečo za nadaljnjih petindvajsetih let. Ob petdesetletnici pa bomo naša voščila podaljšali še za naslednja leta.
NANDE ČEŠAREK — 60-LETNIK
Pred desetimi leti smo v našem tedniku želih Nandetu češarku iz Caste-larja naj bi mu Bog naklonil še. dolgo življenje, v srečo njegove družine in nas vseh, ko smo voščili za njegov 59 letnico.
Tako hitro so ta leta minila, da si danes nihče od nas, ki ga srečujemo na Pristavi, ne bi mislil, da že. praznuje 60 letnico. Po zunanjem videzu mu tega tudi nihče ne bi prisodil. Toda datumi so tu.
Nande Češarek se je rodil 12. julija 1914 v Nemški vasi pri Ribnici, kot najtalajši sin pri Matevževih. V svojem rojstnem mestu je bil pred vojno občinski tajnik, dalje član prosvetnega društva, vnet igralec in seveda pevec pri tamkajšnjem ce-rkvenem zboru. Komunistična revolucija ga je zanesla v Ljubljano, kjer je bil v službi pri Prevodu, domovino pa je pred komunističnimi preganjalci zapustil čez Ljubelj na Koroško, od tam pa v italijanska begunska taborišta Monigo, Serviglia-no, Senigallija. Leta 1948 je prišel v Argentino, se zaposlil v Comodoro Ri-vadavia pri petrolejskih vrelcih, nato pa v Buenos Airesu.
Njegova delavnost mu ni dala počitka ne v taboriščih, ne v Argentini, tako na glediških odrih, v pevskem zboru: v taboriščih pri EPZ, v Argentini pri Gallusu, ki mu je dvakrat tudi predsedoval. Bil je tudi odbornik Društva Slovencev, član odbora na Pristavi in deluje v zadrugi Sloga.
V srečnem zakonu z go. Magdo Ga-ser so se iima rodile tri hčerke.
K čestitkam za jubilej se Nandetu rešarkn. pridružujemo rojaki iz okolice Pristave, da hi ga še dolga leta videvali zadovoljnega in za skupno delo vnetega nriiatelia. za zgled mlademu rodu. ki prihaia za nami in vsej slovenski srenji. Naj ga Bog še dolgo ohrani ni ego vi družini in nam vsem!
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
ARGENTINI
ALOJZIJEVA PROSLAVA ŠOLSKE MLADINE
V nedeljo, 23. junija, je bilo spet vse živo v Slovenski hiši. Otroci slovenskih ljudskih šol iz Velikega Buenos Airesa so se skupno s starši zbrali, da počastijo svojega zavetnika. Po sv. maši, ki jo je daroval msgr. Orehar in kjer je zbranim otrokom priporočal, naj hodijo po Alojzijevih stopinjah, je mlado in staro napolnilo veliko dvorano.
Tokrat so nas prijetno presenetili otroci Jurčičeve šole iz Carapachaya, ki so (s pomočjo starejših, seveda) pripravili igro: Dva mašna strežnika. Avtor teksta ni poznan. Po nekaki mističnosti pa, ki veje iz zgodbe, bi sklepali na njen francoski izvor. Lahko bi dodali, da je naša mladina takih stiliziranih in idealističnih doživljajev krvavo potrebna, saj je to le prepored-ko izplakovanje vse plaže, s katero jo okolje dnevno poliva.
Frido Beznik, ki šteje med vrhove naših zdomskih odrskih ustvarjalcev, nas je (kljub temu, da smo ga že neštetokrat občudovali v vseh mogočih vlogah), kot režicer, scenograf in igralec, spet navdušil;
Kot režiser je zlasti iz treh mladih nastopajočih znal ustvariti velike igralce, kot scenograf nam je potrdil misticizem, ki ga že sama zgodba diha, kot igralec (oče Bernard) pa je bil to, kar smo o njem že preje zapisali. Od odraslih je p. Bergljo zaigral Janez Tršan. Bil je brezhiben, siguren; kako tudi ne, saj ga poznamo z vseh bue-nosaireških odrov, mnogi pa še iz taborišč in celo od doma. Janez Škulj, v vlogi priorja, je sicer manj znan, vendar bi ga lahko opisali z izrazi, ki jih danes tako pogosto rabimo: da je že v polnem treningu za naskok med odrske prvake.
Poglavje zase so bili trije fantiči: Jožek Markež, Janko Slabe in Pavl ek Bele; jasni glasovi, pravilna izgovarjava, brez treme (vsaj opazili je nismo) in pa, kar včasih pogrešamo, dobro naučene vloge. K uspehu so pripomogli še; Franci Osojnik z osvetljavo, Franci Korošec z glasbeno spremljavo in šepetalka ga. Slabetova.
Vsem naštetim se za lepo nedeljsko popoldne zahvaljujemo. Prišteli bi pa radi še vse tihe sodelavce, ki so pri tem odrskem nastopu gotovo sodelovali; tudi njim: Bog plačaj! Vsem pa, kmalu na svidenje!	M.-er.
SAN MARTIN
Predavanje o slovenski besedi
V sredo, 17, juiija je bil v sanmar-tmsKem aomu reurn. sestaneK Lige Zena-iviau ou lepi udeležbi žena m tudi mož. Sestanek je začela predsednica Lige ga. Herezija Marinšek, ki je posebej pozdravila dr. Tineta Debeljaka, ki je v daljšem pa izredno zanimivem predavanju govoril o slovenski besedi. Predavanje je posvetil svojemu bivšemu profesorja slovenščine dr. Antonu Brezniku za 30 letnico njegove smrti. Najprej je predavatelj razložil razvoj jezikov na splošno, še posebej pa razvoj slovanskih in slovenskega jezika. Omenil je, da so Slovani prvotno v svoji pradomovini govorili en jezik, saj je še danes v slovanskih jezikih okoli 1800 vsem slovanskim jezikom skupnih besed. Pozneje po naselitvi v raznih krajih so se slovanski jeziki začeli med seboj razlikovati. Predavatelj je tudi pokazal fotokopije brižinskih spomenikov, ki so prvi zapis slovenskega jezika. Od tedaj dalje se je slovenski jezik stalno razvijal do tega stanja, v katerem je danes in se bo v prihodnje tudi še razvijal. Usoda vsakega jezika je, da prevzame razne besede od prvotnih prebivalcev dežele, kjer so se ljudje naselili in pa tudi od sosedov. Tudi slovenski jezik ie doživel ta razvoj, vendar spada med najbolj čiste jezike v Evropi. Žal, da ga sedaj v domovini zelo kvarijo z nepotrebnimi tujimi besedami. Predavatelj ie tudi poudaril, kako je potrebno mladini posredovati našo slovensko besedo in jo zlasti pridobiti za branje slovenskih knjig. Brez branja ni mogoče obvladati jezika. Navzoče (in tudi navzoči) so se predavatelju zahvalili s krepkim ploskanjem za odlično predavanje. Nato se mu je še posebej zahvalila predsednica, nakar je g. Janez Petkovšek recitiral Kunčičevo „Našo be,-sedo“. Ob prigrizku se je nato razvil še živahen razgovor o obravnavani temi.
Prihodnji sestanek bo 21. avgusta’ ob 18,30.
Uspehi tekem v odbojki
O poteku mladinskega dne v San Martinu ismo že poročali. Danes želimo podati uspeh tekem v odbojki. Pri tekmah med dekliškimi krožki pa so dosegla prvo mesto dekleta iz San Martina, drugo mesto pa dekleta iz Morana. Vsem tem zmagovalcem oz. zmagovalkam so bili izročeni pokali.
Sprehcd pa Sloveniji in ostali Evropi
G. Janez Petkovšek je na prosvetnem sestanku, ki je bil v soboto, 27. julija v Slovenskem domu v San Martinu, pokazal in razložil nad 300 fotografskih posnetkov (diapozitivov), ki jih je posnel v Evropi, ko se je tamkaj nahajal več mesecev, poslan od podjetja Siemens na strokovno izpopolnitev. Najprej nam je g. Petkovšek pokazal svojo rojstno vas Hotederščico in njeno širšo okolico, dalje Ljubljano in Gorenjsko. Mnogo slik je bilo iz Nemčije, zlasti iz znanega munchenskega vsakoletnega slavja. Pretresljive so bile slike iz nacističnega koncentracijskega taborišča v Dachau-u. Videli smo tudi lepe slike iz Benetk in Rima. Za zaključek pa nas je g. Petkovšek popeljal na Triglav. Obisk prosvetnega vešera je bil prav lep.
75-Ietiaica mašništva
Preteklega 7. julija je v cerkvi sv. Petra v Ljubljani obhajal 75-letnico mašništva 97-letni profesor Jože Demšar, starosta slovenskih duhovnikov. Znan po svojem izrednem delovanju, pred vojsko in po njej, in tudi po tem, da že 60 let deluje v isti (še.itpetrski) župniji; pač edinstven primer. Slavljenec, ki je v prvih letih po vojni veliko pretrpel, ker se ni hotel vpisati v Ciril-metodijsko društvo, je svoj jubilej proslavljal obdan od številnih svojih učencev in učenk, sobratov, 135 narodnih noš in ogromne množice ljudstva.
Slavljenca, ki je prihajal iz župnišča v spremstvu duhovnikov, nadškofa in narodnih noš, je spremila tisočgla-va množica. Prostorna cerkev je postala premajhna in tako je moralo veliko ljudi spremljati redko slovesnost kar od zunaj.
Najprej so bili na vrsti pozdravi. Izrekla sta jih učiteljica iz nekdanjega uršulinskega učiteljišča in domači župnik. Prva je poudarila: „Z veseljem se vas vedno spominjamo. Vedno ste nam bili vzor ponižnosti, ljubezni in dobrote. Radi se spominjamo dogodka, ko smo vas povabile na majniški izlet. Povabilo ste sicer odklonili, zjutraj pa ste nas čakali v veži ljubljanske postaje z veliko škatlo napolitank. ,Da boste imele med potjo, gospodične,“ ste se opravičili. In takšnih dobrot je še in še.“ Župnik Melhior Golob pa se mu je takole zahvalil: „Dovolite mi, da vam čestitam v imenu župnije, kjer bivate
g. Jožeta Demšarja
Jubilant Jože Demšar je mirno in veselo pristopil k oltarju. Množica pa se mu je zdravemu in duševno čilemu pridružila.
Po evangeliju je spregovoril ljubljanski nadškof Pogačnik. Poudaril je:
„Vsaka maša je zahvalna daritev. Če pa to velja za vsako mašo, velja še posebej v obilni meri za vsako jubilejno mašo. Duhovnik se mora zahvaljevati Bogu za darove, ki mu jih daje dan za dnem skozi desetletja. V božji previdnosti pa je sklenjeno, da ne doživi vsak duhovnik 50-letnice mašni-
haja 75-letnico mašništva, svoj diamantni jubilej. Resnično more z vsem srcem reči Bogu: Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu! Dočakal je 97 let in Bog mu je dal izredno milost, da zdrav in krepak obhaja 75-letnico nove maše.
Naš diamantni mašnik se je rodil
15.	marca 1877 v starodavni Škofji Loki. Dali so ga študirat v Ljubljano na tedanjo edino klasično gimnazijo. Dokončal jo je leta 1895. Takoj se je odločil, da vstopi v semenišče, kjer je o-stal štiri leta. Po posvečenju je odšel za kaplana v Kočevje, nato za prefekta v malo semenišče, Alojzijevišče v Ljubljano. Tu je živel s Tomom Zupanom in Amteejem Karlinom, poznejšim mariborskim škofom. Ko so odprli zavod sv. Stanislava v Šentvidu, je tam postal prefekt in profesor. V tem času je doktoriral iz teologije na Dunaju. Ko se je leta 1914 začela prva svetovna vojna, je prišel za profesorja verouka na državno učiteljišče v Ljubljani. Tu je ostal do leta 1932. Ko so po prvi svetovni vojni ustanovili ljubljansko teološko fakulteto, so ga leta 1920 imenovali za predavatelja pedagogike in katehetike. Pozneje je bil dvanajst let ravnatelj privatnega uršulinskega učiteljišča v Ljubljani. Leta 1932 je stopil v pokoj, ki ga uživa že 42 let. V šempetrsko župnijo je prišel pred 60 leti, ko je bil še profesor na uči-telišču.
V nadaljevanju se je nadškof dotaknil pisanja verskega časopisja o duhovništvu in skušal z raznih zornih kotov osvetliti duhovniško podobo.
že 60 let in neutrudno pomagate v štva ali zlate maše. Še redkejši so ti-	Med slovesnostjo je pel šelnpetrski
dušnem pastirstvu. Bog naj vam stote-	sti, ki dočakajo biserno mašo — 60-let-	pevski zbor pod vodstvom gospe Tozo-
ro povrne z zdravjem, dokler je njego-	nico mašništva. Da bi pa mašnik ob-	nove. Slavljenec se je vsem, ki so mu
va volja. Vsi zbrani vam čestitamo, vsi se z vami veselimo. Iz srca bomo zapeli zahvalno pesem, zakaj toliko dobrega ni najbrž storil na slovenski zemlji noben duhovnik...“
hajal 70-letnico sv. maše, sem v svojem življenju doživel samo enkrat, ko je leta 1962 imel železno mašo pokojni profesor Alfonz Levičnik.
Današnji jubilant dr. Josip Demšar
pripravili toliko veselje in se udeležili diamantne maše, zahvalil po zahvalni pesmi. Za sklep pa je še dodal: „Življenje je kratko pa tudi lepo, če je odraz božje lepote in dobrote. Treba je
Pozdravom je sledila mašna daritev. pa je prekosil vse te jubileje. Danes ob- živeti po pameti in veri...
E N C I
DOLENC
V Clevelandu v ZDA je 7. t. m. u-mrl 71-letni Jože Dolenc. Rodil se je 16. marca 1903 v Spodnjem Bitni u v fari Žabnica pri Škofji Loki. Ljudsko šolo je obiskoval v Žabnici, nato pa se je posvetil kmetijstvu. Leta 1926 se je priženil na kmetijo v Žabnico, io je bila zapuščeno posestvo, ker je bil ženin oče od svojega 25. leta slep. V nekaj letih je pok. Jože_ posestvo postavil na noge. Bavil se je s poskusi s semeni za Zadružno zvezo v Ljubljani, bil je soustanovitelj kmečke zadruge ter mlekarske zadruge v Naklem pri Kranju, pozneje tudi v čirčičah.
Na političnem polju se je Jože Dolenc udejstvoval v SLS—SKD, vsled česar je imel v Žabnici zlasti med komunisti hude nasprotnike. Ti so ga obsodili na smrt in bi ga moral „likvidirati znani komunistični morilec Alojzij Plestenjak (brat prof. J. Plestenjaka!. ki se je po vojni hvalil, da. je med vojno osebno pomoril nad 160 slovenskih rojakov.
Jože Dolenc je leta 1944 vstopil p slovensko domobranstvo. Na postojank: v Žabnici je bil takoj od njene ustanovitve še z dvema bratoma. Ostali_domo-branci na postojanki so bili s Črnega vrha.	_	! !
Pred komunizmom se je umaknil — bil je določen za župana v Žabnici. če bi zahodni zavezniki osvobodili SIot ■■•'•vnip — v Vetrinje, od tam v Lienz. r.?+o v Spittal na Dravi, od koder ic,-
PO SVETU
leta 1949 emigriral v ZDA. Po kratkem delu v kmetijstvu je dobil zaposlitev v tovarni v Clevelandu, kjer se je upokojil leta 1968. Leta 1970 mu je po ,dolgi bolezni umrla žena Helena roj. Šifrer. Otroci so si medtem ustanovili svoje družine, Jože Dolenc pa je svoja zadnja leta preživel v tihoti in molitvi, predvsem pri Sv. Vidu v Clevelandu. Vedno si je želel kratko trpljenje pred smrtjo, za kar ga je Bog uslišal. Po dveh tednih bolniške postelje ga je poklical po večno plačilo.
Pogreba, se je udeležilo veliko slovenskih rojakov iz Clevelanda. Na grobu mu je spregovoril v slovo prof. Janez Ovsenik, ki je poudarjal Jožetovo pripravljenost na smrt, njegovo globouo vernost, njegovo zavzetost za slovenstvo v SLS—SKD, njegovo sodelovanje pri Gorenjski kmetijski zadrugi v Kranju, povezavo z Gorenjsko mlekarsko centrm lo, za kar so- ga. komunisti „proglasili za škodljivca slovenskega naroda, in zemljo, za katere napredek si toliko storil, so Ti vzeli in Te razlastili ter Te potisnili od mesta kmeta v tujino med proletariat. To je bila Tvoja veliko muka in bolečina, ki io s sabo jemlješ tudi v grob, grob v tuji zemlji, ki pa jo vendar v svobodi in resnično svobodo s' Ti - vedno spoštoval.“
V ZDA pokojnik zapušča tri hčera: Ivanko, por. Sodnik, Marinko, por. Skubic, Mileno, por. Stropnik z družinami ter sina Jožeta z družino; dalje brata Pavleta ter sestri Minko por. Jančar ter Ivanko por. Skutta, z družinami.' v Argentini brata Matevža in Franceta z družinama, v domovini sestro Antonijo in enega nečaka z družinama, v Kanadi pa dve nečakinji.
Vsemogočni nai mu bo dober pločnik. žalujočim pa izrekamo globoko sožalje.
SLOV
* JOŽE
F o športnem svetu
i.lIMI JAUŠOVČEVA IZ MARLBO-I.a je mladinska prvakinja na turnirju v wimbledonu. še ne 18-letna Mariborčanka .je dodala konec junija seriji dragocenih zmag na mednarodnih pr-c srviii še najbolj dragoceno — naslov prvakinje v Wimbledonu. Tako je kot prva Slovenska in Jugoslovanka vpisala svoje ime med zmagovalce na tem tradicionalnem turnirju, ki ga je Ali Englr.ii.i Tennis Club letos priredil že mmTnosemdesetič. Jaušovčeva je nart mil a tudi na damskem turnirju .kjer jo. je izločila v tretjem kolu znana
■ š'-a igralka Rosemary Casals s 6:3, 6:4.
O SVETOVNEM ŠAHOVSKEM turnirju v Nici smo že poročali. Nismo pa navedli končnih uvrstitev, ker jih tedaj nismo imeli. Prvo mesto je osvojila ekipa Sovjetske zveze, dosegla je 46 točk; nobeden njenih reprezentantov ni bil premagan, odigrali pa so 60 partij tij. Poleg šestih Sovjetov je ostalo nepremaganih še 9 tekmovalcev: velemojstri Torre (Filipini), Slovenec Bruno Parma, Anderson (švedska), Bvrne (ZDA), Gheorgiu (Romunija), Riblv '"Madžarska) ter mednarodni mojstri Pfleger (ZRN), Sosonko' (Nizozemska) in Tarjan (ZDA). V finalnem delu je
med jugoslovanskimi šahisti, ki so osvojili drugo mesto s 37,5 točkami, najbolj blestel Slovenec Planinc; v 10 igrah je ie dosegel 8 točk; Parma je v finalu igral le šestkrat in je zbral 3,5 točk. Na tretje mesto so se s 36,5 točkami uvrstili Američani in sicer zaradi boljšega količnika, kajti Bolgari so zbrali isto število točk.
V SARAJEVU so se v začetku julija pomerili atletski ekipi Jugoslavije in .svice. Zmagali so prvi s 111 točkami, Švicarji pa so dosegli 99 točk. Posebnih rezultatov ni bilo, ker je tekmovanju -"•ecei nagajalo slabo vreme. Kljub temu je Celjan Peter Svet v teku na 3.000 m " zaprekami izboljšal svoj državni rekord z 8:32,4 na 8:29,6 in s tem tudi dosegel normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo v Rimu.
KOLESAR REG -HARRIS, ki je bil že pred 18 leti prvak velike Britanije v hitrosti, se je po sedemnajstih letih ^očitka“ spet pojavil na dirkalni stezi. P kolesom, ki ga ie vozil že leta 1957 ie 64-letni trdoživi kolesar dokazal, da ie še vedno sposoben velikih podvigov. Postal ie šestič britanski prvak v hitrosti " '-Mesom — v odločilni tekmi je premagal 29-letnega Trevorja Bulla.
Potres na Kocjanskem
Slovenska kulturna akcija —
ob dvajsetletnici
SLOVENSKI PEVSKI /BOH V MENDOZI
Z našo pesmijo — po domovini
dirigent prof. Božidar Bajuk
Sobota, 17. avgusta 1974 ob 21 v Slovenski hiši
POSMRNA RAZSTAVA ARHITEKTA VIKTORJA SULČIČA
Arh. Viktor Sulčič, ki je umrl lanskega leta, je gotovo najzaslužnejši in najpomembnejši kulturni delavec pred-namske vseljenske generacije, ki pa je •tudi z nami povojnimi inmigranti vzdrževal prijateljske kulturne stike. Rojen je bil iz Sv. Križa pri Trstu ter je po študijah v Trstu, Firenzi in Bologni kot arhitekt 1. 1924 prišel v Argentino. Torej ravno pred 50 leti. Drugo leto bi praznoval 80-letnico rojstva. Bil je arhitekt, slikar in pisatelj ter pesnik^ Kot vidimo iz kataloga, ta hoče s priloženim življenjepisom pokazati v vseh teh aspektih, razstava sama pa hoče poudariti njegovo slikarstvo, specialno njegove akvarele. Razstavljenih bo 64 podob, ki bodo predstavljale najrazličnejše impresije iz raznih krajev Argentine, pa tudi domače tržaške obale in Jugoslavije sploh. Tako bodo tu akvarelne slike tukajšnjih nacionalnih spomenikov, kakor so spomenik generala Belgrana, stolnica, bazilika v Lujanu ter cerkev sv. Dominika, slikane v njegovih prvih letih v Argentini. Potem novejša dela iz Mar del Píate, patagonije, severne pokrajine Tilcare in Quebrade Huma-huaca, Río Paraná, nato slede motivi iz Jugoslavije (Ohrid, dalmatinski otoki, Hercegovina), zlasti pa motivi iz tržaške okolice ter njegovega rojstnega mesta Sv. Križ z znano ribiško tradicijo Razstavo prireja buenosaireški občinski svet (Sala de Representantes) na ulici Perú 190. Odprtje razstave bo dne 5 avgusta 1974 ob 18 h. ter bo do 20. avgusta od 15 do 20 h.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
praznuje letos 20-letnioo življenja. V vrsti jubilejnih nastopov, prireditev, kulturnih večerov, razstav in srečanj s sočlani in sodelavci ter prijatelji je tudi nastop Slovenskega zbora iz Men-doze, ki ga vodi redni član glasbenega odseka SKA, prof. BOŽIDAR BAJUK. Z večerom, ki so ga mendoški pevci nazvali: Z nsžo pesmijo po domovini, se bodo slovenskemu občinstvu predstavili v veliki dvorani Slovenske hiše na državni praznik, v s.oboto 17. avgusta
OBVESTILA
NEDELJA. 4. avgusta 1974:
V	Slovenski hiši po mladinski ma-ši zvezni sestanek SDO in. SFZ. ^
Na Pristavi kosilo —- domače koline.
V	Slov. domu v Carapachayu mladinski dan s celodnevnim programom.
PONEDELJEK, 5. avguata 1974:
Odprtje ppsmrtne razstave slikarja arh. Viktorja Sulčiča v dvorani občinskega sveta (Sala de Representantes). Peru 190 ob 18.
SOBOTA, 10. avgusta 1974:
V	Našem domu v San Justu ob 20.
prijateljska večerja, katero pripravlja ¡Slovensko zavetišče.
NEDELJA, 11. avgusta 1974:
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16. predstavi Carapachayiska dramatska skupina igro „Na razpotju“.
SOBOTA, 17. avgusta 1974:
V	Slovenski hiši ob devetih zvečer nastop Slovenskega pevskega zbora iz Mendoze.
SREDA, 21. avgusta 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu ob 18,30 redni isestanek Lige Žena-Mati s predavanjem.
SOBOTA, 31. avgusta 1974:
V	Slovenskem domu v San Martinu zvečer proslava 26. .obletnice ustanovitve slovenske maše z mašo, slovesnim sprejemom mladine v članstvo doma m večerjo.
NEDELJA, 1. septempra 1974:
Čajanka ob 16 v dobrodelne namene Zveze slovenskih mater in žena.
SLOVENSKO ZAVETIŠČE DR. GREGORIJA ROŽMANA
vabi na
PRIJATELJSKO
VEČERJO
v soboto 10. avgusta ob 20. NAŠ“ DOM — SAN JUSTO" Sodeluje „DUC IN ALTUM“
ESLOVENA
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mize rit Redacción y Administración: Ramón Raleón 4158, Buenos Air„*. T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
FRANQUEO PAGADO Concesión N” 5775
TARIFA REDUCIDA Corees ión N’ 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N-ç 2.233.341__________
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1974 za Argentino $ 135.— (13.500) — pri pošiljanju po pošti $ 140.—• (14000). ZDA in Kanada 16 USA dol.; za Evropo pa 19 USA dol. za pošiljanje z avion-sko pošto. Evropa. ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 12 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
SDO	SFZ
PEVSKO GLASBENI FESTIVAL
sobota, 24. avgusta, ob 20 v Slov. hiši
SDO Moron SFZ OTROŠKA TOMBOLA
11. avgusta ob 15.30 na Pristavi
Vabljeni vsi otroci!
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAIJL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T.E. 35-8827
1974 ob devetih zvečer.
Pred pevskim nastopom bo ob 19.30 v cerkvi Marije Pomagaj zahvalna maša za dvajsetletni jubilej; z msgr. Oreliar-
SLOVENSKI SMUČARSKI PRVAK V ARGENTINI za leto 1974 je MARKO JERiMAN, zmagovalec v trojni kombinaciji (Veleslalom, tek na 3 km in skoki).
jem bodo somasevali duhpvniki-clani Dosegli so prva mesta*
SKA, pel pa bo mendoški zbor.	v veleslalomu: Aleksander Černigoj
v teku na 3 km: Marko Jerman
CELJE — Potres na Kozjanskem je 20, junija povzročil škodo, kot so poročal: po prvih novicah. Prvi potresni sunki so se začeli ob 18.08 in so trajali do 18.12. čutili so jih po vsej Sloveniji, vendar so bili najmočnejši ravno na najbolj zaostalem področju Slovenije, — na Kozjanskem. Potres je povzročil velik preplah in j ?. večina ljudi na ozemlju vzhodno od črte Celje — Maribor prespalo noč na prostem pod kozolci ali pa v avtomobilih. Na Kozjanskem je potres uničil štiri osnovne šole in mnogo zasebnih hiš. Težave je povečalo še hudo deževje. Po notresu so takoj organizirali prvo pomoč za prizadete kraje. Sedaj preučujejo, kako rešiti težavni problem -obnove naselij. Hudo je prizadeta v Olimpu zgradba, kjer je bil včasih samostan z eno najstarejših lekarn v Evropi Lekarna sama ni poškodovana, pravijo pa da skoraj ne bo dobiti denarja za popravilo samostana, ki je „republiško zaščiten objekt“. In žalostno je, da v listih že vnaprej pišejo, da bo ta zgodovinska stavba „verjetno propadla“ (Delo 28. 6. 74.). Pomoč prihaja na Kozjansko, toda za obnovo bodo potrebovali precej. Po ne-
kem predlogu, naj bi vsi zaposleni v Sloveniji prispevali zaslužek dodatnega dela v prosti soboti. Po teh računih bi zbrali kakih 40 milijonov dinarjev.
Kozjansko je 8. julija ob 1,17 zjutraj presenetil nov postresni sunek, ki je v epicentru dosegel jakost 5. stopnja. Človeških žrtev sicer ni bilo, pač pa se ie že itak velika škoda še povečala. Kajti razpoke v vseh razmajanih hišah so se razširile. Uradno niso še ocenili škode, ki je nastala s prvim potresom. Vendar jo cenijo na 200 milijonov dinarjev po neuradnih poročilih. Po tem drugem potresu je škoda še precej večja, nekateri j.o' cenijo ;že na 300 milijonov dinarjev. Dosedaj so našteli nad 2500 hudo poškodovanih zgradb, med temi je devet cerkva, dva zdravstvena doma, trije gasilski in trije posvetni. Ker je škoda precej višja, kot so prvotno računali, pravijo, da bo treba za pomoč Kozjanlskemu ukreniti kaj več kot solidaridarnostno akcijo, ki so jo začeli 18. julija.
Poravnajte naročnino Svobodne Slovenije!
DRUŠTVENI OGLASNIK
Seja medorganizacijskega sveta bo 9. avgusta ob 20 uri v društvenih prostorih.
Zedinjena Slovenija pripravlja predavanje o zadružništvu. Zaradi zanimive teme že sedaj vabljeni!
Pisarna in knjižnica ZS je .odprta vsak dan od 16. do 20. ure.
Za dobro voljo
Vinska bratca se pogovarjata. Tone pravi: „Jaz s plačo še kar shajam.“ Jože mu odgovarja: „Jaz tudi, le za družino mi nič ne ostane.“
Kdor počasi hiti, ga prehitro dohite.
! DR. JEAN JESES BLASNIK
:	, Specialist za ortopedijo
in travmatologijo
;	C.	José	E.	Uriburu	285,	Cap.	Fed	:
■	"
Zahtevajte določitev ure na
•	telefonu 49-5855.
! Privatni telefon: 628-4188 ■
J	.	■
■	Ordinira v	torek, četrtek	in	soboto	;
od 17 do 20
LUK/
RUTA 205 FTE. ESTACION TEL. 295-1197
AVDA. 25 de MAYO 136
ALMAFUERTE 3230 a 1 cuadra Municipalidad
EZEIZA
C. SPEGAZZINI SAN JESTO
AVDA. PAVON/H. YRIGOYEN 8854/62 EOMAS DE TEL. 243-2291/3058 (Entre Boedo y Sáenz) ZAMORA
Opozarjamo, da imamo v Lornas de Zamora, v našem novem velikem lokalu, vedno na razpolago najfinejše pohištvo
v skokih: Nejko Razinger
Obširno poročilo o 21. slovenskih smučarskih tekmah, ki so se vršile 20. in 21. julija t. 1. v Barilochah, bo objavljeno prihodnji teden.
V SLOGI JE MOČ!
Srečanje mladine v Carapachayu
7. MLADINSKI DAN dne 4. avgusta
Zjutraj tekme v odbojki za nagradni pokal.
Ob 11.30 sv. maša za Brigito Gričar in Fr. Mramor; po maši skupno kosilo in nadaljevanje tekem.
Ob 17 kulturni program in po programu prosta zabava.
Vsi prav lepo vabljeni!
Carapachagska dramatska skupina
gostuje v Slovenski vasi z igro
NA RAZPOTJE
V nedeljo, 11. avgusta, ob 16 v Hladnikovem domu.
Vabljeni!
NOVO UGODNOST nudi svojim članom
Kreditna zadruga S. L. O. G. A
Bartolomé Mitre 97	T.E. 658-6574	Ramos Mejía
Posredovalnica dela
Uradniki! Delavci! Iščete službo ali bi radi menjali sedanjo? Podjetniki! Obrtniki! Iščete dobrega uradnika ali delavca?
Obrnite se na nas!
Pri tem lahko računate z našo priznano diskretnostjo!
Tudi pri posredovanju dela velja:
SVOJI K SVOJIM!	v SLOGI JE MOČ!