Leto XVIII.
V Celjn, dne 7. avgusta 1908.
Štev. 89.
i
1

i
Uredništvo
Jena Schillerjevicesti št.3. — Dopise blagovolitefran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
1
Nadobudna katoliška setev.
Odkar so klerikalci absolutno zavladali v kranjskem deželnem zboru in odboru, se jih je polotila neka pijanost, zgubili so vso kontrolo nad samim seboj, na shodih in v svojem časopisju se čedalje bolj brezobzirno kažejo v vsej svoji odurnosti. Med meni znanimi klerikalnimi listi se je povspelo glasilo ljubljanskega škofa in duhovščine na Slovenskem sploh »Slovenec" na vrhunec dosedaj tod še neznane podivjanosti in surovosti. V svoji 175. št. od 1. t. m. izliva nek katoliški teoljg ne samo svojo katoliško ,učenost' in „znanstvenost", ampak še prav posebno svojo virtuoznost v psovanju, obrekovanju, sumničenju, zavijanju in ščuvanju dobrih katoličanov proti ,brez-verskim' luteranom. Posebno smešno in ob enem sumnjivo je to, da se Slovencev anonimni katoliški velikan s tako srditostjo in takorekoč kar s kanoni spravlja na ljubljanskega „pri-tlikovca" »neznatnega ljubljanskega pastorja" dr. Hegemanna, katerega zavračati zaradi malopomembnosti njegove osebe ni vredno." (O ti katoliška ponižnost, kako si krasna). In vender je posvetil ta duševni orjak ljubljanskega semenišča nenavadno dolg članek proti njemu — da se treba kar čuditi tej nedoslednosti. Ta katoliški znanstvenik posebno s tem samemu sebi imponira, ker ve, da so tudi prote-stantje v svoji verski nestrpnosti se-žigali ljudi na grmadah.
Torej ne samo sveta inkvizicija katoliške cerkve, ampak tudi Kalvin in drugi so obležili svojo vest s takimi zločini! To je »Slovenčevemu" učenjaku dokaza dovolj, da je ves protestan-tizem obžalovanja vredna zmota človeškega duha, ki pomenja katoličanstvu nasproti nazadovanje. No, če bi mož bil trezen in pošten, bi moral priznati, da protestantizem ni odrvenel in ostal na oni stopinji, na kateri sta stala Kalvin v Švici in Knox na Škotskem. Te in podobne protestantske zagri-zence je imel protestant Goethe na misli, ko je dejal o reformaciji ,.man nahm Pfaffen Giiter weg, um sie an Pfaffen wieder zu verschenken" — no prek te zagrizence je šla reformacija dalje in dospela je do svobode vesti in prepričanja — do edino možne notranje prostosti človeka, katero baš vi tajite in pobijate. In to je baš napredek protestantizma. Ves ta članek je po svojem tonu in vsebini pač pristno katoliško klerikalen — toda modernemu katolištvu vse prej ko na čast.
No koj v prihodnji številki je »Slovenec" v surovosti in ordinarnosti samega sebe prekosil. To pa ni malo, ako pomislimo, da ima glavno katoliško glasilo rekord v tej stroki na vsem Avstrijskem in gotovo tudi na vsem civiliziranem svetu. Slavo, ki si jo je o priliki pevske slavnosti na Proseku pridobil, je letos osvežil s svojim poročilom o koncu »liberalne strahovlade v Dolini v Istri". Ta članek je kulturni dokument velike vrednosti,
ker se v njem izraža vsa klerika mržnja do šolstva in učiteljstva in • vsega, kar se ne pokori duhovniškim poveljem. V dokaz nekoliko citatov iz »Slovenčevega" uvodnika štev. 176 od 3. t. m.
»Ustanovitev se je vršila na zelo dramatičen način, ker so liberalni učitelji . . . poskrbeli s svojim sirovim nastopom za obilo zabave zavednim kmetom, ki so se smejali »vzgo-jevavcem" njihovih otrok". »Liberalni šomaštri v ozadju kričijo, med kmete pa si ne upajo, dobro zavedajoč se svoje manjšine . . . Kar se ojunači neki Urbančič, učitelj z Bo-ljunca, kateri zaradi svoje ne posebno velike inteligentnosti med tržaškimi edinjaškimi krogi slove za duševnega vodjo breškega liberalizma. Mož, ki se vrhtega odlikuje še po redkokocinasti bradi, se zakadi v kmete in hruli nekaj o kranjskem prepiru, bratomornem bojn, katoliškem klerikalizmu itd. Tega, od svojega delokroga premočno odda-ljujočega se učitelja kmetje zgrabijo, ga nekoliko semtertja od enega do drugega porivajo in ker je bil še vedno siten, ga primejo za brado, kar ga pa še ni izmodrilo, na kar se upravičeno razburjenje poštenega ljudstva tako raz-vname, da so prireditelji posegli vmes in vsiljivega moža obvarovali eventuelnih gorkih batin. Lep je bil pribor, ko so fantje, ki so imeli srečo biti od tega učitelja vzgojeni, zdaj gledali svojega vpgojevavca, kako
> m«..al ljudski volj
umakniti."	{
Namen katoliškega šmoka je jasen: Da bi vzbudil v ljudstvu mržnjo do šole, vzbuja v njem zaničevanje do učiteljev, katere na tak način smeši in blati. Pa to še ni vse. Slavni g. Fr. Terseglav je razvijal v svojem govoru te le »misli", kakor to imenuje »Slo-venčev" poročevalec. »Čeprav so danes
rjuli----nas to niti najmanj
ne gane. Opozarjam vas (dolinske kmete!) samo na učiteljstvo! Kaj bi učitelji morali po svojem poklicu biti? Vzgojitelji vaše mladine! Izročati jim morate vašo deco, da jo vzgoje, da bo postala olikan in pro-svitljen činjtelj v človeški družbi v narodovem življenju. Kaj pa ste videli danes ? Ti, kojih dolžnost je vašo mladino izobraziti, so kakor zapu-ščena deca po tržaških staro-mestnih vogalih vtikali prste v usta in ^iskali, nas in vas, preproste kmete zmerjali —" Sad tega ščuvanja se je takoj pokazal. »Slovenec" beleži bučen smeh, burno ogorčenje in vsklik: »Tem naše dece ne damo!" Še nekoliko let takega delovanja in gospodje se bodo lahko postavili na čelo četam, oboroženim s kladivi, vodi in krampi, ter je povedejo na šole. To bo zlata doba! Pa ne samo veleučeni in univer-salni g. Terseglav je širil take »misli", pomagal mu je tudi nek Ravnikar iz Ljubljane, kateri se je pošteno potrudil, da bi poslušajoče kmete prepričal o tem, da nimajo od učiteljev
LI STE K.
Zvezde.
Pripovest provansalskega ovfiarja.
(Francoski spisal A. Daudet. Prev. M. R.)
Za časa, ko sem pasel ovce na Luberonu, sem ostajal po cele tedne sam tam gori na planinah s svojim psom Labrijem in s svojimi ovcami. Včasih je sicer prišel mimo eremit z Mont-de-1' Ure, ki je šel iskat zdravilnih zelišč, zapazil sem tuintam pač tudi črni obraz kakega oglarja iz Pie-monta; toda to so bili priprosti, vsled samote na molk navajeni ljudje, ki so zgubili potrebo govorjenja in ki niso vedeli ničesar, kar se je govorilo tam doli po vaseh in mestih. In tako sem bil resnično srečen, ko sem vsakih štirnajst dnij zaslišal na potu, ki je vodil na goro, zvonec mule z naše pristave, ki mi je prinesla živež za štirnajst dni, in ko sem videl, kako se je od iste strani počasi prikazal brihten obrazek malega miarra (hlapec s pristave) ali pa rdeča kapica stare tete Norade. Dal sem si pripovedovati novice, ki so se prigodile tam doli na deželi, krste, gostije; najbolj pa me je
mikalo zvedeti, kako je s hčerko mojega gospodarja, našo gospico Stefaneto, ki je bila najlepša deklica, deset far na okrog. Ne da bi kazal, da se za njo zelo zanimam, sem pozvedoval, če zahaja veliko k svečanostim, k večernim zabavam, če prihajajo še vedno novi čestilci. In ako bi me kdo vprašal, kaj da mene ubogega ovčarja to toliko skrbi bi mu odgovoril, da sem dopolnil dvajset let in da je Stefaneta najlepše, kar sem kedaj videl v svojem življenju.
Prigodilo se je pa neko nedeljo, ko sem pričakoval svojo štirnajstdnevno zalogo živil, da je prišla ista zelo pozno. Zjutraj sem si rekel: »Velika maša je temu kriva"; potem proti poldnevu je prišla velika nevihta in mislil sem, da mula zaradi slabe ceste ni mogla na pot. Konečno proti tretji uri, ko se je nebo razjasnilo in se je od dežja poprano gorovje žarilo v solnč-nih žarkih, zaslišim skozi šumenje z listja padajočih kapljic in skozi žubo-renje naraslih potokov zvoniti muline zvončke tako jasno in veselo, kakor pritrkavanje zvonov na Veliko noč. Toda to ni bil mali miarro, niti stara Norad, ki bi vodila mulo. Bila je . . .
"uganite kdo? . . . naša gospica, otroci naša gospica v lastni osebi, ravno sedeč nad pletenjaki, čisto zardelih lic vsled gorskega po nevihti svežega zraka.
Mali hlapec je bil bolan in teta Norad na dopustu pri svojih otrocih. Lepa Stefaneta me je obvestila o vsem tem, ko je stopila z mule, istotako da prihaja vsled tega tako pozno, ker je zašla na potu. No, če si jo videl tako lepo praznično napravljeno, vso v cvetličnih trakovih, v blestečem krilu in čipkah, bi prej mislil, da je zamudila kako plesno zabavo, nego da je iskala pot skozi grmovje. Ali ta krasna stvarca! Moje oči se je niso mogle nagledati. Seveda je nisem videl še nikdar tako blizu. Včasih po zimi, ko so bile črede že v dolini in sem jaz prišel zvečer v pristavo večerjat, je hodila živahno skozi sobo, ne da bi govorila s služinčadjo, vedno lično opravljena in nekoliko ponosna . . . In zdaj je stala pred menoj, pred menoj samim; kdo bi ne zgubil glave?
Ko je Stefaneta hrano izložila, se začne radovedno ozirati. Privzdigne nekoliko svojo nedeljsko krilo, ki bi se utegnilo umazati, in stopi v hlev.
hoteč videti kot, v katerem spim, slamnato postelj z ovčjo kožo počez, moj veliki na klinu viseč plašč, mojo palico in mojo puško na kremen. Vse to .ji je delalo veselje.
—	Torej tukaj živiš, moj ubogi ovčar ? Kako se pač moraš dolgočasiti, ko si vedno tako sam! Kaj delaš? Na kaj misliš?
Rad bi ji odgovoril: »Na vas, gospodinja", ne bi se zlagal; toda bil sem tako zmeden, da nisem mogel najti niti besedice. Mislim, da je to zapazila in da je nagajivki prirejalo veselje povečati mojo zadrego z ljudomučnimi opombami:
—	In tvoja dragica, ovčar, te pride kdaj obiskat? ... Ta mora gotovo biti zlata kožica ali pa tista vila Estčrelle, ki obletava le vrhove gora.
Ko je to govorila, je sama izgledala, kakor vila Estčrelle, s svojim ljubkim nasmehom, privzdignjeno glavico, in v svoji naglici zopet oditi, kar je dajalo njenemu obisku nekak znak prikazni.
—	Z bogom, ovčar!
—	Z bogom, gospodinja!
In odšla je s svojimi praznimi pletenjaki. Ko je zginila na strmem
nikakega dobička ampak samo škodo. Ta mož je dejal: „Potem pa učitelji zmetjajo vaše otroke v šoli, češ, da so tepci! Kdo pa je tega kriv, kot ravno oni? (Odobravanje, klici: Tako je! Res je! Velik penzjon pa bo i m e 1!)" Poslednji vsklik nam priča, da je g. Ravnikar zadel na pravo žilo; vzbudil je v kmetu misel, da je učitelj škodljivec, ki mu odjeda kruh od ust, nepotrebnež, katerega mora on s svojimi žulji hraniti, da zato njegove otroke v šoli zmerja in žali!
To so besede citirane iz klerikalnega lista. Zamisli naj se vsakdo nad njimi in naj si potem pošteno odgovori, je li klerikalizem nevaren za kulturni in gospodarski razvoj našega naroda in za njegovo bodočnost ali ni ? Komur po vsem tem še nj jasno, da nas mora klerikalna politika narodno in moralno vničiti, temu ni pomagati.
Še en dokaz, kako se na takih katoliških shodih hujska ne samo proti celim stanovom kakor smo videli gori, ampak tudi proti posamičnikom: „Med liberalci smo opazili g. Počkaja, resta-vraterja iz »Balkana", kar gotovo zelo priporoča našim somišljenikom njegovo gostilno, oziroma hotel." V resnici ne-dosežno krščanstvo, to klerikalno krščanstvo!
Moraličen uspeh tega katoliškega shoda pa označuje »Slovenec" tako-le: /Tržaško krščansko okoliško in istrsko ljudstvo pa bo ta nastop liberalnim učiteljem in »Balkancem" povsod, kjer nastopijo, drago plačal o IKrščansko Primorje vstaja in nasprotnike je smrtna groza I Mi pa bomo še večkrat prišli pogledat, kako jih trga in vije.' Ko človek čita te besede se mu nehote zažare grmade pred očmi, na katerih so nekdaj »krščanski duhovniki" sežigali krivoverce. Mislili smo, da je doba grmad, natezalnic in koles že daleč za nami. Glasilo ljubljanskega škofa nas pa zagotavlja, da se podobnim časom zopet naglo bližamo. Pač res, to moderno katolištvo, katero zastopajo »Slovenec" in drugovi je čudovit cvet kulture. Oznanja nam krščanstvo, pred katerim je nasprotnikov smrtna groza!
In ko bi prišel Kristus zopet na svet in bi zablodil na Slovensko, bi se lahko reklo tudi Krek-Šušteršičevem črnem kraljestvu: und er kam in ein Land, wo man vor lauter Kreuz und Krist Ihn und sein Leid vergisst — in s tem je karakterizirano tudi to
novodobno, pravoverno krščanstvo ljubljanske konfesije.
Politični pregled.
Domače dežele.
Wolfova razkritja o koncesijah, katere je dala Beckova vlada radikalnim Nemcem, da so v proračunski razpravi umaknili svoje nujne predloge, je mladočeško stranko nemilo dirnulo. „Den", glasilo Kram&feve »pozitivne politike" piše, da je Beck češkim zaupnikom nasproti čisto drugače govoril, kakor poroča Wolf. »Če torej Čehom dana pojasnila ne odgovarjajo resnici in če je načelnik vlade za hrbtom čeških poslancev sklenil z Nemci kompromis na troške češkega naroda, je dosegel s tem vsaj jedno: razjasnil j e p o 1 o ž a j! In neodvratni boj, h kateremu bi vedlo tako postopanje, bi bil tem bolj ljut, čem več teorij o srednji liniji je pred tem razvijal isti ministrski predsednik, katerega politika je zabredla sedaj na take ključe in v taka zakotja, da se zdi v resnici najbolje prestriči ji čim prej nit življenja." Ta ljubi „Den" piše sedaj tako, ko so vladne češke stranke z njegovo in njeeovega patrona dr. Kramafa pomočjo istemu Becku, katerega hočejo strmoglaviti, dovolili vse, prav vse, kar je hotel, ne da bi jim bil zato kaj dal. Uspehi te »pozitivne politike" so koncesije Nemcem na celi liniji in porazi Čehov v vsem in povsod. Sedaj baron Beck ne potrebuje več Čehov, vsaj za nekaj časa ne, zato so grožnje „Dne" smešne. Med češko »pozitivno" in slovensko klerikalno in jugoslovansko politiko ni pravzaprav nobene razlike — češki in slovenski poslanci verno služijo vladi, katera nas dosledno tepe in nam vstrajno in dosledno trga kos za kosom naše nekdanje narodne posesti. Edina razlika med Čehi in Slovenci je pa v tem, da imajo Čehi tudi precej opozicijonalnih poslancev v parlamentu, kjer zastopajo želje in mnenje češkega naroda — dočim slovenska opozicija še nima pravih glasnikov na Dunaju. Pri nas stoji še vse pod klerikalnim terorizmom.
*
Nemški narodni svet za Češko bo čim prej osnovan. Nemški minister Prade namerava sklicati v kratkem poseben shod v Prago, na katerem predloži podroben organizacijski načrt te nove institucije v pospeševanje ger-
manizacije na Češkem. Pri nas se o podobnih ustanovah razpravlja samo v ožjih intimnih krogih, ki ne stoje s politiko in politiki v nikaki zvezi. V tem smo mi pač bolj originalni.
Vitanje države.
Srbija. Skupščina je sprejela v prvem čitanju državni proračun za 1. 1908 in zakon o trgovinski pogodbi z Avstro-Ogrsko.
Turčija. Ministerstvo z velikim vezirom Said pašo je odstopilo, govori se, da bode Kiamil paša sestavil nov kabinet. Govori se tudi, da so zadnji dogodki in neprestano razburjenje, v katerem živi sultan že toliko časa, njegovo zdravje tako spodkopali, da se je bati, da ga zadene kap na možgane. Prestolonaslednik je po dosedanjih določbah sultanov brat Rešad efendi. Odkar je ustava proglašena, se pojavlja novo življenje na vseh poljih človeške delavnosti. V teh malo dneh je bilo vloženih nad 300 prošenj za koncesije za najrazličnejša trgovska in industrijska podjetja po celi turški državi.
Dopisi.
Iz Frama pri Mariboru.
Dne 2. avgusta se je vršila pri nas slavnostna otvoritev jubilejskega gled. odra. Klaverno se je kazalo nebo pred-poldan tako, da smo z obupanim obrazom delali zadnje priprave za slavnost. Toda nebo se je zjasnilo in do 5. ure pop. so bili vsi prostori napolnjeni. Z veseljem so občudovali domačini in gostje naš lep oder, zlasti zastor z idilično sliko framske razvaline. Izza zelenja štrli proti sinjemu nebu zidovje, na čegar vrhu si je poiskala svoj prostorček bela breza ter temna smreka. Ko se je vzdignil zastor smo gledali v priprosto kmečko izbo, iz katere nas je s prisrčnimi besedami pozdravil gosp. K. Černej. Nato so zapeli domači pevci mešan zbor Nedvždovo »Naša zvezda" pod spretnim vodstvom g. učitelja L. Šerbinek-a. Občudovali smo to peščico pevcev, ko je zadonel pri zadnjem crescendo fortissimo, ki je polagoma gineval, dokler niso utihnili zadnji zvoki. Po petju je govoril g. nadučitelj Fr. Pirkmaier slavnostni govor, v v katerem je s kratkimi potezami označil pomen »jubilejskega" odra. Na našega vladarja, ki praznuje letos 60 letnico svojega vladanja, naj spominja ta oder potomce in naši mladini, zlasti ubogim
šolarjem naj bi donašal obilo koristi. Končal se je govor z navdušenimi živijoklici na cesarja. Potem je zopet nastopil pevski zbor z dvema točkami. Prva, Adamič-eva »Ko bi rosica bila..." je bila menda pretežko umljiva za občinstvo, dočim je Sattnerjeva »Zjasni zvezde mu temne" žela burno priznanje. Vsa čast vrlemu pevovodji, ki si je prizadeval zlasti z dinamiko učinkovati. Nato ste se vršile dve gledališki Igri, ki ste pač pokazale framske diletante v pravi luči. Težko je določiti, komu bi dali več pohvale. Vloge so bile prav dobro razdeljene; zato delimo priznanje med režiserjem g. iur. Ot. Pirkmaierjem in dobrimi igralci. Da je pa bil oder tako lepo razsvetljen, se imamo zahvaliti g. M. Krajncu, ki je po celem slavnostnem prostoru napeljal električno razsvetljavo. Po igri se je razvila živahna zabava. Godba je pridno svirala. Gruče so obdajale slaščičarno, kjer so se zlasti trgali za izvrstne pohorske gubance. Na drugi strani je zopet kaki gospodični priletela polna pest konfetija v obraz, ker je preveč hvalila svoje blago, kakor srečke, šopke, slaščice, narodne koleke itd. Proti večeru je bila kaj rada napolnjena kavarna, v kateri je res nevtrudno stregla gostom gospa Pirkmaier-jeva. Veliko veselja so povzročili zlasti lepi dobitki pri srečolovu. Med občinstvom smo zapazili, da so bili Mariborčani in Rjišani zelo slabo zastopani, kar nas je jako neprijetno dirnilo. Ne vemo, ali so tako strahopetni, da so se vremena zbali ali kaj jih je zadržavalo. Omeniti moramo, da je to skrajna nehvaležnost do Fram-čanov, ki tako radi zahajajo k mariborskim in ruškim prireditvam ter vsikdar pri njih sodelujejo. Vsa čast vam, dragi okoličani iz Pohorja in Drav. polja zlasti pa vam, domači zavedni kmetje in kmetice in vsem onim ki se niso ustrašili besed našega župnika, kateri* je čutil v sebi toliko ,.taktnosti", da je porabil posvečen kraj prižnice za podlo protiagitacijo celo proti nedolžni cesarski slavnosti. G. župnik, mi si bomo to zapomnili in ne bo nam zadostovalo, ako nam v vaši sladki prijaznosti porečete »se bom že poboljšal" ali pa »saj nisem tako »črn", ko mislite"! Ali se pravi to delovati za narod, če odvračate ljudstvo od poštene slavnosti, pri katerej se mu nudi koristna zabava in pouk?!
potu, se mi je zdelo, kakor da bi mi kamenčki, ki so se kotrljali izpod mu-linih kopit, padali drug za drugim na srce. Slišal sem jih dolgo, dolgo; sedel sem do večera kakor v polsnu, ne da bi se npal premakniti boječ se, da ne bi pregnal svojih sanj. Proti večeru, ko so postajale doline mračne in so se ovce gnetle med seboj hoteč nazaj v hlev, sem zaslišal, da me nekdo od spodaj kliče in kmalu se je prikazala naša gospica, toda ni se več smejala, kakor še malo prej, temveč se tresla vsled mraza, strahu in mokrote. Kakor je bilo videti, je ob vznožju hriba hudournik Sorgue vsled plohe narasel, in ker je hotela šiloma čez, je prišla v nevarnost, da utone. Najhujše pa je bilo, da ob tako pozni nočni uri ni bilo več misliti na to, da bi se vrnila v pristavo; sama bi naša gospica ne našla pota, jaz pa nisem mogel zapustiti črede. Misel, da bo morala prenočiti na gori, jo je zelo mučila, zlasti zaradi skrbij, ki jih bodo domači imeli zaradi nje. Poskušal sem jo kolikor mogoče pomiriti:
— V juliju so noči kratke, gospica ... To je le neprijeten trenutek.
Prižgal sem hitro velik ogenj, da
si posuši noge in od valov čisto premočeno obleko. Prinesem ji mleka in hlebčke sira; toda uboga mala ni mislila na to, da bi se ogrela ali okrepčala, in ko sem videl, da so ji prišle velike solze v oči, sem bil tudi sam blizu joka.
Medtem se je popolnoma znočilo. Le vrh gori je trepetalo kakor solnčni prah — lahna zarja od tiste strani, kjer je zatonilo solnce. Hotel sem; da se gospica vleže v hlevu k počitku. Razpostrvši po sveži slami novo ovčjo kožo ji želim lahko noč ter se vsedem zunaj pred vrata. . . Bog mi je priča, da se me vkljub ognju ljubezni, ki je gorel v mojem srcu, ni polastila nobena slaba misel; le celo ponosen sem bil pri misli, da počiva hčerka mojega gospodarja v hlevu v neposredni bližini črede, ki spavajočo radovedno opazuje — sama kakor ovčica, toda dražja in lepša, ko vse druere. Nikdar se mi ni zdelo nebo tako blizu, nikdar zvezde tako svetle. . . Nenadoma pa se hlevna vrata odpro in lepa Ste-faneta stopi na piano. Ni mogla spati. Živali so se premikale, vslad česar je slama šumela, ali so pa meketale v spanju. Želela je biti blizu ognja. Ko
sem to videl, ji osmem svojo kozjo kožo okoli ram, popravim ogenj, in tako sva sedeja drug poleg drugega, ne da bi govorila. Ako ste že. kedaj prenočevali pod milim nebom potem veste, da je ob času, ko navadno vse spi, v tihi samotni ožini skrivnostno življenje. Potoki žubore glasneje in na močvirjih se prikažejo majhni pla-menčki. Gorski duhovi prihajajo in odhajajo nezadržani; zrak preveva komaj čuten šelest in šnm, kakor da slišiš rasti drevesne vejice in poganjati bujno travo. Dan je življenje živih bitij, noč življenje stvarij. Kdor ni navajen, se boji. . . Tudi naša gospica je pri vsakem najmanjšem šumu vstrepetala in se stisnila k meni. Enkrat se je zaslišal zategnjen, žalosten krik iz močvirja, ki se je svetilo tam doli, ter se je trepetajoč povspel do naju. V tem trenotku se je nad nama v isti smeri utrnila zvezda puščajoč za seboj svetel pramen, kakor da je oni otožni krik, ki sva ga ravnokar slišala, imel luč s seboj.
—	Kaj je to? me vpraša tiho Stefaneta.
—	Duša, ki gre v nebesa, gospodinja; in storil sem znamenje križa.
Tudi ona se pokriža, ter gleda za trenutek zelo zbrano proti nebu. Na to me vpraša:
—	Je torej res, ovčar, da ste vi ovčarji čarovniki?
—	Nikakor ne, gospica! Toda mi živimo tu gori bližje zvezdam in vemo mnogo bolje, kaj se godi tam gori, ko pa ljndje v dolini.
Še vedno je gledala navzgor opirajoč glavico na roko, ograjena s kozjo kožo, podobna majhni ovčarki z nebes.
—	Koliko jih je! Kako je to lepo! Še nikdar jih nisem videla toliko. . . Ali veš njihova imena?
—	Gotovo, gospodinja!... Glejte! ravno nad nama je »Cesta sv. Jakoba" (rimska cesta); vodi s Francoskega naravnost na Špansko. Napeljal jo je sv. Jakob Gališki,* da pokaže pravo pot Karlu Velikemu, ko je ta šel na vojsko proti saracenom. ** Dalje tam-le vidite »Dušni voz" (voznik: veliki medved) s štirimi bliščečimi se kolesi. Tri zvezde spredaj so »vozna živina"
* Galicija, glavno mesto Santiago de Com-postela, nekdaj samostojno kraljestvo, je zdaj španska provinca.
** Te astronomične podatke je vzel pisatelj iz provansalskega Almanaha v Avignonu.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
Celjsko pevsko društvo opozarja, da se namerava 15. t. m. po deputaciji z društveno zastavo udeležiti slavja 25 letnice pevskega društva „Lira" v Kamniku. Vsi tisti torej, ki menijo pohiteti ta dan tja, se vljudno vabijo, da se mu priklopijo, in prosijo, da o tem društvo nemudoma obveste.
Žalska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je imela pri kegljanju na dobitke čistih dohodkov 141 kron 97 vin. pdbor izreka tem potom vsem p. n. darovalcem dobitkov in pri-spevalcem denarnih doneskov, kakor tudi rodoljubnim kegljalcem, ki so z vso požrtvovalnostjo pripomogli do nepričakovano visokega čistega dohodka, najiskrenejšo zahvalo.
Murski Sokol v Ljutomeru naznanja telovadske vaje, posebno za redovne in proste vaje na nedeljo, 9. t. m., ob 9. uri^iredp. v Seršenovem logu in v torek, 11. t. m., ob 9. uri zvečer v telovadnici. Pozivljejo se vsi člani, posebno tndi starejši bratje, da se gotovo udeleže teh , vaj. Nazdar!
Načelnik.
— Sokol v Brežicah priredi v nedeljo, dne 9. t. m. veliko javno telovadbo in narodno slavnost s prijaznim sodelovanjem „Sokola Krškega na senčnatem vrtu „Narodnega doma' Na vsporedu je tudi nastop ženskega oddelka in naraščaja brežiškega Sokola. — Po končani telovadbi, ko zažari vrt v dnevnosvetli luči, ko za vlada povsod neprisiljena živahna zabava, zateče se mladi svet v plesno dvorano. Ker se je storilo po možnosti vse, da ostane ta prireditev vsakemu v trajno prijetnem spominu, pričakuje se mnogobrojnega obiska, zlasti od zvestih naših sosedov iz Posavja in Bizeljskega. Začetek veselice ob 4. uri popoldan.
Kdor hoče torej preživeti v ne deljo nekaj prijetnih uric v domači in neprisiljeni zabavi, kogar zanima napredek in delovanje Sokola v Brežicah, kdor želi, da odnese naše kmečko ljudstvo tem svetlejši plamen narodne zavednosti v svojem srcu od te prireditve, ta naj pohiti v Brežice.
Bralno društvo v Podvincih pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 9. avgusta 1908, ob 3. uri popoldne v gostilni g. Petra Kureža v Podvincih veselico z gledališko predstavo in vsakovrstno prosto zabavo. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
Akademsko društvo „ Bodočnost" priredi dne 23. t. m. pri Sv. Janžu na Dravskem polju veselico s petjem, tam buranjem in gledališko predstavo. Vsa okoliška društva so naprošena, da ne prirejajo ta dan enakih veselic, ampak da se vsi udeležijo te prireditve, zlasti ker je čisti dobiček namenjen za usta novitev javne ljudske knjižnice na nemški meji.
Akad.^fer. društvo „Bodočnost" v Ptuju je izvolilo na svojem rednem občnem zboru dne 1. t. m. sledeči od-
bor: predsednik iur. Vekoslav Šume-njak (Polenšak, p. Juršinci), podpredsednik iur. Vekoslav V i s e n j a k, tajnik iur. Franc Kostanjevec, blagajnik stud. vet. Anton Sok, knjižničar stud. iur. Josip T a š n e r. Preglednika: kand. phil. Slavko Reich in iur. Venček Sok.
Iz Ormoža. Ormoška čitalnica v zvezi z moško ter žensko podružnico sv. Cirila in Metoda priredi skupno v nedeljo dne 9. avg. t. 1. veliki koncert na vrtu gostilne gospe Kalchbrenner v Ormožu po sledečem sporedu:
1. Wagner: Štajersko dekle, koračnica, svira godba. 2. Zaje: G rani čari, ouvertura, svira godba. 3. Volarič: Novinci, poje moški zbor. 4. Parma: Pozdrav iz Gorenjske, valček, svira godba. 5. Pirnat: Žalost, poje osmeroglasen mešan zbor. 6. Rosenberg-Ružič: Kitahrv.-slavon. napjeva, potpouri, svira godba. 7. Dom. Serajnik: Na dnu voda, poje mešan zbor. 8. Sebek: Bugarski ples, svira godba. 9. Jenko: Na moru, poje moški zbor. 10. Aletter: Roccoco, Gavotta, svira godba. 11. Foerster: Kitica slov. nar. pesmi, poje mešan zbor. 12. Lehar: Vesela vdovica, potpouri, svira godba. 13. Vilhar: Romanca, poje mešan zbor. 14. Dr. Ipavic: Domovini, pesem, svira godba.
Svira mestna godba varaždinska pod osebnim vodstvom g. Rosenberg-Ružiča. Začetek ob 4. uri popoldan. — Ker je čisti dobiček namenjen družbi sv. Cirila in Metoda, pričakujemo mno-gobrojne vsestranske udeležbe, in to tem bolj, ker krasen vspored in vsestranske priprave obljubujejo mnogo užitka.	Odbori društev.
Štajerske novice.
— Topničarji v Celju. Za naše radovedneže se vendar dobi včasi tudi kaj zanimivega. V torek n. pr. je bilo celo mesto razburjeno radi kletnega ognja pri Matiču, v sredo dopoldan pa so se nekateri gledalci imenitno zabavali na račun mesarja in gostilničarja Leskoschegga. ' Skozi Celje se vozijo sedaj topničarji k strelnim vajam v Krško. K mesarju in gostilničarju Leskoscheggu („engelbirtu") v Rotovških ulicah je bilo odrejenih 12 konjev s 3 častniki in potrebnim moštvom. Prišli so do vhoda v gostilno — a g. Leskoschegg jih ni pustil noter, rekoč: „Naj poprej oni, ki so bili zadnjič tu, plačajo svoje dolge, jaz vas ne sprejmem." Kreg m prepir, besede semintja. Nazadnje gosp. Leskoschegg zapre vrata vojakom pred nosom. Nastopi jeden policaj, ki skuša razjarjenega mesarja vtolažiti; ker nič ne opravi, še pride jeden z dr. Ambro-schitzom, pa tudi ti z združenimi
in ona čisto majhna blizu tretje zvezde je ^voznik". Ali vidite krog in krog ta dež zvezdnih utrinkov ? To so duše, katerih ljubi Bog ne mara pri sebi... (Orion). Ti nam ovčarjem služijo mesto ure. Treba mi jih je le pogledati in vem takoj, da je polnoč minilo. Še nekoliko dalje spodaj proti jugu se nahaja „Ivan Milanski", luč nad zvezdami (Sirijus). O tej zvezdi si pripovedujejo ovčarji sledeče: Neko noč so bili „Ivan Milanski", „Trije kralji" in „Koklja" (Plejadi) povabljeni v goste k neki prijateljski zvezdi. ,.Koklji" se je najbolj mudilo, odpravila se je baje prva lia pot in sicer precej visoko. Vidite jo, tam-le je sredi neba. „Trije kralji" so šli nekoliko nižje ter jo prehiteli; toda ta lenuh „Ivan Milanski", ki je predolgo spal, ostane popolnoma zadi in vrže jezen svojo palico za njimi, da bi jih ustavil. Zato se „Trije kralji" imenujejo tudi „Palica Ivana Milanskega". . . Toda najlepša izmed vseh je naša zvezda, „Ovčarska zvezda", ki nam sveti ob jutranji zori, kadar izganjamo čredo in zopet zvečer, ko se vračamo z njo domu. Imenujemo jo
tudi Magelono, lepo Magelono, ki hiti za Petrom Provansalskim ter se vsakih sedem let z njim oženi.
—	Kako, ovčar? kaj se torej zvezde tudi ženijo?
—	Gotovo, gospodinja!
In ko sem ji hotel razložiti, kako je s to ženitvijo, sem začutil, kako se je nekaj svežega, ljubkega dotaknilo mojih ram. Bila je njena glavica, ki se je trudna naslonila name in pomeč-kala trakove, čipke in valovite laske. Tako je ostala, ne da bi se premaknila, dokler niso otemnele zvezde vsled svetlobe bližajočega se dneva. In jaz, jaz sem motril spavajočo, sicer nekoliko razburjen na dnu svoje duše, toda obvarovan od čarnojasne noči, ki je vzbujala v meni vedno le dobre misli. Okoli naju pa so plavale zvezde zasledujoč svojo tihotno pot, ubogljive, kakor velika čreda; in za trenutje se mi je dozdevalo, da je jedna teh zvezd najsvetlejša in najkrasnejša zgrešila svoj pot in prispela k meni, da se nasloni na mojo ramo in spava ...
močmi nič ne opravijo. Končno si pomagajo s tem, da hrabrega branitelja svoje hiše, g. Leskoschegga, ki kriči, da plačuje 700 goldinarjev davka in da si kaj takega ne pusti dopasti, odvedejo na magistrat, zaprtih vrat pa se poloti ključavničar. Konečno je trdnjava premagana in „sovražna°' posadka jo hoče že zasesti — pa v tem trenutku prihiti g. Leskoschegg z magistrata in odbije sovražen naval za zmiraj. Posrečilo se mu je namreč vendar, da se je otresel vojakov. Cel prizor bi nudil prav čedno snov za šaloigro, katero bi z velikim razumevanjem in odobravanjem občinstva lahko igrali po vseh mestih, katere osreči večkrat nastanjevanje vojakov.
—	Sokolski zlet v Ljutomer. Dne 15. in 16. t. m. bo I. župni zlet usta-novljajoče se sokolske župe s sedežem v Celju. V prvič se tedaj snidejo br. društva k skupnemu delu, zato je pričakovati, da bo vsako k župi priglašeno društvo poslalo po najmanj eno vrsto teloVadcev za proste vaje in vaje na orodju, da bo mogoče ob tej priliki pregledati vspelost društev, ki se združijo v župo.
Bratska sokolska društva poživlja k mnogobrojni udeležbi „Pripravljalni odbor za ustanovitev sokolske župe".
—	Iz Ljutomera. Slavnost razvitja sokolske zastave se vrši v soboto 15. in v nedeljo 16. avg. po sledečem vsporedu:
Sobota : 1. Popoldne sprejem gostov. 2. Zvečer serenada kumici, za tem komerz v Kukovčevi dvorani.
Nedelja: 1. Ob 9. uri predpoldne zbiranje društev na Sršenovem travniku. 2. Ob pol 11. uri odhod društev z razvitimi zastavami po glavni cesti prek glavnega trga na slavnostni prostor, za tem blagoslavljanje zastave. 3. Po blagoslavljanju odhod po ravno .isti, cesti nazaj na zbirališče in tukaj razhod. 4. Ob pol 1 uri skupen obed v Kukovčevi dvorani. 5. Ob 3. uri javna telovadba v Sršenovem logu, za tem velika ljudska veselica. Priskrbljeni bodo razni šotori in tudi gostilne s tečnimi jedili, dobrim delniškim pivom ter pristnim ljutomerčanom.
—	Iz Ljutomera. Velike narodne slavnosti se udeležiti je obljubilo več državnih in deželnih poslancev ter se je prijavilo tudi več slovenskih in hrvaških govornikov. Slovenske rodbine prosimo, da razobesijo te dni iz ključno narodne zastave, kjer pa tega nemški hišni posestniki ne dovolijo, naj okrase vsaj svoja okna. Tudi vasi, skozi katere se vozijo gostje, naj se oblečejo pražnje, povsod naj pozdravlja slovenska trobojnica naše brate; to naj store vasi ob cesti iz Središča v Ljutomer in ob cesti iz Ormoža skoz Žerovince v Ljutomer. Slavnosti same naj se udeleži čim več deklet v na rodni noši. Skrajni čas je, da isti, ki nameravajo v Ljutomeru prenočiti, to nemudoma javijo odboru „SokoIa".
—	Na Bregu pri Celju gori, mislil bo marsikdo v nedeljo, 9. t. m. popoldan, če bo videl ljudstvo tru-moma hiteti na Breg. Pa motil se bo. Kamor vendar naj gre, kdor hoče videti izvrstno uprizorjeno enodejanko „Eno uro doktor", poslušati umetno tamburanje, dobiti izvanredne dobitke pri srečolovu itd.'itd., če ne ravno na Bregu, kjor se mu bo na vrtu gostilne gospoda Rade j a nudilo vse to, uprizorjeno od „Bralnega društva na Bregu" v korist knjižnice proti majhni vstopnini borih 30 vinarjev. Začetek ob 5. uri popoldan. Gospoda Celjani in okoličani v nedeljo torej vsi na Breg. Ne bojte se, četudi ostaneta mesto in okolica radi tega prazna.
—	Obsojen je bil pred celjskim okrajnim sodiščem bikoborilec Ettore
Tiberio na 15 K globe, ker je svojemu „tajniku" Lnigi Dorru priložil nekaj tako krepkih zaušnic, da ga je telesno poškodoval. — Dorro hoče sedaj izdati, da so vse ,,umetnosti" njegovega bivšega gospodarja le navidezne in da farba z njimi ves svet.
V	ponedeljek se vrši civilna obravnava med Dorrom in Tiberijom, in takrat pridejo na vrsto tudi ta ,.odkritja".
—	Zmešalo se je g. Sevčnikarju, gostilničarju na Lavi pri Celju. Prepeljali so ga včeraj v Gradec v opazovalnico. V okolici se govori, da so imeli gospodje pri okoliški občini posebno piko na g. Sevčnikarja ter ga naznanjali za vsak najmanjši prestopek licence, in sicer zato, ker ni bil klerikalec. Tako gospodarstvo bo občino daleč spravilo!
—	Ljudska veselica v Vojniku.
V	nedeljo, 9. avgusta popoldan se vrši na posojilničnem vrtu v Vojniku ljudska veselica s predstavo „Brat sokol", katero uprizorijo vrli domači diletanti, s petjem in prosto zabavo. Govori v imenu „Zveze narodnih društev" njen podpredsednik g. J. Lešničar. — Pozivamo zlasti Celjane, da vendar enkrat v večjem številu obiščejo Vojnik, ki je znano zelo izpostavljena narodna . postojanka. Do Vojnika je krasen sprehod. —• Začetek slavnosti je ob 4. uri popoldne.
Kako se ceni škoda po suši. Piše nam posestnik iz okolice: Ne vem, če drugod komisija od okrajnega glavarstva in občiiie, katere imajo naloeo preceniti škodo po suši, natančnejše postopa, pri nas se godi to nekoliko prepovršno. Ako se to ne izboljša, bodemo ostreje izpregovorili. — Opozarjamo posestnike, da nam enake slučaje takoj naznanijo, da jih javno pribi-jemo in krivce po zaslugi poplačamo. Zakaj bi trpeli škodo vsled nemarnosti in komodnosti kakih komisijonarjev, ki raje sede v oštariji kakor pa bi hodili po poljih in travnikih!
—	Kako zna molčati klerikalni deželni poslanec? Pred nekaj tedni se je vršilo v Mariboru zaupno posvetovanje deželnih poslancev in vodjev obeh pol. strank na Spod. Štajerskem. Govorilo se je o volilni reformi in taktiki slov. poslancev v deželnem zboru. Posvetovanje je bilo proglašeno strogo zaupnim. In glejte, klerikalni deželni poslanec dr. Jankovič je na shodu v Imenem že govoril o volilni reformi v'smislu dotičnega posvetovanja. Tako se torej drži zaupnost. Na čast gosp. poslanca Jankoviča!	*# '
—	Vera v malhi. Svarili smo v eni zadnjih številk pred gospodi z malhami, kateri hočejo tudi letos navzlic grozni suši in splošnemu pomanjkanju nadlegovati naše kmečko ljudstvo. „Slov. Gosp." nas je opozoril, da smo pozabili posvariti onimi liberalnim: spravljajo kmete
mete tudi pred odvetniki, kateri boben. Mi menimo, da je tudi med klerikalnimi odvetnik nekoliko takih, Zato bi na kratko r< i ljudstvu: varuj se oderuhov in m&i-harjev, naj že bodo v kuti ali b> sposki suknji! Ob takih prilika je „Slov. Gosp." navadno zapel pese.- i brezverstvu in nekrščanški „ Domovi r i ; topot je obrnil svoje kopje proti „1. > ralnim" odvetnikom in posojilnicam in kliče svoje verni: v boj ne Več za vero in preganjano sveto cerkev temvoo proti odvetnikom in posojilnicam! Tudi to je napredek. F amo, da doseže s tem „Slov. Gosp.", da bodeta gg. dr. Benkovič 'in Filipic popolnoma brezplačno zastopala svoje klijente. Konečno pa še izrazimr svoje začudenje, da se „Slov. Gosp." nad bojkotom proti malharjem razburja; čč. gg. malharji vendar morajo po naukih naše svete vere zaničevati posvetno bogastvo in
denar ter le pripravljati sebe in svoje ovčice na boljše življenje onkraj groba. Čemu torej mislijo gg. malharji na denar in polne žaklje? Ako to store brezverni liberalci, jim ni zameriti; neodpustljivo pa je, ako jim duhovščina daje tako slab vzgled in jih skuša v brezverskem in grešnem hrepenenju ter pridobivanju denarja še prekositi. Vera peša, v resnici peša. Kaj bo?
—	Bera ali zbirca je povsod postavno odpravljena! „Nar. list" piše: Zdeželno postavo od 18. julija 187 1. leta so se izdale odredbe, na podlagi kater ih so morali posamezni posestniki odkupiti bero ali bernjo, katero so morali vsako leto odra j t o v a t i bodisi v denarju bodisi v pridelkih. Posebne komisije so pri vsakem posestniku natanko določile, koliko je imel na leto dajati na beri in dvajsetkratna vrednost tega se je zaračunala vsakteremu. — To vsoto je imel vsakteri z obrestmi vred odplačati v 20 letih, tako da je bila vsa bera že leta 1892. izplačana. — Kmetje in posestniki, sklicujte se povsod na to postavno odredbo!
—	Iz Ptuja. Nemcem je vsako sredstvo dobro za agitacijo. Ljudje, ki volijo za poslance vsenemške kričače, se kaj radi poslužujejo patrijotiških čutov našega prebivalstva, da jih zlorabljajo v nemške svrhe./Jako priljubljene so veteranske parade. Še nedavno so na Ptujski gori priredili veselico, pri kateri je igral veliko vlogo Ornig s svojo ženo in je govoril slavnostni govor znani Linhart. (!) (Nekdanji socijalni demokrat govori na veteranski slavnosti patrijotičen govor. Kdo se ne smeje?)
V nedeljo, 2. avgusta pa je bila slavnost v Ptuju. Povabljena so bila vsa, tudi slovenska veteranska društva in so se udeležila slovesne maše na prostem z zastavami. Eno teh društev je imelo na zastavi slovenski trak, kar seveda našim nemškutarjem ni bilo po volji. In na njihovo zahtevo so hrabri vojščakitakoj zatajili svojo narodnost in sneli trak 11
Zato so pa smeli s ptujskimi in celjskimi gospodi stati v eni vrsti.
Popoldne je bila slavnost v ljudskem vrtu, seveda nemška. Zato tudi ni treba še posebej omenjati, da se je je udeležilo dosti ptujskih Slovencev.
—	Častnim občanom v Ormožu sta izvoljena — Wastian in višji dež. sodni svetnik Liebisch. Glede zadnjega bi človek nič ne rekel; mož je bil okrajni sodnik v Ormožu. A Wastia-nove „zasluge" za Ormož?
—	Zastrupil je nekdo slovenje-graškemu lekarnarju z žvepleno kislino 60 postrvi v ribarnici.
—	Iz Zavrča ob Dravi. Veleza-služni drž. poslanec g. dr. Ploj je bil imenovan častnim občanom občin Zavrč, Gorenja vas in Turški vrh v Halozah. Dne 25. julija t. 1. se je mudil g. dr. Ploj pri svoji materi v vinogradn na Goričaku. Ta dan so prišle po lastnem dogovoru deputacije teh občin pod vodstvom vrlonarodnih gg. županov Mnrkoviča, Stumbergerja in Budigarja ter mu izročile še eno krasno diplomo. Slavljenec je bil ginjen do srca in se je deputaciji prisrčno zahvalil. Nato se je govorilo še o raznih rečeh, o podpori za sušo itd. Govorniki so se pri tej priliki zahvaljevali svojemu drž. poslancu za trud in pomoč. Na željo g. Budigarja se je nabralo ob tej veseli priliki za Družbo sv. Cirila in Metoda približno 14 K.
—	Na „mladeniškem" shodu pri Sv. Florjanu je kaplan Ozvatič tako glasno in prepričevalno navduševal zbrane »mladeniče" na boj proti »liberalcem". da je dobil vnetje v grlu in ima sedaj 3 mesečni dopust. No, za dobro stvar se mora že nekaj pretrpeti!
—	Iz Huma pri Ormožu. Pre-tečeno nedeljo se je sestavilo tukaj iz novoizvoljenega občinskega odbora sledeče starešinstvo: Župan g. Franc Sterman (v drugikrat). Prvi svetovalec g. Matjaž Podgorelec, drugi svetovalec g. Martin Ivanuša. Novim odbornikom pa so izvoljeni gg. Ivanuša Miha, Je-remic Ivan, Kovačič Franc, Lesjak Ivan, Masten Ivan, Porekar Anton, Sever Matjaž, Vtičar Martin, Zadravec Franc.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda
je poslal g. Otmar Golob, not. kand. v Kozjem 21 K, katere je nabral ob slovesu nadučitelj a g. Ant. Hohnjeca v družbi prijateljev. Hvala!
—	Kmečki zvezarji in njih geslo. »Gospodarske novice" so priobčile letos v 8. št. za nekim člankom geslo nemških agrarcev, ki se glasi: »Fur Halm und Ahr". Po naše bi se to reklo: »za bilko in klas". To geslo je ustvaril Bismarck. Dotični učeni „kmet" pa ni razumel severnonemške oblike »Ahr" (nam. Aehre) in je poslovenil v svoji nevednosti: »Za bilko in ar" (a = 100 m2). — Zato se tudi prav nič ne čudimo, da je g. dr. Verstovšek obtičal v Imenem pri razlagi kmečkega programa, ako že kmečkega gesla ne zna!
—	„Slovenčev" »Boltatov Pepe s Kudeluga". »Slovenec" ima smolo z Boltatuvim Pepetom. Ne samo, da so njegove šale jalove, še njegova slika v »Slovencu" ni izvirno delo slovenskega »umetnika", ki se je na njem podpisal, ampak navaden plagijat. Original je v »Miinchner Fl. BI." leta 1892., str. 202. (Ali tolmači dovtip pod njo: Es is schrecklich! Gar keine Freud' hab' ich auf der Welt — net amal zum Arbeiten! duševno razpoloženje »umetnikovo", ko je ustvarjal to »izvirno" delo?) H. S. (Hinko Smrekar) je „Pe-peta" kratkomalo prerisal: dokaz temu je ista poza, isti izraz v obrazu (levo oko se zdi naravnost pavzirano), ista oblika desnega rokava in ovratnika pri srajci, celo v malenkostih. Podrobnosti bi se videle še bolje, ko bi »Slovenec" ne bil stereotipiran ampak naravnost s ploščo tiskan. Vse kaže na to, da je »Pepe" nastal, ne mogoče po spominu (podzavestno), ampak da je imel »umetnik" original pred očmi, ko je »ustvarjal" »svojega" Pepeta. Odkrito pa moramo priznati, da obstoja med originalom in plagi-jatom vendar dvojna razlika: 1.) original ima pokvečen klobuk; plagijat pa fijakarski cilinder; 2.) original je signiran E. H(arburger)., plagijat pa ima monogram v katerem se dajo dobro razločiti črke S(mrekar) H(inko). Zaradi prvega pač ni vredno, da kregamo Pepetovega »očeta" z »umetnikom", zaradi drugega pa bomo kmalu našli zanj pripravnejše ime. — Kdor se za to zanima, lahko v našem uredništvu primerja nemškega in klerikalnega »Pepeta".	Petronij.
—	Iz Maribora se piše: Navedli ste v zadnjem listu tiste nemškonaci-jonalne gostilne, katere priporoča »Siid-mark", med njimi tudi »Hotel Erzher-zog Johann" in »Hotel zum schwarzen Adler". Oba hotela sta zbirališči naših klerikalcev. Pri »Erzherzog Johann" se zbirajo v posvetovanje, tam imajo svoje odhodnice (n. pr. župnik Čižek), tam so ustanovili svojo „fovš-kaso", kakor ljudstvo imenuje njikovo »Volks kasse". A pri »črnem orlu" so otvorili svojo ali bolje Vrstovšekovo kaso in prelepo je bilo videti, kako je ob času,
ko so prišli na obisk nemški pevci, v isti hiši plapolala raz streho črno-rdečo-žolta frankfurtarica!
—	Iz Šmarja pri Jelšah. Udeležbo k slavnosti blagoslovljen j a gasilnega doma dfae 9. avgusta 1908 prijavilo je že več požarnih bramb, med temi tudi vatrogasno društvo »Krapina" korporativno z zastavo. — Kakor se kaže, bode slavnost veličastna in pričakujemo, da se tudi gasilna društva Savinske doline povabilu odzovejo.
—	Pri Svetinjah je razpisano def. ali prov. mesto učitelja, oziroma učiteljice. Trirazrednica in 2. pl. razr. Prošnje do 31. avgusta.
—	Štajerski in kranjski kmetovalci na Češkem. Piše nam udeleženec izleta »Kmet, družbi kranjske" na Češko: Da bodo naši slovenski rojaki na Spod. Štajerskem videli, kako nas Čehi prisrčno sprejemajo, naj popišem zlet v vas Zalše. Na postajo Veseli Mezimosti nas je prišlo čakat 8 z zastavami in zelenjem okrašenih vozov z najlepšimi, krasno opravljenimi konji. Pozdravil nas je šolski ravnatelj g. Vojteh Červonka. Peljali smo se čez mesto in več vasi, koder so nas povsod pozdravljali in klicali »Nazdar!" K predzadnji vasi pred Zalšo je še g. župnik prisedel na jeden vez in nam živahno razlagal znamenitosti dotič-nega kraja. Pozneje je tudi prisostvoval slavnosti. Ko smo se pripeljali v dolgo barjansko vas Zalšo, katera je bila vsa v zastavah, nam je prišla cela vrsta sokolskega naraščaja, potem v narodno nošo oblečena dekleta, za njimi godba z domačim župnikom na čelu in obilo ljudstva naproti. Dekleta so nam delila duhteče šopke. Sledil je pozdrav drž. poslanca g. Mazanca in domačega župana; »živijo" in nazdar-klicev ni hotelo biti konca, posebej, ko se je povdarjalo bratstvo čehov in Slovencev. Nato smo skupaj v dolgem sprevodu šli pred deželno kmetijsko šolo, kjer nas je pričakoval šolski ravnatelj z ogromno množieo ljudstva. Pozneje so nam natanko razkazali način gospodarstva na barju; za tolmača je bil g. Skalicky. Po ogledu smo šli z mladino in drugimi ljudmi v vaško gostilno, kjer smo povžili imeniten obed, med katerim je svirala godba in je pelo ljudstvo. Po obedu so se govorili bratski poslovilni govori; za Slovence sta se imenitno postavila gg. Skalicky in dr. Božič. Slavlje je bilo tako, da smo bili do srca ginjeni. Omenim še, da nas povsod, kamor pridemo, spremlja ravnatelj jednega ali drugega kmetijskega zavoda, domač poslanec in duhovnik. Od češke duhovščine bi se naša lahko priučila vljudnosti in narodne požrtvovalnosti. Povsod, kjer se mudimo, je vse praznično in slavnostno; še v oddaljenih vaseh puste ljudje svoje svoje delo in nas pridejo pozdravljat.
—	Od solnca opaljeno kožo naj se namaže z maslom ali pa s kozjim mlekom.
—	Zelena (sellerie) je izborno sredstvo proti protinu ali putiki. Skuhaj si vsak dan dve veliki gomolji, popij sok in pojej gomolji sami v sa-lati. Po kratki do£i ti bo odleglo. Znani so slučaji, ko so ljudje, ki so bili vsled protina popolnoma hromi in onemogli na tak način čisto ozdravili. Vrhu tega je to sredstvo po ceni in se povsod lahko dobi.
—	Izlet v Bajhenburg napravijo v nedeljo hrvaški železničarji iz Zagreba.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda
je poslal g. pl. Rainhofen iz Rajhen-burga 29 K, nabranih v družbi dobrih rodoljubov v rajhenburškem župnišču, Hvala!
—	»Bando" imenuje lahonski Meško slovenske naprednjake v »Slov.
Gosp.". In tako »katoliško - narodno" izobražen hribovec hoče biti slovenski poslanec! Vidi se mu zares, da še ni občeval v svojem življenju z olikanimi ljudmi, pač pa, kakor se vidi, zelo veliko z junci. Naj tedaj ostane med junci!
—	IX. poročilo Južnoštajerskega. hmeljarskega društva v Žalci o stanju hmelja v Savinski dolini dne 7. avgusta 1908. Ko je večina goldinga že obrana, konstatuje se lahko, da znaša letos njegova množina komaj šestinko normalnega pridelka t. j. 4000 starih stotov proti 24.000 v normalnih letih. Uradno poročilo c. kr. polj. ministr. od konca julija t. 1., ktero govori o precejšnji m nož in i ranega hmelja se mora v toliko popraviti, da pač ne kaže objaviti takšna uradna določila, ako dobijo hmeljarji komaj šestinko normalne množine goldinga.
—	»Slov. Gospodar" i nemškimi poštnimi zavitki. V Šmarju je preteklo nedeljo dejal neki Cakš, da ni Slovenec oni, ki naroča »Štajerca", katerega pošiljajo pod nemškim naslovom. Popolnoma res. A po teh besedah tudi ni Slovenec oni, kateri naroča »Slov. Gosp.", katerega pošiljajo celo v Savinsko dolino v poštnih zavitkih, kateri nosijo le nemško ime dotičnih poštnih uradov!
—	Stavka mlinarjev v Fran-covem parnem ^mlinu se je ponesrečila. Že drugi dan stavke so se posame^iiki vračali na delo. Mlinarji niso ničesar dosegli.
—	fe Ljutomera. Piše se nam, da hoče sokolsko zastavo blagosloviti g. dekan sam. Prepričal se je namreč, da ni bil nikdar od »Sokola" napaden, ter hoče sedaj s tem, da blagoslovi zastavo sam, pokazati svojo naklonjenost društvu.
Iz Šentjanža na dr. p. Poročali smo v 84. št. Domovine, da Šentjan-žani ne gredo kmečki zvezi na lim, dasiravno je par domišljavih gospodov ob priliki javnega društvenega shoda dne 19. m. m. na vse kriplje prizadevalo napraviti trda tla za km. zvezo v Šentjanžu. Takrat je domači župnik predlagal može za pododbor km. zv. Vprašalo se je, kdo je za ta predlog, nato se je dvignilo 3 rok (beri troje rok). Nam predobro znani dopisun, o katerem še prilično več povemo, pa piš$ tako, kakor se mu je najbrže v noči pred shodom sanjalo, ker pravi, da samo troje učiteljev ni bilo za imenovani predlog. Nam se ne zdi čudno, da se dopisun upa tako lagati, pač pa mnogo bralcev »SI. Gospodarju", ki so bili na shodu, strmi in povprašujejo drug drugega, kdo je poslal tako laž-.njivo poročilo v »Slov. Gosp.". Eden od zadnjih ni mora biti precej na jasnem, ker je v svojem priprostem govoru rekel: »Ako A ... po slovenski tako laže, kako mu naj zaupamo, kadar po latinski govori..."
Iz Frama. Odbor »kmetijskega bralnega društva vnFramu" se iskreno zahvaljuje vsem onim, ki so pripomogli k sijajnemu slavju ob priliki otvoritve novega gled. odra dne 2. avgusta. — Srčna hvala vrlim diletantom zlasti gdčni Grizoldovi, g. Hojniku in gosp. Rogliču, ki so tako pridno prihajali k vajam kljub dolgemu potu. Gospodu Rogliča še gre posebej čast, ker je požrtvovalno pomagal pri dekoracijah. Odbor čuti nadalje prijetno dolžnost, izrekati zahvalo vsem gospem in gospodičnam, ki so darovale slaščice in pecivo ter neutrudljivo prodajale v prid odra. Med prodajalkami moramo pohvalno omeniti gdč. M. Paulšekovo, ki ;ie pri srečkah nabrala lepo vsoto. Bog živi naši vrli darovalki gubane! Hvala lepa g. Kodriču, g. Mottochu, g. Ho-genwartu in gospej Grizoldovi za lepe darovane dobitke!
Droge slovenske dežele.
—	Obsojeni klerikalni notar.
Kostanjeviški klerikalni notar Hafner, znan strastni klerikalni agitator pri zadnjih obč. volitvah v Kostanjevici, je bil zaradi zapeljevanja k krivemu pričevanju obsojen k trimesečni ječi. Cela zadeva vzbuja na Kranjskem veliko pozornost.
—	Spominsko ploščo častnikom in vojakom 17. pešpolka, ki so našli leta 1878. v Bosni svojo smrt, so odkrili včeraj v šentpeterski cerkvi v Ljubljani. Spominsko ploščo je dal napraviti častniški zbor 17. polka.
—	Zaprli so v Gorici nekega Fr. Drescherja, kateri je na sumu, da je ponarejal denar.
—	Dvojna mera. Kakor poroča zadnja „Soča" je deželni odbor goriški delil seno med nekatere furlanske posestnike zastonj, dočim so to z drž. podporo kupljeno seno prodajali slovenskim kmetom po 8 K 50 vin. za meterski stot. Deželni odbor trdi, da je prejel v ta namen 42.000 K — dočim trdi „Soča", da je finančno ministerstvo v ta namen dovolilo 140.000 K. — Deželni odbor bo moral položiti jasne račune, da bode prebivalstvo vedelo kako in kdo gospodari v deželi. Za to gospodarstvo sta soodgovorna slovenska klerikalna deželna odbornika prof. Berbuč in Klančič.
Svetovne vesti.
Zeppelinov zrakoplov — pogorel.
Poročali smo že zadnjič, da se je posrečilo nemškemu grofu Zeppelinu po dolgoletnem trudu sestaviti takšen zrakoplov, ki se da voditi in omogoči vožnjo iz enega kraja visoko v zraku naravnost v drugega. V sredo, 5. avg. se je grof vozil po zgornji porajnski dolini na Nemškem. Ker se mu je je-den motor v zrakoplovu nekaj skvaril, je moral blizu Echterdingena sesti na zemljo. Tam pa so eksplodirali plini, s katerimi je bil zrakopbv napolnjen. Zrakoplov se je naenkrat vsled vetra vzdignil, v zraku se je zgodila eksplozija in zrakoplov je pogorel. Ostanki so padli na zemljo kakih 500 m daleč od prvega mesta. Zeppelin sam je ostal nepoškodovan, ranjenih je nekaj ljudi, ki so hoteli preprečiti nesrečo. Zeppe-linova iznajdba vzbuja po celi Evropi silno senzacijo; vsi časniki se ukvarjajo ž njo. Zrakoplov, ki bi se dal v zraku kamorkoli voditi, bi bil velikanskega pomena zlasti v slučaju vojske. Sedaj žaluje cela Nemčija za pogorelim zrakoplovom; a že se je tekom dveh dni nabralo skoro 2 milijona K za zgradbo novega zrakoplova.
Potres v Konstantinu. V alžirskem mestu Constantine so imeli silen potres, kateri je celo mesto razrušil. Gledališče je razcepil v dva dela. Vsi studenci so naenkrat bili polni tople vode, v nekem toplem vrelcu je postala voda naenkrat rdeča.
—	13 letno šolarico je zapeljal pri Sv. Ožbaldu na Zg. Avstrijskem tam. kaplan StOckl. Deklica je porodila mrtvega otroka.
—	Velikanski požar. V pokrajini Columbia, zadnjem delu angl. Kanade\ ob Tihem Oceanu, divja velikanski gozdni požar. Sedem mest in vasi je že ogenj uničil. Sodi se, da je zgubilo nad 800 ljudi svoje življenje; 10 tisoč ijudi je brez strehe. Cela pokrajina je v plamenu, katerega ni mogoče pogasiti, razen če pade zdaten dež. Škodo cenijo nad 50 milijonov kron.
— Ponesrečena splošna stavka v Parizu. „Splošna zveza dela" je hotela minuli ponedeljek v Parizu in na celem Francoskem uprizoriti splošno stavko. Ta zveza zastopa načela nasilnega nastopa delavstva. Splošna stavka pa se je popolnoma ponesrečila, ker se ji niso pridružile vse vrste delavstva. Nekaj najbolj radikalnih vodij je pa vlada kratkomalo zaprla.
Za Božidar Flegerič-ov spomenik
so nadalje darovali sledeči gg.: Zabavnik Franc, Vodrance, 4 K, Petovar Lov., Ivanjkovci, 1 K, Novak Ant.. Senožeče,
1	K, Dečko Fr., št. 67, 2 K, Vrabl Rud., Vransko 2 K, Kolšek B., Vransko 1 K, dr. Turner P., Maribor, 10 K, dr. Rakež Jož., Šmarje, 4 K, Zacherl Fr., Ljutomer,
2	K, Robek Ana, Ljutomer, 2 K, Ple-pelec Jož., Sv. Hema 2 K, Plepelec Ant., Središče 1 K. Bog plati vsem. — Za nadaljne prispevke se vljudno prosi.
Izkaz posredovalnice »Slovenskega trgov, društva v Celju". V službe se sprejme: 2 pom. manufakturne stroke,
1	posl^odja, 4 pom. mešane stroke,
2	pom. špecerijske stroke, 2 pom. železninarske stroke, 1 voditeljica podružnice, 4 prodajalke, 2 učenca. — Službo iščejo: 2 pom. manufakturne stroke, 4 pom. mešane stroke, 1 pom. železninarske stroke, 2 prodajalke, 1
učenec, 1 učenka. Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Čvrsteg;
a
ucenca
poštenih starišev ter z dobrimi spričevali sprejme takoj mešana trgovina
JlsidL Elsfoacher
Laški trg.
426 3-1
Vizitnice
priporoča Zvezna tiskarna v Celju.
nova, zidana, ob okrajni cesti pol ure peš od Ptuja s tri četrt orala zemlje. Prav primerno za penzi-joniste. — Več pove g. Dragotin Zupančič, posestnik v Ptuju.
424 3-2
Sladčicar Kari Petriček
y Celju
naznanja vsem svojim cenjenim odjemalcem iz Celja in okolice, da izvršuje svojo obrt vkljub požaru t popolnem redu kakor poprej, ker ni bila sladcičarskii Kuhinja od požara dotaknjena. Prodaja se v filijalni prodajalni na Glavnem trgu št. 1 v Celju.
427 1	Kari Petriček.
Milan Hočevar
Glavni trg št. 10
Priporoča direktno	I^mum kila P° K 2"~i drugih vrst po
importirano arabsko	B&awW k 2-40, 2-80, 3-20, 3-60 itd.
trikrat na teden	ki,a P° K 2-80, 3-20 in 4-—. Fino
svežo praženo	ter okusno italijansko namizno
olje, SSM6' Ogrske salame, švi-
ranclr! «&■■* radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico.
a>,B f žveplo, rafijo in Bartelnovo klajno apno.
Pnpmnn 8 Pečovniških ji ■ ■ cmuH v celih vozovih.
jam.
Prodaja na drobno in
263 —16
nia
nsn
nis
\tS
342 12-9
r
1000 kron ! !
fefe nagrade ni toliko vredno kakor dobra, zelo moderna W	rem. gloria
S2aBBHJ srebrna ura za gospode
Vsaki url je priložen garancijski list za 3 leta. — Ta dobro izdelana ura ima skrbno preiskano kolesje, ki teče v kamenju, lepo gravirane pokrovce (odskaknjoče) in stane mesto K 20 le K 8 s
sekundnim kazalcem K 9. Razpošilja proti poštnemu povzetju
Avstr, dražba za izvoz nr (0. Uhren Export- Gesellschaft) Dunaj XY|1, Westbahnhof 97.
poprej K 20
sedaj K 8
Mlad zgovoren mož želi prevzeti
zastopstvo
(agenturo)
za prodajanje rolet in žalusin za
okna v kraju, kjer je še to jako izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št. Jurju ob j. ž.
malo razširjeno. Tozadevne ponudbe z natančnimi pogoji naj se pošljejo pod naslovom Pridnost", poste restante štev. 100, Mozirje.
dobra prodajalca se sprejmeta s 1.—15. septembrom pri
Ivanu Savniku w Kranju
trgovina z manufakturnim blagom na drobno in debelo.
416 3-3
V ti stroki prvo podjetje na slovenskem Štajerskem.
Listnica uredništva.
Ptuj: Prisrčno hvalo in pozdrave! Pride v pondeljek na uvodnem mestu. Prosimo večkrat kaj!
in
prodajalka,
izvežbana v trgovini mešane stroke in
učenec
z dobrimi šolskimi spričevali se sprejmejo v trgovino
Slavinec & Šeleker
Šmartno pri Litiji, Kranjsko. 417 3-3
jui.nri rinr "J'IJV —'—■.. . """ ^ "
l
Adalbert Geiss
t Žalcu
priporoča svojo veliko zalogo
po najnižjih cenah.
415 3-3

Ivan Naraks
v Gornji Ložnici pri Žalcu
izdeluje	'
soda-vodo in pokalice
najizbornejše kakovosti.
Razpošilja na vse strani točno, cene nizke, postrežba solidna.
P. n. gostilničarjem in privatnikom se priporoča za obilna naročila.
Učenec
z dobrim šolskim spričevalom iz boljše hiše, vešč nekoliko nemščine, se sprejme takoj v mešano trgovino
R. Jaklin v IHislinji.
420 3-2
ANTON KOLENC, Celje
Graška cesta 22 in Nar. dom.
Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno.
Kupčija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri-delnih različnega sadja, svežega in suhega kakor: jabolke, kutne, hruške, črešnje, češplje. marelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves, rž, koruza, laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol. bob. grah. predivo. bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo. mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase. smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo, vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože. bezgovo cvetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapune in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima, naj se oglasi.	40 52-31
z dobrim šolskim spričevalom se sprejme v trgovino
Alojzij
trgovec v Slov. Bistrici.
425 3-1
1—26
je najsložnejše in najbolj gotovo potovanje s
Odhod iz domačega pristanišča Trsta i Slavonija 25. avgusta 1908. Panonija 8. septembra. Carpathia 22. sept. Iz Liver-pola: Lnsitanija (največji in najlepši parnik sveta) dne 5./9., 3./10., 24./10. Mauretanija 22./8.
12./9., 10./10. Pojasnila in vozni listki se dobe pri Andrej Odlasku, Ljubljana
SlgmSakm ulice št. 25, poleg cerkve Srci lezusovega.
Edina slovenska puškarska tvrdka
Ivan RAVNIKAR, CELJE
Telefon štev. 17.
priporoča svojo dobro založeno zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža, karboleja, ter vseh vrst lakov in čopičev. Kupuje in prodaja deželne pridelke in suhe gobe ter jih plačuje po najvišjih cenah. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, zdravilnega konjaka, brinjevca in vina vseh vrst (lacrimae Gristi in drugih). Vsako konkurenco vzdržajočo kavo, surovo, kakor štirikrat na 183	teden sveže žgano/	22
Premog iz Zabukovških jam (Buchberg), kateri je do danes najboljši, prodajam po originalnih cenah na cele železniške vozove, male vozove in na drobno v hišo postavljen.
Za namakanje črešenj, višenj in zelenih orehov pravo pristno vinsko žganje in slivovko. — Velika zaloga voščenih in drugih sveč, toiletnega mila in kalodonta.
Sprejmem	iz dobre hiše ter z primerno
takoj UUCIIUd	io|sko jzobrazbo.
Ka debelo in drobno, kki poštna naročila se točno izVrše.
Slovenci!
Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda l
"mazilo6	boljših trgovinah
za črevlje
v Borovljah na Koroškem.
Najboljša delavnica za temeljito popravo lovskih pušk, za izdelovanje novih vložnih cevi za kroglje in drobni svinec, za nasa-janje novih kopit. Dela po najnižjih cenah! Kdor si želi nabaviti novo, zanesljivo in ceno puško, naj zahteva najnovejši slovenski cenik, kateri se brezplačno dopošlje.
Velika zaloga raznovrstnih revolverjev od 7 K naprej.
216 50-20
Dobiti je v vseh
0 X
1
N
Glavni zastopnik za
Spodnje Štajersko
Zalag. Druškovič & Valenčak Slov.
308
Gradec.
20-13
Velike shrbi
dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičeno pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izdelki tudi mnogo slabega. Ako hočete biti pošteno postrežem, obrnite se na domačo tvrdko:
7
Trgovina z železnino ,MERKDR', P. MajiL; v Celju
i
ki ima vsak čas velikansko zalogo najboljši -
mlatilnic na roko in gepefj, gepljev, navadnih čistilnic, kakor takih na 6, 7 in & sit, trijerjev, slamoreznlc itd.
Ceniki zastonj !	Ceniki zastonj !

Samo
do I. septembra se zaradi končane sezije prodaja cela zaloga letnega blaga po čudovito znižanih cenah
v trgovski hiši
na debelo in drobno
R. Stermecki, Celje
16 47-31
Kupujte narodni kolek!
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-•zkuševališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINGENG KVEDER
13 130—82


Slovenci! Kupite vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda!
&
POSOJILNICA V CELJU
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron ■	rezervnega zaklada. ==
v lastni hiši Narodni dom
L
Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov.
J
Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2°/o- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju.
80 48-28
ZVEZNA TRGOVINA
\ /
CELJU
ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2. Ki K> ROTOVŠKA ULICA ŠT. 2.
Velika zaloga svinčnikov, peres, pe-resnikov, radirk, kamenčkov, tablic, gobic, črnila, trgovskih in odjemalnih
knjig, zavitkov, papirnatih vreč itd. itd. ♦ # ♦
Časovni predmeti: papirnati krožniki, servijete, konfeti, serpentine, lampi-joni in dr.
TRGOVINA S PAPRJEM, PISALNIM
== IN RISALNIM ORODJEM == ❖ ♦
LASTNA ZALOGA ŠOLSKIH ZVEZKOV IN RISANK
NAJVEČJA ZALOGA vseh tiskovin za urade in privatnike
ceniki brezplačno na razpolago SOLIDNA IN TOČNA POSTREŽBA.
K seziji priporoča: Lampijdne,
Serpentine,
Korijandoli, Karte za tombolo in šaljivo pošto.

SZ©2
Es©2

i
Brzojavi: ,Kamnoseška industrijska družba Celje'.
Edino narodno kamnoseško podjetje y Celju.
Prva južnoštajerska kamnoseška industrijska družba.
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbenih del: kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	:::
Brušenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::: lavanje napisov v iste. :::
r-

3T
Južnoštajerska hranilnica V Celju
li Narodnem domu
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do J2. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitala. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brani bam
in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se
79 48-28
ali
ilrinnctaiDllcbD hnanilniro pri na,a9aniu svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne jUfillUdllljDl OllKi III lllllllllbb varovance in zahtevajte pri sodiščih, mnnnrHSnnplin hninSIninn
: da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v JUZliUdlUjEPSHO llPllIlIiniCD«
<
V-
Mf'1
! Ja
(M M3
je ravnokar izšel, cena kartoniranemu izvodu K 1*20, po pošti K T30. Založila Zvezna trgovina v Celju.
[ar
si

iMMMVMMMNft**
24 -24—82
Nova vinska postava ^."'»"S; Zvezni trgovini v Celju
Cena GO vinarjev, po- pošti 70 vinarjev. Znesek se pošlje po nakaznici ali v znamkah.
IS

Zavitke priporoča ZVEM TISKARNA v CELJU.
46	Moderno sukneno, volno svileno in perilno
blago radi prevelike zaloge odslej po iz-nenadno znižanih cenah priporoča tvrdka
Karol Vattič b Celje« Narodni dom

/