K VPRAŠANJU KAVRI POLŽEV V SLOVANSKIH NAJDBAH* J. SLAMA Posvečeno prof. Lj. Karamanu ob sedemdesetletnici Za študij trgovskih stikov v prazgodovini in na začetku srednjega veka imajo nenavaden pomen taki predmeti, pri katerih moremo zagotovo dolo­ čiti kraj njihovega izvora. K tem pripadajo tudi kavri polži, lupine ne­ katerih svedrenjakov (?) rodu Cypraea Lam., katerih domovina je Indijski ocean, zlasti pa zalivi na obeh straneh Arabskega polotoka.* 1 Pojav teh pol­ žev v evropskih najdiščih je privedel vrsto raziskovalcev k pravilnemu sklepu o obstoju daljnje trgovine že v prazgodovini, tudi ko pota, po katerih so ti prispeli v Evropo, povečini še niso bila pobliže določena.2 Očitno je, da pri vsaki najdbi ne bo mogoče računati z naravnostnim uvozom, marveč s trgovino, ki so jo posredovale dežele, katere so imele tak naravnosten stik. Nujno si je treba ogledati predvsem razširjenost posameznih najdb, pri čemer omenjam, da se omejujem le splošno na 8.—12. stoletje. Iz dostopne * Ta spis je nastal v seminarju za slovansko arheologijo na Karlovi univerzi v Pragi pod vodstvom prof. J.Eisnerja. Njemu se tudi zahvaljujem za vrsto in­ formacij. 1 Školjkice, ki jih najčešče nahajamo v slovanskih objektih, navadno ozna­ čujejo kot Postularía (monetaria) moneta (L.): H. Mitscha-Märheim, Gräberfunde am Kirchenberg in Bad Deutsch-Altenburg, N .-ö., Arch. Austriaca 18, 1955, 41, ab kot Monetaria (monetaria) moneta (L.): J. Hadži, Lupine kavrijev v grobovih starih Slovanov na Ptujskem gradu. Pripombe zoologa. Arheološki vestnik IV/1, 1955, 69. K naravoslovni razvrstitvi glej: K. A. v. Zittel, Grundzüge der Paläontologie, I. Ab­ teilung: Invertebrata, München-Berlin 1910, 405. — Kot domovino recentnih vrst teh živali soglasno vsi raziskovalci označujejo Indijski ocean. Iskanje recentnih vrst v Sredozemskem morju, kot so poskušali nekateri raziskovalci, se je izkazalo kot neosnovano. Glej P. Čaplovič, Slovanské pohrebište v Nitre pod Zoborom, Slovenská archeologia II, 1954, 31; W. Holubowicz, Opole w wiekach X —XII, Katowice 1956. 284; J. Korošec, Staroslovansko grobišče na Ptujskem gradu, Ljubljana 1950, 85, pozn. 147; J. Pastor, Belobrdské pohrebištč v Somotore, Slov. archeologia III, 1955, 276. Kritiko o tem je napisal J. Hadži, 1 . c., 69. 2 Od važnejših del navajam: Conwentz, Über die Einführung von Kauris und verwandten Schneckenschalen als Schmuck in Westpreussen zur vorg. Zeit, Mitt. d. Westpreu. Geschichtsvereins I, 1902, 10— 12; J. Hadži, 1 . c., 66—74; V .N . Jastre­ bov, Ljadinskij mogil’nik, Materialy po archeologii Rosiji n. 10, Peterburg 1893, 47— 48; J. Korošec, 1 . c., 85; W . L<;ga, Kultura Pomorza we wczesnem sredniowieczu na podstawie wykopalisk, Toruñ 1930, 181; H. Mitscha-Märheim, 1 . c., 41—42; L. Nie- derle, Život starych Slovanu I, 2, Praha 1913, 631; Zd. Taña, Madafi a Slovane ve svétle archeologickych nálezü X.—XII. stoleti, Slov. archeologia II, 1954, 60—61; T. Voigt, Grosse Porzellanschneckenhäuser in vorgeschichtlichen Gräbern, Jahres­ schrift-Halle 36, 1952, 175— 176. mi literature morem ugotoviti njih nahajališče na ozemlju, odvisnem od Kavkaza, pri čemer ležijo posamezni kraji na Ruskem v glavnem v dveh pasovih. Južni pas, v celem z maloštevilnimi najdbami, se razprostira od Tambovska po zahodni in severni Ukrajini; severni, mnogo številnejši pa, z najdišči od Bolgara preko Vladimira do primorskih dežel severozahodno od Novgoroda in Pomorja.3 K temu pasu moremo šteti tudi maloštevilne poljske in skandinavske najdbe.4 Samostojno skupino tvorijo številna naj­ dišča v Karpatski kotlini in posamezne najdbe, ki segajo še dalje na zahod do Avstrije in Češkega.5 3 Brovarki : V. V. Chvojko, Raskopka mogirnika pri s. Brovarki, Gadjanskago ujezda, Poltavskoj gub., Drevnosti XX— 2, Moskva 1904, 40—48; Grodno: N. N. Vo­ ronin, Drevneje Grodno, Materialy i issledovanija po arch. SSSR nr. 41. Moskva 1954, 179; Charivki: D. T. Berezovec, Charivskij skarb, Archeolohija (Kyjev) 6, 1952, 118; Nicacha: Je. Melnik, Raskopki kurganov v Charkovskoj gubernii 1900 do 1901 g., Trudy XX archeologičeskogo sjezda v Charkove I, Moskva 1905, 699; Olgin Krest: N. N. Gurina, Archeologičeskije issledovanija v Karelii i v leningradskoj oblasti, Kratkije soobščenija IIMK 51, 1953, 30; Tver: A. Spicyn, Raskopki hliz der. Dudenevoj Tverskogo ujezda, Izvčstija imp. arch, kommissii 6, 1904, 6— 11, tab. I, 3; Zakolpje: N. Makarenko, Novlenskij i zakolpskij mogifnik vladimirskoj gubernii, Vladimir 1908, 60; vrsto nahajališč navaja Jastrebov, 1 . c., pozn. 330—334; iz severne Rusije pozna kavrije Conwentz, 1 . c., 12; pri severnih Radimičih navaja najdbe A. Spycin, Radimičskije kurgany — znam z Niederla, 1 . c., 631; najdbe v ruskem Baltiku omenja V. Sedov, Etničeskij sostav naselenija severo-zapadnych zemel Velikago Novgoroda, Sovčtskaja archeologia XVIII. 1953. 198, pozn. 9; nahajališča v Vjatičih omenja A. V. Arcichovskij, Kurgany vjatičej, Moskva 1930, 100. 4 Gruczno: W. Lçga, 1 . c., 180; Opole: W. Holubowicz, 1 . c., 253; Wolyn: J. Ko- strzewski. Kultura prapolska. Poznan 1947, 184; Björkö: G. Jacob, Die Waaren beim arabisch-nordischen Verkehr im Mittelalter, Berlin 1891, 27. 5 Češka: Čakovice: nepubl., shranjeno v Nar. muzeju v Pragi, i. č. 54726; Li- bice: R. Turek, Slavnikova Libice, Praha 1946, 53; Moravska: najdba z Rebesovic je problematična, kajti iz prvotnega poročila o njej ni moč dognati, za kakšno školjko gre; B. Dudik, Über die alten heidnischen Begräbnissplätze in Mähren. Sitzungs­ berichte d. K. Akad. Wien XII, 1854, 476; Slovaška: Nesvady (poprej Naszvad): B. Szbke, Honfoglalûskori magyar širok Pozsony vezekénven-, Uj magyar mûzeum V, 1944, 51; Nitra: P. Čaplovič, I . c., 12—22 (grobovi št. 38, 40, 73, 95, 96, 130, 146); Rusovce (prej Oroszvâr): Zd. Vâna. 1 . c., 79; Somotor: J Pastor, 1 . c., 279 (grob 18); Vozokany: J. Eisner, Prehistorickÿ vÿzkum na Slovensku a Podkarpatské Rusi r. 1935. Sbor. muzeâlnej slovenskej společnosti XX X, 1936, 88. Ogrska: Bodrog- Včcs: J. Hampel, Alterthiimer des frühen Mittelalters in Ungarn, Braunschweig 1905. I. 825; Csorna: J. Hampel, 1 . c., 483; Haläsz: J. Eisner, Slovensko a Podkarpatskâ Rus v dobe hradištni, Obzor praehistoricky IV, 1925, 66 (kauri?); Halimba-Cseres: G. Török, Halimba-Cseres X —XII, szâzadi temetbje, Folia archaeologica VI, 1954, 96; Kiskunlialas-Bodoglarpuszta: M. Bârânyné Oberschall, A kiskunhalas-bodoglâr- pusztai kôzépkori ezüstlelet, Magyar mûzeum 1945, 21; Mindszent-Koszorusdülô: G. Csallâny, Neuere Funde der ungarischen Landnahme aus der Umgebung von Szentes, 191; Pilin I: J. Hampel, 1 . c., II, 876/877; Râbé: J. Hampel, 1 . c., II, 659; Szarvas I: E. Krecsmârik, Régibb kôzépkori temetôkrol Szarvas hatârâban, Ar- chaeol. Értesitô XXX, 1910, 172— 178, tab. I, 3; Székesfejérvâr Demkûhégy II: J. Hampel, Ujabb tanulmanyok a honfoglalési kor emlékeirôl, Budapest 1907, 204: Székesfejérâr Demkûhégy III: J. Hampel, Ujabb, 205; Szentes-Szent Laszlo: M. Széll, Les cimetières du XIè m c siècle aux environs de Szentes, Folia archaeologica III— IV, 1941. 256—265 (grobovi 26, 63. 74. 75, 76, 84, 90); Szob-Koliba. Le cimetière des X« et XU siècles de Szob-Koliba, Folia archaeologica VIII. 1956, 126— 127; Szob II: A. Balogh, Mindennapi élet Szent Istvân korûban, Eml. Sz. Istvân kirâly III, Budapest 1938. 589; Eger (Jager), Mezôtûr in Zalkold navajata kot nahajališče kavri polžev Zd. Vâna, 1 . c., 61. Avstrija: Kirchenberg: H .Mitscha-Märheim, 1 . c., 40. Jugoslavija: Bijelo Brdo: J. Brunšmid, Hrvatske sredovječne starine, Vjesnik Če si ogledamo datiranje posameznih najdb iz Rusije, oprto na zadevno gradivo, ugotovimo, da so najstarejše najdbe iz 8. in 9. stoletja predvsem v južnem pasu najdišč (n. pr. Brovarki, Charivki), medtem ko izvirajo v severnem pasu najdbe iz 10.—13. stoletja (ena najmlajših je v Grodnu). So­ razmerno dobro so datirane tudi nekatere litavske najdbe in najdba iz Skandinavije, kajti spremljajo jih tako imenovani kufiški novci. Y čas od 10. do 12. stoletja sodijo tudi maloštevilne poljske najdbe, katerih dati­ ranje je n. pr. v Opolu oprto na zanesljivo stratigrafijo. Y Karpatski kotlini poznamo kavri polže tako v najdbah iz staromadžarskega okolja iz prve polovice 10. stoletja (n. pr. Halimba-Cseres, Mindszent-Koszorusdülo, Györu i. dr.), kakor tudi v najdbah belobrdske kulture in v najdbah, ki so časovno z njo vzporejene. Kavri polže najdemo po delitvi Váne v vseh treh fazah te kulture, najštevilnejši pa so v starejši in srednji fazi.6 Y mlajši fazi imamo nekatere najdbe datirane že z novci, tako n. pr. na pokopališču Bijejo Brdo. Da se kavri javljajo še v mlajših periodah, dokazuje najdba iz Kiskunhalas- Bodoglárpuszta. Polži kavri so, kot smo že rekli, v Evropi import. Pri pregledu njihovih najdb v Karpatski kotlini se javlja vprašanje, ali naj iščemo stike z najd­ bami polžev v Pomorju ali v južni Rusiji (za uvoz preko Bizanca namreč ni v najdbah dokaza). Zd. Váña dokazuje glede na pomanjkanje tujih novcev, najdenih v Karpatski kotlini v belobrdski in staromadžarski kulturi v dobi razvite evropske trgovine z vzhodom, katere dokaz so v severni in srednji Evropi najdbe zakladov lomljenega srebra, da je bila ta kotlina dežela trgovskega prometa.7 Mogoče je zaslediti docela gotove dokaze za stik z ob­ močjem najdb lomljenega srebra, čeprav so redki. Po dokazih, ki jih navaja Váña, je treba opozoriti n. pr. na uhane s tremi valjastimi jagodami na gro­ bišču v Nitri pod Zoborom.8 Prav tako najdemo S-uhane z žlebičasto S-zanko na vzporednem ozemlju od Pomorja do Karpatske kotline.9 Ali moremo videti dokaz za neposredni stik obeh območij v neštevilnih najdbah uhanov iz žice, zavite v obliki osmice, ostane zaenkrat odprto vprašanje, saj poznamo podoben uhan tudi iz Rusije.1 0 Prav najdbe novcev ogrskih hrvatskoga arheološkoga društva, n. s. VII, 1903/4, 47 (grobovi: 78, 93, 107, 113); Ptujski grad: J. Korošec, 1 . c.,145— 154 (grobovi: 81, 97, 125); Veliki Bukovac, J. Brunšmid, 1 . c., 86. 6 Zd. Váña, 1 . c., 78—82. 7 Zd. Váña, 1 . c., 76. 8 P. Caplovič, 1 . c., 31, tab. XII, 4. 9 Popis poljskih najdb podajata tçga, 1 . c., 123— 124, in Z. A. Rajewski, Prze- glijd arcneologiczni VI, 1937, 61— 62. Nadaljnje najdbe poznamo z Jelonek, Kon- skich, Lutomierska, Nieporçcie, Ostrowa Lednickega, Samborzca in W. Strzemie- szyc. Popis čeških najdb je sestavil K. Dinklage, Altböhmen und Altmähren 2, 1941, 85—86. K njemu je nujno dodati Byždov, Horni Stakory, Prahu V., Reporvje, Stary Hrádek, Trebeñ in Zeleany. Slovaške najdbe je zbral V. Budínsky-Kricka, Prvé staroslovenské radové pohrebištia v Turci a Liptove, Ture. Sv. Martin 1944, 26. Madžarska najdišča opisuje Zd. Váña, 1 . c., 61. Glej tudi K. Musianowicz, Swiq- towit XX, 1948/49, 144— 146. 1 0 Poljska: Buczk: J. Kaminska, Prače i materialy 1, 1956, tab. XLIX, 4. Koñ- skie: J. Gqssowski, Materialy wczesnosredniowieczne II, 1950, tab. XIII, 7. Lužki: K. Musianowicz, Wiad. areheologiezne XVII, 1950/51, tab. LVI, 8; Slovaško: J. Pa­ stor, Vlastivednÿ sborník I, Košiče 1955, tab. XXII, levo zgoraj. Madžarska: Piliñ I: J. Hampel, Ujabb, tab. 71, 1, 3. Rusija: Zakolpské pohfebištč: N. Makarenko, 1 . c., obr. 9. kraljev na poljskih grobiščih dokazujejo stik med obema območjema.1 1 V nekaterih predmetih iz Karpatske kotline, od katerih so znani podobni tudi v najdbah lomljenega srebra, za katere pa manjkajo neposredne vežoče najdbe, bo nujno treba iskati posredno zvezo z vzhodno Evropo (pletene ogrlice i. dr.).1 2 Te poti na vzhod so bile oživljene po prihodu Madžarov na Ogrsko in po njih so prišle v to območje n. pr. zapestnice z živalskimi gla­ vami. Smer teh poti nam dobro kaže najdba zaklada samanidskih novcev iz okolice Chusta, ki leži na trgovski poti, vodeči ob Tisi v Bukovino.1 3 1 4 Ostane pa vprašanje, ali je ta oživitev stikov z vzhodom bila kratkotrajna, ali pa je trajala vse 10. stoletje. Vrsta raziskovalcev se nagiblje k drugi možnosti, kot n. pr. N. Fettich po dognanju študija mečev ali Zd. Vana po študiju steklene industrije.1 1 Sorazmerna številnost kavri polžev v drugi polovici 10. stoletja, ki so mogli priti v Karpatsko kotlino edino po teh poteh z vzhoda, nasproti docela redkim najdbam v prvi polovici, bi temu tudi pritrjevala. Težko je ob današnjem znanju določiti poti, po katerih so kavri polži prišli na Češko. Spremno gradivo obeh čeških najdb jih dovoljuje datirati v splošnem v drugo polovico 10. stoletja. Že omenjena številnost teh polžev v Karpatski kotlini vsiljuje vprašanje, ali nimamo v tem dokaza za stik Češke s tem območjem. Belobrdskih odmevov je pa v čeških deželah zelo malo. Edino belobrdsko gradivo, kot se zdi, bi bil zaklad pletenih zapestnic iz Babic na Moravskem.1 5 Interpretacija R. Turka o žičnem krogu s Hornich Loman na Žatecku na Češkem kot belobrdski zapestnici ni docela preprič­ ljiva in avtor sam misli o njej kot o eni izmed več možnosti.1 6 Nasprotno pa bi skupni izvor križca z Opočnice pri Podebradih, ki ima nekatere obli­ kovne podobnosti z najdbami v Karpatski kotlini, kazal na belobrdsko kulturo.1 7 Včasih gledajo odmeve belobrdske kulture pri nas tudi v plošča­ tih obročastih prstanih.1 8 Končno se je treba spomniti najdbe S-uhanov s široko raztolčeno S-zanko na grobišču pri sladkorni tovarni v Libici, ki navidezno spominja na S-uhane nitranskega tipa.1 9 Ni nezanimivo, da izvira iz istega grobišča kot kavri polž. Ta polž je bil najden v grobu skupaj s cinastim nakitom, ki po mnenju nekaterih raziskovalcev spominja na srebrasto in zlatarsko tehniko jugovzhoda.2 0 H. Mitscha-Marheim je ob analizi najdbe kavri polžev na Kirchenbergu izrazil mnenje, da so kavri 1 1 Na primer na grobišču v Brzešciu Kujawskim: K. Jaždžewski, Z otchlani wiekow VIII, 1933, 69. Večina teh novcev pa je poznejša. 1 2 Zd. Vana, 1 . c., 84. 1 3 J.Eisner, Slovensko v praveku, Bratislava 1955, 278. 1 4 N. Fettich, Die Metallkunst der landnehmenden Ungarn, Budapest 1937, 195— 198. Zd. Vana, 1 . c., 85. 1 5 A. Zelnitius, K vyzkumu Velehradu — Stareho mesta, Sbornik velehradsky n. f. 12, 1941, 76— 77, obr. 55, 56. J.Eisner, Čas. nar. musea v Praze CXVI, 1947, 159. 1 6 R. Turek, Slovanske osidleni Chebska, Obzor praehistoricky XIV, 1950, 435 in 434. 1 7 Zd. Vana, 1 . c., 60. 1 8 R. Turek, Slovanske osidleni, 432. 1 9 Fotografije gl. pri R. Turku, Libice, tab. III, 6. Nitranski tip nam pomeni S-uhan s široko tolčeno S-petljo. 2 0 R. Turek, Libice, 55. dokaz iste trgovine, katere sledovi so tudi najdbe zaklada lomljenega srebra.2 1 To opazovanje je pravilno, kolikor zadeva uvoz kavri polžev v Evropo vobče, ni ga pa moči sprejeti za reševanje vprašanja poti, po katerih so bili kavri dalje razvažani po Evropi. Zelo težko je moči domnevati, da so bili ti polži uvažani na Češko s severa, čeprav je Češka imela stike s poljskim območjem zakladov lomljenega srebra, kajti kavri so na Poljskem docela redek pojav in teritorialno Češki najbližja najdba v Opolu kvečjemu iz 11. stoletja. V čeških najdbah kavri polžev bo treba tedaj nujno videti enega izmed redkih dokazov za stik s Karpatsko kotlino oziroma z belo- brdsko kulturo. Nujno se je treba zavedati, da so kavri polži znani v Evropi iz najdb iz vsega praveka.2 2 Pojasnitev nenavadno velikega števila najdb v 9. do 11. stoletju bo nujno treba iskati v oživitvi trgovskih vezi z jugovzhodom, ki je tedaj postal domena Arabcev. Zgodovinska poročila, ki jih imamo o arabski trgovini sicer ne govorijo o izvozu kavri je v, kar pa ne more ugovar­ jati naši trditvi.2 3 2 4 Tudi ni nezanimivo, da ruska najdišča kavri polžev prav tako vedno ležijo ob trgovskih poteh, kakor jih je zarisal za 10. do 12. sto­ letje B. A. Rybakov, in da je območje z največjim številom najdb istovetno z območjem največjega števila najdb kufiških novcev.2 1 V Litvi in Skandi­ naviji najdemo vobče kavrije prav v le-teh najdbah s kufiškimi novci. Po isti poti je bil prinesen n. pr. v Opolo tudi morski biser iz Indijskega oceana.2 5 V ruskih najdbah so tudi kavri polži mnogo številnejši kot n. pr. v Srednji Evropi. Tako jih je v charivskem zakladu bilo kakih sto kosov; pri vzhodnih Slovanih so kavrije uporabljali kot okras na ovrat­ nicah, a obešali so jih tudi na diademe in uhane. Nasprotno pa v najdbah, ležečih dalje na zahodu, torej tudi v Karpatski kotlini, prevladuje njih uporaba kot okras na ogrlicah, kamor so jih pritrjevali v manjšem številu.2 6 Razvažanje kavri polžev po Evropi je bilo gotovo že delo krajevnih trgovcev. Zadnje vprašanje, ki se pojavlja pri študiju kavri polžev, je, zakaj so bili ti polži vobče uvažani. Etnografska opazovanja v Afriki in v nekaterih območjih Evrope v nedavno minuli dobi izpričujejo, da so jih uporabljali kot plačilno sredstvo in kot zaščitni kultni predmet.2 7 Tako so tudi polži sorodnega plemena Cypraea pantherina imeli svoj pomen v rimski dobi v 2 1 HfMitscha-Märheim, 1 . c., 42. 2 2 Delni seznam najdb kavri polžev iz prazgodovinskih najdišč na Pomor- janskem je podal Conwentz, 1 . c., 10— 12. Glej tudi T. Voigt, 1 . c., 175, in M. Schilder, Die Kaurischnecke. Die neue Brehm-Bücherei, H. 46, Leipzig 1952 (poznam le iz referatov). Po J. Hadžiju, 1 . c., 71—74, so uporabljali v praveku le fosilne polže in nikoli te vrste, ki je bila priljubljena pri Slovanih. 2 3 G. Jacob, 1 . c., 27—28; isti, Der nordisch-baltische Handel der Araber im Mittelalter, Leipzig 1887, 146— 148. 2 4 Istorija kultury drevnej Rusi — domongofskij period I, Moskva-Leningrad 1948, sl. 205 in 206. R. Jakimowicz, Wiad. archeologiczne XII. 1933, tab. X. 2 5 W. Holubowicz, 1 . c., 252— 253; na istem gradišču je bil najden tudi odlomek steklenega okraska z arabskim napisom. J. Kostrzewski, 1 . c., 335. 2 6 Le v eni najdbi v Karpatski kotlini v Szentes-Szent Laszlö je bila školjka obešena na krožčasti uhan. 2 7 K. Taborsky, Zavinutci jako platidlo, Numismaticke listy IX, 1954, 59— 64. G. Jakob, Die Waren, 28; V. V. Sedov, 1 . c., 98. Kavri polži so bili uvažani v Evropo še v srednjem veku, kakor poroča o tem Marco Polo. kultu Afrodite in so jih nosili kot sredstvo proti neplodnosti.2 8 Ali je bila tudi v naših deželah z nošnjo kavri polžev zvezana kaka taka predstava, ostane vendar odprto vprašanje. Vsekakor pa so ti polži lep dokaz trgo­ vanja na daljavo na začetku srednjega veka. RÉSUMÉ A propos du problème des cauris parmi les fouilles slaves Entre les siècles Vfflème et XIIè m « il y avait, à tout prendre, une grande quan­ tité de cauris. En Russie les fouilles se trouvent dans deux zones. La zone sud s’étend depuis la ville de Tambovsk par l’Ukraine west et par l’Ukraine nord. La zone nord va de Vladimir jusqu’aux pays littoraux au nord-ouest de Novgorod. 1 1 y avait des groupes indépendants dans le Bassin des Carpathes, en Autriche et en Bohême. En Russie les fouilles plus anciennes se trouvent dans la zone sud (VIIIè m e — IXè m e siècles), tandis qu’on trouve les plus récentes dans la zone nord. Les fouilles du Bassin des Carpathes, celles de la plaine de Pannonie et celles de la culture de Belo brdo appartienne au Xème siècle et à une époque postérieure. Les cauris en Europe doivent être considérés comme articles importés. Il y a un con­ sidérable écart de vue quant aux voies commerciales. Il n’est pas exclu que les cauris du Bassin des Carpathes soient parvenus de l’Europe orientale. On peut admettre que les fouilles de la Bohême soient en rapport avec le Bassin des Car­ pathes et avec la culture de Belo brdo respectivement. La grande quantité de cauris parmi les fouilles slaves des IXè m e — X I™ ' sièçles peut sans doute trouver une explication satisfaisante dans les relations commerciales ranimées avec le Sud-Est, territoire alors tombe dans la domaine des Arabes. La question à quelle fin les cauris eussent été utilisés est encore en suspens. 2 8 T. Voigt, l.c., 176— 178.