!W " . GLASILO GLAMUSG A ©flBOHA E$S Leto III. štev. 48. Ljubljana 28. novembra 1947 Cena din 3 r r....*: -7 1 sindikatov Jugoslavije, Bolgarile, Romuniie in Albanije v Beogradu V Bpogradu je bilo 18. novembra in počitniških domovih na podlagi re- visnosti in demokratičnim evobošči-Posvctovanje predstavnikov »indikal- eiprocitete; »ih gibanj držav Južnovzhod-ne Evro- i) sklicanje "podobnih periodičnih Po pod predsedstvom tovariša D jure posvetovanj glede posameznih sindi-Salaja, predsednika Centralnega od- kalnih vprašanj: aam vseh narodov na svetu. Posvetovanje jo posvetile posebno pozornost položaju v Grčiji. Vsi delegati so v imenu »vetih sindikalnih bora Enotnih sindikatov Jugoslavije Vaj ti ukrepi, katerih cilj je raz- “.'.I. v nncnu svgi.i , n tor člana Izvršilnega odbora Svetov- vi jan j e vzajemnih bratskih odnosov središč enonusiio izrazi.i ogorren pro- V jeseniški železarni so že do 16. novembra letos izdelali več kot polovico vsega jekla v Jugoslaviji »o sindikalne federacije. Posvetovanje med sindikalnimi gibanji Ju gos lavi- fcst,!'1<>i dajiasnjemu položaju v Grci-•o sklicati na pobudo gibanj Jugoela- je, Bolgarije. Romunije in Albanije J1, , l, f°. povzroči,! ameriški ih vije, Bolgarije, Romunije in Albanije bodo znatno prispevali k nadaljnji “f,, K1 V'V l?*tl ? zasuz,)"9Van3cr}1 ter v sporazumu i generalnim taj- krepitvi enotnosti delavskega razve- & 6 iCSa -v?v!!l 8 surovim nasi- nikom Svetovne sindikalne federacije da v vsaki državi, zlasti pa k utr- /?im naT^11 režima, nad Loui»ora Sailkniom zaradi organizi- d it vi enotnosti delavskega razreda 'v'a'> unntzredoin ter grs.mn Ijud- ranja čim bolj redne zamenjave p rak- na Balkanu v okviru Svetovne sin- k om sf‘° *" ličnih iskušenj, ustvarjenja tesnih »ti- dikalne federacije k poglobitvi pri- S posvetovanja so poslali brzo-kor med sindikalnimi gibanji v orne- jaieljskih odnosov med narodi teh javko Svetovni sindikalni konfede- njenii državah in v ekladu z osnov- držav, * tem pa k ohranitvi in obrani- raciji v zvezi s položairm v Grčiji. Birni nalogami in cilji Svetovne »n- bi miru v tem delu Evrope, na čemer ki je nastal zaradi vmešavanja an dihalne federacije. nww zainteresirani samo balkanski gloameriških imperialistov v kateri 0 razširjenju ie utrditvi medse- narodi, temveč tudi vse napredno člo- zahtevajo, naj da Svetov na sindikal- bojnih stikov so na posvetovanju skl e- veštvo. na federacija pobudo za ustanovitev Bili na podlagi prejšnjih dogovorov Na posvetovanju fo tudi obravna- komiteja za pomoč Grčiji v vseh drža- topd posameznimi sin dihalnimi sre- vali politični položaj v tem delu Ev- vah in naj pozore delavce vsega svc- dišči tele ukrepe: rope in so soglasno .poudarili ,to- ta. r prvi vrsti pa delavce v Angliji Danes bode proglašeni najboljši katere je Tite zrasel katere vodnik a) delečitev stalnih ah aačasnia de- trebo. da sindikalna gibanja organi- in Ameriki da aktivne moraln»-po- udarni kolektivi po vsej naši državi je postal in ki je ed vsega počitku legatov pr, centralnih sind.kaln.h tirajo cm širšo propagando proti de- htično podprejo osvobodilno borbo in končni računi novembrskega tek- postavljala idej, bratstva in e^akZ oildvib posameznih držav; tovanju ameriških m angleških impe- grškega ljudstva in pričnejo zbirati movanja se zaključeni. In ko na ta pravnosti narodov Jugoslavije ter b) zamenjava stalnih ali »časnih ra listov razkrinkavajo njihove reak- finančna in druga gmotna sredstva *a dan slavim, obletnice rojstva nove, snione ljudske demokracije kot ot, dopisnikov centralnih sindikalnih gla- cionn-rn« teorije in naoadakie načrte, pomoč žrtvam monarhofašističnega na- Titove Juaoslaviie. ie tako v slav- vi nnnni *n **»*„*, ____ silja v Grčiji. Kaši narodi siew9 ml y@Ei imm praznili Sil; e) pošiljanje delegatov na vse važnejše kongrese, plenume, kenferenee to manifestacije sindikalnih gibanj v drugih državah; d) r^dna zamenjava vsega sindikalnega. tiska; e) vzajemne gostovanje umetniških društev in skupin; f' obisk sindikalnih funkcionarjcv-predavateljev zaradi organiziranja predavanj z* sindikalne aktive o raz-teju in stališču sindikalnega gibanja ’ d etičnih državah; e) obisk udarnikov nevateriev in tocionalizaierjev zaradi praktičnega Prenašanja izkušenj * področja proizvodnje; h) zamenjava delavcev v letoviščih V mnogih krajih Slovenije je bila udeležba pri volitvah v KLO-je 160 odsloioa Rudarji v Trbovljah, Hrastniku ia Zagorju se »e na dan volitev izkazali »e ame s izredne lenimi rezultati na Voliščih, kier so številne velivne enote v vseh treh krajih že ed prvih popoL dan-kih ur zaključile volitve s lOtB/s Udeležbe, temveč so v počastitev tega dne tekmovali tndi pri svojem delu v jamah. Prostori, kjer so volili, se •»ili izredno lepo okrašeni in skupine Vodarjev so prihajale praznično raz-Pr/rrirne s harmoniko in parolami že v zgodnjih jutranjih urah. V kamniškem okraju se take voliv-®» enete kot krajevni cdliori in po volišča tekmovali med sebej *'r *e v mnotih kraiih še donoldne dosegli 100% udeležbo. Tekmovali to tudi pri okrasitvi volišč Nailieli to rvo leto našega planskega gospodarstva, ki bo dvignilo našo domovino iz zaostale dežele v ekonomsko, napredno in neodvisno deželo. Zaradi; velike požrtvovalnosti in delovnega poleta našega ljudstva, se petletni plan v prvem planskem letu v glavnem izpolnjuje, To dokazujejo podatki o rezultatih prvega polletja planskega leta in prav ta ko podatki nadaljnje mesečne in dnevne evidence. To dokazuje zgraditev največjega dela v prvem planskem letu — proga Šamac—Sarajevo — pred določenim rokom. To prav-tako dokazujejo velike gradnje okrog 200 velikih objektov, izmed katerih so mnogi že dograjeni. To dokazuje proizvodnja nov:b strojev in prometnih sredstev, ki smo jo prvič v naši zgodovini dosegli v letošnjem letu. Vsi ti veliki uspehi in ves ta delovni polet je bil možen zaradi tega. ker je pri nas bila zrušena protiljudska oblast kapitalističnih hegemonističnih klik z monarhijo na čelu ter izbojevana oblast delovnega ljudstva, nova ljudska država, s pomočjo katere je delovno ljudstvo spremenilo tudi družbeno ekonomsko strukturo naše dežele in začelo v naglem tempu graditi socializem. Temeljna kamna na tej poti našega ljudstva, njegova temeljna uspeha, ki sta bila na tej poti izv oje varu,, sta: 29 november 1943 in 29 november 1945. S9. november 1943 je prišel tisti čas, ko so naši narodi na temelju doseženih uspehov v osvobodilni borbi na II. zasedanju AVNOJ-a v Jajcu proglasili svojo vrhovno ljudsko oblast (AVNOJ), svojo prvo vlado (NKOJ), postavili temelje federativni ureditvi Jugoslavije ter dejansko z odlokom ukinili monarhijo in odvzeli predstavniške pravice hegemontetični, kapitalistični begunski kliki. 29. novembra 1945 pa je bila z deklaracijo Ustavodajne skupščine na svečan način proglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija ter tako ustavnopravno potrjeno že obstoječe stanje. Tako je datum 29. novembra vezan na temeljne pr dobitve naših narodov, m pridobitve, ki so ključ naših uspehov tudi v zadnjem letu. I/ ickt^skem mdniku dtiafo štiri mladinske, številke re- - ., _____ __________ „ rr,vu osnov- Titove Jugoslavije, je tako v slav- ni pogoj za zmage nad okupatorji.> je povezane vse najboljše, kar naši Naši sovražniki žele radi govore narodi pi-emorejo. Delovno ljudstvo in trdijo — da bi zmanjšali ugled naše svobodne države proslavlja te naše Partije in naših narodov — da našo največjo obletnico z delom, ker se imamo zahvaliti naši zmagi zgolj se zaveda, d* je ta datum veza* na nekemu slučaju, nekakršnemu sreč-vsc, kar danes velikega že ima, ker nemu naklučju, da nosi zasluge za občuti, kak, postaja dele le v taki našo zmago terenska prikladnost naše državi lahke vir sreče, veselja in domovine, izčrpanost okupatorja itd. blagostanje, za vse delovne ljudi Mi pa vemo, da to ni res, temveč domovine. da je prišlo do naše zmage zaradi Ke se novembra meseca 1BŠS po- dolgoletne m srdite borbe delavskega tovali iz vseh delov Jugoslavije ds- razreda pod vodstvom Partije proti legati na 11. zasedanje AVNOj-a — vsem predhodnikom fašistično-impe-Protifaiisličnega sveta narodne osvo- rialističnih režimov že v predaprilski boditve Jugoslavije — je bila Jugo- Jugoslaviji. Mi vemo ie nadalje in slavijo ena sama velika rana in ose t° tudi občutimo s srcem in razumom, povsod se gorele vasi, so trohnel* da je bila zmaga Oktobre k* revolucu žrtve Hitlerjevih, Mihajlovičevih, Ne- ie> to j* potrdila vse nauke Marksa, dičevih, Paveličevih in Rupnikovih Engelsa in Lenima ena od začetnih klavcev. Vse zveri v človeški podobi členov v verigi dogodkov, ki so pri-so zmobilizircdi v pohod proti pošte pravljali organizirane obliko zaktivi-nemu, domovini tn sebi zvestemu ter zarije naših ljudskih množic v okvir predanemu ljudstvu, kt se je sam ru Ljudske fronte s Partijo na čelu. pričel kovati svojo usode in svojo Nadalje vemo, da je okupacija le bodočnost. sprožila v nas tisto, kar se je spro- Na II. zasedanju AVNOJ-a, it. no- Žt,ti tnoralv — oborožen odpor Nuš vembra 19US v Jajcu, tedaj, ko je od ohoroze* &dpor se je v nadaljnjem Soče pa do Ohrida plamtela najsrdt- r™vo^ tejša bo-rba dobrega, pravičnega, zdrar SJ“°’ Iterativno repu bi ho, Utenn-vega m plemenitega z najbolj ostud- ^goslamjo. nirn, grdim, podlim vseh časov, so l e3a se me dobro zavedamo. Danes bili postavljen, temelji, temelji sadov Praznujem* to nase najveeje obit-naše nadčloveške borbe, temelji ljud- 1X100 ob fafprvega leta na*e tke, Titove Jugoslavije. Kaj je bi- Prv* Petletke Mi vemo da so tudi stvenega od teh zgodovinskih sklepov? Petletk“ rezultat nezadržnega razve Potrditev in uzakonitev demokratične % ttad°*, nast lludtU revol:l^e. ljudske oblasti, federativna ureditev Kot.m bda mo°oc? *maHa na’^a notranjega sožitja naših narodov v ^zja samo po nekem primeru, tako enotni državni-skupnosti, v federativ- *° bdl. Potrebm tiuh za prvo petletko n« Jugoslaviji ter obračun z emigrant- *dru™JeP> pr^obdve or,vo- ska m doma ostalo protiljudska reak- b°?'lne borbe v mogočen delovni počijo, ki se je povezala z okupatorji Ut ""!* mnoz}°’ kl P°*^a v skupne borbi proti našim narodom. * ™rascajoci bitki za plan prav tako udaren, kot je bil bojni nalet naših Zmagovali smo do teh sklepov, partizanskih brigad. V osvobodilni zmagovali smo po teh sklepih še borbi smo se borili na življenje in odločneje. Na ta dan so narodi Jugo- smrt za svobodo in pravico, danes pa slavij e podeliti svojemu vodji naziv bojujemo srdito borbo za srečo in maršal kot svojemu najboljšemu sinu, blagostanje. Danes nismo več lačni Iti je visolco dvignil zastavo odpora in razcapani, danes postajamo v-*k lovanš Kardelj pravi v knjigi >Poi dan bolj zadovoljni in vsak dan bolj nove Jugoslavije«, ko govori o II. smeli in bolj sposobni, stopiti v tisto zasedanju AVNOJ-a v zvezi z ime- življenje, ki ga sovjetski naredi ie novanjem tovariša Tita za maršala uživajo, v socialistično življenje! Jugoslavije, takole: oUspeh te borbe Prav v teh dneh pa bomo izpolnUi je bil mogoč samo zaradi tega. ker eno izmed osnovnih držnvljansltih so narodi Jugoslavije vedeli, da je dolžnosti: šli bomo na volišče. Utr-ta Titova zastava obenem zastava jevali bomo ljudsko oblast, to mo- Po zgledu obrata Kotrcdež t zagorskem rudniku so tudi v idrijskem resnične ljudske demokracije in na- godno silo v rokah delovn-ga lind- rudniku ustanovili štiri mladinske številke, ki so z velikim navdušenjem rodne enakopravnosti. Danes je jasno, 'stva! Biti državljan ponosne. Ijud- sprcjcle tekmovalno napoved mladincev iz obrata Kotredež. Ze \ prvih pet- da je bila ideja bratstva in enako- ske, Titove Jugoslavije — pa ’ nc ie- najstih dneh obstoja so te mladinske številke dosegle zelo lepe uspehe. pravnosti narodov Jugoslavije ter polniti svojih državljanskih dolžno-Najboij se je izkazala prva mladinska številka pod vodstvom rudarja resnične ljudske demokracije pogoj za sti, se pravi biti nekaj, kar nisi vre- ,ltVe . 1ftm/ j i -i v o , , • Str-??.d, A,!‘1 '7' a: Ta številka je v prvih petnajstih dneh presegla normo uspešno borbo proti okupatorju, kajti den biti. Delavski razred bo tudi to b,,/-: »delezbo. .-a.,eku je za a.>,5 /• Uvedla te nov nami odkopa na 3 m širokem čelu. Doslej so prav ona je vlila našim narodom pot dokazal, da se zaveda vsega, kar bel, ,!i-;'k“ s prebivalce ki so na namreč odkopavali samo na 2 m širokem čelu. Novi način odkopavanja se nezlomljivo voljo, da ne odlože orožja mu država daje — in kar mora dr- lili VT(™ f* d°P0,dn,e„ Je lz^al kot dober................. , . , , , ^e]’ doklcr ne bo pognan zadnji žari sam dati. Resničen ljudski pa- Uri n«, a , -. ,e. b,,!* 7e nb Drugo mladinsko številko vodi rudar in borec za delavske pravice, ki ga okupator z naše zemlje in dokler ne triot občuti državljanske dolžnosti tožni, /•* UIP,'’(■’* Pr' johtvah. Tudi delavstvo dobro pozna še iz časov fašistične Italije in ki je tudi sedaj vedno bodo uresničene njihove nacionalne kot obvezo ki ie stvar državljansko «*ultat, z ostal, , volišč ne zaostaja- v vrstah najboljših in najbolj zavednih rudarjev ter je bil tudi že drugič m demokratične težnje, če bi narodi dolžnosti kot obvezo H ie stvar n Ž \za navedenim,. proglašen za udarnika. Tndi ta številka je v prvih 15 dneh presegla normo Jugoslavije tega J storiti, bi bdi gove poltiiLe zrelosti, njegove rZ I)OV premo za 41.4 /S. fl.n.np.a hrpv/rvrn.ivm ei/cviii /ztMofmvt/iU «z.- __i.’ .j_ y .. •„„ _______ 1°0% udeležbo so dosegla tudi vo- povprečno [>ŠČa y tj - • b°lnji Lendavi, ves Čresnjov- Le tretja in četrta številka se nista izkazali, kakor bi sc morali, to pa taro Mostje, Novo Mostje, Sred. največ zaradi slabe organizacije dela in neizkoriščanja zdravstvenih in lAjpin- I.. X X _ ,1 I _ 1 • !• 1 •« -1 * danes brezpravni sužnji fašističnih redne zavesti, stvar časti in ponosa imperialistov, pokorno orodja v rokah in izraz njegove ljubezni do domo- ^rica Pince in šest volivnih'enot ^ ^ 4“ * * y, , - Enik0, ,ef retta?C i,Na P0,m^ io podružnica podarila mladinskemu IZZa J^ prve peUeTS"odo ^ZZvTvsTt Kraju .uursKe sobote. številka v rudniku. Komunistične partije Jugoslavije, iz go leto pm>e petletk*I Žcme - delavke in volitve v llLO V nedeljo so se že pričele v nekaterih naših okrajih volitve v krajevne ljudske odbore. Z naši-mi ženami-delavkarni smo o volitvah že marskikatero besedo spregovorili V nekaterih krajih so volivci izbrali tudi delavke za kandidate. Ponekod pa se sind’-kati niso izkazali preveč prožni V povsod tamkaj je zanimanje za volitve manjše, ali pa ga celo ni V takih krajih tudi žene-delavke niso pravilno zaktivizirane zlasti ne tiste, ki so prišle iz vas, in k se šele vključujejo v prooukcijo in ki so prinesle seboj na gradili-šča in v tovarne precejšen koS dediščine stare miselnosti o ženski vobče in ki same prav gotovo niso krive, da stoje ob strani, ker so jih tako učili doma, v cerkvi in v soli. »Kaj se bomo me ženske brigale za volitve!« govore nekatere še danes. »To je stvar moških-« In pri vsem tem so izvrstne delavke. ki prav nič ne zaostajajo za delavci ob istih pogojih. Razumljivo je, da se v okviru nekega delovišča, kjer se sindikalna organizacija ne briga za te delavke, te delavke še vedno čut jo manjvredne in je zato njihov odnos do dela priložnosten kot je tudi namen, s katerim so šle na delo. Vse ostalo pa, kar odriva take delavke (slučaj na gradbišču »Me-grada«. ki pa ni osamljen) od našega političnega življenja pa temu sledi. Saj te delavke niti ne vedo, zakaj so volitve. . zakaj je treba iti na volišče, ker se čutiir osamljene. zapuščene ne pa kot enakovreden element z ostalimi graditelji netletke. Navzlic temu, da so žene v osvobodilni borbi dokazale z neštetimi primeri junaštva, predanosti m politične zavesti, da prav nič ne zaostajajo ta svojimi tovariši in da vi h v nekaterih lastnostih celo prekašajo je vendarle njihov položaj i ozirom na staro miselnost mnogih tovarišev, zlasti v sindikatih za tovariši, kar se upoštevanja tiče Pri vsem tem pa so žene-delavke tudi same krive, ker si ne znajo priboriti same tistega upoštevan ;a. ki jim gre. Ce so žene-delavke prav pri teh volitvah precej zamudile, je pa vendarle še dovolj pnlike. da marsikaj popravijo in se vključijo v potek volitev. Kako? S tem da se bodo s tovariši vred pripravljale na volitve v svojem kraju Udeležba na volitvah je za ženo-delavko, kot državljanko nove, ljudske, Titove Jugoslavije opravilo. ki ni majhnega značaja. S tem. da se je naša žena vključila v vse zrasti javnega življenja, so ji dane najširše možnosti udejstvovati p, na političnem, gospodarskem in kulturnem sekto riu. Zena-delavka, ki se danes vklju-čtije vedno bolj v produkcijo, postaja tako vsak dan bolj zaveden borec za plan — in s tem tudi zaveden borec za izgradnjo domovine. za izgradnjo socializma. Njeno mesto je povsod tam, kjer še danes stoji njen tovariš. Volitve v krajevne ljudske odbore so danes stvar utrjevanja naše ljudske oblasti in zalo tudi stvar sleherne žene! Stoodstotna udeležba naših žena-delavk na volitvah je zato stvar njihove državljanske dolžnosti. stvar njihovega odnosa do skupnosti, do dela. do domovine, do njihovih otrok, do vsega, kar obkroža njihovo življenje. Stvar sindikatov pa je. da pripravi žene-delavke do tega s prepričevanjem in zavestno prevzgojo zlasti delavke iz vasi. ki še plaho stoje ob strani. Zene-delav-ke bodo prav s tem. da bodo šle vse na volišče z zavestjo ponosnega sodobnega državljana dokazale, da stopajo po stopinjah tistih žena. ki so v borbi za enakopravnost1 žena žrtvovale svoje življenje in ki so s svojim žrtvovanjem pripravljale vse te velike pridobitve, ki jih žena s tovarišem vred že danes v polni meri uživa. V TPvanciji siavlta milijon Francosko de.avslvo preživlja težke dni ZDA si ustvarjalo gospodarsko oporišče v zapadne Nemčije COlidtl Dogodki, ni se odigravalo te dni v Franciji, so nujna posledica vsega tistega kar ?e tlelo v ljudskih množicah vse od takrat, ko ]e Ramadier Izločil komuniste iz svoje vlade Vedno težji življenjski pogoji ko so skokoma naraščale cene živlieniskim potrebščinam plače pa so nasprotno ostale neizpiemenjene so prisilili francosko delovno ljudstvo da 'e uveljavilo svoje zahteve po zvišanju plače potom Genera.ne konfederacije 'tel 1 In ko je tudi to posredovanje naletelo pri Ramadierjevi vladi na gluha ušesa in je ooložaj hudriva postajal iz rineva v dan težji ie francosko delovno ljudstvo bilo prisiljeno. da si s stavkami zagotovi osnovne življenjske pogoje V teh dneh so izbruhnile stavke v vseh delih Francije, posebno v velikih industrijskih središčih kiei so stopili rudarji v splošno stavko niim pa so se pridružili že doma,a vsi kovinarji pa trdi gradbinci mlinarji učitelji in profesorji, bančni nameščenci. delavci v lukah in prevozno osebje na avtobusnih in že ezruških progah Danes stavka v vsej Franciji že milijon francoskih delavcev. Niih osnovna zahteva je —- povišanje plač spoštovanje sindikalnih pravic in popolna pravica da prirejalo sindikalne sestanke na svojih delovnih mestih. v tovarnah Ramadierjeva vlada se je ob tem nastalem položaju pokazala, da ni v stanju ugoditi zahtevam francoskega delavstva, pokazala se je. da je nesposobna zato je propadla potem ko je pod vzela nasilne ukrepe proti delavcem ki so se borili za svoje najosnovnejše življenjske pravice Zaradi stavke železničarjev ie ustavljen ves potniški in tovorni promet v vse’ južni Franciji Po vseh mestih, zlasti v Marseillleu krožijo po ulicah močni oboroženi policijski odredi, ki nastopajo s tanki in orožjem proti množici delavcev, ki so zasedli tovarne in podjetja V zvezi x ostavko Ramadierieve vlade ie bil mandat za sestavo nove vlade izročen Leonu BI umu Ta vodi- telj socialistov je pred francosko skupščino obrazložil svoj bodoči program im povsem odkrito priznal da polaga vse svoje nade na ZDA. V imenu komunističnih poslancev je Biumu odgovoril (jodpredsednik skupščine Jacques Duclos ki ie očital Biumu. da le le po njegovi zasiugi prišlo do razdora med socialisti in komunisti in da ’e zato piav on odgovoren za današnje stan 'e naK ? «m> e nastalo v Franciji, ker se ie povezal z De Gaulleovim gibanjem Izia-viJ 'e da Dc skupina KornonMirnih poslancev glasovala proti njegovi kandidaturi Francoska skupščina ie nato odklonila mandat Leona Biuma za predsednika vlade in predsednik republike le moia, po ponovnem posvetovanju izročiti mandat Robertu Schumanu ki je končno sestavil novo vlado Washingtoncki krogi so se že veselili da bo Blumova vlada še bol1 poveča,a pritisk na francoske delavce zadušila eiihov ujaor in da bo tudi izpoinila obveze ki sta uh prevzela Ramadier in Bidault Eden izmed ameriških funkcionarjev ie celo izjavil »ds nobena francoska vlada, ki bi bila slabša od Ramadierove si ne bo mogla pridobiti zaupanja ameriškega kongresa.« ki prav v teh dneh proučuje osnutek nujne pomoči Franciji in Italiji La izjava jasno kaže. kakšen gospodarski in politični pritisk izvaja prav v teh dneh na Francijo ameriški imperializem ki ie baš sedaj znižal Franciji tudi kontingent obljubljenega žita, vse z namenom da se v Franciji sestavi vlada ki bo krenila še bolj na desno kakor 'e hodiia do-sedania vlada Danes lahko reši Franciio propasti le =e vlada, ki bo zadostila željam delavskega razreda m širokih ljudskih množic vlada, ki bo zajamčila delavcem in njihovim družinam dostojno življenje vlada ki bo branila čast. varnost ""n neodvisnost francoskega ljudstva. Takšno vlado pa lahko sestavi le Komunistična partija, ker je le ta v službi n a-oda in nobena druga. Medtem ko si na eni strani sovjetska detogacija prizadeva, da bi ohranila enotnost Nemčije pa se imperialistični tabor na v»o moč trudi da si v Nemčiji ustvari močno gosjaodar-sko oporišče Po statističnih podatkih je danes preko 100 največjih m najvažnejših podjetij v zapadn: Nemčiji v katerih ie naloženo več kakor 50 odstotkov ameriškega kapitala Poleg tega <6 precejšnie število trgovskih družb ki so sicer v nemških rokah pri katerih pa tia so poleg tega izropala zapadno Nemčijo ko so odpeljala ogromne količine proizvodov vseh vrst ter si napravile iz njih ogromne dobičke Značilno pri vsem tem pa je to da Angleži in Arnerikanci postavljalo M glavne položaje v svojih conah znane naciste Ti ljudje so dobili te položaje prav zaradi tega ker so poznan1 kot zagrizeni protikomunisti in uživajo pri Angležih in Amerikancih izredno zaupanie kot »prijatelji ira padnega kapitalizma« Zato ker ei ZDA in Anglija iz con zapadne Nemčiie kopičijo visoke dobičke si bodo tudi prizadevale da preuredijo ujedinienje Nemčije čeprav vedo da ie takšna njihova politika popolnoma nasprotna težnjam velike večine nemškega naroda Demokratične množice v Italiji demonstrirajo proti delovanja fašističnih organizacij Vsa južna Italija je v znamenju splošnega ljudskega protesta proti fašističnim izzivalcem, ki nadaljujejo s svojim delom Splošna stavka kmetov in kmetijskih delavcev ie bila ’ "ena v Apuliji in v provinci Potenza. Stavka se le razširila tudi na ostala sosednja področja Sindikalni svet v Bariju, ki je pozval delovno ! ju d -1 ’ " rta iirčo^no stavko, ie zahteval, da takoj izpuste na svobodo vse delavce, katere je policija zaprla ored nekaj dnevi Vojaške enote so zasedle zaradi teh demonslracM vse glavne točke mesta Stavkuioči pa so zaprli dohode v nekatera mesta Protestno gibanje se je razširilo tudi že na Sicilijo, kjer je prišlo do množičnih demonstracij. Prav tako je zaradi neprestanega izzivanja italijanskih neofašistov prišlo tudi v Vidmu do velikih de'av-skth demonstracij Po končanem mno žičnem zborovanju so delavci demon' strirati proti množičnemu odpuščanji delavcev iz tovarne celuloze ter svoje upravičeno nezadovoljstvo pokazali s tem, da so napadli uredništvo fašističnih listov in pojoolnoma uničili gnezda fašistične propagande v Vidmu. Italijanska policija ki ’e skušala zaščititi fašistične organizacije, ni mogla preprečiti in odvrniti demonstrantov da ne bi navalili na gnezda vojnih hujskačev Demonstranti so zmetali na ulico ves arhiv teh fašističnih organizacij in ga zažgali cSru•*» politične načrte o ponoči - :rim državam. Vsekakor prt.ikc. tusUSue so danes v ZDA, ko so se cene v teku enega leta dvignile za več kakor 40%, niso tako rožnate in tako novo line da bi la lik o ZDA razpravljale o urejanju gospodarskega položaja v drugih državah, ko niti same niso v stanju, da bi rešile svoje gospodarske težave Vsekakor značiinejša je bila diskusija o tem vprašan n ki dopolnjuje Tiumanov govor in l'i kaže. kakšne cilje zasledujejo ZDA s svojo pomočjo Evropi, ko so ca dolgo in široko razpravljati o tem — »kakšen bo dobiček Združene države Amerike. čc bodo dele nomoč Evropi«. Iz tega se jasno id da predstavlja Marshallov plae ie »oskus. kako bi se zavlekla gospodarska propast ZDA na račun zasužnjenih evrojrekih držav ki bi poslale privesek ameriškega kapitalizma, kajti ZDA bi bile pripravljene dati pomoč če bodo v vseh teh državah postavljeni posebni odbori za posamezne panoge industrije in če bodo v teh odborih sodelovali predstavniki ameriških kartelov. Zadušit? d i-. 1 r , i;*o uničiti narodno ne*«-'. - v( evr-"'»i il. j*tav in spremenit? jih v L o’ -1 : { ameriških držav, to so političi, ri.ji, ki se skrivajo za toliko obetanim načrtom ameriške pomoči. Toda vsi ti načrti, pa naj bodo še tako zvito pripravljeni, bodo konec koncev propadli pred voljo tistih narodov, ki cenijo neodvisnost, mir in varnost svojih držav Grški monarliosešisti ne obvma o več položaja Osem mesecev je od tega, odkar je posegla v grške notranje zadeve Trumanova vlada in prevzela vlogo Anglije v Grčiu In |X> dveh mesecih odkar je bila sestavljena nova grška vlada, predstavlja danes Grčija področje strahotnega upostošenja in najbolj krvavih zločinov Ameriška vlada preživlja sedai svoja prva velika razočaranja v Grčiji. Medtem ko Sofulisova vlada razpada, pa se borba grškega ljudstva in demokratične armade Grčije vedno bolj krepi. O neuspehih monarho-fašisfov pričajo izjave samih njihovih predstavnikov, ki postajajo očividno zaskrbljeni. O položaju, ki nastaja, postajajo grški monarho-fašisti vedno bolj nervozni, ker spoznavalo da se ie njihov poležal v jx>slednjih dveh mesecih še posebno poslabšal Edino v kar še upajo da bi jih lahko rešilo iz zagote, ie to da žeijno pričakujejo prihoda tujih čet ki naj bi zaprle severne meje Grčije Toda tudi to bodo ostale ie nade. kakor so se razblinile v nič nade pred meseci ko je prihajala prva pomoč iz ZDA ZDA niso poslale v Grčijo svojih vojakov in oficirjev ter municiio in »rož'e zato. da bi pomagale grškemu narodu, temveč »o prišli v Grčijo zato da bi si v tem delu Balkana zgra dile protidemokratično oporišče Da bi dosegle ta cilj, ne bodo štedile z nobenimi sredstvi, pa četudi bo gospodarsko in politično propadel ves grški narod Da ’im to ne bo uspelo, so porok Markosove demokratične armade it: bodo tudi v Grčiji prekrižati račune ameriških imperialistov in domačil" izdajalcev »Socializem Domeni — ustvariti za vsakeaa državljana življenjske pogoie. vredne človeka. Socializem pomeni — ustvariti mnogo novih tovarn, pomor industrializirati državo, pomeni ustvariti nove šob dvigniti državo na najvišjo tehnično stopnjo.« TITO MoMev o miru ‘m mednarodnem sodelovanju Vsi iskreni prijatelji miru — in ti tvorijo ogromne večino v narodo vsake dežele — morejo biti sigurni da bo Sovjetska zveza do konca branila interese splošnega miru. V skladu s $o politiko mira je Sovjetska zveza za vsestranski razvoj mednarodnega sodelovanja. Tovariš Stalin je temeljito pojasnil naša zunanjo politiko v razgovoru z zdanim Američanom Stassenom. »Obe državi — Sovjetska zveza in Združene države Amerike — vsekakor moreta sodelovati druga z druge. Razlika med njima ni bistvenega pomena, kadar se govori o medsebojnem sodelovanju. Gospodarski sistemi v Nemčiji in v Združenih drža rab Amerike so enaki, vendar je kljub temu prišlo rned obema državama do vojne. Gospodarska sistema Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze sta različni, vendar se državi nista bojevati druga preiti drugi, temveč sta med vojno sodelovali. Ake sta dva različna sistema mogla sodelovati med vojne, zakaj ne bi mogla sodelovati v miru? Seveda pa je razumljivo, da je sodelovanje popolnoma mogoče pri raznih ekonomskih sistemih samo tedaj, ako obstoji želja po sodelovanju. Čc ni želje po sodelovanju, pote. i se morajo celo pri enakih gospodarskih sistemih medsebojno potolči države in ljudje.« Sovjetska zveza je neomajno izvajala in izvaja politiko miru in mednarodnega sodelovanja. Tako izglodajo odnosi Sovjetske zveze do vseh dežel, ki so pokazale željo po sodelovanju. Iz govora Molotova na slavnostni seji Moskovskega sovjeta 5. novembra 1947. 105%. rudarji konjščinskega zen* pa so napovedali ivaneškini ru r. m tekmovanje in se obvezali, da bodo p-leg zadanih nalog nakopali še 42.000 ton iremoga. V Iv. cu ,3 v ok-bru bo,« za 20% preseglo normo, doeim ■» po umskem materialu -p " ranili »; v Konjščini je preseglo plan 5% delavcev, v Završju pa 3% Ivanec je z* 6% izboljšal tudi kvaliteto proizvodnje. Rod'’boj za 2% V novembrskem tekmovanju so Lile v začetku na j večja težava nestalne norme, ki so se menjavale zaradi n a ra e de’« pa za rad n---cglasja nekaterih uprav, kakor je bilo to v rudnika Golubovar Toda te mevanja so po večini vse nanake odstraniti. Makedonska mladina pomaga pri obiranju bombaža Rodovitno Strumiško polje v Makedoniji je dalo letos bogato letino bombaža, ki je zelo važna industrijska rastlina za prebivalstvo tega kraja. To polje je največja bombažna surovinska baza za našo tekstilno industrijo. Toda zaradi pomanjkanja delovne sile so še velike količine bombaža neubrane. Ker je treba čimbolj izbori:?.] j zadnje sončne dni, da se ta za naše gospodarstvo tako važna surm ina čim;,rej pospravi, je priskočila na pomoč makedonska mladina, ki je delala na melioraciji Struni iškega polja Druga iilo-veleška brigada, prva pri:epska udarna in druge brigade so začele z obiranjem bombaža v vaseh: Bosiljevo, Trnovo, Gabile in Prosenikovo. Tako bo z množičnim sodelovanjem nd-dine rešen problem spravljanja borni" ‘ V Osiieku so zgradili najmoderneišo sušilnico v srednji Evropi V Osijeku so na svečan način «rd* prti avtomatično sušilnico za koru-1"'5? ki predstavlja najmodernejši tovrsP-1* objekt v srednji Evropi. Otvor.tev sušilnice jaomeni novo delovno zmago ustvarjalnih sil jugoslovanskih delavcev. N amen sušiin ce bo, da bo zlasti v vlažnih letih sušila žitarice, da jih bodo lahko brez skrbi shranjevali. Sušilnico, ki jo upravljajo iz centra Komande Komore, upravljata dva človeka, en inženir in cd strojnik. Sušilnico so zato zgradili v Osijek* ker je tu proizvodno središče žitorod-ne Slavonije in Baramje in ker s® nahaja tu v sklopu gospodarskih objektov »Croatie«, državnega podjetja za promet in predelavo žita. Dela s° bila zaradi velike požrtvovalnosti vseh delavcev in delovnih ekip. ki tu sodelovale, pravočasno izvršen** zlasti pa se je še izkazal glavni ved' j« izgradnje sušilnice, inženir Dra-5*-tin Ljubič Naše liudstvo sl z jeklom, zaveda svodih planskih nalog ki S® Pr0iZV3|3 ,0 kOV8n3Pjj Ob zaMšučbes novembrskega teStmovanfa It §4Fe5*- ®& S 81 §siŠi ©J 9)8 »Izvršiti moramo petletni plan, Ker je to jamstvo novega obstoja in nadaljnjega razvoja naše države. Nočemo biti zaostala država, ker zaostale države vedno tepejo in bi jih rad vsak vrag zasužnjil. Napredna država z visoko tehniko in s socialistično " reditvijo jo močna država, ki jo ne more nobena si’- razbiti. Za vzgled naj bo Sovjetska zveza, ki jo sovražnik ni mogel omajati, odkar je ustvarjen socializem.« (Tito) Delavski razred Slovenije in cele Jugoslavije se je teh velikih nalog večinoma dobro zavedal. Preko mnogih sameodpovedi in resnih težav so šli naši aktivisti, inženirji, tehniki, udarniki, delavci in nameščenci k velikemu cilju, izpolniti letni proizvodni plan, izboljšati Bvoi položaj in skrajšati pot v socializem. Ko pogledamo obračune uspehov novembrskega tekmovanja, smo ponosni na dosežene rezultate. 29. november je dan, ko delovni kvkktivi po'agajo obračun, kdo je boljše iz-po’nil svoje obveze in planske nalove, za svoj in narodov blagor. Kot avantgarda s ponosom stopajo v javnost, pred ostalo delovno ljudstvo in mu kličejo; »Borba še ni končana, premagati moramo vse nanore, ter sebi ustvariti boljše živ’ton je. Delavec, kmet in delovna inteligenca so nepremagljiva sila in v trdni povezanosti- in enotni bomo dosegli vse cilje, dosegli bomo socializem. Nacionalna in razredna zavest naših delavcev in nameščencev je porok da bodo vse naloge v pet letki častno ustvarjene, da bo plan izpolnjen in prekoračen. Zavest, da delovno ljudstvo gradi sebi boljše življenje — socializem, je goni" a sila ustvarjalnega poleta delavskega razreda še posebno. Nobeno divjanje svetovnih 'ojnih huj sl-ačev ali domačih trabantov, vsi napori sovražnikov napredka, da bi demobilizirale sile, Iti so v ustvarjenem noletu, ne bodo dosegle svojega cilja. Zavest ljudstva, ki se st mir ja nekdanjega kapitalističnega gospodstva. lto delavec ni bil človek, ko so bile trgovine polne samo za »izvoljence«, ko je šlo mnogo kmetij na »boben«, da so si ohranili kmetje golo življenje itd., ne morejo omajati nobene če tako privlačne sovražne parole. r* ij kolektivi v Ftoveni ji so s nravi m ra--^»dm-n poletom osvojili ’ ':c tov. Tita za načrtno gospo-c1?*~4vo za industrializacijo in elektrifikacijo države. Gra^mo nove tovarne. hi'iro',"n#'ra,c, povečavamo obstoječe obrate, uvajamo toniko, * rr•»»"'n."'!'™"f> po—-n j—ime itd,- Zelo veliko naših kolektivov je žc "jvršilo svoj proizvodni plan za leto 1647. ter tako častno izpolnilo obvezo, dane svojemu nar:;Ju in tov. Titu.' Vcčira živilske industrije je žc do 1. oktobra presegla letni plan. Vsa večja usojc-ska industrija ga bo dosegla do 2D. novembra Sclezama Jesenice in Store, tovarna čevljev »Peko« Tržič, tovarna gumija »Sava« Kranj, Papirnica Vevče, kemična tovarna Ruše, prednica Litija, gozdni delavci v Tržiču, lesni delavci v Cerknici, železniška delavnica Maribor in Ljub’jana-Siš!;a itd., itd. Kdo bi naštel vse po vrsti, kdo bi opisal vse navdušenje, ki ga izražajo delovni kolektivi v brzojavkah, ko en--očajo. da so plansko gospodarsko leto skraj"ali za en mesec, dva in celo tri mesece, ko zatrjujejo, da bodo v štirih letih izpolnili petič'" i. »'T?;jzr»ači1ne’še v tekmovanju je V tem, da vrni korenit prevrat v človeških porlcKh na delo, ker S"-em;nja delo iz mučnega in tež-k-"a bremena v de’o časti, slave, iy>”"sa in juna"fva « (Ftalin). V čset in TKmr« si šteto d-tovsM razred svate d",ovne ps^ebe. Vsi oni d'-rmr.; kolektivi, ki so z vehkimi junaškimi ne-ic-i nrr-un^i; težave in rflttnn oblinda p’-in ji-n^niii v določenem r^T’n. sedaj povsod nregtodn-J'""o vzroke, zamdi dose. d-j n:,,o dosrali večjih uspehov. V ■*- dr’avni ri bo očital kv"-T."e0i pt iy;r. nhv^^C do ?*>. rov. ^'-tiviefi n^nrrtki in Vo-lpni ka-ier bodo storjij vse. '"'a bc-ravito do •""»"a ieta, česar do- Žc peti plenum ES Jug' Savi je je obravnaval glavne napake, Iri jih delajo naši funkoicpeH; ;n vodilno °sebje v na8ib obratih in katerih s» v glavnem vzrok, da kolektivi hišo dos°gM če večiih uspehov Te bgotovitve V. plenuma so važne mko za krajevna ip republiška kot zvezna podjetja. Priporočamo, vsak kolektiv podrobno prešta- v naši domovini v heiijske podvige issščsa Ijedstea, v borbo za petletko dira te sklepe, prež . sem četrti sklep - Dosedanji uspehi d bega raz- , _ . „ - ... . . .... .... “Vi is Oelav« resemske zefezerae so se bbokcbo m vsestransko vMnab produktivnost dvignila na ero osebo za 6.54 •/«. Samo v tretjem tromesečju je bilo v Sloveniji 3248. proizvodnih posvetovanj, ter je bi- »W.»* » . Uiiu« “» « ewew *»' J ^ '-'J U1X>V U\J DpuUUJ UU obratovali. Delavci eo za vsako malenkost prihajali narav- Jeseniška železarne je ogro.. ko- je iznašel ognjavarnd material (boljše vanj, la so rodila sodelovanje in po-proizvoum.p posvetovanj, ier je 01- jektjT- Njegova eilna moč ni izražena vrsto opeko), ki ga je tovarna prej moč od spodaj navzgor. 1° osvojenih 3457 izumi.e jskih m 6amo T tisočih zaposlenih delavcev in uvažala iz inozemstva. Ta človek živi Pododbori niso obralo racionahzatorsk,h predlogov Po- v Telikanskem obsegu tovarne. Jeseni- samo za proizvodnjo. hva.jemh m nagrajenih je bilo ▼ Ski kovinarji so dali i azumeti vsem Z jeseniškimi aktivisti smo se po- nost na upravni odbor podružnice, ki tem času 3457 aeiavcev-utiarniK ov. 3V0j0 orjaško moč s tem, da so 16 no- govarjali, kako je sindikatu uspelo se je zaradi drobnarij zgubljal v pro-Fro.zvodn; strokci so se__zmza.U v vembia že izpolnili svoj letni plan in razširiti med delavci množično sodelo- blemih zHl.1" Vaus„ja«kl Til > :6č‘e kotdtlovfco,7se«kTklali kf“ŽoV pri J* W 1,?dodbo5 v,-proi?etnem telrstihri za 8 % vr kovinski za 6Vo, ^edv.dev^ nT letenji' vsedržavni LP,mel storU deKc Zt*'tisto, ^stoo' Xv oTie^ku obs^io^T v gradben, za 10 /.itd ^ kar mu je naročil in ukaza, nemški Vse to je rezultat planskega go- Takšen kolektir-orjak se ne uprav- strokovnjak Lastniki tovarne niso za- večino problemov Zato tudi v tem snodarstva, k: omogoča redni pre- Ija ziabka. Vsak dan zahteva skrbi, upali zmožnostim naših delavcev; nj godrnjanja in nergaštva gled z dnevno evidenco, kje je več- naporov, dela in sodelovanja sleherne- takšno podcenjevanje pa delavce boli, mecj delavci "Pododbor je napovedal ja proizvodna zmogljivost in po ga svojega člana, od direktorja do zad- otopi jim tudi voljo do ustvarjalnih tekmovanje vsem ostalim 31 podod-kalcšnih izdelkih so večje potrebe, niega delavca. dejanj. borom Z granikom. ki stoji pod cesto ob Precej elabši pa je položaj v marti-progi, ne bi mogii na primer voziti, narnk kjer obstojajo 3 pododbori, ven-če ne bi živel* v naših preprostih dar sia dva več ali manj le na papirju, delavcih jeklena volja po ustvarjanju. Tudi T cevarni Tse do jullja nl ilo lovariš Delavec Ivan m njegov delov- de!o od rok. Pododbor ni deloval Ko ni tovariš sta io dokazala, ko sta ga pa ^ delavci v cevarni noazili. da je usposobila za obratovanje. stanje v obratih, kjer pododbori dobro Ta ustvarjalna volja preprostih ljudi, delujejo, neprimerno boljše, so sam, « katero hočejo izkazati svojo globoko zahtevali, da se razreši celoten pod-ljubezen Titu, Partiji in domovini, pro- odbor. Po reorganizaciji je bilo v od-dre včasih v kaj značilnih primerih deiku skoraj na mah drugače, boljše; na dan Visnar Drago, ki vedno stremi delavci so uvedli dninsko tekmovanje za nečem novim, ie na skrivaj, med jn prehodno zastavico, delovnim časom, poleg svojega običaj- z, slab0 delovanje pododborov je nega dela izdelal poseben mlinček z* hi) kriv tudi sam upravni odbor po-mletje kemikalij, ker menda sicer ni družni«!. Pododbori so bili sicer iz-imel z* to dovoljenja od svojega pred- voljeni, vendar jim nihče nj dal kon-postavljenega. Značilno za njega je, kretnega dela. sami ga p* zaradi ne-da j» r dobi eknpaei.ie kot akirist izkušenosti še niso znali poiakati, dasi-izdelal črke iz krompirja, d; je lahko ravno »o problemi kričali po rešitvi, hitreje »tiskal« propagandne lističe. Ko pa je upravni odbor dal na primer Kavčič Vinko je družinski oče s ko- tajnikom konkretno nalogo, t j. sklira-pico otrok. Vendar ga dandanašnji nič nje sestanka, sestava zapisnikov itd.. več ne ovirajo skrbi za družino. Akti- ge je delo premaknilo z mrtve točke, vistj trdijo, da nikdar ne postavlja v Ko so ee pododbori navadili reševati ospredje svoj materialni položaj. Zam- manjše naloge, so začeli prevzemati ma se in živi le za iznajdbe. Je tudi jn izvrševati tudi težje atvari. referent za racionalizacijo in iznajdbe Centralni odbor Enotni siadška^ov Jugoslavije je proglasi! 5 najboljših delovnih fceSeštiivav v novembrskem tekmovanju $*©IžyfZ2Z#en£Z2 V& Zeeleisiivcv Izvršni odbor Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije je na svoji seji 25. t. m., kateri so prisostvovali minister za delo FLRJ tovariš Virko Krstulovič in predstavniki zveznih ministrstev industrije, rudarstva in prometa, sprejel SKLEP o proglasitvi najboljših kolektivov v državi v letošnjem novembrskem tekmovanju. Za najboljše kolektive ee proglašajo: Železarna Zenica, Rudniki in topilnica evinca v Zvečana in Trepči, Tovarna cementa >10 kolovoz« Majdan—Split, Železniška delavnica Zagreb, Aleksinski rudniki premoga. Tem kolektivom sc podelijo prehodne zastave Centralnega odbora ESJ. Centralni odbor ESJ izraža posebno priznanje in pohvale vsem onim delovnim kolektivom, ki so izpolnili svojo nalogo prvega leta petletnega plana in že danes izvršujejo naloge za leto 1948. Centralni odbor FSSJ je prav tako sklenil, da se za uspešno izvrševanje plana in za napore ter vzpodbudno delo v borbi za izpolnitev in prekoračenje proizvodnih nalog pohvalijo sledeči kolektivi: Železarna Jesenice, Solarna Kreka. Ladjedelnica Tivat, Železniška postaja Zemun. Rudnik premoga Kreka. Lesni kombinat Belišče, Tekstilna tovarna »Intel? s« — Kranj, Parobrod »Radnik«, Rudnik svinca Zlctovo. Rudnik premoga Konjščina, Tovarna papirja Vevče, Tovarna usnja »Konus«, Kmetijsko posestvo »Sonja Marinkovič« — Vršac in Mestna bolnica — Split. Ko pošilja svoje čestitke in pozdrave nagrajenim in pohvaljenim kolektivom, poziva Centralni odbor ESJ vse delovne kolektive v vsej državi, da sledijo vzorom naših najboljših podjetij in vložijo vse sile za uspešno izvršitev in prekoračenje nalog prvega leta našega petletnega piana. Beograd, 25. novembra 1947. Izvršni odbor i^entralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. ’ ^ti^evn^S^cionali- ostalih sektorjih Funkcionarji ,o sto-zatorji in iznajditelji si želijo «mo P1.1' Vž,7- TSal«>dnevn, etik s sleher-eno: da bi se osnovala delavni«,, Labo- n>m;delavcem; .ta ,e začutil, da se ratorij, kjer bi preizkušali svoje za- sind,kat T resnici *>m.™.*»nJ ™ ™ misli. T* želja se jim bo v kratkem njegov razvoj zraslo jun je zaupanje 1 1 - sindikat. Prej neaktivni clam so Tako se je razvijalo delo tudi v vseh kmalu postali funkcionarji, ti p« so pridobivali za delo če ostale. Vse to ee upravnemu odboru podružnice nikakor ne bi posrečilo, če ne bi utrdil 85 komisij in 32 pododborov. 672 funkcionarjev r pododborih je vsakodnevno v stiku s sle’'ernim izpolnila. si ie sindikat iese-niike železarne pridobil m ed Sindikat jeseniške železarne ee v prvomajskem tekmovanju še ni prav delavcem, ga lahko do podrobnosti razživel. Preveč ga je stiskala ne- razumejo in tudi privabijo v skupno kakšna ozkost v delu Posamezni sek- delo; zgolj 12 ali 15 funkcionarjev iz torji dela so bili nekako omrtvičeni, upravnega odbora tega nikakor ne bi Zato 1. maja tudi niso bili zmagovalci moglo vršiti med slovenskimi kovinarji. Zaradi vsega tega nam postane tudi Ko so razvili delo v podružnici po razumljiv znaten skok in naoredek sklepih IV. plenuma, se je vsa stvar tega ko!e!rii\'a v novembrskem tekmo-naglo obrnila na boljše. Uresničenje vanju. Taksna osnova v delu bo sindi-teh sklepov predstavlja krepak vzvod kat jeseniške železarne stalno krenila v delu navzgor. in mu dala prvenstven ugled, ne samo Sindikat je s pomočjo stvarnih pri- med jeseniškimi delavci, temveč t"di merov prepričal obratovodstva o nuj- med vsemi delovnimi kolektivi v Slo-nosti in potrebi proizvodnih posveto- veniji. Delavski razred si je to načrtno gospodarstvo podredil kot edino in najhitrejšo pot v boljše življenje, da bo lahko do kraja potolkel sovražnike vseh vrst. Razumljivo je, da smo v tem času dosegli ogromne uspehe kljub nekaterim napakam in pomanjkljivostim. Dosegli smo najmanj to, kar so se kolektivi obvezali v svojih načrtih socialističnega tekmovanja. Z nenrsstanim sponolr jeva-jem in izboljšanjem dela in samega tekmovanja bodo uspeh vsak mesec še večji. Najboljši delovni kolektivi bodo rve"e!i od Centralnega odbora ESJ in GO ES Slovenije prehodne tekmovalne rastavc, 20 dc'ovnih kolektivov ra prejme od GO ESS po’iva.’n« diplome. »Ko Hrčka priznanje fi-iočem sindikalnih aktivist e v. ki so prispeval" y rkrievs’",;!. krr-:Avi in uspehom Enotnih sindikatov, bo izreka prjg--nie delovnemu po’«tn delavskega ragreda, t»šotorom tehnikov, rova'''-!-v, ref-;ona,;-a-torj-v in n^amu-ov. nri nresn-se-va-iu prve—a l-'a planske vodnie, r’—'V-valo Cen- tralnemu Kon«it«tn KomnTiSstjčne parfiie Jirgrs’avije in tov. Titu, katerih nrav;,no vodstvo nj -----------» f>"*'-■> —U —,1 O . hov parih ljudi. f*1"!* 5 je T»rr,<) 1 e * t- o 7^ ?T1 rH f». T v•<-, v ? •'''poa-^Alg p« " * * * * v-a Z1 fa rura »o-n ^ »e t~- - položaj dfi- lovpo-ra ’i"-istva, se pravi zgraditi SO''ia’ia»'rl! Iznr"nitj nrOetTii p'an novsod in v eeV4'. se pravi zrnata4!! (Iz sklepov V. plenuma ESJ.) To nalogo je jeseniški kolektiv zelo 'obro izvršil. Vsi napori uprave podrtja, sindikalne podružnice in s tem »lehernega delavca eo se zlili v en sam, veličasten namen: dati domovini, petletki, ljudstvu čim več jekla, poleg tega pa čimbolj zgraditi vsakega posameznika. Razborito tekmovanje se je razvilo v vsej tovarni, med posameznimi obrati. skupinami in poedinci. Rodila ga j» zavest, da uspehov ne bodo poželi izkoriščevalci, ampak delovno ljudstvo same.' Sam« na oanovi take zaveeti je mo»'o muVr.ti in se rarviti pravo množične junaitve v delu. To plemenito, živo ia tvorne tekmovanje, ki je zrasle iz ljudskih globin, daje krepak odgovor vaem sovražnikom s tem, da etvar-no dviga našo proizvodnjo in množi naše ljudsko bogastvo. 0 preprosili E adeh.M ‘utiio s tovarno isi mio s prolzvodeižo Zdrava delavska zavest je rodila med jeseniškimi kovinarji množično vz[>odbudo za nove, boljše načine dela, za dvig družbene storilnosti. Samo v novembrskem tekmovanju so predložili jeseniški delavci in nameščenci 103 predloge za izboljšanje dela. Predlogi so bili uresničeni vsi do zadnjega. S temi predlogi je prihranila tovarna več kot 4 milijone dinarjev. Ti racionalizatorji in iznajditelji nikakor ie tuhtaje e ov i h načinov dela in iznajdb zgolj zaradi nagrad. To so pravi, napredni delavski elementi, ki živijo ia de'o in skupnost. Stasa Janke, invalid iz prve svetovne vojne je obratvodja opekarne v železarni, Z vztrajnim prizadevanjem kolektiv ,,'oteks" v Ir izli@lr'Siie In itm oiganizacFo dela Za delovni kolektiv »Intekec v Kranju je značilna njegova vztrajna, vsestranska borba, ki ga polagoma, vendar zanesljivo dviga v vrnto najboljših slovenskih delovnih kolektivov. Znatni usoehi kolektiva so nmstali zaradi pravilnega sodelovanja sindikalne podružnice z upravo podjetja, zaradi razgibanosti v vseh sektorjih sindikalnega udejstvovanja in zaradi pravilne organizacije dela. Pred kratkim eo začeli uvajati v tej to-vamj prehod iz štiri na šeet etatve-ni aistem dela. Uporabili so izkušnje, ki »o jih prinesli iz zagrebške tovarne »!vančiča< pomožni vodia tkalskega oddelka Krmelj, dvakratna udarnica Štibilj Angela in Brglez Pavla. Sindikat je pri njih iskal nasveta Uspeh je bil ta. da je tovarišica Brglez Pavla pred štirimi tedni sama zaprosila, da bi delala na šestih strojih. Prvi dan po novem načnu je padla niena proizvodni* za 8e'e; toda že naslednji dan je planila visoko navzgor, na 10%. Tovarišica Pavla se je že privadila novemu načinu dela n;ena proizvodni nara$ča z njo pa Pidi zaslužek Prei ie kot dobra d^iavka zaehižiia na uro povprečno po din 16. zdaj zasluži po 19 50 din. Tako pripoveduje rnevepr oddelka. k’er dela tovarišica Pavla Ko jo je začela posnemati tovarišica Angela. «e 'e orv: dan zmanj-S*l.a njena proizvodnja za 7%. na. s'»dnij dna na se je zvišala za 7°i. Prej je ta udarnica prišla na 18 din na uro. zdaj zasluži tudi po 20 din. S”m$ trdi. da zasluži denar sedaj na lažji način in hitreje Obe tkalki priooveduieita, da bi ee mirne duše upale delati na osmih strojih, če bi zamenjali in tipizirali artikle in če bi bil tanjši votek. Težave povzročajo' deloma neprimerni valji. Obe si tudi želita močnega de- ževja. da jima ne bi nagaja, tok. To- varišica Pavla je povedala med drugim tudi to. da v časopisju radovedno zasleduje poročila, kje in kako so v oosame-nih tkalnicah že začeli delati na več strojih. Njuni uspehi mikajo vedno boli tudi druge tkalke, da bi poizkusne z delom na šestih strojih. Ta teden sta začeti delati spet dve tkalki po novem načinu. Tudi mladinska brigada, ki jo mladinci in mladinke ravnokar osnavliajo v tovarni, bo začela delati po novem načinu. Mladinci in mladinke izjavlja to le to željo, da hi »e nji-novi »stroji združili v kolektiv«; to ee pravi, da bi bili radi pri delu čim boli skuoaj Unrava podjetja jim bo to prav gotovo omogočila. Udarnik iz »inteksa« je na vpraša, nje. zakaj se v »Tiskanim« posamezne tkalke škrata godrnjale, ko so začele delati na šestih strojih, odgovoril; »Prav gotovo jih sindikat in uprava podjetja nista vprašala za nasvet, niti jim novega načina nista razložili; sicer bi tkalke prav gotovo ne godrnjale.« Delovni kolektiv »T n teke« je svojim de'om pokazal, kako naj eindi’ at pravilno soremtia. vodi in usmerja nano.-e delavcev, da bi n-s« tovr.r-e lahko izdelovale čim več blaga za na. še ljudstvo. Na tak način naše delovno ljudstvo, našj delavci tudi nailaž. je in najhitreje spocnavajo svoje naloge in jih uspešno rešujejo v dobro* bit naše skupnosti. Kako so v papirnici Vevče dissgii 52 dni pred rokom svoj letni plan Dc vrha natovorjen tovorni avto hit; iz Ljubljane, ki ee vedno bolj in bolj izgublja v jesenski megli. Na >o-a straneh ceste samo pusto polje, njive, ki nudijo posebno sedaj v jeseni žalostno lice. Šofer se ne ozira, tako znana mu je ta pot. Spomladi, 'poleti in zdaj vodi svoj avto po isti poti — proti Vevčam. V veliki tovarni, sredi polja, odloži svoj tovor, skladovnice starega, nerabnega papirji, ki ga urne roke zmečejo v skladišča Med vojno je minilo 100 let, odkar so pripeljali prvi tovor v papirnico, kjer so nato roke delavcev spremenile nerabne odpadke v čist, bel in gladek papir OJ takrat je nenehoma krožila voda e vlakni papirja preko številnih sit. stiskalnic, sušilnic in valjev do poslednje osi, na katero se je navijal izgotovljen papir. Tudi danes se vrši ta proces brez prestanka. Delo strojev se ni spremenilo po letu 1945, ko so padle verige preteklosti, spremenilo se je temeljito le življenje in delo ljudi, ki strežejo tem strojem. Z njim se je izprumenila tudi organizacija dela — a ne naenkrat. Ko so sredi ljubljanskega polja po-sVvv.-i delavci veliko tovarno, namestili stre.e in pričeli z delom, je lastnik z nizko odmerjenimi premijami, ki jih V vevški papirnici je zaposlenih veliko število delavk, največ mladih deklet, med njimi pa so tudi starejše, večinoma vdove po padlih partizanih. S svojim vestnim delom so pripomogle k uspehu te tovarne je izplačeval samo uradnikom in delavcem pri strojih, ustvaril dva prepada. na eni strani med ljudmi v pisarnah in ljudmi pri strojih, na drugi strani pa med delavci samimi Na ta način je lahko brezskrbno zaradi neenotnosti delavstva užival brezdelje skupaj z ostalimi izkoriščevalci, ki so živeli od dela drugih rok. dokler ljudstvo c; prevzelo oblasti v svoje roke. Takrat *e je začelo življenje delavcev n nameščencev v tovarni Vevče spreminjati in seti a j v prvem letu Titove petletke se je spremenilo popolnoma Delovni kolektiv je osvojil nove načina iela in med vsemi delovnimi kolektivi Slovenije v novembrskem tekmovanju dosegel drugo mesto in prvo v kemični industriji Slovenije, ki je 52 dni pred zaključkom leta izpolnil svoj letni plan. Kako, le kako je bilo mogoče doseči tak uspeh, dvigniti proizvodnjo na istih strojnih napravah, kakršne eo bile poprej. do višine, kakršne ni beležila to-■ a m* nikdar pred vojno? Poglavitno vlogo je odigral v borbi za plan nadvse delaven sindikalni odbor. ki je odstranil prepade med članstvom in izvedel reorganizacijo podružnice oo sklepih IV plenuma. Načel je pravilno pot za skupno delo z upravo in direktorjem, ker se je zavedal, da je sleherno delo brez tega sodelovanja obsoieno na neuspeh. Po sklepih IV. plenuma so organizirali poleg upravnega odbora podružnice 7 pododborov in 29 skupin, ki imajo stalno svoje seje i« nato sestanke z delavstvom Vse delavstvo brez izjeme sodeluje pri spremembah v organizaciji dela. pri tekmovalnih načrtih in ostalem 183 sindikalnih funkcionarjev je razgibalo in pritegnilo k študiju in kuliurno-prosvet-n?.mu delu vse delavstvo. Na izredno višino so tvigali ta sektor, ki je bil še ob začetku novembrskega leknmva. nja pod kritiko, kjer je vladalo mrtvilo in zastoj. Prvi uspeh najbolje organiziranih študijskih krožkov in sindikalnih Stankov med delovnimi kolektivi Slovenije je izborna tovarniška kontrola. S irpnnčpvaniem in razlaganjem o važnosti delovne discipline so delavci praktično odpravili vse neopravičene izostanke, zamujanje in predčasno odhajanje z dela. 0 tem najbolj zgovorno govori tabela, ki prikazuie. da od maja do oktobra ni bilo nobenih neopravičenih izostankov »Najprej izpolni svojo dolžnost, prihajaj točno na delo, ne od- hajaj predčasno domov, šele potem se zavzemajo za svojo pravice tišjo p taco in drugo« — to je geslo delavstva in namgščenstva v vevški papirnici Proizvodna posvetovanja se vri o dnevtlo in se jih udeležuje tudi zastopnik sindikata, ki poroča sklepe, mnenja in kritiko delovnemu kolektivu. Viden uspeh takih posvetovanj je stalna kontrola proizvodnje, ki prinaša veliko koristi, ker se vse napake ugotavljajo takoj in jih je mogoče t koj tudi odstraniti. A ne samo to — celotno organizacijo dela sta uprava podjetja in sindikalni odbor do temeljev preuredila, ko je delovni kolektiv z čel s tekmovanjem, in si zadal nalogo, da doseže častno mesto ob koncu tekmovanja. Razumljivo je, da pri vseh spremembah ni šlo vse lepo in gladko Precej skomiganja je bilo pri uvedbi osemurnega delavnika. Delavcem ni šlo v glavo, čemu naj bi v osmih urah na dan napravili več, kot so napravili do takrat v 12, in ko so imeli po 24 ur počitka. A glej 1 — Statistika je pokazala jasno in nazorno, da sta imela uprava in sindikalna podružnica prav. Delavci so postali z novim urnikom na mah zadovoljni. Ob začetku tekmovanja so razčistili tudi vprašanje plač za kvalificirane in nekvalificirane delavce. Pred tekmovanjem je bila razlika neznatna, Uprava je skupno s podružnico določila novo razvrstitev ter odpravila trenje, ki je do tedaj nastajalo zaradi nepravilno določenih plač. Revolucionarni preokret pri proizvodnji, njen dvig iti končno tudi uspeh v tekmovanju pa je dosegla uvedba norm, ki jih v tovarni doslej niso poznali. 73% vseh delovnih mest je sedaj normiranih. »Sprva je šlo težko, kaj?< povprašam tovariša Fližerja Martina, ki je zaposlen v papirnici. »Seveda je šlo težko, kaj bi ne šlo, ko je pa bila to taka sprememba, še zlasti pa pri nas, kjer so bile tiste premije. Se sam sem čudno gledal na to stvar,« mi '"e odkrito priznal. r -v Fližer je bil med novembrskim tekmovanjem proglašen za udarnika in novatorja Ko ee je vrnil po vojni iz nemškega taborišča oslabljen in bolan v tovarno, kjer je prej delal 20 let, ter je zaradi bolezni odklonil mesto strojnika, je sprejel delo kot mazač pri velikem stroju v papirnici. Na tem stroju je letos tudi uvedel nov način mazanja krogličnih ležajev, saj porabi sedaj za vsak valj le malenkost maziva, d očim so prej vsak teden najmanj po 1 kg mazivnega olja. »Stvar je bila namreč v tem, da so delavci, kjer izdelujejo papir, dobivali za svoje delo premije Proizvodnja pa je seveda vezana in odvisna od pomožne strojne delavnice, kjer delavci skrbijo za popravilo strojev. Ti pa niso prejemali nobenih premij, le k delu, k hitremu popravljanju so jih tovariši iz papirnice stalno priganjali.« Danes vlada v tovarni nov red, nova organizacija. Krivulje na diagramih, ki prikazujejo proizvodnjo vsake izmene, se stalno vzpenjajo in so že visoko nad planom. Nasprotja med delavstvom so odpravljena, njihov zaslužek pa je vendar takšen, da so ga veseli vsi. Kaj ee je zgodilo v papirnici Vevče? Premije eo odpravljene. In vendar. Med delavci, ki so poprej '.obivali premije, ni bilo nobenega hrupa, češ — manj bo denarja in več dela? Ne! Delavci, vsi, prav vsi se bore za norme. jih dosegajo, prekoračujejo, norme popravljajo, enkrat, dvakrat, in tiste, ki so jih postavili oktobra na podlagi izkušenj, so pravilne in stvarne. Premije so pozabljene, kajti nagrade po. akordih, ki jih izplačujejo po akordnih postavkah, presegajo nekdanje premije. Pravično pa je nagrajeno tudi delo v jKimožni delavnici. Čim višja je proizvodnja r strojni delavnici, tem več dobe tudi delavci v pomožni strojni delavnici, saj je od dobrih strojev, od hitrega odstranjevanja napak in okvar odvisen uspeh ▼ strojni delavnici. Sedaj delajo v Vevčah že po planu za leto 1948 Skladi najrazličnejših vrst papirja romajo v skladišča, od tu na avtomobile, ki razvažajo proizvode na razna mesta - Slovenije in Jugoslavije. Odkar te cement v prosti prodaji, se je povečala tudi potreba po papirnatih vrečah. Delavci to razumejo in vse izmene tekmujejo med seboj. Včasih je prišel tov. Fližer točno ob uri v delavnico in ob uri jo je tudi zapustil Sedaj ie vsako nedeljo v tovarni. Ko stroj st j ji. temeljito pregleda vse ležaje, če so namazani in če ' o teklo ves teden brez zastoja? četrt ure prej nri' nja «edaj v tovarno in kn nasloni delovni čas že steče tudi stroj Pridobljenih je 10 minut, za normo, za dvig proizvodnje. Tako vestno del a in tudi ostali. In načrti za bodoče delo? Še vedno se bo dalo marsikaj izboljšati. marsikaj popraviti, možnosti, da se proizvodnja dvigne še višje niso nikdar izčrpane, če jo hoče dvigniti zaveden in zgrajen delovni kolektiv. Kolektivu „PEKO" v Tržiču fc pomagala dobra evidenca k izpolnitvi plana Tovarna »Peko« v Tržiču je 22. t. m. ga predvidenega plana. Na j višja pred- čevljev iste številke, ne reč vsak par izpolnila svoj letni plah. 1. maja letos vojna proizvodnja je bila leta 1940; drugačen. Prirezovalcu sedaj ni treba so »Pekovci« obljubili, da bodo dosegli znašala je 85 odstotkov letošnjega več paziti, na vsak par posebej, katera letni plan do 29. novembra; s poveča- plana. Dejansko doseženi plan je to številka je. zato napravi več in boljših nimi napori, večjo zavednostjo in razliko že znatno povečal. Kako so deiov. ‘boljšo organizacijo dela se jim je po- »Pekovi« delavci dosegli ta uspeh? Ta dnevna storilnost kolektiva ne- srečilo, da so sami sebe m svojo obljubo prehiteli za sedem dni. tudi mnogi drugi kolektivi Vendar je z DIAGRAM L£ iti£ PkOIZVODI1J£ v primerjavi s p lak o n zn leto zet/ »a/ UT£M irncTtitH parku v % Plansko, načrtno delo je koristilo, prestane rasle. V avgustu pa je ae-Posluževalo se je evidence. Kolektiv nadoma padla. Zakaj? V avgustu so Poleg zrele zavednosti delavcev je je organiziral delovna mesta Prej je začeli maševati superplan. Ljudje so odigrala pri izpolnjevanju piana prven- bila v tem oziru pravcata kolobocija. delal' P° 12 nr dnevno. V daljšem de-stveno vlogo zelo dobra in vsestranska Polizdelke so vozili iz delavnic v lovnem času pa storilnost dela pada. evidenca. Kolektiv je v svojem po- 1. nad. trop ju v III. nadstropje, od tam V septembru se je storilnost izboljšala, ročilu o novembrskem tekmovanju pa zopet nazaj v L nadstropje itd. Ko * oktobru pa je spet padla navzdol, skromno omenil: »Največjo pažnjo po- g0 aaf.ejj delati po planu, so potrebo- To pojasnjuje spet druga tabela: evi-svečamo evidenci plana«. Ta evidenca vajj predvsem evidenco, ki je kazala denca pritoka norega kadra. Kolektiv je opozarjala na napake ir jih poma- razvrstitev strojev. Sorodne stroje so je sprejel v delo precej mladink * gala odstranjevati. V evidenci je imel postavili v skupno nadstropje, kot so mladinske proge. Treba je skrbeti za kolektiv vsak dan zvestega, zaneslji- zahtevale posamezne faze dela. Zgube nov kader. N endar nov kader še m vega pomočnika. na času in kadru so s tem odpadle, izurjen. Storilnost novih delavk je se Misel na evidenco je bila -kraja tudi Evidentirali so vse faze dela, jih studi- nizka, To je začasen pojav. V uasled— »Pekoveem« nekako odveč; vse pre- rali in uvedli norme, spet s pomočjo njih mesecih pa se bodo že izurile, več dela je bilo v zvezi z njo. Tako so evidence. V pisarni so zaheleževali Pomladile, osvežile in dvignile bedo trdili in se je otepali kot hudič križa prišli do realnih norm. Norme pa so celotno proizvodnjo. istočasno reorganizacijo delovnih Vse ,0 Pa j® možno izvesti le v plan- skem gospodarstva. Celotna evidenca ,tV1 tovarne »Peko« priča e tem. -------- Cikcakaste črte na diagramih se zdijo papirnate, puste, aa prvi pogled celo ncuporabljive. »Pekovi« delavci in delavke pa vedo povedati e evidenci prav nasprotno. Bodri in vzpodbuja jih k tekmovanju. Takole je dejala delavka v šivalnici: »Če vsak dan vsi ljudje v tovarni vedo. kelike si prejšnji dan storil, in kakšni se bili tvoji izdelki, ti je vsekakor neredno, če si med zadnjimi.« Diagrami so dvignili tudi kakovost izdelkov. »Pekovi« kvalitetni čeviji so zaželeni povsod, 31.1 % etlcine proizvodnje v tovarni izdelujejo »Fekovci« Goodvear visokokvalitetn* čevlje. Edini na Balkanu so, ki izdelujejo to vrsto čevljev. Ta kvaliteta se je dvignila v novembrskem tekmovanju če za 4 ’/«• Na vsakih 100 tisoč parov čevljev so prišle komaj tri pritožbe. Doseči tako kvaliteto vsekakor ni majhna stvar. Brez vztrajnega prizadevanja in truda ne gre. Vsak delavec je hitel z delom, da bi bil prvi. Posameznike je gnala želja po večjem zaslužku. Pri vsem tem hitenju je pa večkrat trpela kakovost. Poizkusili s*> še drugače. Dve dobri delavki sta začeli v šivalnici sproti pregledovati kvaliteto delov. Ugotovili sta, da so na marsikaterem delu čivi preveč narazen. Posvarili sta dotično delavko. Obenem sta napake vnašali v evidenco. Pri mesečnih izplačilih je bila upoštevana tudi kvaliteta. Prav tako pri izbiranju udarnikov in nagrajencev. Pa EiPJi !Wiii I i ti o S 1 T _L _ i 1 2 1 T 1 Š g I £ I 1 E 1 1 | jj I 1931 1937 1933 193* 4935 1916 Kit 7933 7939 1990 1997 mi mi 7999 7993 W W Kolektiv je postavljeni plan vsak mesec presegel, kar je razvidno iz diagrama in ga dovršil do 22. novembra. evidenca prodrla in zmagala, ker je mest dvignile storilnost dela. To spet so kmalu sprevideli kako in kaj. Po-dokazala. da je sila pametna in korist- vsak dan sproti: toliko delavcev in zomo-st pri delu se je povečala, kako-na stvar; tistim kolektivom, ki so jo delavk presega, toliko jih dosega in lcovost čevljev se je dvignila, čast kože uvedli, se zdi zdaj naravnost ne- toliko spet ne dosega norm. Tako so lektira je bila rešena, pogrešljiva. pripoveduje naslednja evidenca. Leta Evidenca prepree.. telo tat- Te Vendar je kolektiv »Peko« uvedel 1932 je znašala povprečna dnevna sto- so sicer sila redke med delavci, vendar evidenco med prvimi; kasneje jo je rilnost enega delavca 2.35 para čevljev, so v »Peko« že imeli primer, ko i« vedno bolj izpopolnjeval. V to so ga 1933 leta celo samo 2.10, a leta 1940 evidenca odkrila tatu. Diagram proiz-naravnost prisilile vsestranske po- 2.56 para čevljev. Za to leto beleži vodnje pripoveduje: ta dclavece je odre-trebe. evidenca najvišjo predvojno dnevno zal v eni uri toliko parov, aareial toliko Spomladi je prejel kolektiv pošiljko storilnost. Vendar pa je bila še vedno delov, prihranil, odnosno zapravil foli-gumijastih plaščev in čevljev Ti so neprimerno nižja kot je letošnja, ki ko materiala. Pri nekem delavcu se bili namenjeni za one delavce, ki so znaša dnevno 4.33 °/o para čevljev na številke niso ujemale; tudi izgovori so imeli najdaljšo pot do tovarne. Pa so ®f,e5a delavca. Kje je vzrok za tak bili šepavi. Ko so pa našli pri njeni planili pokonci vsi; tisti, ki so stano- Vlsch porast? vso količino materiala, kolikor ga je vali v Tržiču komaj pet minut daleč Nedvomno igra tu prvenstveno vlogo manjkalo v evidenci, je le priznal, da in tisti, ki so' vsak dan hodili iz Leš, we!a zavest slehernega^ člana kolek- je nosil ta material iz tovarne. Žiganje vasi ali Trstenika po dve in tlva- Delavci čutijo, da delajo za sebe. Celotna evidenca ie omogečila dnev- več ur daleč Vsi so hoteli priti do 'r° k»r n'so Z!l,ogli vsi predvojni pri- no tekmovanje med poiamezniki in pUrebnih stvari ganjači, je dosegla resnična svoboda, med oddelki. Preb idna zastavica se Tedaj sta se 'sindikalna podružnica ?av,ost- da E,o:ck de.,a za sebe, je od- podeljuje vsak dan. Sprejme jo najin tovarna spomnili, na svojevrstno Jr0*,.,D® “ proizvodnjo Plan je to za- boljši udarnik dotičneg« oddelka V evidenco. Zrisali sta zemljevid tržiške 7est 5« boIJ d.!11Snl.1- Iz, ‘f zav Ta. zreIa Pa Tak® Z'T> *® bori za tim nš.o ali oni vasi, ki je bila zarisana na rodrka ušesno dejanje. »Pekove,« so proizvodni, kolektiv tovaree »Peko« zemljevidu, je pomenila 1 delavca. Ti ,ZTr.sl1' tipizacijo dela. Vsak delavec v Trzv„ ki vztrajno de=e$a vedno vec- bo zdaj sami lahko videli, kdo je bolj prejme lsll>,'asno T dcl" P° 10 ParoT J* uspehe, oddaljen od tovarne in komu je v prvi DIAGRAM STORILNOSTI vrsti potreben gumijasti plašč in čevlji. Prepira je bilo konec. Ta evidenca je odkrila še nekaj drugega. V njej spoznaš, da stanujejo »Pekovi« delavci in delavke povprečno 3.5 km oddaljeni od tovarne, če odštejemo one. ki stanujejo v Bistrici in Tržiču, to se pravi, tik ali prav blizu tovarne. Vsak dan prehodijo »Pekovi« delavci 636 km samo v eno smer, ali 1272 km v obe smeri. To je velikanski napor. Kaj zahteva torej ta evidenca? Stanovanjsko kolonijo v bližini tovarne Potem delavcu Bečanu ne ho treba več godrnjati: »Kdo hi bi! vese! take poti?! Dnevno prehoditi 9 km Vsak dan iz Trsten ika v Tržič, in iz Tržiča zopet nazaj v Trste n ilc. Ob 4. zjutraj vstanem in pridem šele zvečer domov.« Tudi pri »Peko« je vprašanje k--*-a važen problem. Evidenca ga pomaga reševati Evidenca prikazuie, kako je razporejen in zaposlen ta ali oni delavec. h ader se deli v tri dc!e V staj.j-šem kadru nekako od 1898. letnice delavčevega roish a nazaj so za s' oni v večini moški Enaka slika se nam nudi za srednii. vodilni k"dir; od rojstnih letnic 1918 naorej pa je slika v duhu današniega časa. V tovarni se vedno bolj uveljavljajo ženske. ” >«ki odhcsT,, na važnejša mesta. Pred voino so bili med privezovale,. ki sekajo z-rortiie usnie večina meški: zdai na stopajo na iriiliova me«ho ženske. Era ko se dima-a v šivalnici in v vseh d-umih oddelkih. Leta 1931 je znašalo proizvodnja tovarne »Peko« komaj 50.6 °/« letošnje- V 8. PROIZVODNIH URAH NA OSEBO S ponosom navdaja vsakega rodoljuba nove Jugoslavije dejstvo, da je sedež Informb.roja nekaterih komunističnih partij v Beogradu S tem, da je postal sedež Infurm iroja prav Beograd, so dobili narodi Jugoslavije vel ko pr znanje za svojo dosledno demokratično in m roljubno borbo, priznanje za velike žrtve, ki so jih že doprinesli za zmago idetV.ov demokracije, miru n napredka Vse to jasno dokazuje, da so n n?" narodi pod modrim Titovim vodstvom poleg Sovjetske zveze, ki; je seveda daleč pred nam', napravili najdaljšo pot v razvoju ljudske demokracije, dosegli na tej poti najpomembnejše rezultate V mesečnem tekmovanju je kolektiv trboveljskih rudarjev trikrat zasedel prvo mesto enkrat drugo in dvakrat tretje mesto O nekaterih težavah Kljub prizadevanju celotnega kolektiva v vsem času novembrskega tekmovanja pa so v planski proizvodnji vendar nastajale tudi motnje. Medtem ko je kolektiv še v maju, juniju in juliju znatno presegel plansko damski delavci z Zapadnega obrata pomagajo po končanem delu tudi pri proizvodnjo je ta v avgustu in sep-Sradnjl Sindikalnega doma v Trbovljah, da bo čimprej izročen namenu, tembru zdrknila za 4 oziroma za 7% Kdo ne pozna Trbovelj, tiste črne, zakajene in stisnjene doline, ki je ponekod tako ozka, da se je komaj in komaj le cesto prebile skozi njo in ko se vzdolž nje boječe stiskajo hiše — nizke in visoke, lesene in zidane — in vendar vse tako neznatne v primeri z vsem tistim, kar daje tej dolini njeno posebnost. Kot velikani, orjaki štrlijo v zrak mogočne naprave, ki so v tej soteski še veli-častnejše. mogočnejše . Tisoč in tisoč potnikov, ki dnevno potujejo po železnici skozi Trbovlje. ustavlja vlak vsakokrat na separaciji. ko »jemlje« premog Za hip jih 'ik.enejo in pritegnejo nase naprave zgrajene nad progo, za hip začutijo in doživijo takrat Trbovlje ob tem votlo donečem žeiezju. ki brez prestanke minuto za minuto, mehanično in s tolikšno lahkoto prestavlja s tira vagone, v katere se usiplje premog Še silnejši je občutek, ko se ustavi pogled vieoko nad hribi, na žičnici, po kateri drsijo z obeh strani — kakor igračke za človeško oko — železni vozički natovorjeni z laporje« katerega bo cementarna zdrobita in prežgala v cement Tako občuti Trbovlje velika večina teb potnikov in le redki so tisti, ki v Oddelek strugarne v Centralni rudniški delavnici v Trbovljah, kjer izdelujejo posamezne dele za karabiner pri pogiobljevainih napravah 4 E vrtalnim svedrom se je zajedel v premogovne sklade. tem trenutku začutijo ob teh silnih nap avah na'večje — človeka, delavca ustvarjalca neustrašenega m zavestnega borca v bitki za plan ko ves znojen vztrajno nje pod zemljo odkriva nove zaklade, vrta in kopije in spravlja na dan ,na tisoč, deset in stotisoč ton . črnega premoga, da ga do že jutri dobila naša industrija, da bo že jutri vsaka tovarna pred rokom izpolnila in presegla svoj in naš plan, 0 neustrašenem liku trboveljskega rudarja Tak je trboveljski rudar Takšen ]e bil vseskozi. Takšen vztrajen in odporen je bil nekoč, ko je garal in *e pehal za to, da je sebi in svoji družini prislužil skromno odmerjeno skorjo kruha, drobec tistega, kar mu je delil • svoje obilne mize kapitalist Takšen dosleden in revolucionaren je bi) ko se je boril z« svoje pravice takšen neustrašen in zaveden borec je bil ko je zamenjal kramp za puško takšen zavesten' Ustvarjalen in vztrajen borec v bitki *a plan le tudi danes ko ve da z delom svojih rok gtad: sebi, svojim in vsem delovnim ljudem- lepšo in srečnejše bodočnost ko ve de se od žuljev njegovih rok ne redijo več pijavke, ki bi mu še sesale kri Prav v tej zavesti je trboveljski kolektiv rudarjev v čaeu novembrskega tekmovanja, keterege zaključuje s tolikšnim uspehom, predvsem izpopolnil način svojega dela. vse z edinim ciljem da dvigne proizvodnjo, da doseže plan, da da naši industriji in našim železnicam čim več premoga. Izmenjava na delovišču, ko je bila izrabljena sleherna minuta ze dvig proizvodnje je bila en* izmed najznačilnejših in svojstvenih potez trboveljskih rudarjev Ta izpopolnitev dela n; prodrla le do sosednjih rudnikov ki so začeli prav tako uvajati ta način ■ izmenjave, ampak je segla preko mej naše republike in postala posnemanja vreden vzgled kolektivom tudi v drugih republikah S tem je kolektiv trbove. skih rudarjev zagotovil naši industriji in železnicam na tisoč novih ton premoga. 0 mladem rudarskem rodu Danes v tem kolektivu ne obstajajo le mladinske številke, kakršne so bile osnovane v zagorskem rudniku, ampak ima ta kolektiv tudi mladinsko brigado, ki dela na širokem čelu in ima uveden kolektivni akord Ta mladinska brigada je 15. novembra — kmalu za tem, ko je bila osnovana — napovedala dvomesečno tekmovanje bolgarski mladini v rudniku Per-nik Ko bo tekmovanje zaključeno, se bodo v Beogradu sestali predstavniki teh dveh brigad skupno $ predstavniki sindikalne podružnice in Centralne uprave ter ocenili uspehe njihovega tekmovanja in proglasili zmagovalca Izkušnje, kt si jih bodeta nabrala oba ta mladinska aktiva, pa si bodo izmenjali s proučevanjem na deloviščih Nekateri starejši rudarji so gledali na ustanovitev mladinskih številk v začetku s precejšnjim nezaupanjem. danes pa med rudarii ni nikogar ki ne bi pohvalil in se ne čudil uspehom kakršne je naša mladina dosegla v tako kratkem času, ko povsem vzporedno koraka z uspehi starejših, izkušenih rudarjev in marsikoga celo presega v njegovih uspehih Tekmovanje — bližnjica k socializmu Tekmovanje je postalo v tem kolektivu že povsem nov način del* Ne le tekmovanje, ki ga vodi kolektiv * katerim koli kolektivom v državi, temveč tudi tekmovanje med posameznimi obrati številkami, izmenami ic celo med posamezniki na istih delovnih mestih, ;e zajelo ves ta ogro- men kolektiv, ki je postal pravcato mravljišče delovnih ljudi. 2e nekaj čase zavzema med številkam; prvo mesto številka 204 z Vzhodnega obrata, kjer se je 12 mož-•rudarjev zarilo v premog in koplje in kljubuje številki 198 in 205, ki si na vso moč prizadevata, da bi iztrgali vodilno mesto številki 204, čeprav »e ta številka bori s terenskimi težavami in dela v znatno slabših pogojih kakor oni dve številki. Trboveljske žene v borbi za premog Vključitev žena v proizvodnjo je rešil trboveljski rudnik množično N=> odstotkov pod plan. Ta padec »o povzročile na eni strani tehnične ovire ker je bilo treba očistiti jame in ker so povzročale težave odkopne faze, na drugi strani pa so izvršitev plana zavrti neupravičeni izostanki tistih brezvestnih, ki se niso hoteli zavedati svojih dolžnosti. V oktobru je kolektiv te težave premostil in že zopet presega plan Vsekakor pa bo moral celoten kolektiv s prepričevanjem tistih posameznikov doseči, da se bo odstotek neupravičenih izostankov f0 9%| še zniža! in povsem odpravil, kar bo uspelo takrat ko se bo sleherni zaveda! svoiih dolžnosti do kolektiva, do skupnosti. Zato je treba posvetiti in vložiti več truda študiju in prevzgoji vsakega posameznika O Vozljevi Angelci in drugih Prizadevanje te dvig proizvodnja eo spremljale tudi iznajdbe V tem ao pokazale izredno delavnost Centralne rudniške delavnice, kjer vršijo popravila strojev ne le za rudnike zasavskega bazena, temveč tudi ze vse ostale rudnike v Sloveniji in še nekatere druge v državi. Pomanjkanj* ustreznih nadomestnih delov je prisililo kolektiv da vsi od prvega d* zadnjega neprestano iščejo načinov, kako bi čimprej in najbolje izvršili popravilo ie usposobili stroje za obratovanje Tako je delovodja tov Osredkar Valentin poleg neštetih drugih predlogov. ki jih je predložil on in ostali č\sni kolektiva izdelal stroj za reza- re, kj jo montirajo miuč,uu.u, pa Vozelj Angelca, ki na revoiverski stružnici izdeluje vijake in svornjake, se je izkazala kot dobra delavka v serijskih izdelavah. Norme ne le dosega, temveč tudi presega vsa delovna mesto, kjer koli je žena lahko zamenjala moško delovno silo, se je vključilo na stotine žena, celo v jame kot spremljevalke vozičkov in za nakladanje premoga in jalovine so se prijavile in se izkazale popolnoma enakovredne moški delovni sili Spočetka so se obratovodje sicer v svojem ozkem gledanju in ocenjevanju sposobnosti žene upirali temu, danes pa že celo prosijo, da bi jim jih dode ili Vsi tisti, katere so zamenjale žene, pa so že prevzeli težja dela v jami. Danes je v trboveljskem rudniku žena zaposlena že povsod, razen pri odkopu Tako so žene sprostile moško delovno silo in omogočile z zaposlitvijo moških pri odkopu, da se 'e dvignila proizvodnja Te. ki so se že vključile, pa so vzbudile zanimanje tudi pri ostalih ženeh ko prihajajo na delo vedno nove ženske moti. nje tesnil ter z njim povečal proizvodnjo za 3 do Škrat Iznašel je poleg tega tudi nov način izdelave krogel ta zračne sesalke, katere so doslej izdelovali na stružnici, kar je bilo zelo zamudno in pri vsem tem izdelane krogle niso bile niti precizno izdelane. Z izdelavo posebne pripra- je postalo delo hitrejše, lažje ir, »delava preciznejša kar predstavlja 100% izboljšanje dosedanjega načina dela. V centralnih rudniških delavnicah so zaposlene tudi tri žene ki povsem samostojno upravljajo stroje in izdelujejo razne serijske nroizvode Trboveljski rudarji« odhajajo v ooibo za plan Prav samozavestno se vrte okrog strojev in čeprav je delo težko, jih to prav nič ne moti če rezko cviljenje železa vrta v ušesa Nasprotno tovarišica Vozelj Angelca ki je bila poprej čistilka tovarniških prostorov, ni vzdržala, da ni stopila v pisarno in prosila da io dodelijo k stroju za izdelavo vijakov in svornjakov, ker čuti da bi za to delo imela veselje in se je tudi z načinom dela že seznanila. x Unrava je nieni želji ustregla Pred dvema meser«i#j so jo dodelil; k stroju in danes ne le dosega temveč celo presega norme na tem stroju. Med delom nima časa da bi odgovarjala na vprašanja Mudi se ji Medtem ko z levico pritiska na vzvod, že istočasno tudi z desnico privija, popravlja in namešča ko« železa, ki ga bo obdelala Stroj pa medtem neprestano teče in poje svojo pesem . . Kdo naj bi se sedaj še razgovarjaJ s komer koli. Norma je norma! In tudi toka je škoda * V pisarni je zabrnel telefon »Tu statistika, prosim!« Tovarišica, ki sprejema obvestilo, polglasno ponavlja: »Proizvodnja 102,1% — prihranek na materialu neupravičeni izostanki, upravičeni, bolni. . .« Ko je končala, je še enkrat ponovila napisano in odložila slušalko. Tako statistika dnevno zaznamuje vse, kar koli se dogaja v obratu. Zunaj na separaciji, na Vzhodnem in Zahodnem obratu, na obratu Dobrna, Neža v centralnih rudniških delavnicah pa vročično utriplje življenje delovnega kolektiva, ki je odločen, da se izkaže tudi v tem tekmovaajn, ker hoče, da se uvrsti med prve in ker hoče izpolniti, kar je obljubil eb začetku tekmovanja maršalu Tihi in kar mu nalaga plan. V centralnih rudniških delavnicah — v oddelku na fino mehaniko izdelujejo med drugim tudi analitske tehtnice z občutljivostjo 1/10 000 mgr. To je prva delavnica v Jugoslaviji, ki izdeluje te tehtnice za razne laboratorije. Tlfaši jamfholjši d.&lavci -ptš&i® © sv&fšh. ezspeMZa v M©vemZ>rsfeem t^hmcvanaju Bogataj Ivan, predilniški mojster m Šemrov Stanko, strojni, ključavničar v predilnici tekstilne tovarne »Inteks« v Kranju, sva opazovala elektromotorje pri prstenčevih strojih, ki so bili vsak dan na novo pokvarjeni. Ugotovila sva vzroke okvar, ki »o nastale zaradi slabih krtačk za proizvodnjo emperaže. Poskušala sva na vse načine, kako bi odpravila te okvare, ki so povzročale velike zastoje. Motorji so stali včasih po dva, trije ali štirje naenkrat po 48—72 ur. To je naneslo na vsakem stroju po 400—500 kg neizdelane preje v vrednosti 20.000 dinarjev. Poiskala sva material, podoben grafitu, ga primemo obdelala in napravila poizkus na enem izmed elektromotorjev. Ugotovila sva, da bo treba ta prvi vzorec še izpopolniti. V prostem času sva delala doma nove vzorce, jih oblikovala in posrečilo se nama je, da sva izdelala kose, ki odgovarjajo originalu. Z novim poizkusom na motorjih sva ugotovila, da najino delo ni bilo zaman. Krtačke so sedaj že dva meseca v obratu na šestih motorjih, skupaj 10S komadov krtačk. Ti motorji niso imeli v dveh mesecih nobenih zastojev. Naredila sva še nadaljnih 26 krtačk za rezervo. V načrtu imava izdelave toliko krtačk, da bodo zadostovale za rse motorje v predilnica Da, sva postala novatorja, je vzrok v tem, da sva videla potrebo m težkoče baš pri elektromotorjih v predilnici, kjer smo imeli prav zaradi tega toliko zastojev. S prvim in drugim poizkusom smo končno rešili problem pomanjkanja inozemskega materiala. S Titom v petletko! Bogataj Ivan in Šemrov Stanko, »Intckse., Kranj. iorauMe te&mmaie še razgiba!® žElšeie ša de!o v nalili delOMifo kolektivih Berglez Pavla, tkalka iz tovarne »Inteks« v Kranju sem bila meseca avgusta t. I. v Zagrebu v telcstilni tovarni »Ivančiča«. Bila sem v tkalnici, kjer sem imela priliko videti, kako delajo delavke. po šest-statvenem sistemu. Tam sem se odločila: ko pridem v Kranj, v našo tovarno, da bom tudi jaz začela delati na 6 strojih. Po dveh dneh, ko sem se vrnila v Kranj, sem poizkusila z delom na 6 strojih, kljub temu da me nekatere sodelavke gledajo precej črno; uw varjale so mi, češ da to ne bo šlo. Prikazovala sem jim, da je to v el Hm potreba in da se moramo prav vsi pošteni državljani Titove Jugoslavije potrudili, da damo od sebe vse za izpolnitev našega plana. Minili so štirje tedni odkar sem začela delati na šestih strojih, toda zaradi tega nisem bila nikdar nič bolj utrujena, kakor takrat, ko sem delala še samo na 4 stroje. Ko sem začela delati po 6 slatvenem sistemu, ter so marsikatere sodelavke pokazale tudi veliko zanimanje, vendar so imele precej -strahu, da je ta način preveč naporen. Sedaj pa, ko so se prepričale, da ni tako težak, izjavljajo, da bi tudi one pričele rade delati na 6 strojih. Mogoče si bo katera napačno mislila, da sem začela delati na 6 statvah iz koristoljubja; jaz pa stremim za tem, da začnem, tudi z osem stntvcnim sistemom, kakor hitro se bo pokazala potreba. Če tako lahko delajo v drugih federalnih edinicah," zakaj ne bi tudi mi v naši Sloveniji. S tem bomo koristili sebi in skupnosti, kajti v Titovi Jugoslaviji se gradi in se bo gradilo še mnogo tovarn v katere bomo morali dajati novo delovno silo, ki jo prihranimo in hitro učimo baš s tem načinom dela. Tudi se ni treba nobenemu delaželjnemu človeku bati, da bo brez dela. kajti za vsakega poštenega človeka, ki dela za dobrobit ljudstva, bo dovolj dela in prostora na, domači zemlji. Nobenemu ne bo treba iskati kruha v tujini, kajti če se bomo zavedali dolžnosti, ki jih od nas terja domovina, bomo tudi mi lahko od nje zahtevali, kar bomo rabili. Kdor skupnosti ne daje, pa tudi ne more in ne sme od nje ničesar zahtevati. S Titom v petletko! Berglez Pavla, tkalka iz tekstilne tovarne »Inteks«, Kranj. Dd zmage do zmage-od hidrecenlrale do hldroceetraie v leglo bodočnost Včasih tako mogočna Drava je letos upadla, vsa majhna in ponižna šu- mi in si utira pot med stebri, ki so ji zajezili prosti tek. Nič več ni sama neomejeni gospodar, že pred dvema letoma so ii ukazovali ljudje — graditelji nove hidrocentrale na Mariborskem otoku V srebrni vodi se oele-dujejo mogočne tvorbe, na njenih bregovih pa vlada živahna delavnost. Nova elektrarna bo izkoriščala vodno silo Drave, ki predstavlja največji vir tega pri rodnega bogastva v Slo. veniji. Novozgrajena centrala bo imela še enkrat tolikšno kapaciteto kakor edina pred vojno zgrajena elektrarna na Dravi H'dro-.—mtrala Mariborski otok bo dobavljala električno silo tovarni aluminija v Strnišču, tovarne na Teznem bodo črpale pogonsko silo za svoje motorje iz teh in drugih central, ki jih bomo zgradili aa Dravi. Delavec. kmet m mali obtrnik bo dobil dovolj tega bogastva za svoje stanovanja, dovolj ga bo za pogon poljedelskih in obrtniških strojev Če upoštevamo še dejstvo, da bodo skozi naša mesta in vasi žvižgali namesto sedanjih, električni vlaki, vidimo, kako velikega pomena so naše nove elektrarne. Delovni kolektiv »Gradisa«, ki gra. di novo hidrocentralo na Mariborskem otoku. $e zaveda pomena elektrarne. Na stavbišču so izvedli organizacijo dela po sklepih TV plenuma; tedensko se vršijo proizvodne konference, katerim prisostvujejo uprava, poli rji in zastopniki sindikata. Na rednih name. ščenskih in množičnih delovnih sestankih imajo politična in strokovna predavanja. Na sestankih sproti rešujejo vsa vprašanja v t=snem sodelovanju uprave in sindikata. »Gradis« na Mariborskem otoku je pravi in dragoceni rezervoar kadrov. To gradilišče je dalo že nešteto moj. strov in izvežbanih delavcev za ostala gradilišea v Strnišču. hidrogenirali v Mostah pri Žirovnic«. Medvodah itd. Napori delovnega kolektiva »Gradis« pri gradnji centrale Mariborski otok predstavljajo temeli za bodoče velike gradnje Delo ni bilo lahko. Tudi on je moral premostiti začetne težave, kajti na gradilišče so prihajal večino, m a delavei-novinoi, ki so prvič stopili na tako veliko gradilišče Toda s požrtvovalnostjo in odločno voljo uprave ter delovnega kolektiva, ki je trmasto vztrajal in premagoval ovire, so delo po dveh letih tako izpopolniti, da so iz šole na Mariborskem otoku T-7'ii številni kadri. Uprava je vznored-" skrbjo za uspešno delo skrbela tudi za vzgojo strokovnih delavcev. Lansko leto so imeli tečaj za priučene delavce, na katerem so predavali inženirji, skupno z drugimi podjetji eo imeli pripravljalni tečaj za delavca, od katerih bodo šli najboljši na tečaj za priučene delavce. 1. decembra se bo začel tečaj za vodje gradbenih strojni, kov, dočim se bodo priučeni tesarji in vajenci izpopolnili na novem tečaju, kvalificirani zidarji pa bodo šli na de-lbvodski tečaj v Maribor, dva pa bodo poslali celo v drugi letnik Tehnične srednje šole v Ljubljano. Dobra organizacija., požrtvovalnost in Iniciativnost, delavcev, njihovo stalno stremljenje za izboljšanje, pravilen odnos starejših mojstrov do mlajših meči, vajencev in priučenih delavcev, ki se usposabljajo, sodelovanje celotnega kolektiva pri vseh akcijah, že. lja po izobrazbi, vse to je pripomoglo k tako lepim uspehom. Vsa možna dela so normirana, za dela pa, ki lih ni mogoče normirati, so uvedli premijski način plačevanja. Zato so tudi vsa najvažnejša gradbena dela dokončali v roku. k> je do 1 septembra; sedaj vršijo še dodatna dela. kajti vsi stremijo, da bi stavbo čim prej izroči, li svojemu namenu. Dokončujejo omete. izolacij, vzidave, pomagajo pri montaži prve turbine, rušijo pomožne gradbene naprave, mostove, odre, ter odstranjujejo strojne namrave, ki eo odslužile na tem gmdilišeu. Urejujejo tildi okoliško zemljišče, obrežje morajo dobro utrditi. Gradilišče skrbi tudi za bodoča gradilišča, zato te stroje, ki eo noč in dan delali na hidrocentrali, skrbno popravljajo in čistijo, da bodo služili za nove gradnje. Tudi za ta dela imajo uveden plan, ki so ga presegli za 30°/« Pri tem jim pomaga še vreme, ki je letos izredno ugodno. November se sicer bliža b koncu, toda tega na Mariborskem otoku ni videti Zrak ie tope! in delavci vedrih obrazov nakladajo in prevažam material, da bodo bregovi dovolj trdni kajti dobro vedo, da ta. letos majhna in zaradi suše sicer ponižna Drava lahko na rast« v mogočno in grozečo reko zato gorje, če ne bi bili bregovi dovolj trdni Tn prav zato delajo solidno. da valovi pobesnele Drave ne bodo poškodovali njihovega dela. ki da bo hidrogenirala delala nemoteno, ko bo stopila v službo delovnega ljudstva. Kolektiv »Gradisa« na Mariborskem otoku predstavlja veliko delovno družino; Vsi eo se vključili v splošno akcijo prostovoljnega dela. Svojo ob. Na čelo kol ektivov-zmagova lcev v novembrskem tekmovanju so se z vztrajno borbo prerinili oni kolektivi, ki so v svoji tekmovalni borbi znali najti skladnost med proizvodnjo samo in med vsem sindikalnim delovanjem. Takšni kolektivi so vso tekmovalno borbo za dosego plana vzeli kot najvažnejšo potitično borbo in so tej nalogi prilagodili vse ostalo delovanje. Poleg šestih najboljših kolektivov Slovenije je še dolga vrsta tovarn, podjetij in ustanov, ki so zavzeli v novembrskem tekmovanju najvidnejša mesta v svojih strokah. V borbi slovenskih premogovnikov za čim večjo proizvodnjo premoga stopa e ospredje j no leg trboveljskih rudarjev še rudnik Zagorje, Značilno za delo tega kolektiva je, da se z vztrajnim prizadevanjem neprestano, čeprav počasi pne navzgor. Zagorski rudarji so dali v novembrskem tekmovanju vzpodbudo vsem jugoslovanskim rudarjem za dvig tekmovanja. Uvedli eo tuni medobratno tekmovanj-, k; se je razčlenilo n* vsako posamezno delovišče in zajelo v svoj tempo slehernega posameznika. Podpisali so tudi največji odstotek .ndividualnih obvez, ki jih izpolnjujejo naa 90 •/«. Vse njihove napore vodi in usmerja dobro organizirano kulturno prosvetno delo. Izmenjava rudarjev pri delu na deloviščih samih, ki se zaradi nekaterih tehničnih zaprek v tem rudniku sicer se ni povsod uvedla, je vendar že znatno potisnila proizvodnjo navzgor. Kolektiv je dosegel v novembrskem tekmovanju enkrat prvo mesto, štirikrat drugo, enkrat pa c, n.-rto med večjimi slovenskimi rudniki. Med prvi m. v Slov .'ji osnovali zagorski mladinci-rudii ,, V h mladinsko številko, ki je dosegla 32 °/e presežek norm in napovedala rovanja vsem jugoslovanskim rudarjem-mladincem V lesni stroki so se, čeprav v težav-I- ;ojih, zadnjem času znatno povzpeli gozdni ie . Uleči dolini nad Tržičem. Zadnja dela. ki so bila predvidena v njihovem planu letne . -i.iii že 28. . r.tv,.. ,.a. C !-daljena od vseh večjih krajev so se čisto v osrčju gozdov razživeli . sicer preprostem, vendar živahnem kulturno-prosve e m, pa tudi v ostalem udejstvovanju. Ti gozdni delavci eo vezani v letni sezoni na ’ Ijši delovni čas, vendar so ei s prostovoljnim delom kljub temu preuredili šo garažo v prijeten prostor za kulturno-prosvetno udejstvovanje. Preprost, toda prijeten občutek se dojmi človeka, ki vstopi v to njihovo d. „ra..o, ki je primerno okraV>na s tem, ka. so gor 'm m,a. i pač imeli pri roki: z zelenjem in z na roko izpisanimi parolami. Val bilke za socializem je zajel in prežel Judi usnjarje v Konjicah. Kot edin način dela se poslužujejo vsestranskega tekmovanja. V začetku novembrskega tekmovanja je bilo sindikalno delo tega kolektiva dokaj šibko; v podružnici je bilo organiziranih ko-m’ ' n ■ jtiiuv u«.«.,ev. Proizvodnja se ni^ in "i hotela dvigniti. Delavstvo je začelo pravilno pojmovati vlogo sindikalne organizacije šele, ko se je podružnica reorganizirala po sklepih 4. plenuma. Nastali so štirje pododbori, ki eo se razdelili še na skupine. Delavci so začeli množično vstorati v sindikat, ki je okrepljen stopil na čelu borbe z* plan Organizira] je, vodil, učil. delavci so sledili. Proti koncu tekmovalnega obdobja so vsi tovarniški diagrami že kazali ogromen skok navzgor v vseh ozirih. V oktobru je zrasla proizvodnja za 22 odstotkov preko plana. Železarn* Store pa je zdrknila v novembrskem tekmovanju za spoznanje navzdol. Kolektiv je sicer že izpolnil letni plan, sicer v precejšnji meri zato ker se je izboljšalo sodelovanje uprave podjetja in podružnice, vendar je živela podružnica prešibko politično življenje, ter ji zaradi tega ni uspelo do popolnosti povesti svojega članstva v boj za vsestranski napredek Organiziranih je šele 83 7 •/• zaposlenega osebja Uspešno je delovala komisija za tarife in tekmovanja, dočim komisijo za racionalizacije in iznajdbe ni vodila skrb za gojitev racionalizator-skega duha. ni dajala vzpodbude na tem polju, zaradi česar jo je jeseniška žel žarna visoko prehitela. Tudi študij je v tem kolektivu še vedno prešibek. 0 gradbincih pri gradnji hid-oeentra-le v Mostah pri Žirovnici smo v trku novembrskega tekmovanja slišali in čitah že marsikaj dobrega. Stanje v tem kolektivu se je za spoznanje poslabšalo proti koncu tekmovalnega obdobja, deloma iz stvarnih težkoč (raziskovanje ležkegi terena itd ). Nemajhna ovira pa tiči -ekakor v tem, da niso vedno pravočasno izdelani in pri-oravljeni načrti za nadaljnje delo. Največji jermen, ki je bil do sedaj izdelan v Jugoslaviji, Jermen-trojnik. katerega so izdelali usnjarji v Konjicah, je dolg 56 m in je težak 1000 kg. Izdelan je bil v rekordnem času 18 dni. Sedaj teče brezhibno že 5 mesecev na jermenicah v smederevski železarni. Sindikalna podružnica v triiški predi lici in tkalnici ja v novembrskem tekmovanju zaostala za napredkom kranjskeg... kolekliva »Inteks«. Silno pa eo se dvignili od prvomajskega tekmovanja uspehi kolektiva tekstilne livarne v Medvodah. Plan je kolektiv v prvih mesecih tekmovanja visoko presegal, le v zadnjem času je proizvodnja padla zaradi pomanjkanja električne sile, vendar je predilnica izvršila letni plan že v oktobru. Zaradi dobrega kulturno-pr»svetnega delovanja in uvedbe norm, raterih dela 95 Vo delavcev in zaradi dobre evidence je bilo v vseh šestih m .mu.,h tekmovanja 0.05 •/• neupravičenih izostankov; bolezenski izostanki so se s točno evidenco in uvedbo tovariške kontrole znižali za 3 odstotke, to je na 2 ‘25 Vo. kljub !emu, da je v tovarni zaposleno v pretežni večini podeželsko delavstvo, kar v marsikateri tovarni služi kot izgovor za slabo delovno disciplino Med rudniki republiškega pomena se je zelo povzpel rudnik Laško. Kljub temu, da obstojajo v tem rudniku v nekem merilu težki pogoji za sindikalno delo in za proizvodnjo, je kolektiv neprestano dosegal tudi povišani plan. vezo 8000 prostovoljnih delovnih ur »o presegli. Težišče njihovega dela je bilo gradilišče hidrocentrale Delovna disciplina, ki je v jesenskem času precej popustila, je zopet na višini Tiste. ki jih je zjvabil domov košček zemlje in se niso javili upravi, so ob vrnitvi na delo sprejeli kot novince, kar je vplivalo tudi na višino njihovih prejemkov. In to je zaleglo. V akciji higiensko-tehnične zaščite so sprejeli delavci vrsto obvez, ki eo jih deloma že izvršili. Ogradili so nevarne prehode: na zgornjem mostu sc tesarji popravili polomljene ograje; popravili so lesene okvire h trdega lesa za drugi turbinski steber in za male odprtine pri tretjem turbinskem stebru Posebno pozornost so posvetili tudi splošni higieni delavskega naselja, za kar so porabili 581 prostovoljnih delovnih ur. Od mladincev .jih je bilo 23 na gradnji proge Šamac—Sarajevo, peteri od njih so se vrnili kot udarniki. Mladina ima svoje barake, v katerih imajo tudi radio. V fizkulturi so med drugimi zlasti podjetni nogometaši, ki tedensko igrajo tekme kot gosti največ v Prekmmr-ji in Medjimurju in so odnesli že več zmag. Z opremo so sicer slabi, vendar so vztrajni in odigrajo svojo tekmo, če treba tudi — bosi! Na fizični. turnem festivalu so si priborili prehodni pokal. Uprava »Gradisa« vaomo skrbi tudi materialne potrebe svojega kolektiva. V menzi je hrana neoporečna, saj imajo svoj ekonomat, ki je zagotovil kuhinji med drugim zlasti maščobo. Takšno je življenje m delo graditeljev hidrocentrale oa Mariborskem otoku Že leta 1910 eo se bavili z načrti. kako bi izkoristili vodno ailo Drave. Do druge svetovne vojne je tujcem uspelo zadostiti lastnim potrebam: zgradili so Falo. ki 'je bila takrat največja elektrarna « Srednji Evropi. Toda te elektrarne niso gradili zato, da bi služila ljudstvu, gradili so jo le za polnitev svojih lastnih žepov. Sele danes v državi z ljudsko oblastjo, ko »mo se odrekli in ko ne pričaku. jemo poniževalne pomoči od zunaj, zlasti z za pada šele danes, ko bo ljudstvo uporabljalo električno energijo za svoje potrebe, je mogoče izvršiti tako velike naloge. Pa ne samo elektrarno na Mariborskem otoku, po našem petletnem planu bomo zgradili še več vodnih central. Ena izmed teh novih bo v Vuzenici, ki jo že gradijo. Kolektiv Mariborski otok pa je dal delovno silo, skratka, »Gradis« smelo izvaja petletni plan in krepko utrjuje našo severno mejo pred odvisnostjo od inozemstva. Letni plan je izpolnila tudi kraajska tovarna »Sava«, kjer dela po normah že 75 •/• ' ...,cv. Delo tega kolektiva ee je v zadnjem času znatno dvignilo, vendar se bori podružnica še za odstranitev nekaterih ovir. Izboljšati je treba predvsem nepravilne odnose med delavci in nameščenci. V podjetju še ne obstoja obratna tarifna komisija, kar znatno ovira napredek proizvodnje. Precej enakovredno je delo kolektiva železniške delavnice v Mariboru in Kurilniške delavnice Ljnbljana-iŠiška. Mariborska delavnica je s 1. novembrom izpolnila svoj letni plan. 87 odstotkov delavcev dela po normah. Kolektiv dviga višino svojih uspehov zaradi pravilne organizacije dela po vseh sektorjih, v katerih se množično uveljavlja celotno članstvo. Delovna disciplina se je izboljšala za 6 odstotkov. Prav pohvalno je, da tri četrtine članstva aktivno sodeluje v kulturno-un."-t-niškem društvu »Angel Besednjak« in v fizkulturi. Z mariborskimi železničarji pa se precej uspešno kosa sindikalna podružnica v šišen. Kurilniški delavnici, ld presega svoj plan povprečno * 121.44 •/#. Vsekakor je to znaten skok od prvomajskega tekmovanja, v katerem so dosegali plan povprečno komaj 89.9 Vo. Vzroke za razveseljivi uspeh je iskati v precejšnji meri v 89.82 °/i delavstva, ki dela po normah. Te norme so stvarne in jih. članstvo samo neprestano dviga; od začetka dela po normah pa do sedaj je zvišanih že ena tretjina vseh normiranih delovnih postavk. Delavci šo 100 odstotno organizirani v enem pododboru in 22 grupah. dočim se študij vrši v šestih skupinah Tudi v tem kolektivu sodeluje * fizkulturi tri četrtinečlanstva. Na vsak način pa je previsok odstotek bolnikov, ki znaša 14 odstotkov, kjub resnično težkim delovnim pogojem, posebno v vozovnem oddelku, kjer opravljajo dela skoro izključno na prostem. Med podružnicami socinmo-zdrav-stvene stroke je najvidnejše delo i® uspeh podružnice v umobolnici n* Studencu pri Ljubljani. Ta podružnica dosega in neprestano dviga uspehe, tako v pogledu samega sindikalnega dela« kot tudi v pogledu novih, uspešnejših isčinov zdravljenja, kljub zelo težkim pogojem. Med prosvetnimi delavci se vzgledno odraža napor članstva sindikalne podružnice pri Narodnem gledališču * Ljubljani, ki stremi za dvigom kvalitete umetnosti in za podajanjem te umetnosti čim širšemu krogu ljudskih množic Pohvale vredno je, da je ta kolektiv priredil vrsto uspelih predelav v raznih delovnih kolektivih. V zvezi uslužbencev gospodarsko spravnih ustanov "eekakor zasluži pozornost in posnemanje podružnic® MIRU. Zlasti je v njej razgibano [>o^ žrtvovalno delo mladine. V podružnici se izraža močno zanimanje za dvig vsestranske strokovne samovzgoj® članstva Vso pohvalo zaslužijo tud* znatni naoori celotnega članstva te po-Iružnice pri izboljševanju naše celoto® jvidence nlanskega gospodarstva V grafični stroki se je v zadnjem času vsestransko razgibala podružnic® tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani* V zvezi poštnih uslužbencev za Slovenijo se odlikuje podružnica p. t. t. Maribor 1. V tej podruž.nici je vi d e® izredni dolovnj polet. Uvedena je odlična evidenca tekmovanja, ideološk® izgradnja članstva je na precejšnji šini. ter podružnica prednjači v izbij1 najprimernejše snovi za predavanja 10 diskusije. Podružnica je prva uvedi® norme v poštni službi; po njene®1 vzgledu so povzele normiranje del® tudi ostale podružnice p t. t. Zaradi uvedbe teh norm se je v poštni službi v Sloveniji moglo zmanjšati število z®" posl en ega osebja za 400 uslužbeace*; ki so odšli na druga dela. kjer so bil* auino potrebni. K tekmovanju večine sindikalni1 podružnic p t. t v Sloveniji p« i0 treba vsekakor pripomniti, da izfled® kot bi se vodilo tekmovanje v podnU' .-lirah razen nekaj iziem nekako j10 upravni liniji, kar vsekakor ni nravno in tudi ne najde ugodnega odm®T® med članstvom. Gornji primeri prikazujejo približ®0 sliko naporov, prizadevanja in uapebo* boliših delovnih kolektivov v novembrskem tekmovanju. V splošnem se 11 j' ko trdi, da se ie tekmovanje v nasjb kolektivih povzpelo na precej vi'!,0 stonnjo v primerih z uspehi iz prednjih tekmovalnih obdobij Ti uspehi f® oosebno vidni v onih kolektivih. ^ majo dnevno mobilizirati svoje čl®® sfvo v borbi zn plan. s prikazovanje®1 vseh dosedaniih, že dosežen ih uMtoh®*-Tj uspehi so nam tudi porok in dokaz« da stona naš« ljudstvo po pravi P°. " k bolišemu živlieniu. S še izbol iš,n. vsestranskim delovanjem in zavori®1.®1 prizadevanjem vseh naših zavod®’® kolektivov pa je položeno gra®’!®. jamstvo, da bomo dosegli in p res®1 tudi plan z.a leto 1948. da bomo 6egl«i in presegli naš petletni Pi®° ,• celoti, v vsej njegovi veličast®®3 d S takšnimi pogledi stopam naši delo* kolektivi v nadnlinje tekmovalno 0 dob je, v prvomajsko tekmovanje. Naša rastoča industrija potrebuje vedno več strokovnjakov Naša industrija dela in se širi v vc„xio hitrejšem poletu. Ni samo dosegla predvojne proeavounje, ampaK jo celo iz uneva v aan vue presega. Pred vojno so naši delavci stikali, spraševali in cesto zaman moledovali za delo. Kapitalistična kri- Zčl J «3 Poiiiiiil C vvi čt kj j. V današnjem delovnem poletu se na vse to komaj še spomnimo. Le kadar čitamo v easop-sju o brezposelnosti v kapitalističnih državah ali poslušamo pripovedcr anje tega ali onega izseljenca, ki se je ves ubog vrnil iz teh uržav, primerjamo predvojno stanje pri nas z obupnim stanjem delavcev na Zapadu. Dve sliki, ki sta si po svojem klavrnem, obupnem izgledu za delovnega človeka precej slični, enako strašni. Imperializem je grozljiv požiralnik, ki vrtinči in buL. ob tla slehernega delovnega človeka, dokler se mu ne upre s silo. V naši osvobojeni domovini pa je stanje povsem drugačno. Življenje in delo teče po načrtu. Plan imamo. Plan uresničujemo, da bo naše življenje lepše in boljše. Po planu se gradijo nove tovarne. Ustanavljajo se nova podjetja. To nove tovarne in podjetja pa potrebujejo vedno več delovnih ljudi. Hitro rastoča industrija kliče in ir-3 vedno ver d .lovna s .ra, ner raste hitreje, kot dotekajo vanjo novi delavci. Podeželje pomaga. Tam je še neizčrpen izvor sveže delovne sile. Toda ti novi delavci so še neizurjeni, nevajeni industrijskemu delu. Industrija pa ne more delati in tr ’o z ' :/?!. •/’- -mo 1 pclkvalificirano delovno silo. Tovarne in podjetja potrebujejo vedno več strokovnih in visoko strokovnih delavcev. Da bomo zmngaii to pomanjkanje Po strokovnih kadrih, nam ostaja samo ena možnost. Hitreje in sme. leje jih moramo dvigati! Našim delavcem moramo nuditi strokovno znani e. M jim ga kapitalisti stare Jugoslavije niso mogli in niso hoteli dati v takšni mer’, kot ga lahko pr°iemajo danes. Zato je liudska ohla.st rv^mbela, da je do 31. decembra 1948. leta dana možnost slehernemu našemu delavcu, da si pnriiahi v strokovnem tečaju vfSio kvePfikaciio'brez prednisane učne dobe, če ima za to osnovne Poboje. Vendar nam pregled že opravljenega dela na tem polju kaže nekatere nanake. Nekateri kolektivi namreč še vedno premalo skrbijo za načrtni dvig strokovnih kadro". Krivdo nosijo uprave podjetij, pa tudi sindikalne organizacije. Gre 'u poleg industrijskih in strokovno - nadaljevalnih šol pred-x i za org. 1 'ccijo in u nežno izvedbo strokovnih tečajev. Veliki pomen teh tečajev je v tem, da nudimo v njih tistim delavcem, ki že delajo v proizvodnji, zadostno mero teoretičnega znanja. Mnogo teh delavcev sl je že nabralo pri doslednem delu mnogo praktičnih P. Moskatov Ped zs-iavo SM'aHstššs$ia tekmovanja (Nadaljevanje) Daleč je znan sloveči mojster jekla, najboljši livar Kuzneckovljevega zavoda Alek ander Calkov, ki je samo v prvih dveh lelih vojne vlil izven plana toliko jeklene zlitine, kolikor jo je treba za izdelavo 24 tankov, 36 topov, 15.000 minometalcev, 100.000 granat in 18.000 avtomatičnih pušk. Ves ogromni delovni kolektiv v Kuz-neckovljevem zavodu je z velikim zanimanjem spremljal tekmovanje Čalkova z znanim livarjem jekla v Kuzneckovljevem bazenu, Rjabovim. Ko so delavci Sverdlovske oblasti leia 1943 polagali račun pred velikim maršalom Sovjetske zveze, tovarišem Stalinom, so v svojem pismu s ponosom navedli imena svojih prvakov. Med njimi je bil laureat stalinske bagrade II ari o n Jankin, ki je izpolnil Več kot štiri letne norme ter poleg tega usposobil za takšen način dela mnogo rudarjev bakrenih rudnikov Sovjetske zveze. Strugar Tatjana Jurčenko je preko Plana obdelala 300 000 granat Topilnifar Kušvinskega metalurškega zavoda Davidov ie pri topljenju surovega železa presegel plan za MOO ton, brigada topilnice Novo Ta-giljskega zavoda Fokina — pa ie Presegla plan za 20.000 ton. . Sovjetsko ljudstvo je z veseljem >u navdušenjem spremljalo uspehe iz-*_ednih ljudi ki jih je toliko v naši upmovini. Kazanski slahanovci so v P!smu tovarišu Stalinu navedli be e-”8 svojega rojaka frontaša Galimuli- izkušenj. S pomočjo teoretičnega znanja, pridooij enega v tečaju pa se nujno dviga tudi njihova delovna sposobnost, veselje do dela ter možnost nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja. Od tega imajo korist delavci sami, pa tudi proizvod, nja. Strokovni tečaji so več vrst in stopenj. Podjetja, ki imajo zaposlene popolnoma neizurjene novince, naj organizirajo tečaj za usposabljanje polkva lif iciranih (priučenih! delavcev. Te vrste tečajev sicer ne prc Istavljajo m kake dovršene kvalifikacije, predstavljajo pa nekako vpeljavo v splošno delo. V njih se seznanijo delavci s splošnim teoretičnim in praktičnim delom. Ona podjetja, v katera stalno dotekajo novinci, naj vršijo takšne tečaje enega za drugim. Za priučene delavce, ki že delj časa delajo pri istem poslu, ki so stari nad 18 let in imajo dovoljno mero praktičnega znanja (najmanj 1 leto prakse), a jim manjka teoretična izobrazba in globlji pogled v stroko, naj organizira o podjetja tečaje za usposabljanje kvalificiranih delavcev. Ti tečaji dajejo priučenemu delavcu znanje, kakršno si pridobi učenec v gospodarstvu v dobi uka in obiskovanja strokovno-nadaljevalne šole. Zato naj se jemlje v teh tečajih kot osnova učni načrt, ki odgovarja strokovno-nadalj evalni šoli; vanj mora obvezno vnesti vse ure praktičnega dela in splošne predmete (slovenščina, zgodovina itd.). Po zaključku tečaja napravijo tečajniki strokovni izpit pred komisijo. V primeru uspešno napravljenega izpita prejmejo tudi spričevalo o kvalifikaciji, kot je določeno v 27. členu zakona o učencih v gospodarstvu. V tečaje za usposabljanje visoko kvalificiranih delavcev naj vstopajo kvalificirani delavci (pomočnika), ki so pokazali v svojem delu dovolj sposobnosti, da bodo po zaključku tečaja položili pred komisijo izpit za višje kvalificirane delavce (mojstre, obratovodje itd.). V te tečaje se v izrednih primerih sprejmejo celo priučeni delavci, ki imajo daljšo prakso in so pokazali izredno sposobnost ter že seda) uspešno vršijo delo višje kvalificiranih delavcev. Učni načrt v teh tečajih naj sloni na učnih načrtih odgovarjajočih oddelkov TSš in delc"cdske šole ter naj prav tako zajamejo tudi splošne predmete. Ministrstva ali direkcije posameznih industrijskih strok organizirajo po potrebi tudi tečaje za usposabljanje strokovno-tehničnega osobia in tečaje za' usoosatoljanje administrativno upravnega in ekonomskega osobja (normirci itd.). Poleg tega naj organ žira jo posamezna podjetja tudi razne administrativne tečaje za svoje uslužbence. Naša hitro rastoča industriia zahteva, da vzamejo uprave pod-Wii organizacijo in izvedbo tečajev kot resno in nujno nalogo. na, ki je rekel: »Ce sem ubil Nemca, pomeni, tla nisem zastonj preživel dneva.« Kazanci so dodali: »Tudi mi tako mislimo, tovariš Sizlin — če si izpolnil normo, pomeni to, da si pomagal hrabremu borcu, da ubije Nemca. Če si izpolnil tri, pet, de-et norm — pomeni, da si pomagal za rečno splaviti pod zemljo še več Fricev. Takšna je naša stahanovska aritmetika, takšen je naš borbeni račun.« Ta borbeni račun te bil posebno rmok pri deiavcih-racionalizatorjih proizvodnje. Iz vrst našega delavstva ni še nikoli izšlo toliko iznajditeljev in racionallzalorjev kakor v lelih vojne. Predlogi racionallzalorjev in njihove izpopolnitve so razgibali na tisoče delavcev, ki izpolnjujejo v eni izmeni za tisoče odstotkov nalog in še več. 12, februarja leta 1942 je v Nižnje-Tegllj- ki tovarni rezkač Dimitrij Bosi, ki je prej delal v Leningradu, svoj stroj tako spretno preuredil, da je dala njegova storitev v eni izmed 1439% plana. V raši deželi so dobri primeri nalezljivi. Bosi je dobil mnogo posne-mova'cey. Racionalizatorji so izpopolnjevali tehnološki proces, iznašli so nov produktivnejši način in našli nadomestek za industrijski material, ki jim ga je primanjkovalo. Ko je tovarna prejela vojno naročilo za obrambo države, katerega je morala izvršiti v določenem času, se delovni kolektiv ni strašil težav. Stotine ljudi je z vnemo iskalo in tudi našlo možnost za izpolnitev nalog čeprav bi bile še tako težko izvedljive. Ker ni hotel zaostati za svojimi posnemovalci, je Dimitrij Bosi dvignil proizvodnjo za 4000%. Izreden rekord je dosegel učenec Verhnjeturskega strokovnega učilišča li gradišči ..Titan" zmaguje delovna vnema mladincev Poleg stare tovarne »Titan« v Kamn.hu raste nova temper-Lvarna. Gradi jo mladjnslia delovna brigada »Borisa K-driea«. V brigadi je 127 mlačni, učencev. Delajo in živijo po vzoru mladinskih brigad na mladinski progi. Ta organizirani način de .a ir. življenja se je namreč mladincem najbolj priljubil. Poleti, ko se je gradbišče »Titan« šele oživljalo, je bilo na njem še marsikaj narobe. Primanjkovalo je materiala. Začetek gradnje se je nekoliko zakasnil. Ni bilo strokovnjakov. m onikalo ie dobre organizacije dela m še marsikaj. Toda titovska volja mladincev v brigadi je korajžno bredla skozi začetne težave V brigado so prihajali mladinci iz najrazličnejših podeželskih krajev. Gradnji še niso bili vajeni. Sami sebi niso verjeli, da bo stotina kos mogočnemu gradilišču. Poprijeli so za delo tu in tam, kjer so pač čutili potrebo. Delo še ni bilo dovolj organizirano. Vodil ga je skraja en sam strokovnaj.k; kasneje jih je prišlo šest, vendar niso mogli vsemu kaj. Strokovni pouk ni bil kos svojim nalogam. Mladinci pa so prišli v brigado baš zato. da "bi s čimprej izučili za zidarje In tesarje. \ Poskusili so z drugačnim načinom dela. Razdelili so se na manjše delovne skupine. Vsaka skupina je prejela svojo nalogo. Kmalu so spoznali, da pri tem nač’nu dela strokovno znanje hitreje napreduje. Prvi uspehi so že krotili in krepili misli, ki so se prej še sem ter tja zbale važne naloge. čez nekaj dni so mladinci že pripravili presenečenje strokovnjakom. Ko je polk prišel k I. četi, da bi ji odkazal delo, je bilo to delo že izvršeno, točno in strokovnjaško. Mladinci se niso več lepili za pete oolirjem, nai jim odkažejo delo. Postajali so že samostojni delavci; vsak večer so se že lcar sami domenili. kje bodo zjutraj poprijeli. Stari vodje s-kupm so odhajali na važnejša dela; njihova mesta so prevzeli najsposobnejši mladine/. Skupine so se hitro utrjevale v strokovnem znanju. Delo je vsepovsod lepo naoredovalo. Mladincem pa so bili uspehi še vedno preskromni. Dražili so nrhovo kri, njihove misli, če so dosegli 'loliko, hočejo uspeti še bolj. Gradnja ie rasla. To je bil uspeh celotne briga- Izvrševanje te naloge predstavlja tudi izpolnjevanje ene sila važnih nalog petletke. Enako odgovorna moralna naloga pada v tem pogledu tudi na naše sindikalne organizacije. Z organizacijo strokoxmih tečajev odpravljamo v naši domovini tudi tehnično zaostalost In strokovno neizobraženost, ki predstavljata težko breme tako za delavca kot za celotno industrijo. Vznonu o. koxme«rq 7nania naših delavcev bo sledil tudi še večii. še močne’8! raz-cv!t n °n indus+.riie s nomočio te-ge Toiardo cp h^^o še tut.rei* vrstili in množili usmehi naše petletke. de. Toda vsak mladinec je želel, da bi postali bolj očitni tudi uspehi njegove skupine in njega samega, Te želje so rodile medskupinsko, brig: "’uo tekmovanje. Za cilj tekmovanja so nameravali postaviti izpolnitev teh-le desetdnevn.u obvez: opažitev 4 lokov, postavitev odro«, priprava beconskin nosilcev in zapornih ploščic ter zbetonira. nje. Resno, premišljeno, brez zaletavosti, vendar vztrajno eo diskutirali o njih vsi mladinci. Iskali so tudi razumnih nasvetov pri izvedencih-strokovnjakih. Vendar niso bili zadovoljni z vsemi njihovimi odgovori. Nekateri so bili namreč taki, da so mladinci začutili v njih podcenjevanje jedrovite mladinske volje. Našel se je strokovnjak, ki je trdil, da so obveznosti, predlagane od mladincev, pretežke in neiz-polnjive. Imel jih je za bahanje in snetljivo govoričenje. Tudi precej starejših delavcev je molčalo, ko so jih mladinci vabili na desetdnevno tekmovanje. Sindikat jim je sicer nekaj razlagal o planu in o važnosti tekmovanja, vendar ne dovolj jasno in prepričljivo. V tekmovanje so se vključili le posamezni starejši delavci. Mladinci so tekmovanje še enkrat do dobra premislili. So se morda res ušteli? šlo se je za čast celotne brigade, pa tudi za vsakega mladinca posebej, če obvez ne bodo izpolnili, bodo to čast sami potlačili. Mladinske oči so podzavestno tehtale titovsko voljo in ljubezen, položeno v sleherni košček zidovja. To zidovje jim je govorilo, prigovarjalo: če tovarna ne bo do zime pod streho, bo trpelo vaše učenje. Od vas. mladincev samih zavisi, da boste pozimi nadaljevali z zaključnimi deli in učenjem že v pokriti tovarni. Mladinsko navdušenje se je okrepilo in »e prelilo v zrelo zavest: - S tekmovanjem pomagamo samim sebi!« Mladi učenci, skorajšnji zidarski in tesarski strokovnjaki so'odločno sprejeli obveze v tekmovanju. Pred tekmovanjem so izpolnje. vali komaj 77 % norm. Tretji dan tekmovanja je prej neverni strokovnjak začel rahlo pripominjati: »Obveze so prenizke!« Peti dan tekmovanja so mladinci že dosegli 83.5 % predpisane norme. Zadnji dan tekmovanje je bil najbolj napet. Strokovnjaki so kritično ocenjevali uspehe. Nato so razglasili rezultate. Hura! Norme so bile presežene s 103 %. Obveze so bile izpolnjene in daleč prekoračene. Brigrada ni pregrizla svoje besede. Zmagala je v tekmovanju, a zlomila je tudi ne-gifoko misel nekaterih starih strokovnjakov. Mladinska kri je zburila ob uspehih. ki so podrli tudi nezaupanje starejših do mladih, učencev. S pohvalami so se jim približali tudi ostali delavci. Saj bi že prej tekmovali z mladinci, pa si prav za prav niso bili vsi na jasnem. kako in kaj je s to -stvarjo. Bili so med njimi še taki, ki jim je bila misel se težka in jim je spodrsavala nazaj, kot noge na lepljivih, težkih blatnih tleh. »Več kot delati ne moremo!« so mrmrali le-ti, ko so jih mladinci vabili v delovno tekmo. Zdaj ob koncu desetdnevnega tekmovanja so vso stvar že pojmovali nekoliko drugače. Uspehi mladincev so guu 1: tudi njim. Tako se je- zgodilo, da so tudi starejši delavci sami začeli prihajati na dan s predlogi, naj se tekmovanje nadaljuje do konca gradnje. To tekmovanje so res sprejeli, tako mladine-" kot tudi staiejri delavci. Zdaj vedo vsi, zakaj gre: do 20. decembra mora biti livarna pod streho. Potem bodo delali na suhem. Zdaj postaja tudi ta obveza prenizka. Po gradilišču gre namreč glas od dela/ca do delavca, da bodo dela končana že nekaj dni prej. Vsakdo je začel računati uspehe vsakega dne posebej. Mlad nci so uvedli v tekmovanm že marsikak nov, boljši način dela. Vsako malenkost pretuhtajo med seboj. Delajo s silno voljo in željo do zmage. 16-letni Tolminec Kenda Silvo je ugotovil, da okretnost in drzna misel več koristita kot sama sila. Izdeluje zaporne ploščice. Pred kratkim je ugotovil, da ga ovira pri delu mehka, premokra malta, ker se preveč razliva. Poskusil je s tršo malto. Posrečlo se mu je, da je začel izdelovati ploščice dosti hitreje in boljše. Strokovnjaki se menijo, da presega normo najmanj za 65 %, kvaliteto pa še za več. V mladinskem strokovnem tečaju pa se predavatelji čudijo hitremu napredovanju mladincev. Pred nekaj meseci so prišli z dežele, marsikdo med njim-i je znal komaj za silo seštevati in odštevati: zdaj rešujejo že težke geometrijske naloge. Navadno deljenie m množenje jim ne zadostuje več. Od učiteljev zahtevajo višje natege. Tistih nekaj mladincev, ki ne morejo iti v učenju vštric z več no. ce j3 odcenilo v nižji razred, več j id el pa so se miadinr' na lastno zahtevo spootiieli s težjimi nalogami. Polirji pravijo, da se je kakih 40 Irti o diT)poy £(1 do ~ n~'-v>r'0- bilo ra zidarje in tesarie. Ob koncu naslednjega leta pa bo odšlo z gradbišča 120 novih sposobnih gradbenih strokovnjakov. Tistih nekaj posameznikov na gradilišču, ki so skraja še dvomili v zmožnosti mladine, so zdaj že prepričali uspehi, številke in črte na načrtih za novo temper-1:varno »Titan« so že nabreknile v mogočno zidovje in v živo tkivo tramovja in odrov okrog njega. Sedanji obris tovarne, čeprav naznačen šele z zunanjim’ stebri in odri, že izraža drzno doseženi uspeh, ki predstavlja odlomek iz našega plana. Mladina koraka v odnrti čas. Mladina osvaja bodočnost, ki se že seli iz misli in risanih načrtov s pomočjo ustvarjalnih rok v rastoče zidove, v nove r’ v doz’fc"'> tovarne. Tako se ostvarja naš plan. Boris Beiousov, ki je prav tako izboljšal način svojega dela ter izpolnil v izmeni 480 norm. Znani delavec-iznajditelj, laureat Stalinske nagrade G. C. Akselrod, je skonlruiral nov izreden aviomat za rezkanje, ki nadomešča 18 stružnic in 36 delavcev. S pomočjo tega avtomata so v tovarni v enem tednu izdelali to’iko preciznih delov letalskih potrebščin, da zadostujejo za polletno rezervo. Novatorstvo je med vojno postalo množičen pojav med sovjetskim delavstvom ki se je vedno odlikovalo po spretnosti, bistroumnosti in domiselno ti. V tovarni, katere direktor je tovariš Agacanov. so delavci in in-ženirsko-tehnični de’avci dali samo v enem mesecu nad 3.700 racionaiiza-torskih predlogov, ki so odkrili ogromno še neizkoriščenih notranjih rezerv tovarne. Narcdno-gospodarski pomen racionalizacije in novatorstva je zelo pomemben ne te za dvig proizvodne tehnike, temveč tudi zato. ker je z njimi prištedenih ogromno industrijskih surovin, električne energije, kurjave, strojev in delavcev. V neki tovarni so leta 1943 v 7 mesecih uresničili 465 racionalizator-skih predlogov, s katerimi ie tovarna prihranila 11 milijonov rubljev 1000 ton kovin in 720 ton teromangana Kolektiv v tovarni orožja »Stalin« je dal 3.5 tisoč racionalizatcrskih predlogov. Njihovo uresničenje je prihranilo ogromno denarja in jekla za topove ter osvobodilo 725 delavcev in 55 strojev. V borbi za povečano pomoč bojišču je bilo zla ti pomembno prizade-xranje delavstva, da dajo Rdeči armadi izdelke odlične kakovosti, ker so od kakovosti Izdelkov odvisni uspehi in življenje borcev Rdeče armade v njihovi borbi proti silnemu, tehnično dobro opremljenemu sovražniku. Med Vsezve;:.-.:m socialističnim tekmovanjem se je v stotinah tovarn in zavodov razvilo gibanje delavcev, ki delajo na več strojih, in delavcev, ki delajo v več strokah. Stahanovci, ki delajo na več strojih namesto tovarišev, ki so odšli na fronto so uspešno obvladali povečani obseg in mnogovrstnost dela. Številni predlogi za Izboljšanje in povečanje proizvodnje skrb ta kakovost vojne proizvodnje gibanje delavcev ki delajo na več strojih, vse to je označevalo sovjetike delavce kot heroje sovjetskega zaledja ki so se v dnevih Velike domovinske vojne trudili za domovino z vsemi svojimi sposobnostmi tei si nepres*ano prizadevali da bo njihovo delo za bojišče čim boljše in uspešnejše. Kako visok je bil polet delavcev med vojno najbolje dokazuje sledeč primer: gardni kaplar Kozicin, ki je dolgo sodeloval v borbah je prižel v svoj rodni Uralmašzavod. Kvalificirani strugar Kozicin je svoječasno izdelal po štiri sestavljene dele v izmeni. s čimer je znatno presegel normo Ko so mu povedali, da zdaj izdelajo na njegovem stroju 12 delov, se je začudil in razveselil Njegova so«eda na stroju Natalija Čegtarjova obde'a v izmeni celo 25 delov. Avtomobilska tovarna »B. M. Molotov« v Gorkem ie leta 1935 izd e'a’a povprečno 4 6 avtomebilov na delavca, zdaj pa jih izdela 10. »Vojna je neusmiljen učitelj,« je pisal I. Gudov. »Vojna nas sili. da napravimo temeljito revizijo naših pojmovanj o mejah proizvodnih možnosti. Ker znajo napredni delavci ce- niti vsako minuto, vsako sekundo, hitro dvigajo proizvodnost ter povečujejo količino proizvodov v svoji tovarni kar je pomembno za v:o in-durtrijsko penečo.« V naši deželi se je neštetokrat zgodilo, da je bila pobudnik velikih, splošno ljudskih gibanj mladina, rojena in vzgojena pod vplive m sovjetske družbe Udeleženci fron*ov-sko komsomolskih mladinskih brigad so dali sijajen predlog: da z manjšim številom delavcev izdelajo več Izdelkov za Rdečo armado in za svojo deželo. Pobudnik te velike zamisli, kcmsomolka-brusač r moskovski tovarni krogljičnih ležajev v »L. M. Kaganovič«, Katarina Barišnjikova ie iznašla nov način za dvig proizvodnje. Število svoje brigade je skrči'a za polovico — od šest na tri de'avce — ter je sama z dvema tovarišicama iz brigade dosegla storilnost za šest delavcev. Brigada Katarine Barišnjikove je bila ena izmed boljših v tovarni. Dekleta ki so šele nedavno začc'e delati v proizvodnji, so izpolnjevale svoje naloge za 280 do 3C0%. Ta trojica je že prvi dan, ko je dc’a’a po novem načinu, v eni izmeni izd:;’a’a prav toliko kakor prej, ko je b"!o v brigadi šest delavk. Ko pa so si pridobile potrebne izkušnje, so svejo storilnost še povečale ter ob koncu leta preše"1 e normo za 500%. Ko je začelo časopisje risati o novem de’ovnem načinu Pi"-"'’’" "'/e, se ie novo gibanje hitro širilo v Moskvi in drugih mestih. Cez leto dni je bilo po raznih tovarnah in podjetjih že nad 13 I’ :č brigad, ki so osvobodile na deset-tisoč delavcev. Tako je domislek mo- (Nadaljevanje na 8. strani) tOOEi! m im tiomo uoHti mo Ktro onih nusc Revija kEEmmo-umeiiiii&©||si dela ■ .£. ;r'"." " p r. Vso ftagosl^vijo igel ie zm srni tfel:mo?a!!ni p®£ei Ob otvoritvi največjega gradbenega podviga v naši državi — mladin- v soboto ES. t. m. sc je pri- da gre življenje našega delovnega novega duha v rse širše in širše verna pomoči do uveljavljenja^ do ske proge, j« tovariš Tito dejal: >So- ■iela revija Jmdburno-iimetniške- človeka novo pot ne le v pogle- množice. pripomorejo zlasti naši ustvarjajo- cializem pomeni — ustvariti za vsa- m dela sindikatov. Otvoritvi tiu materialne oskrbe, temveč tu- upadanja in novega dviganja teh či umetniki, naši pesniki, pisatelji, kega državljana življenjske pogoje, revps v dramskem gledališču di v pogledu kulturno umetniškega društev in skupin, pri opazovanju dramatiki, komponisti, muzikologi vredne človeka. Socializem pomeni so prisostvovali najvidnejši u:" jstvovanja. Minili so namreč sestava njihovega članstva in nji- in kor^o^-sfi. Njih dolžnost je, da — ustvariti mnogo novih tovarn, po- predstavniln naših oblasti in pri nas časi, ko je delovni človek hovega delovnega programa je mo- s svojim ustvarjanjem nudijo kul- meni industrializirati državo, pome- množicnih organizacij. Našlo- bil prisiljen boriti se za pravico do goče izluščiti silno pomembno ugo- turno-umetniškim društvom gradi- ni — elektrificirati državo, pomeni pila"so ‘razna kidturno-umet- umetniškega udejstvovanja, ko so levitev, vo, pe I terem hrepene, zdravo, so- ustvariti nove šole, dvigniti državo na nišlca društva, prav tako dne mn delodajalci za omamo in -oza- V teh društvih in skupinah se dobno, vedro, optimistične pesem, najvišjo tehnično stopnjo.« ES Si. in 25 t. m. O nastopih bo vsiljevali v užitek plehke, brez- udejstvuje čedalje več ljudi, ki so prozo, dramo, kompozicijo, na osno- In naši delovni kolektivi gradijo le-teh bomo' priobčili ocene načelne, larpurlartistične stvaritve pri delu. tudi pri najtežjem delu novi pristne Ijndstee folklore kom- pot k vsemu temu, k socializmu. Za- prihodnjič. Danes priobčujemo svojih umetniških pomagačev, za- — v rudniku, v tovarni — prvi po poniran- plese, igre itd. veda jo se, da pomeni socializem viš- uvodne 'besede pomočnika »at- prtih v ozki krog svojega umetni- delovni vnemi in delovnem poletu; ni k,„ M tro»„ jo življenjsko raven, zato je po vseh nislra prosvete tov. Janeza sitega individualizma, da bi ga tako se nekdaj — zlasti po mdu- Pri tem,e jim ni bati. da bi trpe- Svmrnah te obrot* zabadal la nphova umetnost. Nasprotno. PMGIED IMTIINO ^/AonSoi^be- /ielasMrvg, PROSVETNO DELA 4oi3aM\£ 1> M bi ga tako se nekdaj — zlasti po mitu- . * njihov. ~ umetnost Nasnrotno tovarnah ™ obratih zavladal nov od- FjisEEEtEES Pričenjamo revijo dela sindikal- pri nas v dobi narodnoosvobodilne to najboljšim delavcem, s pohva- »jem $n teženjem, abhzrTo p. - bo * družbi. Delavci so uvideli, da se nji-nih kulturno-umetniških društev borbe in ▼ dobi delovnega poleta Ijenim in odlikovanim delavcem, življenjem in ob tem bo njihova hovo delo in trud upošteva, da gredo sadovi njihovih žuljev v prid njih samih, da oni, ki več daje, tudi več prejema. Delovni kolektivi se si napovedali medsebojno tekmovanje, ki je skozi vse leto rodilo lepe uspehe. Posebno vidni pa so ti uspehi v novamorsketn tekmovanju, v zadnjem obdobju bitke za uresničenje prvega lata perivt-ke. V tem tekmovanju se številni kolektivi predčasno izpolnili letni j ro-izvodni plan. Take ga ja dosegla Vojvodinska livarna, ki je sprejela v novembrskem tekmovanju razširjeni proizvodni in finančni plan; tehnieno vodstvo je krepke zagrabile za delo Delavce so seznanili z njihovimi nalogami, na vseh delovnih mestih uvedli norme, s katerimi so se delavci takoj spoprijeli in jih tudi presegali. Tehnično vodstvo se je trudilo za pravočasne oskrbovanje z materialom, kajti vsem je bilo jasno, da če ne bo proizvajala visoka peč, bo obstalo vse delo v podjetju. In tak° je visoka peč goltala vedno večje količine železa, proizvodnja je rasla-Oddelki, ki jih je zalagala livarna z odlivki, n »o mogli več zmagovati sil; nega navaia. Iz zagate so se rešili tako, da so poleg drugih tehničnih izpopolnitev, prenesli prej ročno obdelovanje odlivkov na stroje, da je eden in isti delavec vršil posle mehanika in monterja, da so dosledno uvedli norme in zaposlili žens no delovno silo. Na ta način jim je uspelo, da je Vojvodinska livarna v kratkem času dvignila proizvodnjo za 63 odstotkov in izpolnila svoj letni ; ! ’n že 6. novembra. Tekmovanje je pri-neslo nepričakovani uspeh. Tudi delovni kolektiv žičame r Zenici že dela za drugo leto potletke« kajti letošnji plan je dosegel 20. oktobra; v teku tekmovanja je . :J presegal norme in z vztrajnostjo P-'6' negoval vse težave. Smederev -1 >železara« js zaradi dobre organ h3' cije in s prizadevanjem deiavs.va 5“ dni predčasne stopila v drugo le 9 in skupin. Ta revija ima namen, Pri opazovanju nastanka rasti, z udarnikom. Ugotoviti je mogoče, zmage. V tej smeri lahko mnoge da v tednu neposredno pred 29. no- p0 osvoboditvi, je nastal silen pre- da nekod ta vrsta kulturno-pro- umetnost zaživela polno in našla v vembroan — praznikom Republike ekret tudi na področju kulturno- svetnih delavcev že prevladuje. ljudstvu odziv. - bcž5n, P«*« kulturno- umetniškega življenja našega de To dejstvo ima za nujno in ne- ^fiio^hrrfP^ Delovni kolektiv tovarne t? umcmis ega dela teh s uv n m si- ,0TBCga človeka. Ta preokret se egibno posledico tudi kvalitetno nrenašale° vse dalie in dalje''žir- lreata T Beočinu je ur: - ■ r.v:;;» e'-.sh Vtnin Pk» c„ «e v tekmovalni Draža v nastajanju in rasti veli- izpremembo vsega dela takih dru- j 4r :;sko vedrino voljo do življenja, plansko nalogo za leto 19-17 s. 11' J- dobi od 1 maia c;o danes po svoji kega števila kultumo-umetniskih štev In skupin. Nujno je namreč, voljo do dela, nov odnos do dela in Največja tovarna teksture sss^£ssroiih Epe“h susttst s E,v,i, i, d«k,ala U, l.atere . m*. -fr* Zi eSjS^SSS^SSfZ SSSS d C".......- ~ “.. lovnem mestu, nujno je, pravim, boli vključevali v velike kom izvršila svoj ktni_ plan.. /- -vanie s 7 strani) čdnik Severodonjecke železnice, čev- da tak človek vnaša nov način de- naoore naših narodov za izvedbo Železarna v \aresu je 80 dni F;* 1 jurski delavec Nikolaj Smetanjin je la. da vnaša novega duha tudi v petletnega plana v veliko borbo. M »cela delati za lato 19*8; delovni -skovske komsomolke odprl novo b!e- direktor kombinata obutve »Spartak« kultumo-umetniško delo svojega ras» j jamstvo vodi za ustvaritev lektivi n-:metalne industrije so z i slečo stran v borbi našega delavstva v Kazanu, vrtač Aleksej Sjemivoloc društva, svoje skupine. In tako j-oše in beUSe bodočnosti našemu Pimi rezultati zzključrii prvo piun.--* za povečanje pomoči bojišču. je načelnik rudnika »Ilič« v Krivo- nas prav nič ne čudi, da prehaja- delovnemu človeku. Na kakšen način so Katarina Ba- rožju. Te ljudi posnema na tisoč in mo tudi na kulturno-umetniškem rišnjikova in njeni posnemovalci zvi- tis°č delavcev, ki jih navdušuje ju- področju od pretirano individuali-šali delovno proizvodnost v svojih naško delo začetnikov stahanovskega stignega umetniškega udejstvova-tovarnah? S tem, da so v svojih bri- gibanja. nja posameznikov k udejstvovanju, flifinrnfli jg JJSŠS fillHBka gadah delo pravilno organizirali, na- Med vojno je delavstvo ZSSR dalo sodelovanju in tekmovanju skupin črtno razdelili delovno silo in v ce- 8TOji domovini mnogo nenavadnih in množic; nič nas ne čudi, da poloti izrabiti delovni dan. Pri tem so delavcev. Navedli bomo imena teh s tajajo naše skupine iz dneva v mnogi sodelavci irontovskih brigad ljudi, na katere je lahko upravičeno dan bolj kritične in zahtevnejše na le delali na več strojih, temveč so ponosen delovni kolektiv zavoda tmlj pTj izbiri programa. Naš de-obenem opravljali več sorodnih vrst »Džerdžinski«. Delavec pri glavnem jOTn; človek se nič več ne zadovo-del i ter se naučili dela na strojih stroju tovariš Kirpa »e je proslavil 2juje g ptehkim brezidc; "m, iar-razlicnih tipov, K dvigu proizvodnje , svojo hrabrostjo in herojstvom na pariartističnim tfl vesrilaškim ^o-'• pripomogla tudi mehanizacija in bojiščih Domovinske vojne. Bivša de- ' ^om odklanja medjo sanjar-predtogi raoonahzatorjev. lavca tovariša Gruševoj in Berežnjev ^ ’pretirano dekadentno čit- Izreden dokaz, kako zelo je razšir- *ta P°s!='a generala Rdeče armade. t f 0st hog zdrave duševne hra- jeao ftahanovsko gibanje ki. ga je Sedanj, d.rekto, tovanl Fomenko j. ^ hde na vpoklice delavcev v arme- ^el° v tovarm°k" uč«^ je zdaj Ne bom trdil, da bo revija, kate- do, ni n,ti najmanj zmanjšalo, ampak “« J ^ veti e meto’S tovarne ro pričenjamo noeoj, že v po’oi počelo povečalo. Pred koncem vojne te direktor največ.e me-a l; KC. lo d e , , , stapte Trdin S - A'p£Si-'Ms leto; rudnik Goleš je dosegal pl-*1” žganega magnezita a 105.3*/«, rudno Venčac je uresničil plan surov-11 skladov marmorja s 116.1%, solarn3 Ulcinj s 104,6«/. a solarna Pag ’ 150.73«/». Kemična tovarna v Rak°^ vici, pivovarna in tovarna tanina Zagrebu, steklarna v Paračnu, t0' vama pohištva v Novem Sadu, sye tovno znani rudnik pirita v Majda11 peku, tovarna cementa v Majda31 pri Splitu, zavod za vojaško cbL-^ in tovarna žarnic v Zagrebu j n * druge tovarne in podjetja so že 1 vršile svojo dolžnost za leto 19'T 1 že juriša jo v drugo leto prve Ti** petletke. ■ Visoka delovna zavest teh kolesi vov. njihova višja oblika dela —-mova.nje, nj-liovi uspehi. ki vsnen-j^ ja jo poleg domače reakcije tudi tu;,, imperiaPste, nas s pcnpsšenri t~»,, pom vodijo lepši, srečnejši in hbffjj. bodočnosti nasproti — v social iz8*3 srr..-, •ssa: Psrs^ri5,^.,LrS! rsra 'isfiSfčEz s: EFBzJšst Izkušnje racioniranje proizvodnje, okrog 100 GC9 delavcev inženirjev in \jvc|j3vp-an-:e nox’ega sc -iora na vsestranska izraba materiala in sred- tehnikov, ki so se s svojim delom po- knItnn?cm področju navadne bori štev, ki so jih pridobili stahanovcL sebno izkazali Najviije odi, ov j t- z vepjjrr)j težavami, kot recimo omogočajo državi znatno znižanje je naslov Heroja socialističnega e a gospodarskem po?fft-v-iesn in proizvodnih stroškov. Tako ie bilo Med vojno je naša vlada pode tla , ?. M-I- *- samo Vsi v Eliti gospodarski in ugled nove Jugoslavije, nf bil možen brez 29. novevnd>‘r 19 h J jasno, 19*5. PravtaJco P® 29. november ne . bil možen brez vztrajne 9r(l 1 ve Ljudske fronte in njeneH Udarnik Kranjc Jakob vodja delav- ' . R/prt^' mre za fino mehaniko je reaizirai avantgardnega jedra — A v ^ !- dojiolnil zamisli tovariša Omote nistične partije — Že Vr g I o do<> --- rp r o i z v odn j i Ao jne" °i n d u s fr! j e ^soko imenovLj^. l^roatov^talm- J^^^onitošt --- - v enem letu prihranjenih 40 milijard nagrade ne le na io j P življenja; zato nas trenutne ter porabil večino svojega j,rcs'i :ga - ./ p^r' Kriv^.^ V Konec. StS^SSSWba%^Su denarja. f>cm im cfel^a v <%kaL'xl€š.€g€>vi ulici v u Konec ...aja so mariborske žene sklenile, da bodo izvršile do jeseni slenečo nalogo: Prejšnji otroški vrtec v Razlagovi ulici ki je bil po zaslugi tov, Eme Kosi za silo popravljen, bodo sprenfenile v prijazen dom igre in dela, zbombardirano okolico pa spla-nirale, da bodo otroci imeli razen doma še prepotreben vrt za igro na svežem zraku. Ko so žene zapustile konferenco, eo odšle pred vrtec v Razlagovo ulico. Pred zbombardiranim prostorom so ostale tihe in zamišljene ... Prostor je bil razrvan, oskubljeni kostanji eo kazali nekaj zelenja in bornih cvetov Na desni ogromna ruševina starega »Dijaškega domač in sredi te žalostne slike je stala majhna, a prijetna stavbica — bodoči Dom igre in dela. Tišino je pretrgala tov. Marija: »Prav za prav lep prostor! Bomo kar pričele z delom, tovarišice, da nam v jeseni ne bo zmanjkalo časa!c In res: 7 junija ob 5. uri zjutraj je delalo na planiranju prostora 7 žen, naslednji dan 11. število pa je stalno naraščalo. Odločno je napredovalo delo, ko je ves IV. teren i. rajona udarniško odstranjeval ruševine »Dijaškega doma:. Seveda celo med našimi pridnimi prostovoljnimi delavci ni manjkalo dvomljivcev. ki so ocenjevali in računali, koliko kubi kov ruševin je treba še odvoziti in nekateri so bili mnenja, da bomo na teh ruševinah delali še leta 1948. A prišle so vedno nove trume prostovoljnih delavcev in prostor je bil splaniran tri dni pred zadanim rokom, 29 seplembra. De,'o je bilo opravljeno v 7116 urah! Toda za naš Dom igre in dela je bilo opravljeno šele polovico dela. Po 1. septembru so se pričela notranja dela v stavbi sami Skrbi nam je nekaj časa delala umi- valnica, mislili smo. da otrokom ne bomo mogli nuditi stalno tople vode za umivanje Pa nam je iz zagate pomagal klcpar-instalater tov. Klinar, V domači delavnici je z mojsti om Rem som izdelal boiler, ki nudi otrokom toplo vodo za umivanje, obenem ogreva po radiatorjih umivalnico, stranišče in hodnik. Strokovna dela so torej opravljena, treba je opremiti še z notranjo opremo. s pohištvom, s perilom. V času, ko obnavljamo po vojni opu-sto-šene domove, je dobava vsakega pohištva težka. A naše žene so iznajdljive! Že rabljeno oohFtvo iz raznih vrtcev so same kar najbolj skrbno prepleskale. Pri delih, ki bi jih tovarišice same težko opravile, so pomagali tovariši Jereb, G ran er in Jelučič. Mizarska dela. pa deloma tudi pleskanje so s prostovoljnim delom opravili ti trije tovariši. Ves teren je udeležen pri delu okrog doma igre in dela. Žene so ljubko označile male brisače, rjubce in prtiče z raznimi znaki. Otroci, ki še ne znajo čilati, bodo po teh znakih prepoznali svojo brisačo, prtiček itd Še nekaj dni in »Dom igre in dela« v Razlagovi ulici bo odprl vrata oni deci. ki bi sicer morala brez nadzorstva čakati ure in ure na mamo, ki dela v tovarni. Ob 8. uri bodo prišli, igrali se in v svoji starosti primerno vežbaM svoje umske sposobnosti. Poskrbljeno bo za toplo in tečno prehrano, a ob 5. uri popoldne se bodo spet vrnili domov. Ko stopimo iz »Doma igre in dela c, srečamo tovarišico Štefko. Tovarniška delavka je, vdova s tremi otroki Nasmehne se nam: »Kako mi bo dobro. Mali Štefek je že v Dečjem domu pod Kalvarijo, Danica in Rudek pa prideta v ta »Dom igre in delat. Kako brez skrbi bom delala v tovarni k Vera S. DOBILI SMO PRVE ELEKTROVARILKE V zagrebški tovarni >Ventilator« vlada oglušujoč trušč. Odsevi električnih varilcev in živahne kretnje delavcev pričajo o veliki delavnpsti. Vsepovsod so še nedokončani izdelki, ki se dogotavljajo. Nasproti vrat se vrga že izdelani ventilatorji ogromne velikosti. Nekateri od teh dosegajo dvakratno človeško višino in zavzemajo precej prostora. V sredi tovarne delavci s pomočjo dvigala dvigajo parni kotel težak 6 do 7 ton. Ncdrueč delajo avtogeni in elektrovarilci, ki po načrtih režejo debele železne plošče ter spajajo d-le posameznih konstrukcij. Povsod opaziš mlade delavce-vajence. Delovni kolektiv tovarne »Ventilator« izdeluje ventilacijske naprave, ventilatorje za razne peči, naprave za klimatizacijo, ki so zlasti potrebne v tkalnic".n naših tekstilnih tovarn- razne sušilnice in naprave za segrevanje z zrakom. Mnogo podjetij in delavnic po vsej Jugoslaviji že ima takšne naprave, ninogo jih pa še čaka, da tovarna izvrši naročila. Da bo tovarna mogla zadostiti svojim proizvodnim nalogam, ki postajajo z vsakim mesecem večje in obsežnejše, je predvsem potrebno, da usposobi nove strokovne kadre. V ta namen jo uprava doslej zaposlila 110 vajencev. Poleg tega se je na posebnem tečaju Usposobilo sedem elelrtrovarilcev, ki jih v tej tovarni posebno potrebujejo. Nedavno je bil po šestih tednih teoretičnega in praktičnega 6: la zaključen drugi tečaj za elektrjvarilce, pri katerem je značilno to, da so bili vsi tečajniki — žene. Torek je — pomemben dan za vse tečainice — dan izpita . Na koncu prostorne delavnice, v katero se pride {z glavnega oddelka, sta za žično pr e graj o dve železni mizi. Z izpitom so že pričeli. Sedem tečajnic je z lakti, podprtimi ob mizo, slcozi zaščitno steklo pazljivo spremljalo delo osme — Dragice Plaič, ki je bila prva na vrsti. Majhna, debelušna SOletna Dragica je izmed naboljših, toda pri izpitu ji delo — spajanje dveh ploščic — kar nelcam ni hotelo prav od rok. »Lažje!« »Daj katodo nižje!« Pomiri se, Dragica!« so padale pripombe. Pripomba, naj se pomiri, ni veljala samo njej, temveč vsem, ker so bile vse nekam nervozne. Izpit je pač izpit. Pri izpitu niso nervozni samo šolarji, temveč tudi odrasli. Za Dragico, ki je prejela dobro oceno, je prišla na vrsto nekoliko večja in približno enako stara Ivanka Prelčec. Delala je bolje, toda med delom ji je padel v oko drobec. Okrog mize je nastalo premikanje. I-,'ali so žepne robce in voditelj tečaja, ki ima že izkušnje s takšnimi majhnimi operacijami, je drobec z robcem hitro odstranil. Ivanka je nadaljevala delo in ga uspešno dovršila. Ko pospravijo mizo, že pristopi naslednja kandidatka. Tako se vrste druga za drugo. Nervozne so nekoliko mani in izpraševalec, tov. Ivčevič, pazljivo opazuje delo vsake ter si be-. leži ocene. On, ki je tečaj vodil, prav za prav že pi-av dobro pozna delovno sposobnost vsake in to pri ocenah tudi upošteva. Ob desetih zvečer so bili izpiti zaključeni. Vse tečainice so tečaj z uspehom dovršile. To je bil pomemben dan zanje in za ves delom- kolektiv Že jutri, v sredo, bodo dodeljene k posameznim d dom ter bodo s svojim delom pripomogle k čim hitrejšemu uresničenju proizvodu'h na- log tovarne. (Po »Naprijedv <) “ilj \ng< •' MVn v kr?'|ci je lotilo cMa ?,a obnovo porušenih rudnikov nad 2000 žena in deklet, ki so obvla- uspešno tekmujejo z rudarji za prekoračenje norm. V letih po končani _ vojni se je v proizvvunjo v id ju j na -t tisoč žena strokovnjakov. Samo v industriji dela danes nad 2«.. .000 žena-inženirk in tehničark. Na deset tisoč sposobnih hi aktivu..i žena je stopilo na vodilna me.a v kmetijstvu države. Nad 350.CuJ žena vodi poljedelske brigade in živinorejske farme. Na tisoče ž na vodi delo v kolhozih. Lansko leto, t. j. 1946. je kljub neugodnim okoliščinam, namreč suši, na tisoče kolhoznic doseglo na svojih deležih visoke pridelke žitaric, sladkorne pese in dragih kultur. Sovjetska vlada je letošnjo pomlad odlikovala z redovi in svetinjami nad 2000 kmetic, ker so dosegle visoke pridelke. Brigadirka traktorske srigade Starobcševske siroj-no-traktorske postaje (v Ultra j.ni) Paša Angelina, mojstrica visokih žetvenih donosov Tana Kcševaja, gojiteljica bombaža v Azerbsjdža. nu Basti Vagirova, kolhoznica Tadžikistana Halimahon Sulejmano-va in sedemnajst drugim ženam socialističnega gospodarstva so podelili naslov heroja socialističnega dela. V sovjetski deželi, kjer Stalinova ustava jamči popolno uresničenje veh kih državljanskih pravic, žena aHivno sodeluje v državni upravi. Na deset tisoč žena uspešno deluje na položajih poslancev vaških, mestnih, okrožnih, pokrajinskih in republiških sovjetov. Ob lanskih vohtvah so vohvci Molili v Vrhovni sovjet ZSSR 277 žena poslancev, v vrhovne sovjete zveznih in avtonomnih republik pa je bilo ob volitvah februarja 1947 izvMeno 1700 žena Polancev. Komunistična pari'ja in sovjet ska vlada budno pazita na to, da se pravice žena neokrnjeno izvajajo in da žene zares najširše sodelujejo v celotnem družbenrm in proizvodnem življenju države. Sovjetska vlada zelo skrbi za ženo, za njeno zdravje in njene otroke. Ta skrb se razodeva v vrsti zakonov, ki ščitijo delo žene in določajo materialno pomoč porotnicam, materam z več otroki in samskim ter cvu . /ti .i.i ... vam. V ZSSR je široko razpredena mreža porodnišnic, jasli, posvetovalnic za žene in otroke, mlečnih kuhinj, specialnih domov za noseče žene in žene med dojenjem. Naša drsava izdaja letno sto in sto milijonov rubljev za organizacijo poletnih okrevališč, otroških igrališč, za vzdrževanje otroških zdravilišč in sanatorijev, za specialne domove z internati, name-njer osirotelim otrokom. Sovjetska država vsako leto zvišuje izdatke za zaščito materinstva in dojenčkov. Samo za leto 1947. znašajo izdatki za podporo materam z več otroki in samskim materam 5,9 milijard rubljev. Na jubilejni dan tridesetletnice, ko je mnog omili jonsko sovjetsko ljudstvo napravilo pregled svojih zgodovinskih pridobitev v izgradnji socialistične družbe, bodo sovjetske žene z ogronurm navdušenjem sodelovale v veselju ljudstva, ki je na šestini zemeljske oble utrdilo socializem, kajti žene so v ljudskem kolektivu enakopravne borke in graditeljice. Udarniki in racionalizatnrji so Hipnozi, da so v karioražni tavam osiisšno zakl eli oavauMo islmvanie Medtem ko zunaj v svetu trobijo o tretji vojni, delovni kolektivi v naših tovarnah bojujejo veliko, plemenito bitko za dosego plana v prvem letu naše prve petletke._ Za uspeh te naše borbe je potrebna predvsem velika, silna vera, da člo-vc zmore vse. če to le hoče. In to veliko, to silno vero imajo naši delavci, ti samozavestni borci in tvorci naše lepe bodočnosti. V Kartonažni tovarni v Ljubljani predelujejo papir in lepenko. V delovnem kolektivu je 85 % žena, ki v raznih oddelkih izdelujejo različne izdelke, ki so potrebni vsem strokam naše industrije. Iz vse Jugoslavije prihajalo naročila. Od njihove pravočasne izvršitve, je odvisen, v mnogih primerih plan najrazličnejših podjetij. Tega se delovni kolektiv zaveda. Zato so se vključili v novembrsko tekmovanje in si zadali obveze, o katerih so 19 t. m. položili obračun. Obenem pa so proglasili najboljše in najbolj prizadevne delavce za udarnike in racionalizatorje. Ob dveh popoldne, po končanem, delu se je tovarniška sindikalna dvorana napolrvla do zadnjega kotička. Med njimi je bilo največ deklet in mladih žena. Obrazi so jim sijali. Videlo se je, da pričakujejo nekaj velikega, veselega. Iz rezultatov novembrske* _ tekmovanja je razvidno, da so se v tretjem tromesečju zmžali stroški za 1.93%, skupaj za 4.5 •/», proizvodnja pa se je dvignila za 28.5 %. Najboljše uspehe je dosegel oddelek grobe kartonaže, s 96 % proizvodnosti. sledil mu 1» oddelek ore-vlečene kartonaže s 95.45 proizvodnosti. Deset delavk je bilo progi:? "mih za udarnice, pet delavcev pa je prejelo časten naslov racio-nallzatorjev. Druga za drugo so prihajale k odru in prejemale iz ravnateljevih rok udarniške izkaznice in nagrade- Strgar Pavla, Malenšek Martina, Srakar Anka, Mlakar Marija, Štefančič Frančiška, Rupnik Marija, Grivec Marica, Nadižar Marija, Špeh Anka in Stržinar Antonija. Udanrci Strgar Pavli je rahlo trepetala roka, ko je prejela dar-nis.-a izkaznico. Smehljala se je. Morda se je spomnila tistih časov, ko se je na Primorskem borila v partizanih. Kolikokrat je v tistih težkih dneh mislila na bodočnost, na dr c ve pi zmagi, ko bo pomagala pri graditvi domovine In ' j ji domovina že drugič poklanja udarniško izkaznico za njeno uspešno delo. Tov. Glavič Hinko, delovodja ~i-delka za izdelovanje stročnic, je po lastni zamisli izdelal napravo za izdelovanje okroglih nožev, ki jih p-trebit-""to za rezanje papirja in zvitkov. Nove noče so n", j no potrebovali, ker so bili prejšnji že popolnoma izrabljeni in je pretila ne-vaiT. da bo oddelek pri delu zaostal. Z Glavičevo napravo izdelani noži so znatno boljši od nožev, ki so jih doslej uporabljali. Tov Sedej Ivan, tehnični uradnik. je z uvedbo novega, racionalnejšega načina za izdelavo kartonov za ampule, ki so potrebn’ naši industriji zdravil, prihranil na materialu m delovni moči toliko, da je lahko ta oddelek za 40 %*znižal cene, s čimer je bilo prihranjenih več stotisoč rimarjev. Tudi tov. Pirc Franc, delovodja v oddelku grobe kartonaže. je iznašel nov način upogibanja pisarniških map. s čimer je prihranil na delovni moči. Tov. Keinerič Joža, vodja oddelka za prešano kartonažo. ki si je sedaj četrtič priboril naziv udar-nika-racionalizator j a je skonstruiral naprave za avtomatično bom-biranje pokrovov na etuijih za cigarete »Jadran«, s čimer jc prihranil na delovni moči in za 150 Ve dvignil proizvodnjo. Strojnik Marc Jože, je postal ra-cionalizator. ker je preuredil rezalni stroj pri stroju za izdelovanje papirnih servijet ter s tem podaljšal niegovo imoraKnost za nadaljnjih 15 let ir pripomogel k nemoteni proizvodnji. Pohvaljena sta bila tov. Tvšan Domine in Sojar Franc za požrtvovalno delo v eksnMjtu denarno nagrado pa je prejel še tov. Me-liher, ki dela zelo ves*'-- kljub temu da je ponolnoma slep. Tako je delovni kolektiv Kartona žn e tovarne z doseženimi uspehi dokazal, da *»’ Leta 1342. so jo Nemci od-P”!’”' na pralno dr’ / Kranj, kje” se je seznanila s Smerkoljevo Tink v. ki ie imel” brata v par+!za-nih. Odtlej sta delali skutino. Našle”! n je lc':o jo je klical domači teren k’er se le ust' mladin- ske orne- izaeiia. Teda! je bila spre5 e ■-o tudi v SKOJ, potem pa je V juniju 1944 jo je Gestnpo aretiral v tovarni ko je še delala. Po sedmi h dneh so jo odpeljali v Beguni e kjer je bila obsojena na tri leta. Nato pa so jo odpeljali v nemško žensko kaznilnico Aichah. M"" - n ”te njeni sestri pobegnili v partizane. A’chah, Libeck, Burtrhtom, kjer jo je pri prisilnem delu zagrabil stroj za lase in ji zadal težke pošt-~ ki jih čuti še danes so bila mesta njenega trpljenja. V domovino se je vrnila šele v juniju 19't". leta. Doma v št Vidu se je takoj Vjrl V rnln c; Ir o ^ 'r>-1 ^10. in nastala član kortototo ŠKOT a. V maju lanskega leta je nastopila službo v tovarni »Store« kot pre. gle-'a—n.-, 1-i'a^a in b:'a tem sekretarka SKOJ a do obletnice KP Slovenim. ko ie bila tudi sama sprejeta v Partijo. Kljub občutnim posled!cam, ki so ji jih zapustila leta okupacije, je pomagala tudi v delu sindlmirte podružnice. Težko ri vij en je jo je i-oMskovalo in utrdilo. Njen oče se je po priključitvi Primorske vrnil domov z besedami: »Hočem graditi Novo Gorico!« Almiri je sedaj 23 let in je po. stala tudi vzgledi)a mati. Ljudstvo dobro pozna njeno težko življenje. Premku”pie njeno delo in ljubezen do domovine. Zato io je na množičnem sestanku v Vižmarjih izbralo za kandidata 31 volivne enote. Šuligoj Slavka, kandidat 18. volivne enote v Vižmarjih .Šuligoj Slavka dela v isti tovar. jkg V dobi okupacije je delala sku-rM z Almiro in pomagala partiza-,0tri. Ko je bila Almira aretirana. je nadaljevala aktivistično delo na terenu Otočc in postala član mladinske organizacije, '»'udi ona ie morala vzdržati prishno delo v Kranju. Takoj do vojni je b;la doma, letos pa te prijela delo v tovarni kot snovalka. Sedaj ie sekretar mladine in SKOJ-a v tovarni za prvo grupo. Od judstva je izbrana za druge ga soknndidata 18 volivne enote v Vi-marjih. Strojanova Martina ]e eden imed tri naleti h otrok Strojanove družine. Doma je na Bregu pri Litiji. Že s L. letom je šla v oredilnico ter s svojo plačo podpirala številno družino. Ko so prišla leta okupacije, sta odšla dva njena brata v partizane, eden pa je bil odpePan v Dachau. Zaradi svojih br tov je bila tii-cana na zaslišanje in za šest >cdnov so jo Nemci odpeljali v Medvode. Medtem je okimatnr Izropal že itak skromen dom Ko se je rmlla, je delala na posestvu Po osvoboditvi je šla spet v tovarno, kjer je postala zaupni delavcev v svojem oddelku. Kasneje so jo izvolili še za pod pred sedn' o sindkalne podružnice v tovarni. Ena njenih lastnosti, o kateri vedo ljudje pripovedovati, je visok socialni čut, saj je vseskozi podpirala družino s svojo skromno plačo, ki jo je prejemala v tovarni še pred vojno. Drugače pa je revolucionarna in silno pravična. O njej bi bilo povedati še mnogo več. Kot pridna delavka je bila tudi na terenu. Bogato vsebino svojega življenja pa bo po volitvah lahko darovala ljudstvu, ki io je Izbralo na množičnem predvolivnem sestanku za names^nhi-a '—ndidata 20. volivne enote v Litiji, Tudi Ulaga Ivank* i> tovarniška delavka ” Peneči. k’»r imajo stola roo. Tvanka je ena nalboliših de-la^k. To trditev opravičuje naziv udarnice, ki ea je prejela v tej tovarni. Ti”” rleno drlo med okupacijo ie bilo vseskozi posvečeno ljudstvu. Za+ so jo ljudje izbrali za kandidata v drugi voiivni enoti kriva Prestrm, ki spada v ekraj Ljubljana okolica. Jaklič Jelka, katero je zbor volivcev predlaga! za kandidata 14. volivne enote rajona Šiška Jaklič Jelka, poročena Topclšek, je bila rojena v Trstu. 2e leta 1541. je bila zaprta na štajerskem, potem izgnana in je v Ljubljani vseskozi sodelovala z naš’mi aktivisti. V ' ' okru 1942 so jo zaprli Italijani. Nekni časa so jo zadrževali v ljubljanskih zaporih, nato so jo poslali v Koper, končno pa v kon-finacijo, kjer je ostala Vo novembra 1943. leta. Ko se je vrnila, je postala sekretarka OF Kodeljevo v Ljubil ant: nato pa je bila poslana na Primorsko kot okrajna šol-sk* nadzornica. Kot aktivistka je bila ranjena na Primorskem v vasi Prfemu Pred osvobodHvlio ie sorejela v črnom-liu‘ februarja meseca dolžnost referentke Ta politično vzgojo prosvetnega odseka pri predsedstvu SNOS-a. Po osvoboditvi je d~’ala v šiški n n. propagandnem polhi 1 to načelnik propagandne komisije, najprej na kraiu. note m na četrti in končno n g raionu. V avgustu 1945. leta je sprejela delo tostruktorja v šoli Narodne mi”ce. Ko je Imel ra ion IT LiubHana n-mnžiXni pred voiivni sestanek, ie bil* predlae-ana za kandidata 14. volivne enote istega rajona. čitaj »Delavsko enotnost« in jo širi v svojem kolektivu! 0 rajnem pMmrsru fMov Naš kmet je v narodno-osvobo. ti. Pri nekaterih davkoplačevalcih nikdar tam, kjer ni denarja, am-dlni borbi mnogo doprinosa! k na- sc "j zaostanki iz 1. 1945.. ogromni pak le tam, kjer je zavednost dav-šim skupnim naporom za zmago, pa so skoraj pri vseh skupinah, za kor.ačevalca dosti manjša od nje- zato tudi uživa v novi svobodni, katere se izdaja prosta ocena, za ljudski, Titovi Jugoslaviji vse pri- leto 1946.« dobitve delovnih ljudi. V prvih . J V mesecu novembru je šlo pred- govih denarnih sredstev. Tudi Nagode Ivan iz KLO Logatec, lastnik restavracije edino za davke ni imel s«p»- ri&srsšiL&tis ssasrsstsm sat topaia zelo širokogrud- T,°T za gospodarske potrebe nll doma. Ko so prašiče prod ah KLO . .v 5 % od izplačane vso 3 , } = informiral če lih davkov, če je KLO v svojem ob- 56 Je sm mrormirai. ce jin dveh letih osvoboditvi so naše ljudske oblasti o vprašanju davka, z ozirom na nujno potrebo kmetov, da darstva. postopala no pri odmeri in izterjevanju davkov. Z regulacijo -en kmetijskih motiu^dosectol 80% izteci aro" d a v' lahko kupi1"° naza1- s čemeT ie dc>-pndelkov. s svobodo razpolaganja ! H^c^lion.0/ ol’ kazal da imajo denar, vendar dav. viškov in drugimi ukrepi, so zajam- k0V’ 10 ce Je doseSel 90 ltd- ka nočejo -točati. č’D kmetom lepe dohodke, tako da Glavna krivda pa, da je davčni Redno plačevanje davkov prina. se je zmogljivost plačevanja davka položaj pri nas na tako nepovoljni ih ko~’sti skuonosti in če se od žiti v: gnila do najlažje izvršitve. En stopnji pade razumljivo na same vajo svoji dolžnosti vsi delavci in sam primer kako resnična je ta davkonlačevalce. ki se ne zavedajo, neroe5””r>”’ se bodo morali crizva-ugotovitov: Pretekli mesec nas da jih prav rodno plačevanje dav- tl seveda tudi kmetje, obrtniki in je obiska; kmet iz Kolpske doline, kov p”-*--v'=-> v vrsto zavednih čla- svobodni poklici. Kot funkctonarjl S‘in sto partizanov se je pri njem nov skupnosti ter loči od onih ki na KTZD jih t do člani sindikata natodlo. oddal je naši vojski po- se nočelo vkliučiti v naš plan. Mar m-sni kontrolo in rm—aga- sleirip živin če Prinesel je sabo ni v današnjih časih sramotno, če li odsekom nri se.ooo dm. da nakuoi v Ljubljani moralo finančne komisije, ne ne. in plačevanju davkov. Zato se de-za ta denar kar koli potrebnega i kdanh “ztertovei-nj organi, ampak lovanie članov sindikata ne sme ko-iSroega: »Pridelal sem za vse le m cto-m-viti sni oknih ljudskih kori- om eliti le na delo v sindikalnih to. nekaj odprodal, plačal sem dav- sti. pri ugotavlUmlu plačilnih sno. podružnicah, amnak moralo b’tl ke. tole mi je pa ostalo. V hlevu sočnosti d a vkon! a če valcev predla- naiholjši aktivisti tudi izven to-imam več živine kakor pred vojno, era ti nrhilno prodajo. Primer Na- vame, doma, povsod, ki er vid’j o, hišo sem prezidal in postavil sem »odeta Ivana iz Loertca dokazuje, da bo njihovo delo potrebno in si še moderno sušilnico za sadje. Davek je mnogo nižji kot pred vojno — na leto se mi ga je odmerilo 1700 din.« No. na navzhc temu edino delavci in nameščenci redno plačujejo svoie odmerjene davke, dočim n« izpolnjujejo niti kmetje niti obrtniki in drugi privatni »oklici SVrvi"h Naši KLO-ji so imeli v medsebojnem tekmovanju meseca novembra o tem. kdo izmed niih bo prvi uredil davčno stanje, noravnal zaostanke in tekoče davke v svojem območju. Silno važno nalogo, ki naj bi pripomogla do odstranitve neenakomerne davčne obremenitve da »e taki prisilni odkupi ne vrše koristno. Prvi udarniki tovarne „Induplati“ v Jaršah pri Domžalah Na sloveeni proslavi 301etnice Ve- Dolinar Katarina, otrok iz delavska like socialistične oktobrske revolu- družine ki je imela 11 bratov in se-cije ie bilo v novem Sindikalnem ster je prišla v tovarno s 17 leti. domu v Tovarni platnenih izdelkov v Postala je tkalka in je danes ena Jaršah proglašenih prvih 13 udarni- najstarejših in najbolj izvežbanih kov iz vrst najboljših delavcev in delavk Kavčič Jerica dela že 12 let na križnem stroju Normo prekaša za 24% in je po svoji vestnost: in natančnosti vzor sodelavkam Florjančič Ivanka in Jožefa sta sestri, delavki že od rane mladosti Preden sta prišli v »Induplati« sta bili nadaljnjih 237 pohvaljenih in nagrajenih. Kakor večina udarnikov, so tudi ti preprosti skromni ljudje, ki so po pri nas Izgovor, ki se ga poslužu- večini preživeli trdo mladost in zna-jejo netočni davkoplačevalci, češ, j0 zato ceniti pridobitve narodno-da so davki previsoko odmerjeni osvobodilne borbe ne drži če upoštevamo valutno raz. Juhant Jožefa izhaja iz delavske m er j e, po katerem so sedaj odmer- družine, kjer je bilo 10 otrok. Dela šivalki v tovarnah slamnikov De- jeni davki za kmete, 4 krat, za kot previjalka na posebnem stroju st» T raznih tovarnah v Češki, obrtnike Pa 2 krat manjši od dav- votek za gasilske cevi. V proizvodnji Nemčiji, Avstriji m Rumuniji. Dobro kov iz leta 1939. Vzroki za nepra. prekaša sodelavke, ki »o dosegale na Poznata luj kruh zato'znata ceniti Vilno odmero in netočno p-aceva- istem stroju le 40%. domačega. Delata že dolga leta pri nje so torej drugje. Nemajhen del Zupanc Jera je pravi lik delavke, navijalnem stroju v pripravljalnici Rojen* je bila na VVestfalskem kjer ter prekašata normo za 23%. je bil njen oče rudniški kovač. Po Tudi Svetlin Marija dela že 23 let . odgovornosti odpade na davčne komisije, ki so, v mnogih primerih sestavljene iz močnih davkooiače- *Tr' * Q ’o'o L •'J; nn 1 ” "‘■»'O ristl, ko1 pa na koristi sknnnostl, ko so odmeriale davke. Za netočno plačevanje na so poleg davkoplačevalcev odgovorni KLO-ji, k’ so bili v veliki meri nezaintere-stoani za plačevanie davkov v svojem območni, čemur ; bMo krivo pro^vsem to, da piro bdi neposredno udeleženi pri izkoriščaniu zhror,'h da*'krv. Mnogokrat ie šlo deloven ie KLO-jev v popolnoma nar-e At,o smer. Na v eo T bomo od KLO Slivnica pri Celju je pred-la^ala zaiižanje dohodnine za leto 1945. posestniku in gostilničarju Lesjak Juriju, ki ima 21 ha in 29 aro*- zemljišča z vinogradom in sadovnjakom in mu je bil odmerjen davek z dokladami v znesku 11.713 din. KLO le predlagal, da se mu ta vsota zniž-a na 8000 din. Lesjak Jurij je od osvoboditve do danes plačal vsega 5100 din. Posledice tega, da so kmetje in obrtniki plačali neprimerno manj davkov kot delavci in nameščenci, so velike. Tovariš Zoran Polič, minister za finance LRS je v svojem članku v začetku novembra, ko se je pričelo tekmovanje med KLO ji. med drugim napisal: »V letu 1947. so bila izvršena velika investicijska dela. Zgradili smo prvi svetovni voini se je vrnila v več tovarn, — med njimi moderne domovino m je kot Kletna deklic* Titove' zavode v Ljubhani, stan O- pričeia delati v Steklarni v Hrast-van,iških hiš. cest, most. ; itd. n'ku Ko ji je bilo 17 let. se ie po-Skupno s potrebami za državno ročila Pustila je delo v tovarni in administracijo smo izdali za vse to vsa posvetila^ svoji družini Danes nad 1 milijardo 400 milijonov din. 'm* veliko družino sedem otrok v če s to številko primerjamo vplačila davkoplačevalcev, kmetov ter obrtnikov in drugih svobodnih poklicev v znesku 70,108 000 din, oziroma 165.503.000 din, ali skupaj 235,611.000 din, potem vidimo, kako skromen delež odpade nanje in kot navijalka v pripravljalnici. Normo presega za 22%, Kopitar Katarina dela že 19 let pri volkovem navijalnem stroju v pripravljalnici. Tudi ona presega normo za 21%. Levec Franc, mladinec je prišel v starosti 2 do 18 let Težka so bila tovarno pred štirimi leti. Komaj 17-prva 'eta njenega zakona Mož ni za- letni je odšel leta 1943 v partizane, služil toliko, kolikor je potrebovala Bil je v Slandrovi brigadi vse do družina in zato je Jera spet stopila letos Ko je bil demobiliziran, se je v tovarno. Bilo je to pred osmimi vrnil nazaj v tovarno ter začel de-leti. Od takrat je Zaposlena vseskozi lati pri česalnem stroju v predilnici, pri raztezalnem stroju in sodelavke Kaj kmalu je pokazal, da se je iz ko’”o ogromen Je delež delavstva Pre|roša za 29%. Vkljub večletnemu borca NOV in JA spremenil v borca delu v tovarni je svoji družini skrb- deia. S svojo delavnostjo in vztrajna mamica in vestna gospodinja. nosijo je povečal zmogljivost dela Zargi Ignac že 23 let dela pri c rop- na stroju ter stalno znatno prekaša ping stroju. Pri tem stroju sta bila sodelavce^ vedno zaposlena po dva delavca Jankovič Frančiška ie že dolga leta bička. Če danes nastavljamo potre- Zadnje mesece pa opravlja zaradi zaposlena pri križnem stroju in tudi bo po večji davčni disciplini, je to- pomanjkanja delovnih moči in ker je ona znatno prekaša normo, rej ne postavljamo zaradi tega. ker marljiv in spreten delavec, dela to Naj sledijo tem prvim udarnikom v bi hoteli z njeno pomočjo reševati sam V zadnjih mesecih je povečal tekstilni tovarni »Induplati« novi neke nrnraču.nske težave, temveč proizvodnjo za 22% udarniki — junaki dela m graditelji pri kritju naših potreb saj smo vse ostalo krili iz dohodkov, ki so jih prisocvale naše tovarne, bodisi v obliki dohodnine za 1. 194v., bodisi v obliki prometnega davka ali do- predvsem radi tega, da bi se vsi davkoplačevalci dostojno vključili v naše skupne napore za zbiranje sredstev, ki naj pokrijejo vse naše izdatke, povezane z borbo za Cotman Darinka, mladinka, dela že nai« boljše bodočnosti! 10 let kot snovalka, z vso marljivostjo in vestnostjo. Normo presega do 30%. Ložar Marija dela že 19 let pri na- R. I. ustvaritev boljšega življenja vsemu vijalnem stroju. V tem času si je pri-našemu ljudstvu. Davčna nedisci- dobila toliko delovnih izkušenj, da plina je zato zločin nad skupnostjo dane« z lahkoto prekaša normo za in jo moramo z vsemi silami zatre- 27%. 1. koiilemica Odbora za telesao vzia,č pn fZJ Sindikalni fizkuiturnl aktivi bodo medsebojno tekmovati samo v okviru fizkuiturnega društva, v katerem so vključeni 18. m 19. novembra je bila v Beogradu I. konferenca Fizkulturne zveze Jugoslavije, katere ao se udeležili člani republiških odborov za splošno telesno vzgojo pri republiških fizkulturnih forumih. Konference so se udeležili tudi vodje oddelkov za fiz-kulturo in šport pri republiških glavnih odborih Enotnih sindikatov ia vodja za fizkulturo in šport pri CO ESJ, tov. Zlatko Pintar Na tej konferenci so sprejeli zelo važne sklepe za razvoj, enotnost in osnovo fizkuiturnega gibanja. Rešili so vprašanje odnosov osnovnih sindikalnih organizacij do fizkulturnih društev. Odpravili so nezdravo tendenco, ki se je pbjavila v nekaterih sindikalnih podružnicah o nekakšni ločeni, oddvojeni fizkulturi od enotnega fizkuiturnega gibanja, ki je prehajala v sindikalno fizkuturo. Skratka, na tej konferenci so postavili realne temelje za načrtni racvoj fizkuiturnega življenja. S splošno telesna vzyojo bomo dvigni kaico/osi in enotnost fizkulture Enotnega dela, ki bi povezovalo vse fizkulturnike, do sedaj nismo imeli. Vsak fizkulturnik se je udejstvoval samo v svoji discipl.nl: nogometaši, samo v nogometu, plavači v plavanju itd. Gojili so enostransko fizkulturo in se izživljali samo v c*-kem krogu tiste discipline, v kateri so se udejstvovali. S splošno telesno vzgojo, v kateri se bo moral udeleževati vsak fizkulturnik za vsestranski razvoj, bomo dvignili ne-le kakovost fizkulture, temveč bodo fizkul-tumiki, ki so do sedaj gojili samo eno disciplino, prišli pri splošni telesni vzgoji v dotik s fizkultumiki-specialisti posameznih disciplin in s tem širili tovarištvo, izkušnje ki enotnost fizkulture. Konferenca je sprejela sklep, da se bo pripravil tečaj za splošno telesno vzgojo, ki se je že pričel pri FISAJ-u. Absolventi tega tečaja bodo potem organizirali podobne tečaje v svojih republikah in absolvirali te tečaje na okrajih. Na ta način bomo vzgojili najnujnejše število vaditeljev za splošno telesno vzgojo. Na občnih zborih, ki se vršijo sedaj, moramo stremeti, da bo "splošna telesna vzgoja na prvem mestu. Popolnoma zgrešeno je stališče nekaterih, ki trdijo, da nimajo dovolj fiz-'nilturnega kadra. Za današnje števi-• o fizkultumikov imamo fizkuiturnega kadra dovolj. Kader je treba poiskat’ in ga vključiti v delo. Za številčni dvig fizkultumikov, ki je predviden v petletnem planu, je predviden tudi dvig od odgovarjajočega števila fizkuiturnega kadra. Tudi tekmovanja MdPahvh fizkulturnih aktivov bodo organizirala fizkulturna društva Delegati posameznih republik so poročali kako in v koliko so izvedli sklepe IV. plenume z ozirom na splo- šno telesno vzgojo. Pri vseh fizkulturnih zvezah so že formirali odbore m začeli z delom. V teh odborih so tudi člani množičnih organizacij; sedaj ustanavljajo podobne odbore na okrajnih fizkulturnih odbor.h v društvih m aktivih. V tem pogledu ima največ težkeč Črna gora, ki ima najmanj tradicije in kjer se fizkulturno življenje odraža le v nogometu. Poleg tega je konferenca rešila tudi probleme, ki najbolj zanimajo sindikalne fizkulturne referente in pn katerih je prišlo do protislovja. Po sindikalni lin ji se je fizkul tura razvijala po svoje, izvea fizkulturnih forumov. Sindikalne podružnice so prirejale medsebojna tekmovanja, pa tudi tekmovanja v republiškem merilu, ne da bi obvestile o tem fizkulturne forume. Taka tekmovanja so z ozirom na slabo organizacijo in neizkušenost sindikalnih fizkulturnih referentov bolj škodovala, kakor koristila. Nekateri so smatrali tekmovanje po sindikalni liniji kot nekaj povsem oddvojenega od enotnega fizkuiturnega gibanja. Imeli smo primere, da so kaznovani igralci smatrali, da jih pri tekmovanju po sindikalni liniji ne veža kazen, ki jo j* izreki* FZS in take je pri teh tekmovanjih prišlo do ponovnih disciplinskih prekrškov. Nastajala je dvojna linija, ki je bila na tej konferenci rešena, in sicer tako, da vs* fizkulturno delo vodijo in organizirajo fizkul turni forumi, kar drugače biti ne more. Psa tekmovanja bode organizirala fizkul turna društva, tudi tekmovanja sindikalnih fnekulturnih aktivov. Tudi vsa teicmovanja navzgor bode organizirali fizkulturni forumi. Na ta način je bila postavljena enotnost fizkulture na realno osnovo in odstranjena so bila vsa individualna tolmačenja nekaterih članov sindikalnih organizacij. Pogosto smo govorili na sestankih ali citati v časopisih o slabih odnosih med nekaterimi f »kulturnimi društvi na eni in SFA na drugi strani. Ponekod so bili ti odnosi tako slabi, da so zavirali fizkulturni razvoj. Fizkulturno društvo je delalo po svoje, fizkulturni aktiv po svoje; m blo medsebojnega razumevanja. Drug na drugega so valili krivdo in s trm skušali opravičevati nerazumevanje za fizkulturno vzgojo. S tem sklepom je bila tudi ta zmeda odpravljena. Fizkulturna društva in sindikalni fizkulturni aktivi se bodo marali odslej tesneje povezati Vse tekme bo odslej organiziralo in vodilo fizkulturno društvo. Sodelovanje med njima se bo odražalo na tekmovanjih, ki bodo rezultat skupnega dela. Odpadla bodo razna tekmovanja v mnogobojih in tekmovanja sindikalnih aktivov. Sprejet je bil enoten načrt, po katerem bodo tekmovala fizkulturna društva in aktivi po vsej Jugoslaviji. Tekmovalci so razdeljeni po starostnih skupinah: tekmovanj* pionirjev in pionirk od 10. do 14. leta, mladincev in mladink od 14. do 18. leta, članov in članic nad 18 let; moško 'skupino tvori osem tekmovalcev, žensko 8 tekmovalk. Tekmuje se najprej v podružnici sami za prvenstvo posameznikov. Vsa tekmovanja navzgor pa organizirajo fizkulturni forumi, člani bodo tekmovali v sedmeroboju; 1. del izletne vaje z« leto 1948; 2. tek na 100 m; 2. met krogle ali kamenja 7.25 kg; 4. akok čez konja; o spretnostne vaje; G. skok v višino in 7. tek na 1000m. Članice: 1. del izletne vaje za leto 1948; 2. tek na 60 m; 3. met bombe 600 g; 4. vaje na gredi za bronasti fizkulturni znak; 5. skok v daljavo; 6. akrobatika in 7. tek na 500 m. Sprejeli so tudi enotne ocenjevalne tabele, da bode vse republike ocenjevale enotne. Haloge spitšne telesne vzgoje 1. Izoblikovati nov lik človeka, lik zavestnega ki sposobnega graditelja in branilca nove Jugoslavije; S. razvijati delovno ut obrambne sposobnost in ljubezen de domovine; J. razvijati moč, brzmo, vztrajnost, spretnost, hitrost reagiranja, marljivost, smelost, odločnost, samoobvladanje, samostojnost itd.; I. dvigati smisel za organizacijo, smisel za splošno in iniciativne delo za skupnost in razvijati potrebne lastnosti za obrambe pridobitev narodne osvobodilne borbe: tovarištva, čut dolžnosti ki odgovornosti; t. fizkultura bo služila za razvedrile in s tem ustvarjala dobro razpoloženje in veselje do življenja m dela. Fizkulturna zveza Jugoslavije bo izdala okvirni program, ki bo služil funkcionarjem za izvajanje splošne telesne vzgoje. Na konferenci »e pretresali tudi petletni fizkul tunu plan o dvigu strokovnega kadra v FLRJ in v posameznik republikah; ter uvedoo enotne statistke, organiziranje tečajev ter materialne pogoje za splošno telesno vzgojo. Odbor za splošno telesno vzgoje pri FZJ bo v kratk.m izdal priročnik s slikami, ki nam bo prikazal, kako si lahko orodje ib opremo naredimo sami in kako važno je, da ne čakamo na najmodernejše naprave, temveč da takoj začnemo z delom. Odbori za splošne telesno vzgojo se morajo ustanoviti tudi po fizkulturnih aktivih. Naloga sindikalnih organizacij je, da pomagajo fizkultur-nim društvom pn formiranju odborov za splošno telesno vzgojo, da jim pomagajo pri organizaciji tečajev za voditelje splošne telesne vzgoje, kajti od teh tečajev je odvisna hitra in uspešna izvedba sklepov IV. plenuma Fizkulturne zveze Jugoslavije n I. konferenca Odbora za splošno telesno vzgojo pri Fizkulturni zvez Tu goslavije. P. E. Spemiiasliš elsaevi v decembru Rojen v Ložu na Notranjskem pravnik in humorist Fran Milčinski (Fr. Ž. — Fridolin Žolna). Rojen France Prešeren v Vrbi na Gorenjskem. V ZSSR je sprejeta nova ustava — Stalinova. XII. 1936. Umrl Emil Adainie v Ljubljani. Najbolj plodovit in priljubljen slovenski skladatelj, ki je napisal preko — 1000 skladb. Japonska napade Anglijo in Ameriko. 8. XII. 1811, Začetek prve ruske zimske protiofenzive. 1918. Umrl Ivan Cankar v Ljubljani. Pred Benin ca sovim tribunalom v Ljubljani ee bili obsojeni na smrt narodni heroj Ljubo Šercer in tovariši. Usmrtitev je bila izvršena 22. XII. 1V41 v bližini Pomišlja pri Ljubljani. Rojen Josip Visarioooviš Stalin. Umrl mladi. 32!efcni sovjetski pisatelj Nikolaj Ostrovski. Napisal je med drugim roman »Kako »e je kalilo jeklo«. Velike borbe v Dražgošah na Gorenjskem; ubitih 1227 Nemcev. Rojen slikar Janez VVolf. 19-12, Prvi kongr’= I.JSAOJ-a v Bibiču, 1789. Prva celovečerna slovenska predstava v Ljubljani: Linhartova »Zupanova Micka«. To je bil za Ljubljano revolucionaren (v istem letu je francosko ljudstvo napadlo Bostillo) in kulturen dogodek. Tedanji ljubljanski list je napisal: Ves narod je ponceen na svoje igralce, ki so položili temelj slovenskemu gledališču. 3. XII. 1867. 3. XII. 1800. 6. XII. 1936. 6. XII. 1936. 7. XII. 1941. 8. XII. 1941. 11. XII. 1918. 15. XII. 1941. 21 XII. 1879. 22. XII. 1936. 25 XII 1941. 26. XII. 1825. 27. XII 1912. 28. XII 1789. Žg .15» no¥emIisn so prekoračili letni plan V državni lestni indnalriji obrat II Cerknica je v zabojarni 15. novembra zjutraj završalo med delavci; »Dosegli smo plan.« Ta uspeh pa ni bil dosežen brce truda. Ves delovni kolektiv se je namreč pri delu zavedal, da mora na vsak način obdržati prehodno zastavico, ki eo jo prejeli 1. maja. Takrat so sklenili, da bodo plan mesec dni pred koncem leta — sedaj pa so to obvezo 16 dni predčasno izpolnili in prehiteli vse c*!ale obrate v podjetju. Na državni praznik 29. novembra pa bodo najboljši dobili priznanje za svoje delo — k - bo proglasitev udarnikov ti. 8. Proglasitev udarnikov v Triglavski tiskarni Tudi v grafični industriji »e j« normirano cklo razmahnilo in zaznamuje vidne uspehe. Z načrtnim delom, točno statistiko in medsebojnim tekmovanjem izpolnjuje grafično delavstvo svoje naloge in obveznosti v petletnem planu. Tako je sindikalni podružnica Triglavske tiskarne pro- črkostavca opravlja 17 let. V zadnjik treh mesecih je presegal normo pri lomljenju knjig in revij za 47%, ▼ mesecu avgustu celo za 55%. Poleg tega je predsednik andikalne podružnice. Tov. Juvan Stane, dvakratni udarnik, je črkostavec, ki je presegal normo v zadnjih mesecih pri stavljenj* tabelaričnega stavka povprečne 3* odstotkov. V podružnici opravlja tajniške posle v zadovoljstvo vsega članstva. Tudi tov. Przghoda Rudolf je bil sedaj drugič proglašen za udarnika-Kot tiskarski strojnik opravlja svoj poklic že 12 let Normo presega povprečno za 31*/V Za dvig strokovnih kadrov z veseljem prenaša svoje znanje vsem, zlasti pa mladini, ki ji je vzoren vzgojitelj in vodnik. Prvič so bili proglašeni za udarnike strojna stavca Pirkovič Božidar in Jeločnik Stane ter knjigoveški pomočnik Mager Helmut. Vsi so visoko prekoračili svojo normo. Za tovariši pa ne zaostajajo delavke Triglavske tiskarne. Tri se si priborile časten naz.v udarnika. 55 let je že stara Oblak Marija, a kar pomladila se je pri svojem knjigoveškem delu. 38 let že opravlja to delo in najtežje bi ji bilo, kakor sama pripoveduje, če bi morala zapustiti delavnico n oditi glasila devet najboljših za udarnike, v pokoi. Med vojno je od vsega počet- med njuni trikratnega udarnika tov. Slokarja in dvakratna udarnika Pr-zyhodo in Juvana. Tov. Blokar Stane je M lokiuv že tretjič proglašen za udarnika. Poklic Sindikalnim podružnicam in naročnikom »Delavske enotnosti« Vse naročnike in sindikalne podružnice opozarjamo, da sme priložili današnji številki poštne položnice. Vsak naročnik naj nakaže že v prvih dneh vso še neporavnano naročnine — Sinil kalne podružnice naj prav take zberejo naročnino od svojih članov in poskrbijo, da ne bodo z naročnino v zaostanku. Izpolnite svoje dolžnost do svojega lista še danes in ne odlašajte g plačilom naročnine. Upirava ka pridno delala v OF, njen sin pa je bil ustreljen kot talec. Druga knji-goveška delavka je udarnica Arko Jožica, ki presega normo povprečno za 34%. Kot prva vlagalka pa je bila proglašena za udarnico tov. Zavodnik Iva zn preseženo normo 21%. Po proglasitvi udarnikov so prejeli nagrade tudi najboljši ueinci podjetja tovariši Stopar Rajko, FilivPf Viktor, Hočevar Janez in M rt 'čif Zdravko. E. G. Urejuje uredniški odbor. Glavni urednik T. Seliškar. — Uredništvo (telefon 45 38) in uprava (telefon 20-421 v Ljubljani, Miklošičeva c. 22/TI. Izhaja vsak pelek. Me ečna naročnina 12 din. Štev. čekovne nakaznic« 60-7605 012. Tiska Prosvetna tiskarna- Ko smo izpolnili svojo glavne na- težkim orožjem, g topovi in minometi logo — od 19. de 24. julija sme smo ar prebijali po stezicah, ki so pognali v zrak 41 vrtalnih stolpov, bile znane samo tukajšnjim hribov-trinajst petrolejskih cistern in tri cem — huculom. Ti so nam dajali tovarne za destilacijo nafte — smo vodnike — drzne lovce. Z njihovo pose pomaknili v globel ob reki Gni- močjo smo hodili včasih po krajih lici. Nemške in ogrsKe čete so že za- brez kakršne koli steze, prebijali smo vzele vse višine, ki so gospodovale se skozi goščavo podrtega drevja, sko-nad to globeljo, utrjevale so jih in si pragozdove in gosto mogočno pra-kopale jarke v kamenita tla prot, kjer so se noge skoraj pogrezale Sovražnik se je oklepal obrambne v mahu sedaj pa drsele po vlažnih taktike. Računal je s tem, da se bomo skalah. Tu se je rodil nov marš na-izčrpali m da bomo porabili vso sih partizanov: mumcijo, med tem pa, da bo strnil p0 Ta80kih in strmih gorah, o.o-og nas tako trden obroč, da ne Tam, kjer Bistrica teče grme, bo megla živa duša uiti _ iz njega. Po samotnih cestah ;n stezah Kakor so pripovedovali ujetniki, da Osvajalca teptajo Kovpaka ljudje, je minsko poveljstvo izdalo ukaz, da me je po vsej sili treba ujeti živega.. 1'egosto je bilo treba krepkeje pritegniti pas: vode in soli je bilo v ODHOD Z GORA gorah na pretek, toda glede živeža nam je slaba predla. Iz zadrege so V bojih za višine, z: ugodnejši nam pomagali pastirji, ki so pasli položaj v gorah so se partizani pre- živino po gorskih pašnikih in so kar bijali skozi en sovražni obroč in so tu pripravljali v ogromnih kotlih sir bili spet v drugem obroču. Čedalje iz ovčjega mleka. Nemci so izdali više v gore smo se vzpenjali. Da ukaz: staroste morajo prignati vso bi svobodneje manevrirali, smo pre- ž;vino v dolino, sicer jih bo doletela delali vse vozove v vozičke z dvema smrtna kazen. Prebivalci pa so kljub kolesoma, nato smo se morali odreči temu našli možnost, da so nam poma-tudi tem — morali smo prtljago to- gah. Partizani so neprestano lovili voriti in nositi ranjence na nosilni- ^izgubljene« krave: gonili so jih k cah- - nam huculski pastirji, da bi nam Vse kolikor toliko širše vozne poti bile na razpolago, so nadzirala nemška letala. S svojim Po nekaj dnevih marša v gorah, ki nas je d* kraja izčrpal, smo se v boju prtšelkli do vasi Poljan ce, ki stoji dva kilometra od češko.... .vaške nuje. I* »u smo spet ugotov.li, do so vse vrhere nad nami zasedli Nemci in Ogri. Nemška letala nam niso dopušča.,., da bi gonili konje na pašo, in tako sc konji tabo oslabeli, da je bilo nesmiselno, da bi jih š$ zapregah. Spoznali smo, da ee s topovi in minometi ne bomo pretolkli z gora. S težkim sram je bilo krak* dati ukan: »Topovske baterije ia baterije minometov naj porabije vso municijo v boiu proti sovražnika m naj potem uničijo materialni del«. Ali so ta dan naši topničarji in minometalci podkurili Nemcem! Nemško topništvo je sicer skušalo odgovarjati, pa ja hitro utihnilo. Ko so potrošili vso municijo, so privezali bore! in komandanti k topovom vrečice z dinamitom, prižgali netilne vrvice, se umaknili v stran in sneli pokrivala z glav. Pri duši nam je bilo, kakor da pokopavamo svoje prijatelje. Mnogim so stopile solze v oči. Ko se je razlegla strašna eksplozija, je bilo nekaj minut popolna tišina. Potem sem slišal, kako je nekdo po tihem rekel: — Nič hudega, tovariši, saj smo že tako dolgo uporabljali tole orožje da se je že čisto izrabilo. Nekdo drug pa se je jezno oglasil: — Lepa tolažba takale tolažba! To je bilo 29. julija zvečer. Ponoči so partizani z nenadnim napadom na nož prebili še en sovražnikov obroč. Pomikali smo se proti gori Ševki. Z druge strani je hitel k tej gori 26. esesovski polk. Mi smo bili prvi. 31. julija zvečer so st partizani po dveh dneh neprestane hoje, ko so kar padali od utrujenosti in bili popolnoma onemogli od lakote, namestili v rovih, poraslih s travo, ki so jih izkopali na gori ševki ruski vojaki že mod prvo svetovno vojno. Polastili smo sa vrha. Ssdaj so bili Nemci pod nami. Ob zori smo pričakali vrste esesovcev, ki so se vzpenjali po skalah in prebijali skozi grmovje k vrhu Ševke, z uničujočim ognjem z vrha. Dva dni je trajal boj na ševki. Ob pomoči devet.h bombnikov nas je nasprotnik napadal z zahoda, severozahoda in juga. Toda ob vsakem napadu smo ga pognali nazaj h gorskemu podnožju. S Ševke smo jo tako srečno popihali ponoči po gozdni stezici na sosedno goro Vovtorub, da Nemci tega še zapazili niso, čeprav „o povsod prežali na nas. 3. avgusta se partizani na gori Vovtorub niso mo-gli dovolj nasmejati, ko so gledali, kako nemški letalci z bombami razbijajo zapuščeno Ševko. Počitek nam je bil nujno potreben. Videl sem, da niso popolnoma onenfo-gli samo konji, temveč tudi ljudje. Toda o počitku ni bilo niti govora. Nešteto sovražnikovih obročev smo že prebili in vendarle smo bili še vedno v obroču. Krog gore Vovtorub so bile velike sovražnikove posadke v Nadvorni, Pasečni, Jaremči, Zeleni in Deljatinu Kje naj se pretolčemo? Kje Nemci ne pričakujejo udarca? Sprejeli smo drzen sklep: spustili se bomo v dolino Pruta. k mestu Deljatinu, glavnemu nemškemu oporišču v tem drlu Karpatov, križišču vseh železnic in cest. Ali je moglo priti Nemcem na misel, da bomo tvegali pot preko Deljatinu j In tvegali smo zares mnogo. Pred pohodom sem dal povelje:»Vsi breZ izjeme se morajo zavedati, da je tre 3 zastavljeno bojno nalogo izpolnjevati dotlej, dokler je še kak — in čep".’3« je sam — človek, ki je še sposoben za boj. Edine naše prizadevanje me*a biti!« — Naprej, napadajoči Rdeči arm?1® nasproti! — je klical Rudnev v jem govoru, ko je pred boj ra daj*1 navodila za boj pri Deljatinu. Nikoli še ni govoril tako navdaš«1*0 kakor to noč. Ustavil je konja na cestnem obronku in pustil partizan:*10 kolone mimo. Od prvih dni naše hude, neenak® borbe v gorah dalje so bile vesti, k1 smo jih dobivali po radiu iz »Velik® dežele«, ena bolj radostna ko drug3-Na Karpatih smo izvedeli, kako 90 bili Nemci razbiti na kurskem lok0" Ko se je naša kolona spuščala z g°ra’ da bi se pretolkla pri Deljatinu, partizani pozabljali na utrujenost J® lakoto ob misli, da se Rdeča armad* bliža našim rodnm okrajem na Sd*0' ščini in da bo danes ali jutri že . Putivlju, Gluhcvu, šaliginu. Da, ** smo napadajoči Rdeči armadi ®*" proti! Ni mi mogoče opisati, kako so se razlegali to noč vzpodbujal0*", klici, ki jih je Rudnev s konja kti<% partizanskim vodom, ko so koraka mimo: — Naprej! Naj živi Rdeča ^ mada! . . — Naprej! Naj živi veliki Stati® (Nadaljevani^