Št. 2
V  Gorici, v torek dne 5. januvarija 1909
Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti oTpjoraana ali v Gorici na dom poSiljana:
vse loto      ........15 K
«/,..........10   '
V............* •    '
Posamično Številko stanejo 10 vin.
„S0ČA" ima naslednje izredne priloge: Ob no-r m letu „KaLi$'»L pa,GorBkep>Jiit6radJJ|Saiij^em" in ^ -. ažipot po I4ui)ljaiii in kra^skih mestin"*, dal|e"Xa^ ..t v letu „Vozni red železnic,   parnikov in poštni!
Naročnino sprejema up-avništvo v Gosposki ulicj tov. 7 I. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. Gabršfek Sfa naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo v, Oglasi in poslanice se racunijo poTrtit-vrslah ee tiskano   1-krat   16 v, 2-krat-|4 v,   3-krat   12   v vsuka
>:ta.  Večkrat  po dogodbi. Večje črke po prostoru.
5- Seklame in spisi v uredniškem delu 'M v vrsta. Za s5>Liko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečajj XXXIX.
»Vb3 zs narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. Lavrii.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki nlici St. 7 v Gorici v L nadst. Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9.do 12. dopoludne. UpravniStvo se ne. haja v- Gosposki ulic? St. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni'
HaroCnino in oglase je plaGatl loco fiorica
Dopisi naj se pošiljajo le are dni it vu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravniltvn,
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od *So5e sak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gid. 1-80.
»Soca< in >Primorec« se prodajata v Go.i i v naših knjigarnah in teh-le tobakarnau t Schwarz v So!sk ul., Jellersitz v Nunski u!., Ter. Leban na tekali§5u s. Verdi, Peter Krobolj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliseni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanafei v Korenski ulici St. 22; v Irstu v tobakarni Lavren5i8 na trgu della Caserma.
|     Odgovorni urednik in izdajatelj ivan Kavčič v Gorici.
— TeSftton it, 8S.
»Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J. Fabfiič) tiska in zal.
Marec za uflarcem.
j Vlada igra s Slovenci predrzDO igro. To •"svojo predrz: ost kaže nekam ostentativno po septemberskih dogodkih v Ljubljani in vidi se, kakor da se je zarotila : udariti prav kranjsko deželo kar najkiepkejše s svojo nemško roko. Vlada dviga Nemce na Kanj-skem naravnost izzivalno za Slovence. Kar si izmislijo, pa jim izpolni. Hoteli so imeti posebnega nemškega deželnega šolskega nadzornika — in dobi!: so ga v osebi slovenskega recegata Albina Belarja, c. kr. profesorja na ljubljanski realki. Takega nemškega nadzornika ni Cisto nic potreba, ker ima kranjska dežela že dva deželna šolska nadzornika, kar povsem zadošča. Toda Nemci so hoteli in dosegli so, kar so hoteli. Vlada jim je ustregla rada, samo da zada kranjskim Slovencem krepko zaušnico, katero bodo morali drago plačevati. Vpliv nemškega nadzornika na nemške srednje šole bo brez dvoma velik in takle nemški zagrizenec, renegat, kakor-šen jo Belar, bo že znal s pomočjo vlade iu nemških političnih strank nastopati germani-zatorično tako, da mu bodo slavo peli po nemških logih. Da se mora proti takim nakanam vlade vpreti slovenski narod, to je pač uinevuo samo po sebi, že toliko bolj, ker je z glasom nadzornika Holarja deželni šolski svet povsem v rokah vlade.
: Ni bilo dosti, da je vlada zadala udarec* kranjski deželi, marveč je imenovala ob jednem za Koroško za deželnega šolskega nadzornika nekega Benda, ki je istotako. strasten nemškutar. Kako taki ljudje delujejo proti Slovencem na šolskem polju, je pač prebritko znano.
Pri nas pa zadaja vlada Slovencem udarce y istem hipu na drugem polju: na trgovsko-obrtnem. Vršijo se volitve v trgov -sko-obrtno zbornico. Človek bi sodil, da je tu pač prosto polje ter se dela in vrši vse nemoteno od političnega vrvenja. Toda pri nas je prav tu najhujše politično torišče, na katerem pomaga vlada z vsemi sredstvi, največ neiepimi, nezakonitimi, Lahom ter nastopa očitno v neprilog Slovencem. Kaj se je doslej
godilo, smo že opisali na kratko; pa bo treba ša pisati in pa še kako krepko. Trgovsko-obrtnfc zbornica bi morala služiti le svojemu namenu ter pospeševati trgovino in obrt ne-pristansko, toda ta zbornica dela v glavnem le za Lahe na trgovsko obrtnem in poleg tega na političnem polju. To polje pasi hoče varovati, če ne gre z zakonitimi pa z nezakonitimi sredstvi, če ne po pošteni poti pa po nepošteni. Kaj m ari tem ljudem za pravico in poštenost! Vlada pomaga Lahom tako očito, da je nastala radi teg a strašna nevolja med goriškimi Slovenci ter padajo krepke besede na naslov vseh prizadetih. Vlada nam zadaje udarce s pomočjo trgovsko-obrtne zbornice, ker hoče obvarovati Lahe na površju in jim pahniti Slovence popolnoma pod njihovo peto. Tu bo treba še ogromnega dela, prodno pridemo do — pravice!....
Delati treba iu pa znati se upreti krivici. Kaj pa pomaga po izvršenin udarcih ja-dikovati — poprej jo potreba odbiti nakano nnših sovražnikov. V tem oziru bi morala v prvi vrsti naša slovenska delegacija na Dunaju delovati vse drugače nego doslej!
DOPIS
Od ftehOd. •- (Konec). - Igra „Siureka-božično drevo" je zelo ugajala. Je pa tudi za srce blažilna. Posla&njte: Stara, uboga, zapuščena ženica gre nabirat v gozd suhega listja, da si napravi toplo in suho ležišče, toda nobeno drevo ga ji ne privošči. Že hoče žalostna oditi, kar se oglasi smreka ter ji ponudi svoje češarke, da si zakuri ž njimi ter ogreje stare kosti. Starka jih hvaležno sprejme ter prosi Boga, naj smreki poplača stotero za usmiljenje, to je slišal ljubi Bog, oče vseh sirot; angelj pride in pove smreki, d;i postane od sedaj božično drevo. — Lepo so igrale naše deklice, posebno starka, naša Rožica in angelj, naša Anica iz Radovljice doma, ki je še tako nedolžna in pridna, kot pravi, pravcati angelj.
Ko se pa prikaže še okiučano božično drevesce, izvil se je jednoglasno iz vseh grl začudeni: „Jes"!
Ploskanja ni bilo, kakor po vsaki točki, ne konca, ne kraja. — Med pesmimi ste najbolj ugajali „Slov, dekle", a še bolj Žirovni-kova „Slovenski smo fantje"... to zadnjo je pelo okoli 30 dečkov s trobojnimi znaki na prsih, imajoč zastavonošo s trobojnico v sredini. Izgledalo je, kot bi hoteli braniti naSo slovensko zastavo do zadnjega zdiha. Kako so se bojevito vdarili na mlada, slovenska prsca, ko so prišli v pesmi do „M i smo domačini itd." Lpamo, trdno upamo, da ne zabijo nikdar besedi, katere so peli „Za narod živimo, za brate smo mi". Bog jih ohrani naši mili slovenski domovini! M i se ne bojimo več bodočnosti! Strah naj bode koga drugega za njo, našega so vraga! — Deklatnatorji so bili vsi kos svoji nalogi, Najbolj je pa ugajala kratka deklamacija šestletne deklice Lucije Gabrijelčič iz Goljevic. Mislilo se je, da ljudje popočijo od smeha I O Alojziju Goljev-Ščeku, Skale, ki je deklamiral Sim. Gregorčičevo „Sam", gre pa le en glas po občini: „ti Lojze ti, kdo bi si mislil, da jo zna tako-le vrezati 1"
Po končanem vsporedu je dobil vsakdo izmed lf»0 otrok „Škrtoččw sadja, zatem pa eno ali več škudelic kave ter kos kruha. Kave je bilo kar 70 1.
Nadalje se je obleklo do 30 otrok ubožnejših starišev, vsi drugi pa so dobili n. I/i. . iilrtče, Btaju), kapo, majo, podplate, razne rute, zapestnice, ščeti, nogavice, predpasnike, jopice, pisanke, peresnice itd.
Vsa prireditev je trajala nad 4 ure, vendar so pa ljudje vstrajali do zadnjega.
Iz kanalskega okraja.
AnhBIO. — V Anhovem imamo moža po imenu Štel'. Markič, ki je služboval že pod slavnim lladeckijem 1. 1848. Pri vsej svoji starosti je pa naš Markič še krepak. Le poglejte ga, kako vam jo reže ! Če se ga pogleda pri hoji od zadi, bi človek mislil, da je to kak mlad fante. — Dne 2G. pr. m. je bil odlikovan z jubilejnim križcem. V Anhovem se je zbralo lepo število veteranov iz Kanala in sosednih vasi ter okoli 40—50 dosluženih domačih vojakov. Proti 10. uri predpoldne so
prikorakali vsi na Gorenjepolje k sv. maši s starčkom Štefanom v sredi. Pred cerkvijo se postavijo v vrste, na kar pripne načelnik veteranov g. Bajt slavljencu na prša jubilejni križec z lepim govorom, po kojem je mnogo zbranega ljudstva zaklicalo našemu starčku in pa cesarju trikratni „Živio!". — Govorila sta Še g. Zega iz Kanala in g. Stanič iz Trsta, v kojem govoru sta slavila slavljenca kot vestnega in udanega vojaka. Po obeh govorih je zopet zaklicalo občinstvo običajni „Živio". Po sv. maši so odkorakali veterani, vojaki in drugo ljudstvo v Anhovo, kjer so prvoimenovani" defilirali pred našim Markifiem. Razšli smo se nato na vse kraje, Markiča pa so spremljali nekateri h kosilu, kjer je izpo-povedal, da čuti še toliko moči v sebi, da bi šel še sedaj proti Italijanom, samo.... da bi dobil takega konja kakor ga je imeli. 1848,— Dragi Markič I Vi ste opravili svojo dolžnost kot vojak, sedaj je vrsta na nas, da se izkažemo, tudi mi smo pripravljeni dati za svojo domovino kri in življenje, naj si že bode sovražnik Italijan, Nemec aH Oger. Soj smo mi Slovenci žilavi in neustrašeni, saj je pravi nas pregovor „ Slovenec je korenjak od nog do glave, kamor udari, pet jih pade". H koncu še: Bog živi našega Markiča še mnogo let čilega in zdivvega, naši občini v ponos, nam pa v vspodbudo in vzgled.
Javna Zliinala. — Dne 21. t. m. je bila na Gorenjempolju ? šolskih prostorih božič-nica, pri kateri so lili obdarovani vsi otroci s sadjem, raznim oblačilnim blagom, kavo in kruhom ter raznimi Sol. potrebščinami. K temu so pripomogli: domačini, ki so darovali okoli 3 vreče razlega sadja, v denarju slavno županstvo 80 K (za vseh 5 šol županstva 200 K), g. Debenjak, podjetnik, Gorenjavas 2 K, g. Virant, fin. komisar Kanal 1 K, g. Jos. Dejenjak, posestnik, Anhovo 1 K, g. Andrej Stanič, lovec. Anhovo 1 K, Miha Mo-relj, Gorenjepolje 1 K, Morelovi 1 K, g. Tonmžič, Morsko 1 K, g. Ulaga, Kanal 1 K, g. Fabijan, sod. svetnik, Kanal 2 K, — v blagu pa gg. trgovci v Gorici: Zornik, Druv iovka, Cotič, Fcn, Kopač, Gabršček, Medved, Hribar^ Pregrad S: Černetič, Jeretič, Bizail, Hedžet & Koritnik,   v   Kanalu   pa:   Angeli,
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ===   ALEXANDRE DUMA8.-------
(Dalje.)
—  Gospod, odvrne Planchet, v tem kakor v vseh drugih stvareh sem vaš udant sluga.
—  Fant je prebrisan, in še precej, pravi Aramis, ko jo zajahal konja.
—  In kako bi ne bil, pravi Athos ter tudi on sede v sedlo, ko je tako dolgo krtačil klobuke svojega gospoda!
XVIII.
Poslanci.
Prijatelja sta se podala takoj na pot, ki je vodila navzdol po strmem klancu predmestja ; toda ko sta prišla konec tega klanca, sta videla' z velikim začudenjem, da so bile pariške ulice izpremenjene v po* toke, trgi pa v jezera. Vsled velikih deževij v mesecu januvarju je bila stopila Seina preko bregov ter preplavila slednjič polovico stolnega mesta.
Athos in Aramis sta se s svojima konjema po-1 daja pogumno v to močvirje; toda uboge živali so kmalu gazile do prsi v vodi, in plemiča sta se morala odloČiti stopiti s konj ter najeti čoln; prej sta pa še naroČila lakajema, naj ju gresta počakat pred tržnico. |
Priplula sta torej v čolnu do Louvra. Bila je že trdna noč, in Pariz, razsvetljen le tu pa tam od bledih, utripajočih svetilk, ki so odsevale v lužah, Pariz z vsemi temi Čolni, v katerih so se vozile patrulje z blestečim orožjem in z vsemi temi nočnimi klici, ki so jih menjavale straže med seboj, Pariz je nudil prizor, ki je kar očaral Aramisa, tega za bojevita čuvstva najdovzetnejšega človeka, ki si ga moremo misliti.
Dospela sta k kraljici;   toda ustaviti sta se mo-j rala v predsobi,   ker je Nj. Veličanstvo ravno govo rilo s plemiči, ki so prinašali novice z Angleškega.
—  A tudi midva, pravi Athos slugi, ki mu je dal to pojasnilo, tudi midva ne prinašava le novic z Angleškega, temveč prihajava celo od tam.
—    Kako pa se imenujeta, gospoda? vpraša sluga.
—  Grof La Fere in vitez d' Herblav, odvrne Aramis.
—   Ah, pravi sluga, ko je z*Sul ti imeni, ki jih je bila kraljica tolikokrat zaupno izgovorila, ah, potem je to nekaj drugega, in mislim, da mi Nj. Veličanstvo ne bi odpustilo, ko bi vaju le minuto pustil čakati. Pojdita z menoj, prosim.
In Athos in Aramis odidGta z njim. Prišedši do sobe,   v kateri  je bila kraljica, jima sluga namigne, naj počakata ter odpre vrata, rekoč:
—  Milostljiva gospa, upam, da mi odpustite, da se nisem ravnal po vašem povelju, ko izveste, da vam naznanjam prihod gospodov grofa La Fore-ja in viteza d' Herblaya.
Pri teh imenih kraljica glasno vsklikne veselja* tako da sta jo cula plemiča tja,  kjer sta bila ostala.
—  Uboga kraljica! zašepeče Athos.
—  C, naj vstopita! naj vstopita ! vski/ vne tudi mlada princezinja ter skoči proti vratom.
—  Vstopita, vstopita, gospoda! jima pravi, hite* sama odpirati vrata.
Athos in Aramis vstopita. Kraljica je sedela v< naslonjaču, in pred njo sta stala dva izmed onih treh plemičev, katere sta bila srečala v stražnici.
Bila sta  to gor^oda  Flamarens in Gaspard Co-
jy,  ve" roda  Chatillonški,   brat  onega,   ki  je bil
i   im ali  osem  let  poprej   ubit  v dvoboju na trgu
Roj al;   ta   dvoboj   se   je   bil   vršil   zaradi  gospe
Lop deviile.
Ko je ftluga naznanil naša prijatelja, sta se plemiča zn <rt*i umaknila ter vznemirjena izpregovorila , ad: * «i tihim glasom.
—  No, gospoda? vsklikne angleška kraljica, za-gledavši Athosa in Aramisa. Slednjič sta vendar prišla, zvesta prijatelja, toda državni kurirji so še hitrejš; nego vidva. Dvor je bil že poučen o dogodkih v Londonu v trenutku, ko sta prišla vidva do pariških vrat, in gospoda Flamarens in ChatillGn mi prinašata od Nj. Veličanstva kraljice Ane Avstrijske najnovejše informacije.
Aramis in Athos se spogledata; ta mir, da, celo to veselje, ki se je svetilo v kraljičinem pogledu, sta ju osupnila.                                  .
(Duljs pride.)
Garlatti, Bavdaž, Ivančič ter Janez Grede-niea-Gorenjepolje. Vsem tem blagim dobrotnikom najsrčnejša hvala, Bog povrni tisočero ! Nadalje se zahvaljujem najsrčneje g. Andreju Gabrijelčič, velepos., Plave, za božično drevesce, gg. nadučitelju Vrču, g. učitelju Turku, g.čni Leban, g. nadporočniku baronu Formeu-tiniju, Pirhovim in Bavdaževim — Goreoja-vas, za razna posojila ter vsem domačinom, ki so pomagali kakorkoli. G.čni učit. ž. roč. del. Markič še posebno zahvalo za njen trud ter ravno tako gg. udom šol. in sir. sveta Antonu Gabrijelčič, Rožice 106, Fr. Rahotina — Gorenjepolje, Janezu Čargo, Anhovo, Mihi Gabrijelčič, Ložice ter Štefanu Gabrijelčič — Goljevice, ki so mi pripomogli s svojim nasvetom pri razdeljevanju raznega blaga. Končno še zahvalo Terezi Morelj za brezplačno kuhanje 70 1 kave. Bog povrni! — Vodstvo ljudske šole — Gorenjepolje, dne 31. grudna 11908. — Henrik Klavora, voditelj.
Iz kobariškega okraja.
Iz Kobarida. — Od vseh strani prihajajo glasovi o praznovanju Silvestrovega večera. Tudi mi smo se letos dostojno poslovili od starega leta io sprejeli novo. Temu se imamo zahvaliti našemu mlademu tamburaškemu zboru. Ta je namreč sklenil prirediti na Sii-vestrovo veselico s plesom. Vse točke so se izvajale iako dobre. Našemu mlademu, a ' krepkemu tamburaškemu društvu se je vse * čudilo. Kakor da bi jih imel vodja na vrvi, tako spretno so izvajali točke vsporeda. Tukaj se je pokazala vstrajnost in • disciplina. Kaj tt'cega ni bilo še pričakovati od tega društva. Le tako naprej. Tudi igra „Raztresenea" se je igrala jako dobro. Posebno g.čni Pepci v 4 vlogi Milke se je vse čudilo. Prvič je bila na odru, in vendar je tako sigurno igrala, da so jo vsi občudovali. Tudi druge vloge so se dobro izvajale. Precej dobro se je tudi pelo. Po končanem vsporedu se je začel ples, pri katerem so igrali tamburaši. Sedaj je čas veselja, zato pričakujemo, da nas kmalu še kam povabite.
Iz ajdouskega okraja.
Veliki koneart » Aldovšoinl. —   Glasbeno
društvo „Trst" iz Trsta priredi dne 10. jan. 1909. ob, 4. uri popoludne svoj veliki koncert, na katerem svira popolni vojaški orkester iz Gorice. Proizvajale se bodo razne pevske in tamburaške točke ter šaloigra »Gluh mora biti" in burka s petjem zgrešeno nadstropje". Razun tega prirede se razni komični nastopi. Koncert se vrši pod vodstvom društvenega kapelnika g. VogriČa. — Po koncerta se bo vršil ples do petelinovega klica.
Iz goriške okolice.
Iz PM5iB8. (j Yinko Gregor i 6.) — Na starega leta dan ob ledeni burji so se zbirali prebivalci Prvačine in sosednjih vasi, da skažejo zadnjo čast svojemu soobčanu, znancu, prijatelju Vinkotu GregoriČu. Na velikem števDu spremljevalcev se je spoznalo, da je umrl mož splošno in posebno znan. Spredaj je korakal »Prvaški Sokol", ki je pokazal svojemu ustanovitelju svojo hvaležnost, da je vslic vsemu mrazu in burji v lahkem kroju zaklical zadaji „Na zaar!" svojemu očetu, ki je takrat — 1889. — ko ni bila še narodna zavest tako probujena in se je delalo zapreke pri vstanovljenju narodnih društev, vzbudil v . teko mali vasi, kot je bila Prvačina, idejo za ustanovitev takrat redko zasejanih sokolskih društev. (Gla^er. Zgodovina slav. slovstva IV. str. 5. Sokofv Prvačini ustanT I. 1880. ni smel nositi eokolske oprave.) Za Sokolom je stopala množica in zastopniki različnih društev, kojih čian oz. funkcijonar je bil, kakor »kmečka posojilnica", pri kateri letos ustanovljeni je bil pravi steber toliko kot dober knjigovodja, kakor tudi kot dober poznavalec domačih razmer vsakega vaščana, dalje zaspala in letos na novovzbujena možka podružnica sv. Cirila in Metoda, kateri je bil prTOiaestuik.                                    i
Županstvo, kjer je bil nad 25 let starešina in podžupan in več let predsednik kraj-nega šolskega sveta. Tudi iz sosednjih vasij Gradišča in Dornberga je prihitelo ljudstvo, celo iz Gorice. Med sprevodom je svirala godba žalostinke in domači pevci so zapeli pred hišo žalosti, v cerkvi iu na pokopališču nngrobnice ob plaču dece pokojnika. Ob odprtem grobu je govoril prvašfci župan g. Fur-lani prijatelju zadnji pozdrav. Naglašal je, kaj
je izgubila občina ž njim v ožjem pomenu. Ampak tudi slovenski narod je izgubil v njem narodnega delavca izza časov Lavriča in pesnika in pisatelja. Ker je širše vrednosti, hočem opozoriti čitatelja teh vrstic ua knjižico pod naslovom: Pesmi. Zložil Gregorič Vinko, Podkraškogorski. V Gorici nat. Hilarijanska tisk. 1884. 8° 80 + (IV.) str. V Kresu je ocena teh pesni. Res škoda, da ni imel one višje izobrazbe, ki nam vstvarja duše?ne velikane in omogoči obširnejše umotvore. Podkraškogorski roj. 1. 1847. je imel le domačo ljudsko šolo, ki je nudila v tistih letih le znanje čitanja in pisanja. Vsoda ja hotela, da mu umrje starejši brat in moral je prevzeti doma gospodarstvo. S tem je bil navezan na samoizobrazbo in iz knjig — posebno pesmi je prebiral kaj rad — se je izobraževal. Tako je zajahal Pegaza in izdal 1. 1884. zbirko pesni. Na Gradišče je večkrat zahajal k Simonu Gregorčiču. Ko mu je nekoč prinesel več pesni v pregled, se je izrazil Gregorčič, da jahata oba Pegaza, ampak z različno srečo in vspehom. Sploh ga je vsakokrat, imenoval „kolegoB.
Bazen tega je bil urednik »Goriškega Vestnika". Smešnice je objavljal v „ Rogaču" in »Juriju s pušo", katerima je bil zvest sc-trudnik. Tudi v „Slovana« (1884.—1887.) je dopisoval in razne druge liste. V „Iiogaču" se je spravil v peresni boj s škofom Mahni-čem. Kot zaveden narodnjak se je pokazal s tem, da je v onih časih, ko je bilo društveno gibanje v povojih, omogočil hiter in krepak razcvit društva „Čitalnica", koje pevski zbor je slovel takrat in pel večkrat v Gorici, s tem, dajo sezidal v društvene namene dvorano, kjer se je z .njegovim sodelovanjem razvilo jako bujno življenje. Vzrok, da ni prišel do večje veljave v naši književnosti, je kakor gori navedeno pomanjkanje sredstev v svrho nadaljevanja izobraževanja. Naj si bo kakor hoče, to vemo posebno mi, ki smo živeli v neposrednem obližju Podkraškogorskega, da mu dolgujemo časten spomin in ne samo mi, ampak cel slovenski narod ga ohrani — narodnega delavca izza Lavričevih časov v blagem spominu. —
Čllkl V Št, AndreŽU še vedno spravljajo ljudsko-šolsko mladež v svoje vrste, vkljub temu, da jim je to prepovedalo ondotno vo-diteljstvo na podlagi postave. Kakor čujemo, še celo dr. in kurat, dasi je zadnji preusedoik kr. šol. sveta, ne poznata Ijud skošolskih postav. Žalostno. Prvi se je moral informirati nekje, kjer pa da je dobil fine „šnofade".
Poživljamo Šolsko oblastvo v Št. An-drežu, da napravi potrebne korake proti klerikalnim ljudstvu škodljivim nakanam.
Iz Solkana. — Odbor „ Slovenske Čital niče" v Solkanu vt;M uljudno gg. član« k udeležbi občnega zbora, ki se vrši 10. prosinca 1909. ob Ys4 uri popoldne v dvorani gospoda župana Antona Mozetiča. — Dnevni red: 1. Predsednikov nagovor. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Blagajničarjevo poročilo. 4. KnjiŽ-ničarjevo poročilo. 5. Predlogi. 6. Volitev predsednika in odbora. Ker bo posebno točka 5. važna, pričakujemo mnogobrojne udeležbe.
Iz tolminskega okraja.
Roparski napad. — V nedeljo, 3. t. m. okoli 5. ure popoldne je napadel neznan hudobnež 14-letnega učenca VI. Levpuščeka iz Loma, ki se je vračal od doma v šolo v Tolmin. Srečal ga je na cesti med Sv. Lucijo in M odrejeni in zahteval, naj am izroči denar. Napadalec je imel okoli 40 let, je visoke postave, temnih brk brez brade in oblečen v temno, razcapano obleko. Govoril je .neko, me] sanico in4 posnema! gorenjsko narečje. Kw se je fant branil izročiti denar, potegnil je dolg nož. V tem se je deček oprostil napadalčevih rok-, hudobnež hoče mahniti dečka po glavi, a zadene roko in mu odseka kazalec desne roke. Slednjič se je dečku le posrečilo, da je ubežal k Sv. Luciji. Orožništvo zločinca zasleduje.
Domače vesti.
Dežalfll ZBIf. — Določeno je; da se snide 8. t. m., ali do danes poslanci še niso onfe'-ščeni o tem. — V nedeljo je bil v Gorici namestnik knez H o h e n 1 o h e, ki se je posvetoval z voditelji strank v imenu viade. — Vlada ne želi razpusta, zato je še enkrat poskusila, ali bi ne bil mogoč kak modus vi-vendi. Stavila je tudi konkreten predlog, o katerem so včeraj razpravljale tri stranke (obe laški in slovenski klerikalci;)
»Slovenski klub" ima danes popoldne sejo. — Kolikor smo poučeni, so prve tri stranko v principu sprejele vi a din prediag, ali prikrojen po željah posamičnih skupin. Ako bi tudi „Slovenski klub" sprejel vladin predlog kot zadnje sredstvo, teoaj bi bilo treba spraviti v soglasje še postranske predloge štirih skupin in ako se to posreči, pride vsaj do kon-stitucije deželnega zbora in odbora. V nasprotnem slučaju bo sledil razpust in nove volitve, kakor smo že napovedali.
Za družbo si. Cirili In Metodi je daroval g. Jos. Vrtovec iz Vel. Žabelj K 1 in neimenovani K 1. Hvala!
Za „Ciril-Metodovo" družbo je nabral „ Neimenovani" v veseli družbi v Kamnjah 1-- K.
Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo na Silvestrov večer društva „Prešern" v Šempetru K 1533.
Iz Dillna. — Na Silvestrov© v hotelu g. Plesa se zbrali in 5 K Cirilu in Metodu za novo leto nabrali. Živeli!
Si- peicl „Slov. bralnega in podpornega društva v Gorici" so uljudno naprošeni, da pridejo v četrtek zvečer ob 8. uri v društvene prostore na važen razgovor. Nihče ne sme manjkati.
PflZOf! — Dražba časopisov v Goriški Čitalnici se bo vršila na dan sv. Treh kralje? ob 6. uri zvečer.
SlOVinskO gledališče, — G. ravnatelj Go-vekar nam je pripeljal v Gorico dramski personal ljubljanskega slov. deželnega gledališča. V nedeljo je bila prva predstava. Igrali so burko „Vel et uriš t". Vsebina igre je bila že povedana v „Soči". Rečeno je bilo, da je lokalizovana v Trst tn na Triglavsko pogorje. Kar se tiče Trsta, je že umevno lokalizovanje, kar se tiče Triglavskega pogoja, pa ni resnična prikazon v hlačah. Takih žensk ni v Triglavskem pogorju, so pa med Nemci. Očitanje Milki o emancipaciji ter njeno zmerjanje Micike radi širokih hlač, ki Se protivijo „estetičnemu čutu", to bo treba povedati na kak drug primeren način, ki nadomesti sedanjega pa pokaže, kako v tisti „moški ženski" v pravih treaotkih prevladuje le ženska. Igra je vzbudila mnogo smeha. Vse občinstvo se je smejalo raznim prizorom prav iz srca. Igralci so igrali vobče dobro. Posebno je ugajal Danilo v ulogi vodnika Podhostnika in Nučič kot Janez, jako lepo ie igrala gospa Dragu t i no vi če v a (Ivana Dolinarjeva), Dragutinovičje prenašal vse težave „Veleturi3ta" primerno potrpežljivo, prav dober je bil Po vhe (pl. Skaza); cfobro je igrala VVinterova, videli pa smo prvič G e r g e s i n o v ->, ki je na sploh ugajala — Kiižaj, Toplak, Iličič, Bohu si a v so bili v svojih ulogah razmeroma na mestu, zlasti zadnja dva. K a v c k a je igrala dobro, samo izgovor je včasih težak. Bil je lep večer, poln smeha. Veleturist je igra za smeh; drugega skoro ni iskati v njej; le tip „ moške ženske" je nekaj, kar vzbuja pozornost in vede do pravih ali nepravih sklepov o ženski emancipaciji.
Sinoči smo videli Meškovo „ Mater." Meško je mehek Človek, čutečega, blagega srca. To je razlito v „Materi". Odtod lepe domoljubne besede, govori, polni navdušenega rodoljubja in ljubezni do zatiran* domovine. V posebno oceno „Matere" kot dramatičnega dela se ne bomo spnščali; rečemo le, da vsebuje delo tupatam neverjetnosti ter da se pričakuje po uvodu čisto nekaj drugega nego vidimo v teku dejanj. Nič napačno pa ni, da se je culo z odra dosti lepih in vspodbuje-valnih besed o ljubezni do domovine in rodne krvi v naših „realističnih" časih. Igralci so igrali prav dobro. Izvrstna je bila gospa Dra-gutinovičeva (Strelčeva) in Borštnikova (Silva), Nučič (Milan), je priznau naš dobri igralec, navdušeno domorodno dekle je bila W i n l e r o v a (Tinka), Dragutinovič je igral povoljno starega domorodnega župnika, Toplak je izvedel dobro svojo ulogo cigana Sandorja, istotako ulogo klepetave tržanke Bukšekova, ugajala sta tudi Iličič in Danilo. Na mestih je igra naravnost gin-ljiva ,' zato je bilo sinoči potočenih obilo solza fz ženskih očij.
6 ČM Hadtr&Oleoia, ki bi imela daues nastopiti, je zbolela. Zato se njena pevska vloga primerno nadomesti. — Tudi gospod Mole k leži bolan v Ljubljani. Njegove vloge so dobro izpolnili drugi. — Molekovo vlogo: sluga Vrana bo igral danes g. Bohuslav.
Današnja predstava bo gotovo zopet iz-\ borno ugajala našemu občinstvu. Želeti bi bilo
— boljše udeležbe. Naravnost neverjetno je, koliko smo jih videli, ki jih pri prvih dveh predstayah — nismo videli!!
Dr. Peter Lahirnar - deželni predsednik ni Kranjskem ? — Kranjski deželni predsednik baron Schvvarz zapusti Ljubljano; to je gotova stvar. nSlov. Narod" poroča, da zavzame važno mesto v politični službi na Kranjskem dr. P. Labarnar, ki službuje sedaj v Buko-vini, ki je bil, kakor znano, več let okrajni glavar v Sežani in predlanskim državnozbor-ski kandidat kleri! alne stranke na Goriškem.
Prijateljem krasot naše domovine. — z dejanjem in z besedo deluje ^Slovensko planinsko društvo" nele v prospeh slovenskega planiustva, ampak v prcltraaje zmisla za krasoto prirode sploh ter v dejansko spoznanje, pripoznanje in ščitenje lepote naše domovine. Stik med širšo slovensko javnostjo in med „Planinskim društvom" posreduje društveno glasilo »Planinski ves t ni k" že štirnajst let. Z bodočim letom stopi pred naše občinstvo „Planinski vestnik" preurejen, povečan in polepšan; razkazoval bo Slovencem domovinske krasote tudi s s 1 i k a m i, in sicer z umetniškimi prilogami in s podobami v tekstu. — Ker izide prva številka že z novim letom, naj se oglase novi člani „Planinskega društva" (letna članarina K 6), pravočasno, da se jim bo moglo postreči s „ Planinskim vestnikom", ki ga dobivajo kot člani zastonj. (Naročnina le na „Vestnik" znaša K 4 na leto), ftistu je oskrbljena bogata zabavna in poučna vsebina.
Lani je umrlo v Gorici 873 oseb.
»Slovenca" laž ne zapusti nikdar. Drži se ga zvesto tudi v novem letu. Da<; 2. t. m. se je zlagal, da so na izvanreduem občnem zboru ak. dr. „Adrija" v Gorici akademiki kaj pošteno udrihali po Gabrščekoai,,liberalizmu", češ, da je za nič iu da nič pozitivno ne dela, ampak se le preklja v osebnem boju z dr. Gregorčičem. Same laži. Kakšno pa je Gabrščekovo delo na Goriškem in koliko velike vrednosti, to vedo cmiiti prav najbrže tudi v uredništvu „Slovenca"; da no povedo tega na glas, pa radi verjamemo. Kar se tiče osebnega boja, pa naj prime „Slovenec" za vrat le dr. Gregorčiča, kajti ta in v zadnjem času dr. Turna vodita osebnostni boj na Goriškem. Saj ve »Slovenec", kakšen oseben boj je bil v svoji »Gorici" še pred kratkim dr. Gregorčič vsled znanih dopisov z Goriškega v »Slovencu"! Kako grdo je napadal in žalil „novostrujarje". In končno naj prime »Slo-ven6c" samega sebe za nos, ker on je glavni osebni bojevnik na Slovenskem.
V fiorlCl je umrl mestni učitelj Paride Marini. Pri pogrebu včeraj so nosili „republikanci" velik venec z rdečimi cveticami, hoteli so nositi tudi rdečo zastavo, zavito v črno, pa policija ni pustila.
Kotiček za dr. Tumo. — Merkur ima perutnice na peti, da teče, kar se da. Toda kaj je Merkur proti dr. Turni V Polž. Tako kakor teka on sedaj okoli, še ni tekel nihče. Po celi deželi frli, zanj ni razdalje. Vse mera biti rdeče, socialnodemokratično. V ta namen skače okrog ta veleturist. Včasih pa je sedel lepo doma. To je bito takrat, ko je nabiral tistih 100.000. Takrat ni hotel biti socialni demokrat. Ko je vrgl puSko v koruzo ter odstopil od vodstva narodno-napredoe stranke, se je bil začel kazati ali previdno socialnega demokrata. Ali ker je čutil, da bi mu to gmotno škodovaio, da bi trpel rdeči žep, se je potuhnil. »Rdeči Prapor" ga jo prvotno hvalil, pozneje ga je grajal, češ, da dr. Turna je hitro ušel iz vrst narodno - napredne stranke, še hitreje iz vrst sociako-demokratične. Ali lisjaški dr. Turna se je smejal v svojo pest, ko je čutil, kako mu nese soc. demokratična graja. V tistih časih je povdarjal večkrat, da on ni izstopil iz narodno-napredne stranke, marveč samo od vodstva. Tako je govoril, dokler je kazalo, dokler ni nabral onih 100.000. Dokler je nabiral, je tiščal k narodeo-napredni stranki, bil je njen m o l ž a r. Kot najdražji advokat je kmalu skoval na kup 100.000 — potem pa je rekel, da ni več naprednjak, ampak le socialni demokrat. Ta mož je delal, dokler je bil plačan dobro; odstopil je iz vodstva iz sebičnih nagibov, da je mogel toliko uspešneje zbirati in kovati rumenjake iz pravd; potem je pokazal svojo barvo, socialnodemokratično. Komur je tak fikfakovec in koristolovec ideal, ne tiče drugam nego m Šempetersko cesto. — Dr. Tuma praskft članke za »Delavski list". Vsaka številka ga ja polna; jedna je bolj tumasta nego druga. Povedati pa ne zna nič pametnega. Samo zabavljanje na napredno
V sredo ob 8. uri zvečer koncert pri .zlatem jelenu."
stranko. V zadnji številki svojega tržaškega lista odreka »liberalni" stranki energijo, moč, sposobnosti in zmožnosti. Torej vse jej odreka. Stara Tumova navada! Samo on vse ve in zna; on ima v sebi vso energijo in vso mo6 pa vse sposobnosti in vse zmožnosti; drugi so vsi globoko pod njim. Čisti dr. Turna, „wie er lebt und leibt".
V nedeljo je zboroval dr. Turna v Bi-ljah pri. zaprtih durih, po § 2. V sobi je bilo 23 oseb;* drugih sevje^baf ^ra^žiri^dr^v posebno dveh iz Trsta. — Nar. delavska organizacija se lepo razvija, aji prav zato, ker je narodna, nastopa dr. T. proti njej ter govori o kruinirstvu, desorganizaciji v'delavskih masah, itd. Samb pf-otin a^odn o delo dr. T. Ker se je pojavila N. D. O, je stopil v soc. demokracijo, da bi škodoval narodni organizaciji. To je povedal sam. Lep stric to S
NOVO UtO 1909. je navadno leto s 365 dnevi, med temi je 52 nedelj in 14 drugih praznikov. — Zvezda vladarica je Saturn. — Premakljivi prazniki v rimskokatoliški cerkvi so: pepelnica 24. februvarija, velikaooč 11. aprila, vnebohod 20. maja, binkoSti 30. maja, Sv. KeŠnje Telo 10. junija.
2letnl Olrflk družine Pirih v kojščnnski županiji je prišel preblizu ognja ter se tako opekel, da je kmalu na to umrl.
Padel |8 7 m globoko 52-ietui delavec Ivan Vovk iz Dobravelj pri delu v ajdovski tovarni. Nevarno ranjenega so prenesli v goriško bolnišnico.
AratJrall 80 nekega 45-letnega Antona Ma-verja, katerega iščejo oblasti iz Hrvatske in Istre radi tatvin, storjenih pred 14 leti. Našli so ga v neki luknji ob Soči pri Gorici.
V najem se Oda lepa, zračna, na novo meblovana soba s prostim vhodom v ulici .-sv. Ivana št. 7.
hodno potrebna za naš narodni obstanek in za naš narodni razvoj. Vsaka popustljivost mora nehati, tudi v na sebi malenkostnih stvareh treba odločne neizprosnosti. Slovenski knpovalee razumeva resnost položaja ter vzdržuje svete zapovedi narodne discipline. Slovenski trgovec in obrtnik pa ima posebno sedaj tem večjo dolžnost, da vestno in dobro streže svojim odjemalcem. Nikomur se ne sme dati povoda, da- bi opravičeval svoj narodni |^g4-«ius slabimojitrežbo pri slovenskem trgovcu in obrtniku. Najstrožje bi se moralo obsojati prodajalca, ki bi hotel izrabljati navdušenje in borbo naroda v sebične namene; zakaj tako ravnanje bi bilo kvarno dvakrat: slabilo in oviralo bi vzdrževanje discipline ter ubijalo razvoj in napredek slovenskih trgovcev! Slovenci, zvestobo za zvestobo!
„Sloy. Trg. Vestnik".
Na Balkanu.
SrbSlte Skupščini je sprejela resolucijo, v kateri se izreka vladi zaupnica s pozivonij da naj deluje z vsemi silam' na to, da dobita Bosna in Hercegovina avtonomijo pod sultanovo suvereniteto in nadzorstvom velesil Ta izjava zveni kot bojni klic.
Zveza narodnih društev.
Kolesarsko društ« „6o-
j rlca" priredi v soboto I 9. j an uarj a 1909. plesni veuček v veliki dvorani hotela „zlati jelen". — Med odmorom umetna polževa dirka. — Začetek ob H'/s uri zvečer. Odbor.
Veselica psvsko-tamburaikega društva nPotigorau
v Podgori se je vršila v nedeljo ob obili udeležbi občinstva iz Podgore in Gorice. — Vse pevske točke   so se izvajale prav dobro, posebno pa je ugajala pesem   „Mornar", katero je pel s spremljevanjem  klavirja g. H. Grm. Igra  „Dva Pavla" je   vzbudila mnogo smeha i in vse vloge   so   bile   res v izbornih   rokah.  I Saksov kuplet   ,, Tepček"   katerega   je pel g.  i Grmu je vzbudil obilo  smeha in je občinstvo kar eleklriziral. Pohvaino   moramo „tudi orne- , niti oktet, ki je nastopil   v  narodni ^noši ter . zapel pese.n   „ Lahko  noč"   s   pravo -preciz- J nostjo.  Po  končanem   vsporedu se je razvila ' prav prijetna   prosta zabava.   Vsi  udeleženci veselice   pa   so   odšli   s   prepričanjem, da v ; Podgori se res   deluje  in da  društvo   zanje za svoj trud tudi lepe uspehe.                         j
Bralno in pgvsko društvo v Ozeljanu priredi dne 24. jan. veselico. Toliko drugim društvom v blagohotno uvaževanje tega dneva pri določevanju veselic I
V Št Andrežtl je priredilo bralno in pev-sko^društvo »Št. Andrež" s sodelovanjem Sokola krasen Silvestrov večer. To je bilo zabave in smeha l Vse se je lepo sponeslo. Posebno pa moramo povdarjati, da v Št. An-drežu se nahajajo prav dobre moči za igro-kaze. Želeli bi, da bi nas večkrat razveselili z enakimi zabavami, kjer je res užitka. Le tako naprej neustrašeno !
Me li iiebraiefiiRO d i ušivo n Prešerena  v
Št. Petru bo  imelo   v  nedeljo   dne   10. t. m. svoj občni zbor ob 3. in pol pop.
Trgovste-obrtne in gospodarske vesti.
Sbanji za gospodarsko osamooKojo slotansk^ ki
ga je ob pravem času vzbudili kruto žaljeni narodni ponos, ni popustilo, ne bo in ne sme popustit!. Dolžnost vsakega resničnega Sio* venca je, da prebujs vsakogar, ki je morda še mlačen in da pridobiva za to dobro narodno stvar one, ki se morda niso še ogreli. V najfiirše kroge slovenske, v najbolj umaknjeno vta mora prodreti prepričanje in zavest, da je gospodarska  osamosvojitev neob-
Razne vesti.
Vela NlgrlnOfa, sloveča srbska trag6dkinja, je umrla v Belemgradu po dolgi mučni bolezni. Pokopali^so jo na državne troške. Vela Nigrinova je bila velika umetnica, ki je pričela svojo karijero v Ljubljani ter dosegi a vrhunec svoje slave v Belemgradu in z raznimi nastopi na drugih odrih, tako v Pragi itd. Nigrinova je bila Slovenka   iz Ljubljane.
V  Trstu je bil v nedeljo velik javen shod slovenskih delavcev. Vršil sejo v „Narodnem domu" ob ogromni udeležbi. Paroplovno društvo „i)alniatiau je prelomilo pogodbo, sklenjeno s slovenskim konsorcijem za razlaganje parnikov. Nastopilo se je z vso o s t r o s t j 'j tudi ,.. o i i tržaškemu na mestniku princu H o h o n 1 o h e, k o r j« ta pritisku 1 z v s e m svojim v p 1 i v o m n a društvo, d a je p r e 1 o-ni i 1 o po g o d b o. Socialnodemokratični vodja Pagnini je grozil sicer z generalnim štrajkom, in Hoheniohe ni imel drugega posla, nogo pomagati vstreči sos. demokratični krivični želji proti Slovencem naperjeni. Govorili so na shodu ostro dr. Mandič, dr. Rybar iu drugi, kajti vlada se je postavila na stran rdečkarjev proti slovenskim delavcem. Po shodu je bil obhod po mestu, dasi se je redarstvo, katerega je bilo izredno veliko, trudilo, razpršiti Slovence. Pred namestništvom so se culi ogorčeni klici. Ko so hoteli Slovenci pred sedež društva „Dalmatiau, so jih začeli redarji kar aretirati. Policijski uradnik Kerševani je kričal, da naj se vse aretira. Okoli 50 so jih aretirali. Dr. Rybar je na policiji protestoval proti takemu ravnanju.
V  Ljufeljani je bil v nedeljo velik shod proti vladnim krivicam. Udeležilo se je okoli 1000 oseb. Shod je bil naperjen proti imenovanju Albina Belarja za nemškega dež. šolskega nadzornika. Sprejela se je resolucija, ki zahteva, da se krivico odpravi ter imenovanje prekliče.   Zahteva  se od državnih po-
i slancev, da to zahtevo izvojujejn če treba z najostrejšim orožjem. Na shodu se je povdar-jalo tudi to, da če so dobili Nemci svojega dež. šol. nadzornika, morajo dobiti Slovenci pa slovenskega deželnega predsednika. Sprejela se je tudi resolucija, ki zahteva odstranitev deželnega predsednika Schuarza in narodno-napredni poslanci morajo nastopiti v deželnem zboru z vso brezobzirnostjo proti vladi in Nemcem.
»Narednl dflinlk". — V Ceiju je začel izhajati dnevnik pod naslovom „ Narodni dnevnik". „Domovinau je prenehala. Kakor kBže že prva številka, bo Hat dobro urejevan ter založen z najraznovrstnejšžm gradivom. List je prav, radikalno slovenski, kakoršen more storiti obilo dobrega za napredek in osamosvojitev štajerskih Slovencev. List stane na leto 25 K.
V  kUUfiklil Občinah sodn. okrajev Volosko in Podgrad v Istri kandidira za dopolnilne! volitev v istrski deželni zbor dr. Ivan PošČič, odvetnik na Voloskem.
V triaSM bolnišnici je unirl g. Fran Počkaj, posestnik in trgovec ter zavedeu tržaški Slovenec.
Narodna delavsk« organizaciji v LJubljani. -
Ustanovni občni zbor se je vršil v nedeljo
prav lepo in častno. Za predsednika je izvoljen g. Kibnikar.
Važna narodna organizacija na Koroškem. —
Te dni so imeli slovenski učitelji in akademiki v Celovcu zelo važno posvetovanje. Akadeaiično društvo „Gorotantt je preslabo ter se preosnuje tako, da mu bodo mogli pristopiti tudi slovenski učitelji in akademiki, Debate so bile temeljite, toda vseskozi stvarne. Posebno zanimiva je bila razprava o skupnem političnem- in- narodnem delovanju slovenskih akademikov in učiteljev in razprava radi lista, ki se ga bodo v bodoče oklenili in širili slov. učitelji in akademiki. Lahko rečemo, da pomeni to zborovanje velevažen preobrat za našo narodno stvar na Koroškem. Tako organizirana četa slovenskega razumništva znači armado, ki mora izvojevati koroškim Slovencem sijajno zmago.
Potres» KalabrlJI. — Trdili so, da Mes-sine ne zgradijo več, da jo bodo bombardirali ter jo podro, ali zadnja poročila oporekajo temu. r- Potresni sunki se ponavljajo. V Messiui so zaprli 200 laških roparjev; nekaj so jih ujeli že prej ter jim pobrali ukradeni denar 150.000 frankov. Ruski mornarji vršijo rešilno delo, Lahi pa ropajo! — V Reggio so pokopali nad 1000 vojakov, katerih trupla so našli pod razvalinami. — Pustne veselice so za vso Italijo odpovedane, v gledališčih ni predstav.
Maščevanje goljufani ljubici,  - 22. letna
kmetica Vaja Petrovič v Sušinah na Hrvaškem je imela ljubezensko razmerje s Petrom Su-botičem v Našicah, To razmerje ni ostalo brez posledic. Ko je Petrovičeva ljubimcu povedala o tem, jo je pustil. To jo je razjarilo. Pisala je Subotiču, ki je oženjen in oče več otrok, pismo, naj jo počaka ob določeni uri ob določenem kraju. Ker njega ni bilo, je šla prevaranka zažgat njegovo hišo, ki je pogorela do tal. Obsojena je bila na deset let težke ječe.
šol odločno pospeševati, kar bodo tudi storila in se bode i 3 prihodnje leto  ustanovilo več
čeških Sol. Tako uspehe ima pokazati vstrajno
in organizirano manjšinsko delo i
Peter Co«g
čevljarski mojster
GORICA,  Raštelj 32  (v lastni hiši).
PODRUŽNICA v Gosposki nlici štev. 1. nasproti „EIonta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave.  NaroČila z  dežele se razpošiljajo po poŠti. Velika zaloga vsakovrstnih izgotovljenih čevljev.
Cdino zastopstuo najboljšega čistila (krema)"za čeulje in
USnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Pazite na znamko in zahtevajte izključno le take Škatlje, ki nosijo grb su. Cirila in metoda. Vsi drugi izdelkijiiso pravi.
CENE ZMERNE   ~-M|
Rop na polti. — V Stolnem Helgradu je udri neki ropar v poštni urad, vstrelil uradnika ter odnesel 5f.OO0 K.
Uspeh češkega dala. — Kakor znano, so
Čehi uprizorili v vseh obmejnih krajih, kjer so v manjšinah in kjer jim nemške občine nočejo dati čeških ljudskih Šol, stavko čeških otrok (okoli 1. decembra). Ustavili so štrajk šele, ko je bil rešen rekurz uemških občin zoper nalog deželne vlade, da morajo ustanoviti češke šole, in sicer rešen v za Čehe pravičnem smislu. Sedaj pa so dobila vsa okrajna glavarstva na severnem Češkem nalog, da morajo ustanavljanje čeških  ljudskih
Ravnokar je izšel
Koledar za
uredil drž. konz J. Legrvart. IV. zelo
popolnjivi letnik z vsebino: Kratek opis umno živinoreje; zlata pravila živinoreji, krmljenje govejo živine in prašičev, mlekarstvo, proiskovanjo in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov, umetna in naravna gnojila. Živinozdravništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Zadružništvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje. Koledar, in še mnogo drugega Vezanje letos v posebno močno platno. Cena s pošto K 1*80, in se naroča pri Iv. Bonaču v ljubljeni V sled prihranitve dragega povzetja se naj   znesek   naprej    dopošlje.
ZAHVALA.
•   Za mnogobrojne izkaze sočustvovanja in spoštovanja, o priliki smrti našega nepozabnega soproga, oč9ta, itd. gospoda
Martina Šorli
izrekamo tem potom, presrčno zahvalo, posebno se zahvaljujemo najiskrenejše gospodu šolskemu voditelju in vsem pevcem za gin-Ijive nagrobnice, kakor tudi onim, ki bo nam pismenim potom izkazali svoje sočutje. Bog povrni!
PODMELEC, 1. januarja 1909.
¦I
1
ZAHVALA.
Za mnogobrojne dokaze sočustvovanja o priliki smrti našega srečno-ljubljenega .očeta, brata, strica in starega očeta, gospoda
Vinkota Gregoriča
posestnika
se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. županu Fr. Furlaniju za nagrobni govor, gg. pevcem pod vodstvom g. učit. Rih. Orla sa ginljivo petje, gg. učiteljem m prebl. g. Sol. nadzorniku Finžgerju.                                                      •¦
Nadalje se zahvaljujemo si. sok. godbi iu vsem drugim uomacmi društvom, vsem udeležencem pogreba iz bližnjih vasi, posebno pa Dornberžanom in Oradiščanom za obilo udeležbo in vsem onim, ki so nam izrazili svoje sožalje. —' Bog povrni vsem stotero.                                                         -
PRVAČINA, dne 2. januvarja 1909.
Žalujoči ostali.
V skladišču na debelo Gorica Via Stretta 4.
Tovarniška zalega platnenega in bomhaževnega blaga.
Prodaja
novo   došlo   blago   in   sicer   izjemno   tudi   posamezne
cele   kose   od    10   metrov    navzgor    po    tovarniški
stalni ceni.
H. Walland.
Jm
Cene „American Line4
proga
Buks-Paris-Cherbourg ali Havre <South' ton)
odhod parobroda:
„St. Paul"        «»• j«n. 1*M«>, „New YorkM 10.   „___   „
odhod parobroda:
„St. Louis"        2«. jan.  1JJ08.
..IMiihnlHplii;!" 80.    ..
iz  Buksa   v     New York
„      Pittsburg
„          „      CIcveland
.,          „      Tliomas
_          „      Anaconda
Buttc (Citv) „          „      Bisbee
„          „      Calumet
Chisholm Pueblo „          „       Denver
„      Douglas „          „      Dulullt
Galhipp _          ,.      Glemvood
Hibbint; „          „       Elcveth
„          „      Houghton
„      Raton „          „       Schrevcport
„          „      Ročk Spring
„          „       Leadviile
„      Chicago „          ,.      Roslinj
„      San Franci sco „          .,      Tacoma
„                  Colorado Spring
„      De Kalb „          .,      Houston
„          „      Joliet
„          ,.      Scheboj-gan
„          „~    Milhvuakee
Spoštovanjem"
N. J.            18U      kron
Pa.               220
Oltio            243
SrA T'"'        Vfl          "            iz X,MV Vorka daljo
MonL             •:-'        •          ,,«> šahom •/. železnico:
Arizona       JSS                     al! pati via 01.1,««»:
Mich.           2<)6
Mirni.           2!»y
Colo.                 :>,<Y2
350
Wy.              358
Minn.    '      2!>2
N. Mcxico    440
Wisc.           286
Mirni.           20!»
2!»8
Michl.          -J!M
N. Mixik<>    3(i-2          ,.            .                                       •
Luis.            320                       1z N(nv wka <lalj<*
Wv.             408          „         po siiliom « •/.i.||-/.nic»:
Colo.            -Mi                      a11 rai1  vm  <">«'HH«'!
III.              25<i ,
\Vasch.        43(>
Oalifornia    48i
Wasch.         127
Colo.            357
III.              260
Mirni.           282
III.              2či
Wisc.           268
263 i. t. d.
„American Line"
generalni zastopniki ,Jm  Oi»«>rsk>«| & C.<> BUKS (Rheintai) Švicarsko" pisarna (Office) gostiono zuni Eisenbahn Bahnhofstrasse-
CHRISTOFtEsCi namiznorirros*
friznano težko posrobrnjeno najlepše forine.
Kompletne kasete namiznega orodja, posodja za omako, kauo, čaj, namizni podstauki, umetni izdelki
Jedino nadomestilo pravega srebra.
Posebni izdelki za hotele, restavracije ia kavarne, kakor tudi pensijone gospodinjstvo itd.
LOpernrmg 5 (HeinricLshof).
C. kr. dvorni založniki
Ilustrovan cenik na zahtevanje. — V vseh mestih zastopano po  prekupcih. — Kot jamstvo svoje izvirnosti imajo naši izdelki svojo tovarniško znamko in ime Christofle.
Chrsstofle & C.^ Ouiiaj
Phonola
je nek aparat,   ki   se  ga   pristavi h glasovirju, da zamore vsak —   tudi
oni, ki se ne razume prav nič na glasbo —  igrali  kakoršenkoli   komad
prav izvrstno.
Dotični aparat je na ogled in tamkaj daje tudi potrebna pojasnila zastopnik in z a-
lagatelj
Rajmund Kren
Gorica, Via Teatro.
|f_|--_, hoče obvarovati sebe ali svojo tvUOr deco pred kaši jem, hripavostjo, katarjem, zasltženjem, boleznim v vratu, pred krčnim in oslovskim kašljem naj kupi
Kaiser-jeve prsne karamele,
z znamko 3 smreke. Te karamele so zdravniško priznane in priporočeno.
5500 oblastveno potrjenih priznanj.
1 zavojček 20 in 40 vin. I doza 80 vin.
Dobi se pri:
A. de Gironcoli - Gorica.  I. Cristofoletti — Gorica.
Rugiero Kiirner      Gorica. &. B.  Poatoni — Gorica.
A. Mazzoli — Gorica. L Gliubich - Gorica. I   Huss
— Vipava. M. Kozpner — Ajdovščina.
Naznanilo.
Udano podpisani si usojam naznaniti slavnemu občinstvu, da sem otvoril v
Raštelu štev. 3.
moderno urejen brivski salon. Zagotavljam dobro postrežbo na podlagi strokovnega znanja, ter se priporočam za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: maskiranje, izdelovanje lasulj, spletanje itd. Cenjenim damam se priporočam za umivanje glave s strojno sušilnico.
Z odličnim spoštovanjem
K. Rothepbach.
Podružnica na Bledu.
IManovljena 1.  189.").
be u Gorici 4n tekal. Jos. Verdija št. H. Jfr
m. Gdl,   trst Corso 4.
Specijalna tvrdka gumijastih predmetov, Cevi za vodo. vino. pivo iul. Irigatorji. gumijasto vloge /.a postelje, nepremorljivo blago K -i--- . blazine iz gumiju za bolnike. Urizgalnice za klistirauje od tiO vin. više. Kopalne bajne in irigatorji pripravni za potovanje. Gumijaste okovi za berglje. Higeniene uuiivalne gobe iz mniiija. zob trpežne. Bideji. Higenični predmeti.
Predmeti za bolnike. Termometri za bolnike, kopeli in sobni termometri. — Kompletni irigatorji od K   >m više. — Hrizifi " "
kopeli in solini termometri. — Kompletni iriga-torji o,l K >m više. — Hriziralnicc za nos. ušesa in ofi. 1'išne kopeli za nos. NV-no posode tudi /a bolnike — Aparat za bolnike, kateri močijo. Nosi se na zhotu         Aparati   za   steiiliziranje
mleka za otmke.        Žakljiei   za   led.        Prisnitz-
ol.kladki.        Ilillrot  .v   Mossetig -batisf.
Ktrurgični   predmeti.         1'ravar- lmzgalni.-e,
berglje, aparati za inhaliranje. vata dr. Brutisa >,', k^ 80 vin., % k« K 1*50, 1 kg K 3- . — Preveze za otroke. Klanela. -•   Preveze za krCne žile.
Ortopedični predmeti. Nogovh-e iz elastike za krču« žilo.        Kilni   pasovi.         Preveze za život
Ortopedični moderci (lieradehalter). naramnice in podveze za nogovice.
Dišave in mila. tu - in inozemstva.
Toaletni predmeti.  —  * cetke zu zobe in za
obleke, glavniki, ogledala itd. Razpraševalei za dišave.
Dežni plašči
pristno angleški, garantirano nepremoeljivo blago za gospode in dume gotovi in po meri od 3"> K vis>.
Cene brez konkurence! Diabolo - igre.                  Dlabo o-igre.
Dr Josip beupusček
naznanja, da je otuoril u ponedeljek 4. januuarija
suojo oduefniško pisorno
o Gorici, Gosposka ulica SI. 3 (hiša Drufouka).
0 Hova trsovina 1 \inU\m toMštni
I Giulio Pellegrini Gorica
fekalij^ J05. V^rdi št. 15, nasproti Ijud^k^a vrta.
Moderno pohištvo. Nizke cene. Trpežen izdelek.
Posebni uzorci pohištva za kuhinjo. m Sprejema se kakoršnokoli delo te stroke.