. t '—'Beilagen
HI« ? 6 AUjr. 1M5
LM f}ud$!fts v pouk in zabav®.
V;«
2 K m aa žetrt ¡«i« 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, sa drage izve«avstrij«ke dežele 8 K. Ovsf«darpi v Mariboru. — Lfct «« dapoSiija «Jo odpovedi — U^je »Katoliškega tiskovnega oeaia iWev. o. — SokopfeS se ne vraoaio. — Upravnižtvo: Kor«®« ceaia štev. 5, sprejema aaročniae, isssr^ & r&bewwie. M?', 1 kvadstta* MnKMttr prostas* »tem 12 visi. '¿z. veCkratee oglase primeren popuat V oddelku „Mala smuudi* & S^esface 35 sfe, —	r* qpwjMMtjA as terka opoldne. — Nezaprte reklarr.ar.je so poštoine proste.
iiaiiia siaponeciata Tutliii
Dne 20. avgusta jo Italija napovedala Turčiji, vojsko. To je v sedanji svetovni vojski 2 1. vojna napoved. Iznenadila ni ta vojna napoved nikogar. Ko je Italija nam prelomila zvestobo, in se podala v naročje trosporazuma, je vsakdo vedel, da bo morala prej ali slej Angležem in Francozom pomagati naskakovati Dardjanele. Laški vojni poveljnik general Kadorna se je sioer dolgo branil, kajti v vojski proti nam mu postaja dlan za dnevom slehern vojak bolj potreben. Toda Anglija je trdneje zadrgnila svoj mošnjiček, skrčila uvoz premoga, ob-teževida dovoz živeža in tak» se je Italija rada ali nerada morala udati,
Nanašem italijanskem bojišču ne bo udeležba Italijanov pri dardanelsiah bojih, za prvi č.tS ničesar spremenila. Kadorna se bo gotovo branil oddati večje število vojaštva in tako se računi, da se bo za dardanelske boje določilo samo 50.—100.000 mož. To se za sedaj ne bo poznalo na našem bojišču. Italijani bodo naprej butali v na-&o soško, koroško in tirolsko ironto. Pravimo, za sedaj se ne bo nič poznalo. Zakaj prišel bo čas, ko bi Kadorna tudi teh 50.—100.000 mož krvavo rabil. Toda nam so ni treba za Italijane beliti glave. Nam je prav,, da hočejo, čeprav v manjšem številu, Se tudi na drugem bojišču krvaveti.
Ko je Italija nam napovedala vojsko, so naši nasprotniki mislili, da spravijo s tem Avstnjjo v največjo zadrego in da bo morala Avstrija ali svoje čete na ruskem bojišču tako oslabiti, da nas Rusi z lahkoto premagajo, ali pa se boja z Italijani udeležiti v tako majhnem številu, da bodo Italijani mogli neovirano korakati proti Dunaju. Niti eno niti drugo se ni izpolnilo. Niti v Gorico še niso mogli priti, kamoli na Dunaj. Na Ruskem pa sijajno napredujemo. Tako bo tudi upanje, da bo boj za Dardanele sedaj kmalu odločen, splavalo po vodi. Nedavno je eden voditeljev turške vojne izjavil, da v Carigradu z največjim mirom pričakujejo trenotka, ko bodo tudi Italijani pose-, gli v dardanelske boje. Radi verjamemo.
Trosporazumu vliva italijanska udeležba ob Dardanelah še eno upanje. Kakor so upali, da tudi Rumunija udlari proti nam, ko nam je Italija snedla dano besedo, tako upajo sedaj, da bo italijanska vojna napoved ugodno uplivala na Bolgarijo in Grčijo. A trosporazum se je svoječasno motil z Rumunijo in sedaj je zelo verjetno, Ida. se bo motil tudi z Bolgarijo in Grčijo.
Nam nasproti je začela Italija vojsko, da je prelomila zvestobo tridesetletne zaveznice, vojsko a Turčijo pa začenja z lažmi. Da bi prikrila ljudstvu svojo žalostno ulogo ugrabljenega, medveda, ki ga vodi Dalmatinec, v tem slučaju Anglež, na vrvi okoli, utemeljuje svoj nov korak s tem. da je Turčija v Tiripolitaniji hujskala turško prebivalstvo proti Italiji in da je slabo ravnala z italijanskimi podaniki v Turčiji. Italija ravna kakor je nekdaj učil pruski kralj Friderik Veliki: „Ce hoče kak kralj imeti vojsko, jo pač začne in si nato poišče kakega časnikarji ki mu napravi razloge za to!" Po tem receptu so se sedaj v Rimu ravnali.
Zahvala papežu Benediktu XV*
Nemški državni kancelar Bethmann-Hollweg se je v seji nemškega državnega zbora dne 19. avgusta papežu zahvalil s temi besedami: „Posebno hvaležni smo Njegovi Svetosti papežu, ki se jo neumorno trudil za izmenjavo vojnih ujetnikov in toliko priporočal ljubezen do bližnjega in ki ima največ zaslug za to, da so se te misli tudi izpeljale, in ki je še prod kratkim z velikodušnim darom pripomogel lagati gorje našim izhodnim Prusom." Te jako priznal nr in toplo besede nemškega državnega kancelarja, ki je prote-stantovsko vere, beležimo in poVdarjamo zato, ker prpstozidarski 5n dobro znani odpadniški krogi na prenehajo hujskači proti sv„ Očetu in trositi laži o njem. Sv. Očo zasluži, to sledi iz besed nemškega
državnega kancelarja, zahvala celega omikanega sve-ta, kajti on je sprožil plemenito misel, naj bi se ran-eni, bolani in za vojskovanje nezmožni vojni ujetni-i i vojskujočih se držav izmenjavali in pošiljali domov. On se je tudi neprenehoma trudil, da se je ta misel med vojskujočimi se državami irpeljala in če so sedaj naši bolni in po abljeni vojni ujetniki vra-t ajo tudi iz Rusije, je to njegova zasluga. Papež Benedikt XV. je započel i izvršil tudi marsikfatero drugo delo krščanskega usmiljenja, kolikor je v njegovih močeh ali mu dopuščajo njegova sredstva. A največjo zahvalo pa zasluži zato, ker se neumorno trudi za mir. Nov dokaz* svojih teženj za mir je Be-t edikt XV. dal s tem, da se je pri rimski stolici u--tanovilo poslaništvo nepristranske države Nizozemske, ki ima namen podpirati papeževo delo za mir. Dne 20. avgusta je papež v avdijenci sprejel novega nizozemskega poslanika Regoutai ter je pri tej priliki izrazil upanje, da bo nizozemsko poslaništvo prav močen činitelj za to, da se zopet napravi mir, v Evropi, in da bo Nizozemska krepko podpirala papeževo delovanje za dosego miru. To delovanje ne obstoja samo v tem, da Benedikt XV. ne preneha prositi in rotiti poklicane kroge, naj vendar enkrat odložijo orož-jO ter ponudijo drug drugemu roko v poravnavo in mir, ampak začel je tudi s potrebnimi predpripravami za pomirjenje in se je že tudi posebno zavzel za izmenjavo mirovnih predlogov med državami. Voliko i omiriteljsko delo papeževo zasluži splošno zahvalo. Naš presvetli cesar je, ko mu je Benedikt XV, čestital k 86. rojstnemu dnevu, v lastnoročnem zahvalnem . ismu papežu posebno čestital ter se mu zahvalil za njegovo plemenito in neumorno delo za mir.
Junaštvo 87. pešpoika ob Dnjestra.
(Isfiino poročilo.)
Svoje enoletno bojevanje na severnem bojišču e naš slojvenski 87. pešpolk venčal s slavnim činom. Dne 9. alvgusta je po nalogu svojega poveljnika — , odpolkovnikla Hossnerja — predrl izredno utrjeno, z močnim t~amovjem zgrajeno rusko ofcmostja pri Cer-nelicah ob Dnjestru, odkoder je nasprotnik obvladal več ur na daleč vso pred njim ležečo ravan in odkoder sta ga naši dve diviziji dvakrat zaman skušali pregnati» Dne 9. avgusta ob prvem svitu je naša ar-tilerija s kratkim, a silnim streljanjem pripravljala napad, razdrla na. 300 korakov sovražne žične ovire in izgnala nasprotnika iz kritij, ki so bila ravno na tem mestu prav posebno gosta in trdna. Po ejnourni kanonadi, med katero so se naši možje priplazili do sovražne postojanke in razdrli zadnje žične ovire, zaori silen „Hura!", razlegajoč se daleč v dolino. — Hvala Bogu! Srečno so predrli rusko Črto, žo so sovražnikom za hrbtom! V par trenutkih, usodepolniK za nas polk, za obe diviziji in za ves zbor, je naloga srečno rešena. Uro pozineje že odvedejo ruske u-,'etnike, gručo za gručo. Pod pritiskom tega uspeha ¡e moral zmedeni nasprotnik zapustiti vso Črto pred Dnjestrom.
Uradno poročilo z dne 1(*. avgust;' pravi o tem uspehu: „Pri Cernelicah na južnem bregu Dnjestra so se polastili v fronti štajerski in primorski poiki obmostju podobne postojanke, ki so je znali Rusi do. zd!aj trdovratno držati. Sovražnik je bežal čez reko, in zapustil v naših rokah 22 častnikov in 2800 mož ujetnikov, 6 strojnih pušk, mnogo vozovja in mnogoštevilnega vojnega gradiva."
Zborno poveljstvo je v povelju posebej pohvalilo 87. j ešpolk kot polk, ki je krasni uspeh „uvedel."
Divizijsko poveljstvo pravi v povelju z dne 9. avigusta: „Današnji dan je postal slavni dan za nu-šo divizijo. Lepa naloga, ki nam je bila stavljena, je krasni izvršena. Veseli me, da morem svojim vrlim četam reči, da je vsak storil svojo dolžnost v prid celoti. Glavni delež zmago sodi p špolku Sfc. 87, ki je pod odličnim poveljstvom podpolkovnika Hossnerja s sfaroznano bravuro tako pritisnil na SOvražnifea, da jo bil s tem današnji uspeh divizije, da, celega zbora že docela pripravljen. Hvala vsem junakom, ki so tako vrlo pripomogli k slavi svoje čete in k ponosu divizija!"
Naš ljubljeni polkovni poveljnik je dne 11. av-^ gusta izdal naslednje povelje: .AVoJajki! Vi ste 9. t.: m. predpoldne v naskoku vzeli sovražno postojanko, zajeli na stotine ujetnikov in vojnega gradiva in tako upravičili zaupanje, ki so ga stavili v Vas Vaši i redstojniki. Vaš napad se po pravici prišteva najlepšim bojnim činom naše slavne armade in bo na veke krasen in Časten v njeni zgodovini. Vojaki 87. polka! Kot junaki ste se bojevali; ponosni ste lahko, kakor sem jaz ponosen in srečen, da sem VaS poveljnik! . V imenu Najvišje službe ¡Vam izrekam najpolnejše priznanje in presrčno zahivalo. Pričakujem pohvalnih predlogov od vseh poveljnikov."
Da ostane spomin na tu padle spodnještajerske junake še dolgo, dolgo ohranjen, je dal g. podpolkovnik njim, kakor tudi kolikor mogoče vsem pri prejšnjih brezuspešnih napadih padlim na pokopališču iz-kjopati vsakemu posebej :rob z lesenim križcem, vsem skupaj pa postaviti velik kamenit spomenik, ki ga je izdelal hrvaški umetnik, službujoč pri našem polku.
Kxogti deževalo, Kakor bi ¿ki o-pil Iz škropilnice.
Pionir M. Omladžč, doma s Haka nam piše:
Bil je vroč julijski popoldan. Ker smo poprej
celo noč naporno med sovražnim ognjem popravljali naša kritja na Doberdobski gorski planoti, smo imeli celi dan počitek. Moštvo naše polstotnije je sedelo v gručah po grmovju, krito pred sovražnimi letalci. V-
sakemu je bilo brati na obrazu utrujenosti. In ni čudo! Danes je 25. noč, ki smo jo prebili med sovražnim ognjem v strelskih črtah, da tako po noči zopet ¡»opravimo, kar nam po dnevu sovražni topovi, uničijo. Naše ljudi je treba občudovati. Že toliko časa v bojni črti, vedno kramp iu lopato v roki in pujško poleg sebe pripravljeno za strel — in jim je kljub vsemu temu še za šale, Kar je mlajših, si obnavljajo spomine na ljubo domovino in na mlada brezskrbna leta. Vsi pa skrbno In včasih tudi med smehom opa^ zujemo tek sovražnih granat in ŠrapneCov, ki brenčijo večkrat visoke nad našimi glavami ter daleč za ! nami udarjajo v k;>ko jamo, kjer ni žive duše. Neka-i teri se kar ne more odvaditi, da se ne bi pri vsakem icoličkaj močnem strelu malo sklonil. In zato smeh tovarišev. Vendar pa je videti na vseh obrazih neko napetost. Naenkrat je vse mirno. Kakor pred viharjem. Čudno! Kaj zakriva ta svinčeni molk? Ure minevajo počasi. So trenutki, ko se čuti bližanje napada v živcih. Kar naenkrat--pok. Sovražna arti-
lerija začne zopet svoje uničevalno delo. Komaj se moremo zakriti pred razletavajočimi se šrapneli in granatami.
Cez Wake pol ure se vse zopet pomiri. Ob mra^ ku gremo zopet na dolo. Km, al a se sliši levo in desno od nas puškine strele. Malokdo se zmeni za nje.
Polnoč je . . . Na desnem krilu pri G. streljajo. Najprej počasi in boječe, a pozneje že bolj pravilno. Vmes naše salve in ropotanje strojnih pušk. Ozračje se pretresa, t,uljenj9 šrapnelov in ,,krepiranje" granat razburja naš mozeg. Pričela se je kanonada, ka~ koršne niti v Galiciji nismo doživeli. Po mojem mnenju je bruhalo na nas najmanj 200 topov vseh kalibrov in to na razdaljo kakšnega kilometra in pol. De-žeyalo je krogel, kot bi škropil iz škropilnice. Kmalu nato nas je naskočil sovražnik v vefč vrstah. Kar se je nato odigravalo v te] grozni noči, je bil boj na življenje in smrt Posest te točke je bil za nas živCiensko vprašanje. To je vedel vsak izmed nas.' Komaj si more človek predstavljati to in vtendar je tako.
Dve uri je divjal boj z neposredne bližine. Dve uri je trajal bo| na nož. Konečno je bila vendar zmaga na naši strani. Vrgli smo ga! Povsod veselje! A marsikateri tovariš-junak je za veUJno zaiti snijl oči. Mrtvaško polje se je jelo polagoma kazati v grozni jasnosti. Vsi padli kažejo bledo veličastno lepoto v obra-zu. To so junaki ob Soči in Adriji! Tako je ta noč zopet pomnik za junaške čete ob Soči, priča poguma do smrti za vse narode Avstro-iOgrske, Id ^a je pokazata pehota ob jugu. Pripomnim naj, da je bilo oddano ta dan, kakor so zatrjevali čaetnikS, od la^ ške strani po desettisoč strelov.
Pozdrave vsem bralcem in bralkam „Slov. Go«1 spodaria"!
Slovenska dekleta, pripravite nam „puselce".
topEičJur Fsrtflaosë Jaižakovliš, doma ia Usai««* ptt Ftajn
aam piàe ia Pala:
Kmalu bo preteklo d v« m*sca, kar sem prišel semkaj iz Galia^e. Odg las «al j«, ket t)é vSma» s
kom boriti. Slovenska kri je Ze taka, da ne more mirovati. Pa nisem samo jaz fega mišljenja, »mpak vsi stovenafld fanti« Id «ožje, ki Smo v Poli, že »omaj *a_
kamo, da bi udarili po tej laški n«zv»stt polentarski hudobi. Joj Lahu, če bodo naše pesti padale po njegovem grešnem hrbtu ! Se pušk n» bmno rabili. T*, da v Polo nad slovenske in hrvagke junak» Bi Lak ne upa. Pripravili smo mu že tudi tukaj, k-kor naši vrli tovariši ob Soči, mnogo gorja. Uničili smo mu podmorski čoln in veliko zračno ladjo. Naše mnenje je, da moramo Avstrijci Ui ki vzeti tiste kraje, katere smo 1. 1859 in 1866 izgubili. Tudi Benetke morajo biti v naših rokah ! Poprej ne damo miru. Slovenska dekleta pa pomnite: Mi se poprej ne vrnemo domov,, dokler se ne bo slišalo: „Italijan je popolnoma premagan!" Dekletaj za takrat nam pripravite „pušelce"'!
Slutil svojo smrt,
■ tkrahsr, doma i« Vranakofla, j« malo prad stojo imrtjo pi«al STvji» do»ači»:
Dragi domaČi! Bržkone imam danes zadnjič priložnost Vam od tukaj pisati, zato pa sedaj nekoliko več. Ni mi dopuščeno tukaj, da bi Vam natančneje pisal, le tolik» omenjam, da gremo proti Rusom. Da pa On dopusti, da jaz umrjem, pomislite to-le:
Vojak, ki da svoje življenje za domovino, umrje prave mučeniške smrti. Kakšna tolažba za vse drage domače, katteri morajo zapustiti ženo In otroke, kakšna tolažba za drage stariše, ki so dali morda svojega edinega sina v vojno .... ! Ce nas tudi zadenejo smrtonosne krogle, saj umrjem muičeniške smrti za zemeljsko domovino, da si pridobim nebeško. Ali ni to tolažljivo za vse, ki bodo pogrešali svoje domače? Ne morem si pridobiti lepše prihodnosti v novem življenju, kakor če umrjem mučeniške smrti. Pomisliti pa je, da morajo domači volyno prenašati izgube svojih dragih.
Dragi oče, ljubljena mati! Tudi vidvia sta dala sina v vojno. Voljno morata prenašati žalost in bolest, ako pride vest, da ste izgubili svojega sina, saj ga ne bodete izgubili za vedno, samo začasno smo ločeni in kmalu smo združeni na onem svetu. Tudi o-sitali sestre in bratje naj bodo pripravljeni na vsak slučaj. Ponosni naj bodo, ako bodejo pogrešali katerega brata. Pomisliti je, da umrje za vero, za domovino in za Boga. To naj Vam bo v tolažbo, ako se zgodi, da se več ne vidimo.
Le naj ropoče, naj bobni, Iz tisoč topov naj grmi, Naj krogle križem švigajo, Slovenci ne pobegnejo!"
Zadnje pismo, ki je je pisal, je naszinanll: „Danes ali jutri gremo v boj in smo čedalje boljše volje. Topovi pokajo, da je veselje. Včasih smo trkali s kozarci, a sedaj bomo z bajoneti." — Kmalu potem ga je zadela sovražna krogla.
Dragi! Ni te več. Črna zemlja Te je vzela ter Te na veke ločila od milih gričkov domačih, na katerih si se rodil. — Že takrat, ko si z solzami v očoh se poslavljal od roditeljev in si zagleda i svoj črno pobarvan kovčeg, si tožno vsklilmil : „Glejte! Tukaj je moja mrtvaška rakov ! In ros, izpolnila se Ti je ta slutnja. Ni Te več! Nikdar vieč ne bo zrlo Tvoje oko tok Tebi nekdaj tako priljubljnih vrangkih grl« čkov — kajii spal boš daleč, daleč od njih. Ni Td bilo usojeno, da bi umrl tam, kjer si se rodil, temveč usoda Ti je izkopala grob daleč tam v mrzli tujini, kamor nikdar ne zasveti žarek domače ljubezni.
Počivaj mirno v tuji zemlji, kamor Te je položila usoda vojne, V najlepši dobi si zapustil svet, ter šel kot junak, mručenik; v boljšo domovino!
Za Teboj žalujejo: oče, mati, bratje in sestre, katerim si bil tako priljubljen. — A solza -njihova ne pada na mrtvaški griček, kjer počivaš Ti s palmo zmage ovenčani junak.. — Ni Te več! A Tvoj spomin ne bo nikdar ugasnil v srou Tvojih dragih. Naj Ti bo lahka s slovensko krvjo oškropljena tuja zemlja. Čeprav nam je bridko v srou, ko se moramo ločiti od Tebe, dragi naš Tonček, a vendar nas navdaja u-ptuije, da se zopet vidimo nad zveadami, kjer ni ločitve!
"i« svi<a&pj$f Psi-tvai sladko v zemlii tuji» Spomin na Tebe v srcih naših nikdar ne ugasne, Zato le snivaj dalje v tihi jami, A Tvoj duh pa naj b neba višave jasne Zre na nas, ki grob Tvoj močimo s solzami.
Dobro smo jih nažgali.
JartJ Uehteaeggir, doma ia Lakavtce pri Saitaajo pile d»e 30. jnlija:
Pred par dnevi smo obhajali obletnico časa, ko sem moral Vas in 'ljubi dom zapustiti, Vam podati roko, jemati slovo in iti v boj za dom in cesarja. Bil sem že prvi dan v bojni Ôrti. Sovražnik je po številu veliko močnejši kot mi. Njegov® krogle so švigale kot čebele, kadar rojijo. In hvala Bogu, zadela je le tu pa tam katera. Prišli smo tudi do naskoka, in sioer Se isti dan trikrat. Pa vselej smo jih potisnili nazaj. Posrečilo se j« enemu Ruîsu, da ml je z bajonetom predrl h laie, nog» ni ranil; a sunkom nem ga potisnil
ob tla, da je obležal. Hitel sem dalje s svojimi tovariši; zmaga je bila vedno naša, čeravno smo potem stopili nekoliko nazaj fer se aakopalt. Bil sem velikokrat v ognju, med šrapneli in granatami, a ostal sem popolnoma zdrav. Nekega dne me v dvanajstdnevnem boju sadane sovražna Irogla, katera m« j« težko ra-nlila. Odpeljali so me v bolnišnico. Rana ee je dobro celila. Z božjo pomočjo sem lahko prestal operacijo; zbilo mi je tudi nekoliko zob, pa nič ne de, dobil «em umetne zobe, da lahko jem, kakor prej. Hvala Bogu, dobro sem se ozdravil in kmalu bom zapustil bolnišnico ter se vrnil nazaj v bojne črto. Ljubi stariši, sestre ln Knaneil Mi se bomo borili z orožjem, Vi pa doma z rožnim vencem. Molite in prosite ljubega Boga, da nam da pogum. Z božjo pomočjo bomo premagali vse sovražni*» ter se zopet vrnili edravi in veseli nazaj k svojim domačinu,
Sestanek z brati na bojišču.
TopM&r J«». SapafeK, dana is Jaranlas piSe-
Moja edina želja je zmiraj bila, sestati se z braHoma tukaj na bojnem polju, kar se mi je tudi večkrat po truda polnem iskanju posrečilo. A žalibog, starejši brat je prišel mesca marca živ v roke sovražnika, kar mi je moje ure tukaj na bojnem polju nekaj časa močno zagrenilo; a v sedanjem kritičnem času moramo pač vse pretrpeti.
Mlajšega brata, ki sem ga imel še kot za neizkušenega in prišteval že večkrat med pokojne, sem pa še le po enoletnem iskanju na bojnem polju našel zdravega in imel priliko, ž njim par dni zaporedoma govoriti. Kako sva bila veselja, da sva se še našla zdrava in nepoškodovana. Te urice skupne radosti so pač minule po b^skovo. Kmalu nas bo "pet bratov na bojišču. Eden se nahaja še v vojašnici, drugI pa čaka potrjen doma poziva pod orožje.
Po prestanem letu bojev se mi zdi kot čudež, da sem kliub pretečim nevarnostim ostal živ.
Bili smo v metežu jeklenk, kosov železja, raz-počenih šrapnelov in granat, v hudem mrazu ali pa do kolena v blaltu, a kljub temu smo si mnogokrat zapeli Slovenci pri naših havbicah kako lepo slovensko pesem.
Pred nekaj dnevi sem se tudi moral ločiti od svojega najljubšega prijatelja Slivničana Franca Do-baj. Sel je namreč nekaj bolan ¿a kratek čas v bližnjo bolnišnico.
Vsem naročnikom „,Slov. Gospodarja" pošiljajo slovenski topničarji iz mariborskega okrožja bojno-poljske pozdrave! Jbžek Supanič, ložeik Korpar in Franc Fekonja.
Pripomba: Našerau neprijatelju Rusu pa ni treba več ukazati „Kehrt euoh!" se je že navadil tako kot raki, gre kar ritanski proti Petrogradu. Ako pa pridemo nad polentarja, ga bomo bali brez pardona. Kar v morje ž njim!
V podzemeljski hišici se nam dobro godi,
Fraoo B«vo, doma is Žegra pri Ptaalal pite dne S. argusia »roji aaatri
Btiiiki Bere:
Predvsem srčna hvala za Tvoje pisemce. Vpa-ko pismo ii naše domovino me prav razvesel,. Vprašaš in prosiš me, na] Ti pišem, kako se nam kaj godi. Kako si čudna, draga sestra! To opisati je zelo težka naloga. Toda vendar Ti hočem kolikormogoče izpolniti Tvoje želje.
Kmalu bo preteklo 3 mesoe, odkar smo zapustili Karpate. Mnogo, da zelo mnogo sem prebal v Karpatih. Zima me je mučila, sovražnik ne! Sedaj je toplo. V sedanjih postojankah smo že precej dolgo. A ne godi se nam slabo. Precej globoko v zemljo sem se zakopal. V svoji podzemeljski hišici imam vse lepo urejeno. Ker sem jo dobro pokril, me vročina prav nič ne muči. Kadar dežuje, pa tudi ne prodre dež mojega oboka. Na štelaži, kaiCero sem si tudi napra-vil, pa lahko vsak čas najdeš smodke, kruh, kavo in drugo drobnarijo. Zjutraj ob 5. uri si gremo redno kavo kuhat. Ker iz bližnja vasi prav lahko dobimo mieko, si ga tudi vsako jutro pol litra privoščimo. Nato odidem spat. Kako, to si lahko misliš! Ni čuda! Po noči ne smerni spati. Sploh bi pa nas avstrijske vojake moralo biti sram, da bi po noči spali in se tako izpostavljali nevarnostim. Spim navadno, kadar sem dobre volje, celi; dan. Ce se mi poljubi, pa si grem kupit svinjskega mesa in si pečem pečenko, Tovariši si vedno kupujejo svinje; 1 kilogram stane 2 kroni. Dostikrat mc pride tudi obiskat Gnračner Matija In pa Teižan iz Dobjega. Tedaj se seveda mnogo • ogovorimo. Ce se mi poljubi, pa vzamem v roko puško bližnjega tovariša — mi jih namreč nimamo in s strojnimi puškami ne smemo vsak čas streljati, da se ne zdamo. Držeč za petelina, pogledam po ruski rojili črti, in ker Rusi niso daleč od nas, zagledam kmalu kakega Rusa. Vzamem ga na muho in sprožim. Vfcasih zadenem, včasih, ne. Tako preteče dan. Ko pa nastopi mrak, tedaj se Še le začne pravo življenje. Vae gre ven iz postojank In vsakih sto korakov se zbirajo lantje-pevoi. Mile slovenske pesmi zadonijo po širni planjavi in človek mora postati vesel, mora se ga polotiti navdušenje. Godci raztegnejo mehove, zagodejo in noč preteče, da ne vemo kdaj. Dobro se nam sedaj godi, draga mi sesltra, a to ne traja vedno. Prišli bodo zopet časi, ko bomo mnogo trpeli. A kaj za to! Vojaki smo In za našega sivega očeta, presvitlega cesarja* smo pripravljeni žrtvovati fcri in
Sfivljinje. Kolik»trat so že krogle žvižgalo okoli me-ae, kakor kadar se bučele roje; na desno in levo so sovražni šrapneli trgali mojim tovarišem niti življenja, a jaz se nisem bal, nisem trepetal. Za svojo hrabrost sem dobil srebrno svetinjo 2. razreda in tak» sem pripravljen ostati na bojnem polju; Če mi Bog dodeli srečo, Se prihodnjo zimo. Domov se bom p® pripefijal tedaj, kadar bo vlak ves okinčan in bo naznanjal zmago Avstri.e. Otatenžm Ti še, da sem pri najboljšem adravju, kar Želim tudi Tebi. dragi mami in sploh vsem znancem in prljaleljem.
flvstFijsho-italijansfao bojišče.
Položaj dne 24. avgusta.
2» dd 15, t. m. se bije rta Goriškem tretja ve< liEa bitka z Italijani. NajljutejSi boji se tokrat ne vršijo pri Gorici in na Dobierdobski gorski planoti (sicer tudi tam ni miru), ampak pri Tolminu in na gorah za Tolminom. Najvišja gora je Krn (viaokia 2245 metrotv). Zato se imenuje torišče sedanjih pogorskili bojev krnsko ozemlje. Ako bi Italijanom pri Tolminu bilo mogoče predreti našo čelno črto, bila bi jim tudi tukaj toli zaželjena pot v Gorico odprta. Toda kakor smo jim zastavili pot v Gorico na Dober(dobski gorski planoti, in ob goriškem obmostju, tako se bo tudi tukaj zgodilo. Junaštvo naših vojakov ne dovoli Lahom niti koraka naprej. Bitka pri Tolminu, ki je 3, velika bitka na Go i, še ni končana, ko to pišemo.
Z otoka Pelagruž v Jadranskem morju, katerega so Italijani zasedli mesca julija, so zadnje dni pobrali svoja šila in kopita ter do zadnjega zapustili o-tok, ker jih je naša vojna mornarica trikrat obiski la in jim prizadjala občutne izgube.
Boji pri Tolminu.
Vojni poročevalec dunajske „Zeit" piše:
„Zvest svojemu načelu, da mora, če je bil na enem mestu naše južne Iroate krvavo odbit, da mora ravno tako brez uspeha potrkati za eno hišno številko naprej, tako trese sedaj italijanski vrhovni poveljnik na izvrstno hranjenih vratih naše bii^nbe ob srednji Soči. Napadi pri Tolminu veljajo onemu ob-mostju, katero so avstrijske čete zasedle že takoj ob začetku vojne.
Srednjo glavo tega obmostja tvori večji kraj Sv. Lucija na desnem bregu Soče, nedaleč od izliva Bače. Na robu porastlih višin se vlečejo postojanke naših čet in zarišejo tako rekoč tetivo loka, katerega zaokroži pri Tolminu Soča., Videl sem jih in poznam jih in zato imam opravičeno upanje, da se bodo u-stavljale tudi najsilnejšim sovražnim napadom.
Vsled gozdnatega pogorskega terena je prišlo do tega, da so se Italijani zakopali v najbližji soseščini naših postojank, pa vendar se niso tekom enega četrtletja komaj kaj približali svojemu cilju, tako da naši postojanke obmostja vsak dan ali bolje rečeno vsako noč bolj krepko utrdijo.
Posebno sem pri svojem obisku občudoval sijajno maskSranjO (skritje) naših topov in pa v gorovje zasekane tekoče jarke in postojanke strojnih pušk. Vsled velike vojaške važnosti obmostja se da že kaj lahko umeti laške napore, da bi vzeli to utrjeno ob-mostje.
Dosedaj pa general Kadorna še ni stuhtal, kako bi pregnal avstrijske jSete niti z ene same na za-padnem bregu Soče naprej potisnjenih postojank, katere so naši zasedli začetkom vojne.
Obmostji pri Gorici in Tolminu sta kakor dva stebra v mesu laške armade. Kdor je, Kakor vaš dopisnik, sam doživel boj za te postojanke in videl pogum teh čet, ta lahko ravnodušno pričakuje novih sovražnih poizkusov, yzeti, česar se ne da vzeti. A vendar si pa ne zakrivamo, da se laški alpinci y teh gjorskih bojih izvrstno ponašajo in da imamo v teh divjih gorah ob srednji Soči pričakovati še zelo vročih bojev."
Dunajska ^Reichspost" pa piše:
„Četrt leta je sovražnik ob spodnji Soči žrtvoval stotisoče človeških žrtev, pa brez uspeha. Sedaj je prenesel glavni napad dalje proti severu na veliko koleno Soče pri Tolminu. Tu sedaj Italijani zopet in zoi.et jurišajo, noč in dan, z besnostjo obupanoa. Tod vso njihove napade je zadržal neomahljiv Jez naših junakov, ki zvesto stražij!o na jugu. Italijani zopet doživljajo ob tolminskem obmostju grozne izgube, kakor poprej na goriškjem obmostju. Naše vrle čete izvršujejo čudeže junaštiva, da pripravijo Italijanom ob Soči „karpatsko bitko", ki je bila na severu sa Ruse začetek konoa.*
Boji na 2240 m visokih gorah.
Vojni časnikarski stan poroča:
2e tedne divja boj na višini 2240 m za vrh n/a krnskem ozemlju, ki je vedno obdan z meglo in oblar ki ln sicer za tri metre dolge strelske jarke. Sedaj so ti ▼ naših, drugič zopet v laških rokah. Ako vzamejo Lahi kak tak strelski jarek, potem naznani ge-
2(5. avgusta 1915,
SLOVENSKI GOSPODAR.
Stran 3.
neral Kadorna, da je Krn v laških rokah, čeprav ga že jim naslednji dan s protinapadom iztrgamo. Boji so zelo krvavi in polni izgub, Tukaj so ujetniki zelo redki. Ce ne bi videl s svojimi očmi, potem bi ne mogel verjeti, da se more na takih krajih,, ki so brez rastlinskega življenia, boriti z modernim orožjem. — Na strmih pobočjih,' kjamor se celo v mirnih časih ne upa sovražnik, stoje dandanes topovi. Se višje se pa nahajajo Šotori rezerve, ki se zde,, »kakor lastavjčja gnezda, prilepljena na skale. Naša fronta se še do danes ni prav nič izpremenila. Ne samo vojaška, a tudi pesniška domišljija si ne more predstavljati, koliko težav se more premami, da se splravi na tako višino hrana, voda in strelivo. Naši vojaki so se pa že kmalu privadili na boje v gorovju, samo s podne-pjem niso popolnoma zadovoljni. Dnevni vročini sledi zelo občuten nočni mraz. Naši vojaki klobe zelo debela pokrivala in suknje, ker drugače bi morali kar naravnost zmrzniti. Naše stotnije se vsled mraza hitreje izmenjavajo, kakor drugje. V bojih na Krnu ni nikoli miru. Boji se vrše navadno iz tfližine. Lahi pošiljajo svoje izbrane čete, alpinske polke, v boj. I-talijani kakor tudi mi imenujemo vrh Krni „iskalo smrti." Strelski jarki so takio blizu, da slišimo drug drugega, da, celo žvenket jedilnega orojdja. Naskako-valni laški klic „Avanti!" sprejmejo naši vojaki s klicem „Avanti briganti!" Naši vojaki si zavezujejo nosove z robci, ker je smrad mrtvih vojakov strašen. Celi oddelki roparskih ptic pokrivajo ozemlje, kjer leže mrliči. Kanonada je s-trašna. Naštejemo vsako minuto 50 do 60 strelov. Bobnenje je vsled okolištnega skalovja silno. Vsi generali in drugi Častniki, katere sem srečal na poti, gledajo s polnim zaupanjem v bodočnost in pravijo, da je položaj ugoden.
Boji za Sv. Lucijo.
Italijani bi radi prodrli v dolino Idrijce, odkjer bi dobili pot na Kranj Bik o. lOdtod zadnji hudi boji v odseku, pri Tolminu. Vojni poročevalec Leonliard A-delt piše z dne 21. avgusta:
Z veliko množino krepkih sil in v vedno novih naskokih Italijani že štiri dni poizkušajo vzeti 'tolminsko obmostje in tako dobiti dohod do doline Iclri oe in bohinjske železnice. Višine pri Plaveh niso mogli vzeti, kakor dalje proti jugu tudi ne Pod,gore pri Gorici in Doberdobske planoie.
Severno od Plav zožijo Sočo navpične skalne stene. Nad majhnim mesecem Kana'om steče železnica po 240 m dolgem mostu na izhodni breg Soče in skozi tunele in viadukte toče n(a tem bregu, do Sv. Lucije,, kjer zapusti Sočo pri izlivu Ijdrijoe. Obe reki sta se zajedli v skalno pečino pri Sv. Luciji, tako da sta v globočioi 20 m samo poldrug meter široki. V skalnih izdolbijiah in zajedah se je u gnezdi I o ubogo slovensko Ijudshto pred granatami. Avstrijska postojanka, ki se je dosedaj držala vodne struge, izrabi to sotesko in drži zahodno od 'Soče 588 m visok grič Sv. Lucije in severno odtod višino Sv. Marije kqt obmostje za varstvo Tolmina in dohoda do doline Idrijce.
Mesto Tolmin leži severno od Sv. Lucije, obe stranki je lahko v i dot i, toda dosedaj ni hi"o zViai» o obstreljevano. Severno od Tolmina, se začenja Vrh in pa divja gorska grmada Krna, na. katero so Itallijani po prekora&enju zgornje Soče sicer splezali, a še vedno ne Osvojili. Da pripravi svoj napad na tolminsko obmostje, je sovražnik zbral številne baterije v-seh kalibrov na nasproti stojdča gorska slemena, ki znatno prevladujejo višini Sv. Lucije in Sv. Marije; naša artileriia pa ni odgovarjala z razs pava Jim. Čakati smo. Nato so' laški polki v gostiln vrstah napadli višino Sv. Marije, na kateri kraljuje romarska kapelica. Sele ko so dospeli do našili predpott.vank in so začeii odstranjevati vsjljed obstreljevanja razdrte žične ovire, so branilci otvorili ogenj. Naši vojaki so v skalah napravljene naravne in umet et luknje spretno pornfdli za maskirane strelske odprtine, 'iz katerih so Mtrojne ¡puške pošiljafe uničujočo točo strelov na Lahe, ki so udrli v nagspreidnejše jarkei. Za te jarke se je nalto vnel tes..eč boj z bao jetom in kopitom in tukaj kakor tudi pri Sv. Luciji smo končno sovražnika vrgli nazaj. Prihodnjega d" e je laška artileri.;a obnovila obstreljevanja, da bi <iašrim četam vzela dobro voljo. Toda vsi slledeči naskoki lrške pehote so bili zavrnjeni z nezmanjšano silo. Obmost e je ostalo v naših rokah. Izgube Italijanov pa zopet štejejo na tisoče.
Naše topništvo številnejše
V „Slovencu" čitamo flo-lei zanimivo izvirno poročilo :
Do danes, nedelje, 22. t. m, smo se nekako skrbno ozirali proti zapadu in severu na torišče bitke ob gorenji Soči. Kajti premoč sovražne artilerije in pehote, vsaj po Številu, je znapo dejstvo; končno v boju vendar odloči premoč. Današnji dan nas navdaja, z nadejo in popolnim prepričanjem, da. iz tega boja izidemo kot zima£?ovalci, Naše topništvo se je ojači-lo na ogroženih točkah in je s priznano točnostjo sovražne artiterijSkle postojanke vzelo na muko. RazL vil se je živahen artilerijski dvoboj največjih kalibrov, ki se je popoldne stopnjeval do superlajt,iva. Kanonada dne 20. in 21. t. m. je bila prava igrača nar sproti temu rjovenju, iečanju, grmenju In pokanju. V ozračju nad nami se biie' ta boj velikanov; kadar so bajni bogovi imeli svoje boje, tedaj ni bilo takega tre-skanja in.bučanja, kakor ga povzroča novodobna ar-
tilerija; pok na pok, pogosto se skozi minute ne more loč,ti strela od strela. Kako z veseljem se oairajo nar ši vojaki v smler, kjer je postavljena naša ariiljerija; to je pravi balzam za junake v vojni črti, ta grom za nje rešilni angelski glasovi.
Se ni konec tega bctfa; še bodo vroči dnevi,! Toda junaki na tem odseku južno-zjapadne fronte ne bodo zaostali za svojimi tav^aniši ob dolienji Soči. S pogumom in najbol;š In upanjem vse navdaja zavest ubranega sodelovanja vseh naših čet, uspešni potek dosedanjih bojnih dni in pa — en pogled v mirno samozavestno lice podpolkovnika generalnega štaba na tem odseku. Bitka pod Krnom je za Italijane Izgubljena, grobišče sovražnikovih upov; in njegfvih sinov se širi in širi.
Skupen strel iz vseh topov.
Na goriški bojni črti so avstrijski topničarji na posiljen način proslavili 85, rojstni, dan pres\ftl)ega cesarja. Točno ob 1, uri opoldne so iz vseh topov, ki se nahajajo na bojni črti od izvira Soče do sinje Ad-rije, sprožili skupen strel (salvo) na ital janske postojanke. Ta mogočen strel iz tisočero topov je veljal proslavi cesarjeve 85Iqinice. Ko se je ogromen glas topov, poleget, pa so zaigrale vojaške godbe ob celi bojni črti veličastno cesarsko pesem.
„Lačne stene."
Italijani so od 26. junija dalje 42krat napadli z večjimi aii manjšimi1 silami Doberdobsko planoto in njihove izgube v tem kratkem času so presegale vse izgube dolgotrajne vojne v Tripolitaniji. Italijanski u-jetniki imenujejo Doberdobske strmine „tačnei stene", ker so požrle že cele njihove polke. Naše izgube seveda tucli niso b le neznatne, največ jih je povzročilo topniško bombardiranje, nekoliko pehotni napadi, ali vse postojanke so ostale v iMših rokah.
Težave na italijanskem bojišču.
Vojni poročevaleo piše: Na naš h visokih krnskih postojankah sem dne 18. t. m. giiiien if, presenečen opazoval, kako se tu popolinama drugače vojskuje kakor v Rusiji in v Srbiji. Prvi pogled prepriča da stoje naše čete š3 vo^ic« v prvih postojankah, v tistih, ki so jih zasedle začetkom julija. Trdna, strjena črta naših strelskih jarkov se je" razvila, sama po sebi, med tem, ko je bila črti prvotno nekoliko o-hlapna in je predstavljiva verigo manjših pali-ulnih bojev. Borila se je mala vojska. Na strašne krajne t3-žave bojev na najvišjih štrtinah skal so se naše čete kmalu privadile in besnost, na sovražnika vspodbu-ja tu čete do skrajjnih naporov. Proti Italijanom pomagajo vojne izkušnje !n bajoneti, le podnebja se vojaki težko nasadijo. Noči \ 2000 metrov vjsokih postojankah so ledeno mrzle. Ker voda ni užitna,, jo do-naša.io mule in osli čez strmine v strelske jarke in art lerijske postojanLp v sodih, ki drže 60 do 70 litrov, Posamezen mož potrebuje na dan najmanj en liter vode. Vodo, živež in strelivo prinašajo v najvišje postojanke po cestah, ki so izpostavljene ognju sovražne artiliertje. Vojaki so nam pri pO vedo v,al i med drugim: Najvažnejši za nas šo zdaj okovani črevlji. Ce bi jih ne imeli, ne vemo, kaim bi prišli. Najstrašnejši so skalni drobci, ki potroji|jo učinek granat, a hvalai Bogu, Italijanom se ne goli boljše. Vsak ima, da se krije, s seboj vrečo, ki napolnjena s peskom, najbolj varuje pred po&kdlbami granat in skal. V Galiciji ie bilo marsikaj boljše, ker smo razpolagali z de sivim i in drugim materialom, b 'tu moraimo delati večinoma s kamr.om, ker se zeio tdžko doviaža material iz doline.
Italijane zebe.
V zadnjem času, ko so utihnila poročila Cador-ne o uspehih italijanskih čet, se je začelo italijansko časopis e bridko pr toževat nad porazi Rusov in neuspehi Francozov in Angležev, ki ne morejo nikjer izpolniti danih obljub. Italijanska ofenziva ni prinesla Italiji n,e Trsta in ne Tridenta, ,še celo Gorice in Tolmina niso mogle zavzeti italijanske Čdte. V vsieh pismih, katera pišejo italijanski Atojaki svojcem, se čita/o pritožbe, da i t alu jonske vojake hudo'zebe ter da je mraz njihov največji sovražnik. Vsi vojaki prosijo prav milo aa toplo obleko. „¡Mraz je naš najhujši sovražnik", tako pišejo, „„mraz nas sitorl negibčne, zebe nas. Mraz, katerega je sovražnik navajen, mu nudi priliko za uspešne napade." V Zadnjem čas0 so morali poslati domov več vojakov, ne morda zaradi tega, ker so postali vsled sovražnih krogel za volsko nesposobni, ampak zaradi tega, ker so jim vsled mraza odpadli in ozeblii prsti in udje.
Roparji v italijanski armadi.
Znani poglavar italijanskih ropariev in morilcev Musolino, ki je racli brezštevilnih ropov in umorov bil obsojen na 30 let ječe, bi; se sedaj rad kot prostovoljec bojeval zoper Avstrijo. Ravnatelj kaznilnice je Musolinovo prošnjo po min^trsljrm predsedniku Salandri predložil kralju Vikltoriu Emanuelu v rešitev.
Italijani zapustili Pelagruž.
Avstrijske ladje so dne 21. avgusta na poizvedovanju v spodnji Adriji opazite, da so Italijani otoček Pelagruž popolnoma zapustili. Našo ladje in zrakoplovi so jim j\rizadjali, tekom Mraltkega bivanja na otočku tako velike izgube, da jimi ni' bilo več tam olv stati.
llustrijslio-ruslio bojišče.
Položaj dne 25. avgusta.
AvsífYijsko-nemáke čete na ruskem bojišču, nevzdržno napredujejo. Dne 20. avgusta so vzele zadnjo trdnjavo ob Visli, NovoriGeorglievsk. Za*. grabile so blizu 100.000 molž, nad 700 topov, za 2 milijona ruskih cekinov ter velikto drugega vojnega gradiva. Dne 21. avgusta so zasedle mesto B j e 1 s k ob železnici Bje'lostok in Brest-iLitovsk, s čemur je železniška zveza med tema dvema mestoma pretrgana. Dne 23?. avgusta so naše zaveznike čiete zasedle zar dnjo rusko trdnjavo ob Bobru ¿O: s o v i e c e. Rjuske čete so se iz nje umaknile ter jo prepustile brez boja. Dne 23, avgusta smo zasedli T! y; k o o i n , važno mesto ob Narevu med Lomžo in Bjelostokom. Dne 24. je hrvaški general Puhalo * zasedel metete K o vije D, ju-goizliodno od Brest-iLitovska. Bovel je važno železniško križv.LšČe in za Brest-Litovtsk gl¡avna zveza s Kijevom.
Ruska armada je sedaj stisnjena okoli trdnjave Brest- L i t o v s k , kateremu so naše čete vsak dan bližje. Ce se že ni, se bo te dni' začelo obstreljeu vanje trdnjave s težkimi topovi, in kakor je znano, se tem ne more nobena trdnjava ustavljati več dni. Glavna in edina skrb ruske armade je, da se pred zavzetjem Brest-Litovska v popoilnem redu umakne proti izhodu. Ali se ji bo to posrečilo? Avstrijsko-nemške čete so pridno na delu, da se jim to onemogoči. Proti Kijevu je umikanje nemogoče, za ,to je poskrbel general Puhalo, ko je vzel Kovel. Proti severu in severo-izhodu je umikanje nemogoče, ker je B j e 1 s in K 1 e-s z e 11 zavzet, Sedaj imajo R¡usi še samo eno železnico, fn sicer proti iznodu na razpolago, ki se pri Ža-binki deli ter vodi poltiem ena proti Minsku, druga preti Pinsku. Toda že tudi ta železniška črta je v nevarnosti.
Tudi one ruske čete, ki stoje severno na črti Bjelsk, Bjelostok in Grodno, aot v nevarnoatl', d¡a se jim odreže umikanje, odkar so Nemci zavzeli trdnjavo Kovno in napredujejo proti Vilm,
Tudi glavna, in najkrajša zveza sPetrogra-d o m je v nevarnosti, ker se kavalerijski general bliža mestu Dvjnsk, ki iež,i ob tej železnici.
Obmorsko mefcto Riga bi nemške čete s kopnega, že lahko zavzele, toda na morju p,red Rigo se še nahajajo ruske ladje. Nemške ladje so že skušale priti v Rigin zaliv, dne 19. in 20. je prišlo do spopadov na morju. Nemci so izgubili pri' 'tem en torpedni Čoln, dva sta pa bila poškodovana. Rusi sq izgubili tri tqrpedne čolne, večja ladja pa je bila pošjkodova-nar
Nikolaj Nikolajevič se posvetuje.
Iz Petrograda poročajo: Vsled nevarnosti, ki preti ruski armadi, je generalisijnus Nikolaj Niko'a-jevič pozval ruske ministre in višje generale na veliki vojni- svet v glavnem jsitanu..
Trdnjava Rrest-Litovsk.
Združene avstriisko-nemške armade se v nepre-in so e začele obstreljevati zunanje utrdbe. Začelo se •in so že začele obstreljevati zunanje itrdbe. Začelo se je napadanje na to veliko in prepomembno rusko trdnjavo. Brest-Litovsk je zadnje upanje Rusov, Trdnjava stoji na, obeh straneh Buga), tam;, kjer |se izteka Muhavjec od izhoda v Bug, Reka Muhaivieo, ki tvori del takozvanega kraljevskega kanala, dolgega 80 km in Viálo z Dnjeprom, je va^na vodna pot. Vsled tega m Brest-Litovsk samo znamenito železniško središče, ampak tudi liajvečje mostišče na. Bu|gu. Poleg 120 m širokega in do štiri metre globokega Buga ima Brest-Li.tovsk še eno naravna obrambo,, to so močvirja in jezera,, Vrhutega delijo reke Lesna na severu, Krzna na zapadu in Muhah'jec na izhodu Ozemjlje pred trdnjavo na ugodne razdelke. Kakor vse ruske trdnjave, je tudi Brest Litovsk trdnjava s pasom; to je, ima veliko središče in 12 trdnjav, ki stoje pet kilometrov daleč naprej. Središče je zgrajeno na otoku sredi reke Bug, Mesto, ki šteje 58,000 prebivalcev, je od trdnjav-skega središča oddaljeno dva kilometra. Od utiVlb je mesto oddaljeno dva do sedem kilometrov ,in je torej mogoče istočasno obstreljevati utrdbe in mesto. Zapad na fronta trdnjave se imenuje Torespol, severna Volinj in južna Kobrin,
Pctrograd v strahu.
Porazi ruske armade so prestrašili petrograj-sko prebivalstvo. Bolj kakor na suhem se ljudstvo boji nemškega prodiranja na morju. Javno se razpravlja vprašanje, ali bo treba Petrctgrad izprazniti ali ne. Govori se, da se cesarski d\k»r preseli iz Petrograda, ker je pričakovati nemških letalcev nad Petro-gradom.
Pomen Poljske za Rusijo.
List „Daily Post" v Birminghamu priznava, da sta zaveznika z osvojitvijo Varšave in cele Poljske silovito veliko pridobila in da jei zguba Rusije težka. Rusija je namreč izgubila na Poljskem tako cvetočo industrijo. Glede na izdelovanje strmiva je izguba Varšavie velikanskega, pomena za Rusijo, ki ni zgubila le najlepše svoje dežele, marveč tudi svoje naj zur. jenejše delavstvo, ki je bOstla zaveznika, o čemur so ne sme dvomiti, znala izkoristiti, Vaižre zaloge cinka so zaveznikoma dobro došle.
V enem mescu padlo 8 ruskih trdnjav.
Zgodovina pozna malo primera, da bi v tako kratkiem času padla skupina trdnjav, katere so zidali Rusi desetletja. V zadnjih dnevih so padle naslednje trdnjave: Rožan 23, julija, Pultusk 23. julija, Varšava 4. avgusta, Ivangorod 4, avgusta, Lomiža 9. avgusta, Viszna 11. av[gusta, Kovno 14. avgusta, Novcge-orgievsk 20, avgusta. Se preji pa, so bile vzete utrdbe ob izlivu Nareva: Sieroch, Zegrže in Ostrolenka.
Rusi že imajo japonske topove.
V noči od 19. na 20. avgust so avstrijske čete severoizhodno od bukovinske mieje napadle ruske postojanke,. Napad je bil tako-srdit, da je med Rusli nastala velika zmeinjava. Končno so naši ujeli moštvo dveh ruskih strelskih jarkov. Rtfsii so v tem hoji že uporabljali .japonske topove. Rusi so morali ^ lovskim streljanjem prenehati, ker jim je zmanjkalo streliva. Ob besarabski meji se vršijo živahni artiletujski boji, Naši so zavzela več ruskih strelskih jarkov. Ob Dnjestr.u so Rusi zadnje dni, poskušali na nekaterih mestih predre,ti našo črto. a so došli le do raših žičnatih ograj. S krvavimi glavami so s® moral', zopet umakniti.
Japonske granate za Rusijo.
Japonska vlada se je zavezala, da bo oddala od 1. septembra naprej vysak dan Rusiji 50.000 granat. Med mestoma Vladivostok in Irkutsk je zgrajena po' sebna železnica za prevažanje munifcije iz Japonske. V Petrograd je že došla posebna japonska komisija, ki bo nadzorovala japonske poŠUjatve municije.
Zakaj je Srbija mirna?
Zadnji £as je Rusija pritisnila na Srbijo, naj začne z ofenzivo proti Avstriji in. tako razbremeni rusko armado. Kakor se je poročalo, je srbska vlada odločno odklonila te ruske želje in izjavila, da bi bil za Srbijo samoumor, če bi izdaj hotela začeti ofenzivo proti Avstriji. Srbska armada, ki je ,v bojih, pomanjkanju in boleznih veliko prestala, je sedaj toliko popravljena, da more srbske meje braniti tudi še proti močnemu sovražniku in ga presenetiti s svojo nezlomljeno brambeno silo. Toda za napad manjka vsak predpogoj. Srbija ostane napram Avstriji nadalje mirna.
Na Balkanu.
Na Grškem je imenovfan zopotnfm mif ilirskim predsednikom prijatelj Čet ve r o sporazum a Ve.ii-zelos, Izbral si je -vse svoje stare nVvnistre, raz.en vojnega ministra Dainglisa, ki je sedaj kraljev zaupnik. Venizelos je baje moral kralju obljubi1!}', da, bo varovai nepristranost Grčije, ki pa je lahko čot ero-sporazumu prijazna, da bo Ise držal dogovorov s Srbijo in da ne bo odstopil (Bolgarom) grške zemlje.
Turški finančni minister je naznanil, da so pogajanja med Turčijo in Bol g a r i j, o z ugodnim u-spehom končana. To se pravi, da Turčija prostovoljno odstopi Bolgariji ono ozemlje, po katerem teče že- j lesiniaa do morske luke Dedeagač. 12» r^adi tega je neverjetno, da bi se Bolgarija zadovoljila z rusko ponudba o MaicedOniji in napadla. Turčija.
Rusija je, kakor znano, obljubila Bolgarom Ma oedonljo, ako sie udeleži vojske pri Dardanelah. Toda pri tem je smola, da Maoedonira ni ruska, ampak deloma grška, deloma srbskla. Grška pa noče niti za ped odstopiti od macedonske zamlje. 'Srbija, v srcu tudi ni, a nazadnje bi se Srbija znala udati ruskemu pritisku. Dosedaj se še ni.
Dokler jo Bolgarija mirlna, »3 tudi Rumu ni i a ve bo nagnila nji ti na eno niti na drugo stran. Rumunija dela neprestano težave zaradi izvoza svojega žita in zaradi prevoza municije in topov za Turčijo.
Svaja med Nemčijo in Ameriko.
Amerika in Nemčija sta se nanovo svadili. Angleški parnik „Arablk" se je potopil in ž njim 3 ame-rikanski državljani, Angleži pravijo, da je ladjo t)r-pediral nemški podmorski čoln, drugi zopet trdijo, da jo zavozilla na mino, Prdiskav^J še ni kortčana, V A-meriki se zopet sJtrastr.o hujska aa vojskjo proti Nemčiji. Vendar ni verjetno, da bi prišlo do krvavega spopada.
Danska, Norveška in Švedska,
Severne države Danska, Norveškia in Švedska so bile trenutno zelo hude na Nemčijo. Danska je bU la huda, ker je neka nemška torpedovkaj v dansfctn vodovju uničila anglešk* podmorski čoln „E 13", ki se je bil zatekel pred njo proti; danskomu obrežju. Danska vlada je preti kršenju svoje neprisitranki ugovarjala. Nemška vlada je. na to izrekla svo'e obžalovanje ter naročila svoji mornarici, da se v bodoče ozira na dansko nepristranost Veliko ra^burjeire je zavladalo tudi na Norveškem, Nemški podmorski čoln je ustavil norveški parnik „iHaakon VII." ter odvzel na njem se naliajajočo poltjo zla Angino in Francijo. Norveška vlada je proti 'temu etetrof protiestirala,
češ, da je pošta na nepristranskih parnikih v zmislu mednarodne določbe nedotakljiva, J^emšlkla vlada stoji na stališču, da ta mednarodna določba sploh ni, veljavna, ker je Rusija ni priznala. Nesporlazumlje nje med obema vladama, čeprav je Nemčija, ko je pošto preiskala, isto zopet vrnila Norveški, še ni poravnano. Rahločutnost Norvežanov pa je tako velika, da označujejo norveški krogi to zadevo za j a,ko resno. Tudi Švedi imajo te dni svoje razburjenje. Nemški podmorski čoln je torpediral švedski parnik „.Malmland" in švedsko časopisje trdi, da je storil to, ne da bi pokazal zastavo, torej proti mednarodnim pravilom. Ta zadeva se bo da?!a pač brez \taa|kih težkoč poravnati.
Obnavljanje in popravljanje
mej.
(C e s a r, s k i ukaz z dne 2 2. julija: il 91 G. drž. zak. 208.)
Na podlagi § 14 državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. šteiv. 141, je izdala cesarska vlada glede obnavljanja) in popravljanja mej pri 'zemljiščih dne 22. julija 1915 sledeča ukaz:
§ 1.
§ 850 občnega državnega zakonika dobi napis „Obnavljanje in popravljanje mej" in se mora glasiti:
„Ako so se mejniki med dvema zemljiščema po katerihkoli ol(jlnostih tako poškodovali, da bi mogli postati povsem nepoznat-ni, ali ako so meje res nepoznaitne ali sporne, ima vsak izmed sosedov pravico zahtevati sodno obnovitev ali popravek meje. V ta namen je povabiti sosede na razprava vi postopanju izven spornih reči s pristavkom, '<Ja se meja določi in da se postavijo mejniki, tudi če bi povabljenec izostal."
§ 2.
§ 851 občnega državnega zakonika se mora glasiti:
„Ako so meje postale resnSčnd nepoznatne, ali ako so iste sporne, se določijo po zadnjem mirnem posestnem stanu. Ako se ta posestni stan ne da dognati, mora sodišče sporno površino razdeliti po pravičnem preudarku.
V koliko je vsaki stranM pridržano uveljaviti s pravdo svojo močnejšo pravico, se določi posebej."
i§ 3.
§ 853 občnega državnega zal)mika se mora glasiti:
„Stroške postopanja morajo plačati isosedi po meri svojih mejnih črt. Predlagatelj mora plačati stroške postopanja, ako se pokaže "iz razprave, da ni bilo potrebno obnavljati aLi popravljati meje, ker se meia ni izpodbijala), ali ker je biia zadosti poznat-na, aH ker so bili' drugi udeleženci priprav]/,eni izvensodno postaviti mejnih?. Stroške .zastopanja mora ¡plačati zastopanec sam.
Ako se je povzročilo postopanje z «vrtenjem mirne posesti, more sodišče naložiti stroške docela ali deloma stranki, ki je povzročila spor."
§ 4.
„Ako se določi meja po i§ 851 občnega državnega zakonika, mora sodišče hkratu izreči, ali presega vrednost sporne površine znesek 100 K. Ako ga presega, je vsaki stranki pridržano, uveljavljati svajo močnejšrt pravico s pravdo.
Rekurzi zoper odločbe sodišča druge stopnje v postopanju za obnavljanje in popravljanje mej niso dopustni."
§ 6.
„Na razprave o obnavljanju ali popravljanju mej, ki pred pričetkom veljavnosti tega cesarskega ukaza že tečejo S tem, da so je na pristojnem sodišču vložila prošnja aU 'tožba, se ne uporabljajo sprednja določila."
*
Določila itega cesarskega ukaza dobe moč z dnem razglasitve. Izvršiti ta cesarski ukaz je naročeno pravosodnemu ministru in sicer v sporazumu 2 udeleženimi ministri.
Savinjžani!
Savinjsko prebivalstvo si želi prilike, da nia viden in slovesen način da izraza svojim ve,rskim, narodnim in domoljubnim čustvom ob sedanjih velikih 1 dogodkih, katere doživljamo. Ker pa se vsled promet nih težav ni moglo udeležiti vseslovenskega romanja na Brezje, zato se priredi za Savinjsko dolino in so- i sede
v nedeljo, dne 29. avgusta 1915 veliko domoljubno romanje k Sv. Krifti na Oijki.
Prosili bomo. na tem priljubljenem romarskem kraju Maiter Božjo, da priporoča naše molitve za pre-svitlega cesarja, za zmago hrabre naše armade, za ljubo Avstrijo in našo milo slovensko domovino Vsemogočnemu v uslišanje.
Ob 8. uri bo prva sV. maša, nakar bo izpostavljeno presv. Rešnje Telo do glavnega sv. opravila v molitev.
Glavno sv. opravilo s slovesno pridigo (prof. dr. J. Hohnjec) bo ob 5411, uri predpoldne. Priporoča se, da pridejo čč. gg. dušni pastirji s procesijami.
Savinjski romarski odbor.
Razna novica
* Duhovniške vesti. Nastavljeni so naslednji čč. gg. novomašniki kot kaplani: Karol Arlič v St. Jurij ob južni železnici, Karol Guček v Muto, Konr. Jarh |v Galicijo, Josip Jeraj v Celje, Alojzij Kosi v Staritrg, 'Matija Krevh na Remšnik, Ivan Krušič v Solčavo, Bogdan LendoVšek pri Sv. Martinu na Pohorju, Josip Rehar v Laporje, Jakob Safošnik v Le-skovec, 'Maks Slander v Dramlje pri St. Juriju, Feliks Vršič k Sv. ITomažu blizu Olrmoža, J. Žmavc v Rajhenburg. — Prestavljena sta čč. gg. kaplana: Adolf Gril iz Mute v Trbovlje, lAnton Cečko iz Dra-
melj v Poljčaine. — Zopet nastavljen kot kaplan v Koprivnici je tamošnji provizor č. g. Jurij Cvetko.
*	Vojni kurat č. g. Vaclav Jastrobnik je dne
18. avgusta v mestu Novo-Radomsk na Rusko-Poljs-kem (blizu reke Varte, severozaihodno od Krakova) služil sv. mašo za presvitlega cesarja.
*	Sv. birma v i t iju. Ta se vrši 2. septembra v proštijski cerkvi sv. Jurija, dne 4. septembra pa v, minoritski cerkvi sv, Petra, in Pa\jla,
*	Zopet obrekovan katoliški duhovnik. Kako neutemeljeno se obrelcuje ka|tolišk,o duhovščino, kaže zopot sledeči slučaj : V št. 383 z dne 17, avgusta t. 1. v Olomucu na Moravskem izhajajočega katoliškega lista „Našiaeo" je moral »objaviti IJakob Kulha, c. kr. poštar v Radošicah na MoraAskem sledeči preklic: „Podpisani Jakob Kulha, e. kr. poštar vRadošOvicah, sem naperil ovadbo pri c. kr, domobranskem divizij-skem sodišču na Dunaju zoper gospoda župnika Janeza Neugebauer v Podhradnli Loti, v kameni sem ga obdolžil, češ, župnik Neugebauer se. je v nekem pogovoru sovražno izraz.'1 o nemškem tesarju nemški državi. Uvedena prelsklava je pa dognala/, da je bila moja obdolžltev neresnična, in župnik je bil oproščen. Župnik Neugebauer je nato tožil mene zaradi razžal-jenja časti. Priznam, da je bila dotjična obdolžitev, v-sled katere se je čutil gospod župnik Neugebauer razgaljenega na svoji časti, ptopdinoma iz trle «vita, proßim gospoda župnika za oproščenie ter da odstopi od sodnijskega zasledovanja. Zajodno tudi ne ugovarjam, da se ta moj preklic objavi v časopisju."
*	Katoliški duhovniki — žrtve zmot. Koroški list „Kärntner Ta.giJlatt" piše: Ko je v lanskem ietu izbruhnila vojyka,, je pognala bo.juzoln pred vohunstvom prav redke cvetke. V dobrem spominu je še, v kaki) velikem številu, so zapirali' katoliške duhovnike — tudi take, ki niso bili slcMansk|e narodnosti. Zapirali so duhovnike na podlagi ovadb, ne vselej samo iz prevelike bojazni pred vohunstvom. Vsii na Koroškem pozaprti katoliški duhovniki so bili spoznani za nedolžne in izpuščeni iz preiskovalnih zaporov, v katerih so morali presedeti v mnogjih affučavih po več mescev. Dobili so sicer zadoščenje Jin rešena je bila njihova čast, toda šikjode, ki so so trpeli na duši in na zdravju ter v gmotnem oziiru, jim pa ne more nihče povrniti. Skoraj se zdi, kakor tla bi, se hqtela „ža-loigra zmot" ponavljati še oelo ob priliki naše najnovejše vojske z Italijani. Tako n. pr. so z'aprli pred pa,r tedni župnika Kukacko v Ukvaili nui Koroškem, baje tudi zaradi vohunstva. Sedaj se je pa samoumevno dognalo, da je b.la ovadba neutemeljena in župnika Kukacko so izpustili iz preiskovalnega zapora. Kako lahko se osumi duhovnika, je razvidno iz sledečih slučajev: Na neki v.išini pri Trbižu so opazili o-gnjene žarke. Kmalu nato so osumi li župnika Brauna v Kokovu, da je datal sovražniku svetlobna znamenja.. Sreča pa je bila, tla je župnik, dokazal, kje se je teclai, ko je na v šini gorelo, nahajal. Vrhu te ga se je dokazalo, da so delavci: zakurili, na višini in si kuhali večerjo, a so pozabili ugasniti ogenj. Zopet drug slučaj: Na zvoniku ž upre cerkve v Trbižu so zapazili, da je bila polovica okna le na po'1 zaprta. Takoj so prijeli župn],ka Krauta, češ, dajal je sovražniku znamenja^ Toda dognalo se je, da so šli l.udje na zvoniki župne cerkve in občudovali kr,alsein razgled, a ko so zapustili zvonik, so pozabili zapreti okno! Iz tega je razvidno, na kako naravnost smešen iji lahkomiselni način .se lahko -osumi katoliškega duhovnika vohunstva in koliko previdnosti je treba, da se mu ne dela krivice.
*	Nemci za Poljake. V nemškem državnem Zboru je pripravljalna komisija Sklenila s 15 glasovi pr6-ti 3, naj se črta oni jezikovni piaragjrai, ki je Zabran-jeval na shodih drug .¡ezik, nego nemšiki. S tem hočejo Nemci (v nemški državi) poplačati zvestobo pruskih Poljakov, ki, so jo pokazali v sedanji svetovni vojski. Tako Slovanom v nemški državi že sedaj med bojem na lep način poplačujejo njih žrtve v vojski.
*	Zelje hrvatskega naroda. Na oesarjev rojstni dan je sarajevski nadškof dr. Stadler povodom čestitanja sedanjemu načelniku Bosne in Hercegovine izrekel željo, da se vse hrvat ikje dežele združijo, v eno telo pod habsburško hiša. Nato je načelnik Bosne in Hercegovine pl. SarkotiČ odgbvoril: ,jT;u ni dvömai, da bodo po tej strašni vojski, ko zavlada v naši državi blaženi mir, se potrudli merodajni Činiteljl, da zadovoljijo pravičnim željam hrv.a|tsfeega naroda." Ta izjava generala Sarkot'ča je velevažna.
*	C. kr. učiteljišče v Mariboru. Gojenci, ki hočejo v šolskem letu 191MG na novo vstopiti, ozir. zopet vstopiti v ta zavod, naj to nazi anijo ravnate,lj-Sl u 's pošlluo dopisnico do 1. septembra t. 1.
*	Prestolonaslednik pripel Slovencu hrabrostim svetinjo. Korporal Alojzij StranjŠ^k, doma iz St, J u r j a o b S Č a v n i c i, piše d, e 1, avgusta svoji svakinji: Najprisrčne.še poztljra\e iz te krvave Galicije! Naznanjam Ti, da sem še vedno popolnoma zdrav in tudi upam, da še za.-iapreil, ostanem, če je božja volja, Dosedaj še mi je šlo Mse po posebni sreči, tako da sem dobil poseblao zaupa,nie do sv,b'fih predpostavljenih. Dne 22. julija nas je obiskal naš prestolonaslednik Kari Frane Jožef. Bil sem o;l njega laskavo pohvaljen in mi je tudi lastnoročno pripel zaslužno hrabrostno svetujo na prsi. Omenil je„ da sem najmlajši podčastnik pri celem polku. Sedaj že delam izkušnjo za četovodja Za tak kratek čas, kar sem pri vojakih, je to naglo napredovanje.
*	Odlikovani slovenski vojaki. Srebrno hrabrostno svetinjol. vrste je dobil četovodja 8, lov. bat. Fermišek Vinko, nadomestki stražmojater Zadnikar Franc, prideljen 2. bos.-heic. polku. Srebrno h rab-
rostno svetinjo II. vrste je dobil častniški sluga TE».
pešpolka Bizjak Josip.	v ,
*	Odlikovani delavec. V delavnici južnle železni, ce v Gradcu j,e bil dne 17, avgusta delavec Peter Le-šer odlikovan s častno kdsaljno za 401etao neprestano zvesto stužbovanje na tem zavodu» Lošer je doma iz župnije St. Ilj v SI. gor.
•Pozdrav prostovoljnih kolesarjev. Dobia smo: Slovenski fantje kot c. in kr. prostovoljni kolesari Vam pošiljajo mnogo srčnih pozdravov z južnega bci-ne^a polja: četo vod j a Rihtariič, korporal Simec, poddesetnik Maks Vodenik, Ludovik Pr,eselj, Senčič, Jožef Feger, Alojz Winter, Franc Lazarl Velkovrh, Sa-tier. Na veselo svidenja!
*	Ženske kot sodnijsko določene varuhinje. Justično ministrstvo je izdalo navodila za sodnije, kako postopati pri nastavljanju žlensk za varuhinje o-trok, V dotjčnem navodilu |se> niagjlaäa, da se lahko nastavijo clruge ženske sonddnice kot varuhinje, če ne more priti v pošte v lastna mati ali babica. Nadalje se naroča sodiščem, da s primernimi predavanji pripomorejo, dia se čimvečje število ženskih y bodoče ne bo branilo sprejeti varuštva nedoletnih otrok,
*	Pogrešajo se: Vincenc P a i n i k, poljski lovski bataljon štev. 20, vojna pošta štev. 305. Odgovor Mariji Pajnik, Ruše n. Mariborom. — Ludvik V r b n j a k, rezervist pri domobranskem pešpolku šitev. 3i 2. stotnija, vojna pošta štev. 48, je pisal zadnjič dne 16. junija s severnega bojišča. Ako je kateremu njegovih tovarišev o njem kaj znano^ se uljudno prosi, da <p sporoči njegovi materi Jožefi Vrbnjak, Sitarovci, pošta Mala Nedelja pri Ljutomeru. — Dominik! Stropnik, pešpolk štev. 4, 4. bataljon, 14. stotnija, vojna pošta štev.' i48. Odgovor nai Pani Stropa nik, Kauže, pošta, Velenje.
*	Pogrešana družina s Primorskega. Ne vem, kje se nahajajo moji starši in bratje: Anton, .Frančiška, Antonija, Alojzija, Janez, Jožef in Franc S i m č i č, doma iz Kojskega na Primorskem. Oče je šiel osem dni pred vojsko vozrt tren. Prosim poročila: Anton S&mčič, c. in kr. pešpolk štev. 97, 1. mr|-šstot-nija, Ljutomer.
*	Položaj županov ,v vojnem času na deželi. — Župan iz šentlenartskega okraja nam piše: Malone vsi župani so tudi posestniki in kot taki so primorar ni vsled pomanjkanja delavskih moči po dnevu delati na polju. Za važne rešile uradnih in drugih zadev je marsikateri župan primoran ^porabiti nočni čias, ko cela narava z njegovo obiteljo vred mirno spava. 'Tako se je že večkrat prijgodilo, id;a je župan pri u-radovanju pri luči na papirju zaspal. Ko se je danilo, so že zopet prišle stranke s svojimi zahtevami in željami. Neki nebodigatreba pä( je pred kratkim laizil po občinah Slovenskih goric ter Šuntal proti župar nom in nabiral poldpise, naj se jih pritegne pod orožje. |Ta možicelj trdi, da lahko županstvo vod\ k|ak starejši občan.. No, taki ljudje ne poznajo nobene potrebe v občini. Tak človek ne zasluži drugega^ nego da ga oblasti primejo ter poučijo, da je njegovo postopanje motenje javnega miru, kajti da je oprostitev županov v interesu javnega blagorjfa potrebna, to so priznale vojaške in politične oblasti;, ki so jih oprostile.
*	Štajerska živina na dunajskem sejmu. Ker
ie gjraški magistrat določil 190 K za 100 kg žive teže kot najvišjo ceno za govejo živino, ;'|e graški secern skoro brez živine, nasprotno pa se poroča z Dunaja, da je na zadnjem dunajskem sejmu biJo izredno mnogo štajerske živine. Ker je b'.Io dne 2.3. avgusta pri. gna|no razmeroma malo živine, so se cene zopet dvignile, in sicer za 6 do 15 K pri 100 kg. žive teže. Z'a vole se ie plačevalo od 230 do 310 K, za bike 190 do 295, za krave 204 do260 K. Prignalo S3 je' 3(550 glav. Prodalo se jle vse do zadnjega. Vojaška uprava je nakupila. mnogo ži\*ine (1000 glav) za ko-" serve-.
*	Ne razburjajte se! Ker je graški magistrat določil za graški živinski sejem kot najvišjo ceno za vole 199 K, hodijo sedaj po deželi ljudje, ki pravijo, da je ta cena veljavna za vse občine na( deželi. To je napačno naziranje! Najvišje cene za živino v naših krajih ima pravico določiti edino cesarska name-stnija, a ne graški magistrat. D o sedaj pa še cesarska namestnija teh najvišjih cen ni določila. Radi tega je vse razburjenje glede cen živini popolnoma nepotrebno.
*	Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 190 do ...
K, srednje debeli 176 do .... K, suhi 150 do .... K; debele krave 170 do .... K, srednje debele 150 do .... K, suhe 100 do .... K; biki 176 do .... K, mlada živi. na 100 do .... K; teleta 290 do 3£|> K, "zemoma 321 do 330 K; mlade svinje 410 t1 o 420 K, debele svi re 400 do 410 K, sredn e debele 3"0 do 400 K, mesne svinje 400 do 416 K; ovo3 220 fVj 230 K. (Pri goviej: živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjah in ovcah za 100 ks mrtve teže.) Seno 100 kg: sladko 9 do 10.59 K, kislo 8,- do 8.50, slama 5.80 do 7.50 K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 35. proso 55 K, oves 27.30 K, ajda 50 K, fižol 75 do 10C K. grašica 180 do 200 K, leča 200 K, proseno pšeno 140 do 160 K, pšenični zdrob 80 K, koruzni zdrob 76 do 86 K, ržena moka 70 K, pšenična mo'en gi. 0 88 do 100 K, št. 4 64 do 72 K, št. 6 (črna) 51 do 60 K (100 kg). Jajca komad 14 do 16 v, krompii 16 do 18 v 1 kg. mleko 32 do 34 v liter.
*	Sušite žito! Letos se je žito mnogokje zmla-tilo, ko še snopje ni bilo popolnoma posuišeno. Radi tega je zrnje dokaj vlažno. Treba ga je sušiti ali na solncu, še bolje pa, če se nnsiplje na podstrešni pod in večkrat zrahlja. Kmet iz Hoč nam pripoveduje, da je pri njegovem sosedu splesnilo 'blizu 20 mernikov iepe pšenice, katero je nasipal po mlatvi takoj v ozko posodo, Ako ne bi pšenice takoj djal na solnce, bilo bi vseh 20 mernikov uničenih.
*	Ne sušite krompirja na solncu! Mnogi imajo navado, da krompir, ko ga izkopljejo, denejo za več
dni na solnoe, da se posuši. To ravnanje je napačno. Kmetijski strokovnjaki so proučili, da je krompir, ki je bil delj časa razgrnjen na solncu, zelo podvržen gnilobi ter zgubi tudi mnogo na sivoji vrednosti. Vlažen krompir, Če ga hočeš posušiti, razgrni na kak pod ali na kraj, kamor solnce ne pripeka posebno močno.
§ Sadite zgodnjo čebulo! Letos se je nekbj časa pojavilo veliko pomanjkanje čebule. Da ,v prihodnje v naših gospodinjstvih ne bo tega pioma|n!jkaiija, svetuje štajerska namesitnija, naj se sadi več zgodnje čebule. Najboljša zjjoidnja čebula je tako-zvana „srebrna spomladma čebula."1 Seme t<4 čebule se dobi v trgovinah s semeni. Seme te čebule se poseje čim prej mogoče, najbolje koncem avgusta ali začetikom septysmbra. Najpriprav-nejša zemlja je solnčna gredica* na prosteov Proti sredini mesca oktobra se čebulne sadike vsadijo na solnčno njivo ali vrt. Sar dike se sadijo n. pr. na prostoru, ki ¿e širok 120 cm, v 6 vrst in sicer sadiko 10—15 cm od sadike. Važno je, da se sadike zasadijo še pred nastopom hudega mraza. Po zimi čebulnih sadik! ni treba pokrivati, tudi pod snežno skorjo ne pozebejo. Le če je Kima brez snega, se naj na severnoležih njivah ali gredicah pokrijejo čebulne sadike s smrekovimi vejicami. V spomladi se pa zemlja m'a-lo zrahlja in z zredčeno gnojnico pognoji. Proti koncu maja je čebula že tako razvita, da je uporabna v kuhinji. Ta čebula je mnogo žlahtnejša kot stara. Koncem junija se ta rana čebula lahko popolnoma spravi z njive. Nadaljna primerna pojasnila daje: „Poizvedovališče za nasad zelenjave pri c. kr. na-mestai.i v Gradcu, Grad (na dvorišču), vrata št. 7."
Kmečki kotli za kuhanje žganja se morajo oddati. Ministrska naredba določa, da morajo kmetje oddati državi svoje kotle za kuhanje žganjja. Županstva so že dobila rok, do katerega se morajo oddati kotli.
* Nova določila glede otrobov. Ministrska naredba z dne 21. junija t. L, s katero se določa, da je vse žito letošnjega pridelka zaseženo v prid države, vsebuje tudi določila glede rabe in oddaje otrobov1. Imenovana ministrska naredba namreč določa, da sme uporabiti kmet vse otrobe od svojega žita, katerega je dal za zmletev v mlin, ¿a krmljenje svoje lastne živine. Vi-hutega še pa ima kmet. ki je prodal svoje žito! vojno-žitno-pro-metnemu zavodu, pravico do polovice otrobov) od žita. ki ga je prodal vojno-žitno-prometriemu zavodif. Glede tiste množine otrobov, do katere nima kmet nobene (piL-tvice, pa določa ministrska naredba z dne 11. avgusta, da se iizroči ta množina otrobov o-srednjemu zavodu za živinska krmila, lu se je ustanovil na Dunaju. V bodoče bo torej ta zavod urejeval uporabo in promet tistih otrobov, do katerih nima kmet nobene pravice. Omenjena ry iistrska odredba tudi določa, da nimaio mlinarji nravioe raz-roilagati z otrobi od žita. ki so ga dobili za zmletev od vojno-žitno-promtefcnega zavoda.
*	Komisijonarji vojno-žitno-prometnega zavoda. Za komisijonar e vo;no-žitno-prometnega zavoda so določene sledeče ocebe, ki bodo nakupov,ale žito za vojno-žitno-prometni zavod: za celjsko okrajno gl?t-varstvo: Florijan Ga,jšek, Žusem; Anton Cvenkl, Sv. Peter v Sav. dol.; Maks Janič, Celje: Franc Dež-man, Trbovlje; Rihard Wagner, Šmarje pri Jelšah ; Ja' ko Artman, Sv. Jurij ob južni železiici; Konrajd Elsbacher, Laško; Franc Oset, Vransko; Jožef Pïi,lier, Braslovče. Za mesto Celje: Mak» Janič v Celju. Za okrajno glavarstvo Brežice:, Ljudovik Šešerko, Planina; Karol Zupane, Sevnica. Za okrajno glavarst',0 Konjice: Aleksander Grundner, Zreče; Franc Jonke ml.. Oplotnica,; Karol VezenŠek v Konjicah. Za okrajno glavarstvo Maribor: Jožef TJrban, Maribor; Franc Pišek, Orehovavas. Za mesto Maribor: Jožef Urban v 'Mariboru. Za okrajno glavarstvo Ptuj: Jatkob Zadravec, Središče; Maks Strašil, Ptuj; Franc Ogrizek, Rogaška Slatina; A. Perko, Ormož. Za mesto Ptuj: Maks Strašil V Ptuju. Za okrajno glavarstvo S 1 o ;v e in j g r a d e c: Fran Pahernik, Vuhred. Za politično ekspozituro Mozirje: Rudolf Pevec, Mozirje: Anton Turnšek, Rečica; Anton Lekše, Mozirje. Za okrajno glavarstvo Ljutomer: Marko Rosenberg in 'Maks Hônigman v Ljutomeru. Za okrajno glalvarstvo Radgona: Kristijan 'Maicher, Jožef Bendiner, Rosenberg in Neu-mann v Radgoni. Za okrajno glavarstvo L i p n i c a: . IAidska banka za trgovino in obrt v Lipnici; Ernst Herlinger v Gradcu in Karol Stift v Strasu. Za o-krajno glavarstvo N e m S k i (L o n č;i Karol Klug, Zeleni Travnik; Alojzij Dengg v Koppsteinu.
*	Hmelj. Slabo vreme in vedni nalivi zelo ovirajo bmeljsko trgatev v hmeljskem okolišu Žatca. V-sled deževja je barva hmelja zelo trpela,. Sodi se, da se bo na Češkem letos pridelalo za, (dve tretjini hmelja mani, kakor v lanskem letu. Cena za,- štajerski hmelj letošnjega pridelka znaša 65—70 K za 50 kg. V Savinjski dolini se bo letos pridelalo manj hmelja, ka;kor se je pričakovalo. Hmelj je lep in tudi pozni hmelj o^eta dobro trgatev. V Savinjski dolini se bo letos pridelalo 12—15.000 stotov hmelja. Stanje hmelj-skih nasadov na Mora.vskem je necovoljno. Na Ogrskem je sicer hmelj lep, toda ni delavcev za obiranje. V Nemčiji, zlasti v Prusiji, je stanje hmeljskih nasadov nepovoljno.
Mletev žita. Cesarska namestnija nam naznanja, da so s 15. avgustom stopilo določbe glede mlet-ve žita, ki so določale, da se mora iz Vseh vrst žita izmleti najviš o mero moke in se je tako proizvajalo več črne moke, izven veljave. Odslej smejo mleti mlinarji zo ;et na isti način kot navadno.
*	Nabiranje robidnih in Jagodnih listov 1 ot na-domest lo za ča: vo akom, Iver je potreba še večja, 1 o' v preteklem letu, in nam je dovoz zaprt, priponVln so za vojake kot nadomestno za čaj nabiranje rob činih in jago lovih liEtov in s'rier vs :"p ro^iej. Nabirajo jih ob suhem vremenu in posivš te ra, sol.cu. 'Suhe lisie potem zamotajte vsake posebej v vreče ali zaboje.
*	Za potovanje na Štajerskem. Za potovanje na Štajerskem se za sedaj ne zaihteiva nobenega posebnega potnega dovoljenja, vendar se pa priporoča, da se vsak, ki potuje po Štajerskem, izkaže s kako listino (domovinski list, krstni list, občinska izkazni-
ca itd.), da se izogne vsem neprilikam. Kdorkoli pride v Maribor, se mora na kolodvoru izkazati s kako listino, kdo da je.
*	Proti steklini. Tekjom zadnjih mescev je v o-krajih Ptuj, Brežice, Bruck ob Muri in Miirzzušlak se pojavilo več slučajev pasje stekline. Obgriženih je bilo več oseb. Tudi zadnje tedne se steklina prav močno širi. Radi tega je oblast naročila županom, naj strogo pazijo, če se kje pojavi kak stekel pes in naj vsak slučaj takoj naznanijo okrajnemu glavarstvu. Pes, kateri s posebno slastjo žre neprebavljive predmete, ima kalne oči, se izredno vznemirljivo vede in se pozneje začne potepati in stikati po tujih hišah, je sumljiv stekline. Tlakega psa je treba takoj naznaniti.
*	Kolera. Živimo v času, ko .'je nevarnost razširjenja kolere zelo velika. Od vseh strani prihajajo poro: ta. o štavrlu bol ¡í i ti in umrlih oseb za kolero. Oblasti po nekocl so že odredile sftrogo zdravstvene odredbe, V Gorici si n. pr. ljudje ne podajejo vleč rok, celo prijatelji ne, ker se s poda'anjem rok večkrat raznesejo prenašalne glivice od.kolere, Časi so resni, zatorej se moramo sedaj ozira'i na vsako malenkost, da se obvarujemo kol dre in drugih nalezljivih' bolezni. Na Štajerskem se zadnii čas nji pojavil noben nov slučaj kolere, V Ljubljani so zadnji teden obolele tri, umrla pa ena oseba za kolerto., Uradni izkaz izkazuje v Trstu dne 21, avgusifa 31 starih, 3 nove in 2 smrtna slučaja kolere,. Na Hrvaškem in v Slavoniji je od 9, do 16. avgusta obolelo za, kolero 151, umrlo pa 61 oseb.. Na Ogrskem je od 2. do 8. avgusta 565 oseb o-bolelo, 310 pa umrlo za kolero. Izmed vojakov je za to boleznijo cColelo samo 23, umrle pa 4 osebe. — Hudo razsaja kolera v Italiji iin Rusiji. V južni Italiji je vec tisoč oseb v kolena-biini-šlnicah. V Petrogradu je zbolelo zadnji teden 405 oseb, 69 pa umrlo za kolero.
Teža granat. Teža ,granate 10.5 cm topa zna^ ša 16 kg, teža 15 cm granate 46 kg, ieža 21 cm grat-nate 125 kg, teža 30.5 cm granate 390 kg in teža 38 cm granate pa 760 kg.
13 sinov v vojni ima hlapec F rían c Zdansky, ki služi na neki grajščini kneza Lobkoviea na Češkem.
Dopisi.
*	Maribor. Prebiranje v letih 1865h-1872, ozir. do 1874 rojenih črnovojnih obvezancev se bo vršilo v mariborskem okrajnem glavarstvu po sledečem redu: Za sodni okraj Maribor jv Mariboru, v „Gambri-novi dvorani". Silerjeva cesta in sicer: V pondeljek, dne 6. septembra 1915, za občine: Dobrenje, St. Ilj v Slov. gor., Kamnica, Siv. Jurij ob Pesnici. Gradišča, Grušova, Sv. Križ, Jarenina, Sv. Marjeta ob Pesnici. V torek,, dne 7. septembra, za občine: Sv-Jakob, Jelovec pri Kamnici, Jtanžev Vrh. Kaniža, Krčevina, Leitersberg, Sv. Martin pri Vurbergu. V sredo, dne 8. septembra, za občine: Gornja Sv. Kun-fiota, Gornji Duplek, Siv. Peter, Plač, Ploleršnica, Polička ves, Pesnički dvor, Ranča, RoŠlpoh. Slemen, Spičnik, Slatinski dol, Dragučova. V četrtek, dne 9. septembra, za, občine: Bresternioa, Spodnji Duplek, Vosek. Boč, Svečina, Vrtiče, Vukovski ¡dol, Selnica ob Dravi, Selnica ob Muri, Ceršak, Ciglence, Cirk-nica, V petek, dne 10. septembra, za občine: Vrhov dol. Studenci, Bistrica pri Lembahu, Bistriica pri Rušah, Fram. Gorica., Ješenci, Recenjak. V soboto, dne 11. septembra, za občine: Rače, Kumen, Lehen pri Ribnici. Lembah, Dogoše, Lobnica, LoL|a,, Sv. Lovrenc nad Mariborom, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Ruše, Morje, Sv. Miklavž. V nedeljo, dne 12. septembra, za občine: Orehova vas, Gornje Hoče, Pohorje, Pekre, Pivola., Poberž, Pfcflova. R^nče, Rogo-za, Razvanje, iRudeči breg. V pondeljek, dne 13. septembra, za občine: Radvanje, Slivnica, Skoke, Te-zno, Spodnje Hoče, Bohova. Činžat, Smolnik, Zrkov-ci. — Za sodni obiraj Slov. Bistrica v gostilni Kao v Slov. Bistrici. V torek, dne 14. septembra, za občine: Sv. Ana(, Bukovci, Dežno, Frajhajm, Gaber-nik, Pekel, Hošnica, Hrastovec. Jelovci-Makole, Kal-še, Črešnjevec, Ogljenša(k. Žabljek. Laporje, Lušeč-ka ¡vas. Sv. Martin na Pohorju, Modraže, Gornja Bistrica, Gornja Ložnica, Vrhloga, Gornja Polskava, Oselj. Pečke. V sredo, dne 15. septembra, za občine: Brezje, Poljčane, PokoŠe, Pretrež, Ritoznoj, Sento-vec, Kovačavas, Smereče, Stanosko, Statenbreg, Sto-pno, Studenice, Tinje, Spodii.'.t Ložnica, ¡Spodnja No avas. Spodnja Polskava, Verhole, Slov, Bistrica, Vo tina. Cigonca. — Za sodni okraj Sv. Lenart v Slov. gpr. v Avblovi gostilni pri Sv. Lenartu v Slov. gor.: V petek, dne 17, septembra, za občine: Andrenei, Sv. Anton v Slov. gor..' ' Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Jurij v Slqv. gor., GoSovai, Ver jane, Sv. Trojica v Slov. gor., Sv. Trije Kralji v SI, g., Senarska,, Jablarce, Kremberg, Ledinek, Sv. Lenart v Slov. gor.. Maina, Ihova, Srednji Gasteraj, Gornji Porčič, Gornja Ročica, Gornji Žerjavci, Gornja Veličina., Osek. Psrtinje, Ragoznicr., Zamarkova. V soboto, dne 18. septembra, za občine: Žikarci, Seta-ro. a-Radehova, Žitanci, Žice. Selce, Smolinci, Župe-tinci, Drvanje, Trotkova, Cagona, Cermlenšak, Spodnji. Porčič, Spodnji Gasteraj, Spodnji Žerjavci, Sp. Veličina, Zímica, BiŠ, Brengova, Korena, Cogetin-f i. — Naknadna prebiranja k prejšnjim prebiranjem se bodo vršila pri tem prebiranju. Prebiranje se prične vsaki dan ob 8. uri zjutraj. Črnovojni legitima-cijski listi dajo pravico do proste vožnje po železni-cal'i in sicer okl prebivališča do prebiralnega kraja
t

in nazaj. Na črnovojne legitimacijskje liste se mora pritisniti pečat pri osebni blagajni železniškega urada izhodne postaje.
* Sv. Peter pri Mariboru. Voditelji procesij in tudi drugi verniki povprašujejo, bo-li letos, zopet romarska pobožnost pn cerkvi Matere božje na Gorci, k.aikor navadno. Zato podpisani naznanja, da letos nobene ovire ni in da se bo romarska poDo-žnost opravljala popolnoma po s'tari navadi dne 7. rtv »• sep ., ob Mali Gospojnici. Na predvečer, dne 7. septembra, bo ot» h. u-ri pridiga v pozdrav romarjev, nato popevane litamje Z oiago-slovom, po Zdravomariji pa rimska procesija z lučicami. «a Malo Gospojnico bo vsa služba božja na Gori. Od ranega jutia se bo izpovedovalo in obhajale,. Procesije, ki e» naprej nwrniw-jo, se bodo slovesno sprejele z zvoner.Jem. Častite župnijske u-rade med Muro in Dravo in z Dravskega poha pa prosim da blagovolijo to naznaniti svojim vernikom v cast Materi božji! -
M" Št.raSeln^nob Dravv. Dfte 29. avgusta, na praznik Mariji-nega Srca, to je zadnjo nedeljo teg^ mesca, gre ob «. uri zjutraj (po ranem sv. opravilu) iz Selnice ob Dravi procesija k Mariji Devici v Puščavo, da prosimo za. stor^Sen in srečc nec vojske. Tam bo pridiga in sv. masa. Vabijo se tudi mladi in stari iz sosednih župnij, rfastt Marifftie družabiuce ta bodo i-mele v Puščavi ob 3. uri popoldne pikdigo in slovesne jvečerni-ce. Procesija se vrši ob vsakem vremenu.
*	St. Ilj v Slov. goricah. V petek dne 20. avgusta po noči je v gospodarskem poslopju posestnika Evalda Hempel v Cirknici izbruhil .ogenj, ki je tekom noči uničil obširna poslopja, vso krmo in žito ter več stroiev, živino so reS^L. Škode .je baje čez 30.000 K. Ogenj je baje nastal vsled iskre, ki se je raztrosila, iz stroja, ki je gnal mla'tilnioo.
*	St. Jakob v Slov. gor. Celovški listi poročajo, da je umrl v bolnišnici v Celovcu plionir F. Volil,
doma iz naše župnije.
*	Marija Snežna na Velki* Naš pr, s\a(š ri zvest naročnik . Sov. Gospodarja", ,g. J. Pivec, župan na Ploderšnici, je dobil s severnega bojišča žakjstno poročilo, da je dne 16. junija pnde'1, zadet od sovražne krogle ivegov nadebur} i .sin Jožef. Padli je bil vzglede n mladenič in zvest sotrudnik „Slov. Gospodarja". Naj bo mladanuu junaku tuja zetal a lahka! — Drugi Pivčev sin Ignac pa ie bil težko ranjen v nogo in se zdravi v neki bolnišnici.
*	Sv. Jurij v Slov. goriqan.. 'S severnega bojišča ;e cloše* glas, da je padel d e 22. iun'ja od sv vražne krogle zadet v glavo Fra c Bračič, posestnikov sl'n iz Part nja, star še le komaj ID let. Na praznik Sv. Rešmjega Telesa je šel na bojišče in se je, dasiravno mlad, hrabro bor V- Svoje cVgodke na bojišču ie imel lepo popisane v knjižici, ttatera je sedaj z drugimi rečmi vred. bila poslana njegovim domačim. Sv. poslednje olje mu je na bojišču pred s»nrt;o 'podelil č. g. vo„m kurat. Boditnlademu junakiu tuja, zemlja lahka!
*	Sv. Anton v Slov. goricah. Milo so nedavro naznanili zvonovi prelepe a v, {pn je viške župnije, da je nemila smrt pokosila blagega mladeniča Ivana Kai-sersberger. Šel je dno 3. junija na severno bojišče, k er so je hrabro boril za domovino. Dne 7, avgust .i pa pride z bojnega polia žalosi io poiočilo, da je dne 22. juni a blagemu mladeniču grenka smrt pretrgala nit življenja. Bil je v nailed mladost', star še le 19 let. Lepo je bilo njegovo življenje, zato je bila tulli gotovo srečna njegova, smrt. Pokojni Lian je bil prijaznega značaja, zato so ga spoštovali in ljubili vs', ki so ga poznali in tudi vsi za njim žalujejo. Njegovega očeta, ki bridko žaluje za svojim sii om, naj tolaži ml i Bog. Rahlo naj te tuja zemlja krije, luč nebeška naj ti bo. Kmalu tud' nam u,ra bije, da se s t vbo sni emo — nad zvezdami!
*	Sv. Anton v Slov. goricah. Janez Kurbus, doma ol Sv. Benedikta v iSfov. gor., p(še Horvatovi družini v Župetincili sledeče: „Dragi stari&i, bratje in ses'ire! Naznanim Vam za Vas žalostno ndvico, da Vaš sin, pogumen vojak in moj dobri prijatelj Fran-ček Horvat že mirno počiva v hladni gallški zemlji. Padel je zadet od sovražne krogle dne 12, jun ra ob 11. uri dopoldne, Smrt je bila lahka, v pc.r minutah je izdihnil svojo junaško dušo. Njegove zadfnje besede so bii.e: „Jezas, 3ezus, pomagaj mi!" Potolažite se in ne žalujte preveč ter bodite ponosni; da je» Vaš. sin, oziroma bratec Franček umrl tako junaške smrti in daroval svoje m ado življenje za drago domovino in našega ljubljenega cesarja. Zato smo pripravljeni vsak čas tudi mi drugi slovenski fantje! Njegovi blagi duši pa. večni mir in pokoj!
*	Ivanjševci. Žalost a novica nam je clošla iz Krakova. Vrl mladenič Jai.ez Hojs v 18. leiu svoje starosti se je ucVJ.ežil l ;ja pri Lublinu (16. julija), a sovražna krogla mu je predrla levo titran prs. V-sled dobljene rane je dne 21. juljija v Krakovem u-mrl. Pisal je vač. dopis:, ir, iz kajt «.rih je posneti, da se je s posebnim navdušenjem bojeval za cesarja in domovino. Blagemu slove.,skemu mladeniču bodi tuja žemljica lahka!
*	Negova. Dne 23. avgusta smo tukaj pokopali spoštovanega posestnika in cerkvenega ključarja Fr. K" n ko ve c. Njegov edini sin, podpora v s'arosti, se nahaja, na. bojišču. Po tri ¡lih in trpljenju tega življenja ti daj Bog uživati pokoj v nebesih!
1 Ljutomer. Med mnogimi, ki so (Mi življenje v tej vojski, je tndi Kovačič Franc, kmečki sin iz Cvena. O njegovi smrti piše Frana Roškar, kmet na Cvenu, svoji ženi sledeče: .„Kovačič Franc, cestarjev sin, jo bil včeraj, tlne 3. julija, ob 3. uri popoldne, v hrbet zadet od ruske krcngle, ki ga je predrla in na prsih šla ven. Zaklical je samo še ,,'Jezusr'Marija,!" in bil je pri priči mrtev. Šel je z neko posodo k stiv dencu po vodo in na tej poti je bil nesrečnež smrtno zadet. Danes sem se sam prepričal o njegovi smrti. Bil sem na njegovem grobu, kjer sem za dobrega tovariša zmolil par oČenašev. Križ ima priprost in zelo lep napis na njem, katerega so mu napravili tovar
riši. Njegovim starišem naznani žalostno vest o smrti njihovega sina. Naj bodo potolaženi, ker)je bil priden fant, ki je umrl za sv. vero, domovino in cesarja. Njegova blaga duša pa uživa sedaj blaženi mir, katerega mi na svetu Še ne moremo uživati. Nas pa že lahko v kratkem čaka jednaka usoda. Bog se ga usmili in nas vseh, da bi že skoraj nad nami vsemi zasijalo solnce ljubega miru."
*	Središče. Dekliška Zfc-eza slavi v nedeljo, dne 5. sept., svojo petletnico. Predpoldne je cerkvena slovesnost, popoldne po večernicah pa zborovanje, če bo lepo. vreme v p-rtu g. Lončari-ča, sicer pa v hiši g. Dogša pri tem-le sporedu: 1. Pozdrav. 2. Dialog o delovanju Dekliške Zveze. 3. Slavnostni in drugi govori. 4. „Zvezna", četveroglasni spev V. Vodopivca. 5. Posvetitev presv. Srcu Jezusovemu. Pridite domačini in sosedi, pred vsem Sitariši, da slišite, kako vzvišeni so vzotî, kï jih ima tolikim še nepotrebna Dekliška Zveza. Na} bo ta dan ali teden ab-stinenčni dan ali teden naše mladine. Namesto vstopnine prinesite dar za oslepele l/ojake!
*	Ptuj. Umrla s:a tukaj medičar Ludovik Kropi in dimnikarski mo ster Franc Breznik.
*	Račje. Dae 21. avgusta je došlo z^lcstio poročilo iz Tirolskp; da je padel kot žrtev za domovino dne 15. avgusta od sovražne krogi« zadet vrl mladenič. iz Rač, Štefan Kropil, star 2f| l'et. 11 mrecev se je bor 1 za biagor očetu'ave na severnem bojišču, prvi krst v ognju je tam prejel dne 15. avgusta 1914 in ravno na oblet lico mu je b?l odvjzet! živ^enja cvieit. Njegovo triij lo poliva v So! luderbaohu na. Tiro s';em, krije ga žemljica s krvjo n;cl_g&vih padlih tovarišev o-škropljena,, a ure-ova duša veseli se v rajskih višavah. Počivaj mirno, Štefan dr vd, iu 'lahka t bodi žemljica Tircfeka! Tvoj s/.omin bo v$l o ostal med nami. Na svidenje nacl zvezdami !
*	Slovenska Bistrica. D e 29. ji Üja je pacjel pri Lublinu .(ia. r š' e smrt' zadet v srce čr-ovojm:?: Simon Gričnik, doma iz Spod. .Ložnlce, Služ'1 .e pri ... pešpolku. Bil je precej !Ut. vij.nrr v neki dunajski bolniš i. i. 1" Kili i.i pozabil svoje krščanske dolž.osti v me~i cm Lrušču in je tucù povsr.d z vesutem govoril s oj mrteri i ezik-, kjer ;je bilo le moječe. še
j dan prod smrtjo ]e pisal svojemu brata dopisnico, da se pri vseh zL'.Jioïh Iii prijateljih izreči v gorečo mo. titev, tcrcC je rr^trž že s.i.ti!, da Se bi ž a 'ko ec i lego, emu bo evanju.
*	Laporje. God sv. Egidifa ali gent^jovo se v Kdčnem obhaja prvo nedeljo septembra.
*	Podčetrtek. D ß 19. avgusti je v vasi Sedlarje o 'zVuli il j oîar, k-,te i s? je naglo razkril. I\1 ub vel kemu tri \'u požar ih brrmTl>, je požar uničil 17 poslopij. Silni vihar, ki je l.asutl ob času požara, je oge 'j So po> eš 1 in os 1 goneče šropn ke več kilomeiro; u,.reč. Z^o ele so tuci .so zaloge žita in krme,
*	Slivnica pi Ceî'u. N.e(hi " o s: jo peljal ra roju .t drago ce g. .la e;z S ¿ič, p. d. X:ec'o, posed-!;i.k na Vo''io Ji iz z a: e Hrvato e roV«; e. Po noči se je i» i'|)ei,al C.o Si. Jurjc, o*J juîi. Id. lil ker je vlak par dreliajëv pred s o"i:v'o o isi l, jè ß!:oiil z. vla*.Ja, misleč, da je na postaji. V tem tre.iutku pridrvi.ekiS-pres i vl ik Iii ga \ opul. ömä fržr cj.iri. Na so. or en bojišču.mu je granata ražVila ko jo, cnpase je zdrav
*	Galicija. Shirt pri nas v ü il jeni č: su l;člj redko kosi, a t lici hujše zac"evri, Lr,dir pr'.'e. Dne 10. jul ja je po del;:i beloz i n; u"l Vre. Tleniiv^ p. d. Rater, j ösestn'k ra Želez cr.i. — V niVii pa je po kratki a mučul bcl:z .i umrla Marija Tržan, roj. Kugi er, mlada žpna. k je bila komaj e o l:,l.o om že ia. Mož Franc T., mladi vdovec, je moral S3'"i.::, ko ;e tri tedne po ženini smi'ti pokopal tu i hčeri.ico Jezero, ki brez ma'.ere ni mogla ži .et1, odrinM k vo'r.: om.
*■ Celje. O-rg arylea šd a prične šolsko leto v sredo dne '15. septembra t. 1., kar naj jeml'eji i v pošle v posebno oni gojenci, ki na».r brava jo Mošnje leto stopiti prvič v ta zavod. Pogoji so na razpolage.
*	Celje. V našem mestu S3 zad nji teden'ni pojavil i o' en ne/ slučaj ko.ei e.
Celje. Padel je na i talijo, skem lojiŠSu 32] ei-ni posestnik, korporal Florjan Daznovič.
*	Celje. V naSem okrrinem g.lava.rStvu S3 že močr.o čuti pomanjkanje živine. Mesarji tozi'o, da niti v laškem okraju ni več cliobiti potrebne klavre živine. Kmetje, varujmo s,oje zaklade!
*	Vransko. Tudi v našo faro se 'e og^is'la nei izprosila smrt. Pobra'a nam je na severnem boišču mladeniča Franca Košic, ki se je bojeval junašlko za našo domovino., Padel je dne 15. maja južno od Kolo-meje. Služil je pri našem domačen železnem polku.
*	„Božja pot na Svete gore na Štajerskem." Z 12 slikami. Druga, predelana in z molitvami pomnožena izdaja. V Mariboru, 1914. Založilo cerkveno predstojništvo, pri Sv. Petru pod Svetimi gora .'.. (Čisti dobiček se bo porabil za svetogorsko cerkev.) Tiskarna sv, Cirila v ¡Mariboru. — Ta "knjižica, ki je iz-šihv lansko leto, obsega dva dela. V prvem delu se na 38 straneh prav stvarno, podučno in zanimivo razpravlja — pisatelj je prof. dr. Stegenšek — zgodovina prelepe Marijine cerkve na Svetili gorah na'd Št. Petrom in zgodovina božje poti na Svete gore. Drugi del (str. 39—1271 pa eb ega sv4, mašo v čast pre-blaženi Devici 'Mari;i, razne litanije, sv. kiižev pot, razne lepe molitve k Materi božji, spovedne in ob h a; il ne molitve in romarske pesmi. Na to knjižico, ki je najlepši spominek za romarje in vse častilce Matere božje sveto gorske, opozarjamo pred največjim in glavnim shodom,, ki bo letos kakor vsako lefo na Svetih gorah o Mali maši, 6., 7. in 8- septembra in celo osmino. Knjižica, ki je ob enem prav ličen in pripraven molkkienik, je prav okusno vezana v črno platno, zlato obrezana ter stane sUmo 80 vin. Dobiva se ter tudi naroča pri cerkvenem predstl">jništvu pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Naroči so pa tudi lahko v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Krajižico prav toplo priporočamo,
*	Zemljevid zahodno-rnskega bojišča je izdal kartograii-čni zavod G. Freytag na Dunaju. Zemljevid je zelo pregleden. Na njem vidiš vse rusko-poljske in ruske trdnjave, Petrograd in druga ruska mesta. Zemljevid stane fl (tio 1 K 20 v in se naroča pri: G. Freytag, Dunai, VII.. Schottenîeldgiasse št. 62. — Priporočamo!
*	Lysoform. Opozarjamo čitatelje na današnji insérât — Lysoform je najboljše in najcenejše razkuževalno sredstvo.
Zadnja peroišla doila ¥ četrtek, 26. avgusta.
Najnovejše avstrijsko uradno poročilo.
Uradno se razglaša*
Dunaj, 25'. avgusta.
Rusko bojišče.
Čete nadvojvode Jožefa Ferdinanda in geneza pl. K o v e s s a potiskajo sovražnika skupno z zavezniškimi Četami v neprestanih bojih p,roti reki Lesna
Tudi odpor ruskih čet, ki se še bojujejo južno-zahodno od Brest-Litovska, je strt. Ob trdnjajvskem pasu so bile poražene od divizij generala, pl. A r z a ter od nemških čet. SeverncHizhodno od Vlodave potiskajo nemške čete sovražnika vedno dalje notri v gozdovnato in močvirnato ozemlje. Konjenica, fem^ pl. P u h a 11 a prodira ob obeh straneh ceste, ki vodi iz Kovla proti Kobrinu. Honvedni huzarji so zaivzeli z naskokom utrjeno vas ob železniški progi Kovel— Brest-Litovsk.
Med 'Vladimir-Volynsksijem in besarajbsko mejo vlaida mir.	(
Italijansko bojišče.
Na ozemlju Doberdobslke gorske planote je ogenj naših topov prisilil včeraj, dne 24. avgusta, sovražno pehoto, ki se je ugnezdila na južnem pobočju Monte dei sei Busi, da je morala Zapustiti r.vojo postojanko. Našo bojno črto južno-zahodno od S v. Martina je zopet obstreljevala sovražna težka ar-tilerija.. Opoldne so napravili Iiaiijani tukaj nov napad, ki je pa bil ravno taiko, kakor včerajšnji sunki, odbit v bližini naših obrambnih črt. Pred goriškim in tolminskim obmostjem, kjakor tudi pred Krnom vlada razmeroma mir. Pač pa se vrši živahnejše delovanje sovražnika pred Bovcem in R a b 1 o m. Na tirolskem obmejnem ozemlju so se razvili ponovni boji. Včeraj, dne 24. avgusta, pozno zvečer, je začela sovražna pehota prodirati proti severnem ozemlju gorske planote Lavarone, Danes zjutraj je bil ta napad odbit. Ob obeh strantii To-nalske ceste napada že od jutranjega svita več italijanskih bataljonov. Tuk?fj se Še boj nadaljuje. Artilerijski boji so se vršili skoraj na celi meji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršal.
Najnovejše nemško uradno
*!L
pore eno.
Berolin, 25, avgusta.
Armada a skupina maršala Hindenbur ga: Severno od Njemena je po uspešnih bojih v okolici mosta, Pir&'ii LCo ujetih 780 Rusov. Armada generalnega polko/nika pl. Eichhorna je med boji prodrla, zmalgovito dalje proti izhodu-. Ujetih je bilo 1850 Ru-srj uplenjenih pa več strojnih pušk. Armada generala pl. Scholtza je dosegla, reko Berezovko, zavzela Knyszyn in je južno od Tykocina prekoračila reko Nr/rov. Armada generala pl. Gallwitza si je ob cesti Sokoly—Bialystok izsilila prehod čez reko Narev. Njeno desno krilo je potem, ko je bil sovražnik pognan v beg, došlo do reke 'Orlanka. Armada je ujela 4700 Rušo/, mell temi 18 častnikov, in uplenila 9 strojnih pušk.
Armadna skupina bavarskega princa Leopolda: Sovražnik je včeraj zaman poskušal naše zasledovalno .prodiranje ustre 'iti. Naše čete so ga napadle in vrgle v veliko Bialovisko-gozdovje. Na južni strani tega gozdovja so dosegle naše čete izhodno okolico mesta Vierhovice. Ujetih je bilo 1700 Rusov.
Armadna skupina maršala pl. M a c k e n s e -n a: Ta armadna skupina se bliža, zasledujoč poraženega sovražnika, višinam na zahodnem bregu reki Lešna (severno od Brest-Litovska). Na južno-za-hodni brest-litovski fronti pri Dobrynkii so včeraj av-stro-ogrske in nemške čete predrle naprejpotisn.iene trdnjavske postojanke. Na izhodnem bregu reke Bug, severo-izhodno od Vlodave, silijo deli armade generala pl. Linsingena ftied boji ctalje proti severu.
R< sna grožnja Amerike Nem-
> • • •
nji.
Londonski „Daily Telegraph" poroča dne 24. avgusta iz Novega-Jorka: Poročila iz Vašingtona pravijo, cla to ameriška, vlada nemškemu poslaniku grofu Bernst^rffu dostavila potne listine, ameriški j oslanik v Berolinu, Gerard, pa lo odpoklican, kongres, ki ima določevati o mobilizaciji severoameriške armade in mornarice, bo sklican, ako nemška vlada ne izjavi, da je bila lad.U JArabik" po nemških tor-pednih čolnih neopravičeno potopljena.
t -1-t.
* Prijateljem slavejsklh tojaksvi Ra tisoče slovandkili vojakov stoji na bojigfca, kjer se jhnaSkto borijo m cesarja in domovino. Ves sv »t obšudaje mjiharo hrabrost. Njihovo junaštvo preganja sovražnika na severu, na jngu pa ga dosaaj «adižuje, da ne mor« opustoSiti in pananduti »«S« slavonske zemlje. Slovenci 1 Kako 3*-iostno bi izgledalo pri nas, ko bi bosedblamni Laki vdrli v naže kraje, razdejali naSe vasi in trg», po-mandrali naša polja in naše gorice, morili naše očete in matere, onečaSAali slovenske žene in deklsta! ? Ali ni nad vse žalsstna usoda tistih ljudij, ki so »©-rali zapustiti zaradi sovražnika avoje domove in pobegniti v tuje kraje! Nam tega ni treba. Zahvaliti ee imamo za to našemu junaškemu vojafitvu, Id z v»o navdušenostjo odbija nepoštenega sovražnika od Mige zemlje. Zato pa moramo biti našim junakom iz srcahvaležn i. In kako naj pokar žemo to hvaležnost P Naši vojaki so daleč od svojega doma. Izvejo 1« malokaj, kar se godi po slovenski domovini. Dolg čas jim je v strelskih jarkih po sTOjih domačih. Zato so silno veseli, ako na b o j i -S 8 u dobijo v roke ^Slovenskega G o s " podarja" ali ^Stražo", ki jim prinese-t a novic iz domovine. „Slovenski Gospodar' in „Straža" romata potim i« roke t roto in slovenski junaki jih ne dajo od sebe, -dokler ni zadnja vrsta prečitana. Polni hvaležnosti so naši junaki za vsak priposlan list. Mnogi si ga aa-ročijo na bojišče. Veliko jih je pa tudi takih, ki si ga ne morejo naročiti, ker nimajo denarja ali ker naročnine ne morejo poslati iz bojišča, UpravniBtvo pošilja zastonj najmanj 1 000 izvodov naših listov vsak teden na razne bolnišnice in nabojiSče, Več ne more storiti pri sedanji draginji, ko mora papir, barvo in sirovo olje po 25 odstotkov, da celo po 400 odstotkov dražje plačevati, kakor poprej. Prijatelji slovenskih junakov! Poskrbite, da bodo naši vojaki dobili na bojišče naše liste „Slovenskega Gospodarja" in „Stražo""! Žrtvujte nekaj vinarjev v ta namen. S tem se bodete braniteljem naših domov najbolj prikupili. — Kolikokrat se popolnoma po nepotrebnem izpije marsikateri liter vina a,-ii piva! Pritrgajte si enkrat pri p i i a-S i in darujte tiste vinarje, ki ste jih a tem prihranili, zanage vojiake, da dobijo slovenske liste v roke. V Mariboru se je osnoval odbor, ki zbira prostovoljne doneske, s katerimi se plačujejo naši slovenski časniki, da se potem brezplačno pošiljajo našim slovenskim vojakom. Somišljeniki I Zbirajte pridno tudi najmanjSe zneske v ta namen in pošljite jih, da ne bo pomot, samo na naslov: Slovenski časniki za vojake v Mariboru, Koroška oesta Bt. 8. — Imena darovalcev se bodo objavila v listu JStraža,"
* Novi iepnl Koledar *a slovenske rojake u leto ltlfc,
Slovenski vojaki, ki ao odhajali na bojiSče, »o al srčno želeli kakega koledarja ara leto 1915. Pravili ao, da ga v «trelBklh jarkih silno težko pogreiajo. 4alibog pa, »e ob Novem leta ni bilo dobiti nobenega koledarja ve«. Na tisoče slovenskih vojakov mora biti letos brez koledarja i Tiskarna sv. Cirila v Maribora je torej dobro ustregla slovenskim vojakom, ko je oskrbela in Bdala za nje poseben „Koledar a a leto 1916", M izide te dni. B r a v pametno je bilo, da so se v ta koledar ie sprejeli tudi zadnji t m e s o i leta 1915, teko da najdejo tisti vojaki, ki si niso mogli poprej kupiti koledarja «al. 1915, pri novem koledarju tudi mesce aeptember, ektober, november in december od letofaijega lete. Koledar z« vojake torej sega o d mesca septembra 1915 pa do konca leta 1916. Ta koledar pa ni pripraven samo za vojake, arc>ai bo tudi prav zanimiv, da, celo potreben za njihove »J o m a i e. f keledarjn je namreč cela vr=la praktičnih in času primernih člankov in spisov. Valere bedo potrebovali vojaki in njihovi sorodniki doma. Na prvem mestu*ima koledar krasno sliko cesarja Franca Jožeta I. kot najvišjega vojskovodje. Vsebina koledarja obsega: Poštni tarii in določbe za vojno pošto; nato sledi članek „Sovražnik pod lastno streho", ki svari vojake pred pijančevanjem; dalje je razložena organizacija naše vojske ter vo-jaAke stopnje pri moštvu in pri častnikih. Posebno važne pa so te-le razprave: 1. Državne podpore za družine mobiliziranih. 3. Pokojnine za vdove in etroke v vojski padlih vojakov. S. Podpore zaostalim padlih ali pogrešanih vojakov. 4. Kako je preskrbljeno za vojaike Invalide in njihove družine. 5. Deželne komisije za oskrbovanje ranjenih vojakov. 6. Odlikovanja za moštvo. 7. Nekatera društva in zavodi, ki podpirajo družine mobiliziranih, ali pa invalide. 8. Kako se piš« in pošilja denar vojnim ujetnikom. 9. Kam se je treba obrniti, ako hočeš o kakem vojaku kaj izvedeti. Posebno pa je te koledar še priporočila vreden, ker ima ob koncu 9 raznih vzorcev, kako je treba delati prošnje za razne podpore in pokojnine. Ker je koledar namenjen za krščanske vojake, zato so koledarju pridejane razne krasne molitve, ki so primerne za vojaka na bojišču, in lepa slika božjega Srca Jezusovega, kar bo našim junakom gotovo posebno ugajalo. Koledar ima 80 tiskanih strani in ob koncu je še zrwven vezanegs 48 listov pranega papirja za zapiske. Vezan jo v močro platin». K vsakemu iztiuu je pridejan 1 svinčnik. Stane pa 1 komad apoštnlnovredl K, brea poštnina 10 vin. manj. De* nar za koledar se naj pošlje naprej in sicer najboljše v »namkah, ker se potem v pismu vsaj lahko napifie, kaj si kdo naroči in na koga se naj pošlje, na ! poštne nakaznice pa se zdaj ne Brno ni« pisati i vojaki iz bojišča pa naj pošljejo denar pe vojnopoitel nakajmici, ker nimajo znamk pri rokah. SlovensM vojaki! Bežite po svojem koledarju! Znanci tn prijatelji I Naročite svojim volkom te koledar na bojišče, da Jim bo krajši čas. Somišljeniki, sezite pa tudi sami po tem koledarju ker bodete njegeve podufine flanke potrebovali že zdaj med vojsko, pa tudi posneje, ko se ho treba potegovati za ratae pokojnine In podpore. V koledarju najdete vse potrebno t Koledar se naroča pod naslovom: „Trgovina tiskarne a v. CI-r 11 a v Marlkeru, Korotka oesta štev. 5. _
P. i. žapnjltk« «radi vljuino «peiarjame, da n»m poiljejo takoj Sflaj v ti tek »poredne listske, ako jih bodo rabili za prihendjo Velikonoč. Tiskar»» ie staj ima aekaj deiavskik moči, eb novem letu pa jih najbrž ne bode več, kajti izmed sedanjih psmočnikov so I ie potrjeni la rojake, * ie gredo k nabora in po'em nam ostanejo ie trije, aadomestila pa ni dobiti nikjer. Kdor hoče torej aa gotovo ie sploh dobiti »poredne listek», naj takoj naroči.	►
Tiskarna «v. Cirila.
Kapljice za svinje'
tU Cena 1 stekleaiee Je -	tU «iiiijv ■	1 krono.
Gospod A. H., Sr. Krö, pöe: Hvala Vaja m pripoMano adravilo: Svinjake kapljice sa nteieo: Uspeh vrlo povoljnil Gospod Janea K. ptöe: Prav «Ubre ¿«magale!
ii■ w«iUw» i ^ »lajn mn pri <c. Lar. ?ír!u Maribor, Glavai trg štev. 15 ¿ea
Varčnost priporočati
je na vseh poljih, zlasti pa z zalogo Lysoform», ker y vročih poletnih mesecih se bodemo morali boy varovati nalezljivih botezai kakor v drtigih časih. Ako bi doma še ne imeli dosti zaloge Lysoforma. poslušajte naš svet in nabavite si še pravočasno Zadostno zalogo v naj bližnji lekarni ali drogeriji. Cene se vaovič niso zvišale, veljavne so tiste stare rene	Vsebina steklenioe:
Gena	g 100 250 500 1000 2 78kg
steklenici: K —.90 1.80 3.10 5,— 10,—
Pazite, da ima vraka steklenica in ročka našo varstveno zsamko in nje vinjeto ter papirni ovoj našo firmo: Dr. Keleti & Mnranyi, kemična tvornioa, Uypest.
Zanesljivo razkuževalno moč potrjujejo znanstvene preiskave na aavodih profesorjev: LdfFler, Liebreioh, Vas, Pertik, Proskaner, die Ves-tea, Tauszk, Verían, Pfahl, Ffeiffer, Ujhely, Perronoito, Loir i. t. d.
V prometu je mnogo neporabnih ponaredb, ki jih zasledujemo zastonj, pojavljajo se zopet in
aopet.	mmm
Na željo pošljemo gratis in fcanko zanimivo, od odličnega zdravnika spisano knjigo „Zdravje in desinfekoija", ki nas uči racionalnega raz-kuže\anja.
Kemik Hubmanny
referent LysifirmwBríe, Dnnit II. Petraicligasse šter. i
Oglas.
Naznanjam, da kupujem na svojem paromlinu
v SredfStu vsak delavnik
raznovrstno zrnje kakor: pšenico, rž, ječmen, oves in koruzo v postavno predpisani kakovosti in po oblastveno predpisanih cenah. Manjše množine prefzema tudi na moj račun g. Ivan Veselič, vele-trgovec v Orroežu.
Vsaka množina se izplača in veljavno potrdi. Središče 9- avgusta 1915.
^	Jakob Z&dravec,
»oobltščenec vojnega zavoda za promet z žitom.
Ako naročite
in to nemudoma storite, 1 srečkf avstrjtkega Rgde?«g" kriia
1 «redko ogrskega Rn^ečega križ»	j Me»6ni obrok
■	*"" *	/ u vseh pet
1 srečko bndkapoštanske bazilike	\ grt^ ¡¿it
1 dob i «i liit 3«/0 «Kslj. «roc.k R ', 1880 \ dobitnih Hitov
1 dtb tai l«t 4% ogrske ž»ip snžkiil. 3 884 ' mmo 5 kron
12 žrebanj vsako lato, glavni dobitki 630.000 K
dobite igralno pravico do dobitkov ene turSke sreiki v znesku do
4 03 fraeik-»v popolnoma zaslon
P.'aiailsj ic 'gridsi cačrt pošilja breiplačno	484
== Sreikovno zastopstvo 15, Ljubljana, r-n—m
ao je «»■«•!• r*Jak« v Ttjukl 1» »1'Ioti sa vsake«» kot a^jboljt«
bol sjjlažajoče roaranje
frt vr*hl<*uju, nuttlui, glk'», í»8o.d«\, pnil, vrstni in kolaaU r krkta
»I. altikUr J»
Sidro-Liniraent.
nadomestilo ta Sidro-Psin- Expcller.
Bt«kl*si«s kr»»- --»•, 1-e», r—.
Daklva n v l»k»r»»k aH «tnktiw
V Dr. SJchtor j» Uk«r»i „Pri »itu« Un", friji, I , Kkiabcl» e«stm .
Bimi
msmm<mmm
v ■ ¡pUČenca
»Otfsnih iswtter tBi«oj ifn}»Q sed ■godnimi p^oji trgoree i-kijsij Triii, Ijjotemer.	477
lüe se Mdar, sveat Sa trezen na kletarstv» r rečjem trgt na tpei. ItajenkMn. >prsj»e «e tkäaj; asiae pod oatloroa: „J. P. L. KU na ure<iBfltve Siv v. ÖMf.u
Sekls - Šivilja rti« gtriraene alnAbe za }. ali Ii. ekto-ier. Ima ^esebne veselje i» tegeriae. PsauHbe fUMsd taks j. Naiter je r Bpravnätvo tiutsi fU «iirilja H. 505."
Debra variva kj/ksrita^iSii^ihe. STaalor v a^Rmfttv» 31ey«nalaga
Geapodaija pod it. 507.
Kovftikl uetnec
se takoj sprejme. KevaSki mojster Zischeg, Andritz nad Gralcem.	Sn
Krtpk«ga deika b primerno Selako isobrasbo, tes pridnega trgovskega pemoisika, »prejme Jo«.	r
Mokronogu Dolenjsko.	61S
Zanesäjirega, iev»ib«iega vlalfer-
js s najmanj 4. dolarskimi mečmi ■e sprejme. Vprai« se ¡»ri g K Gr&nitec, Uaribor, Gdtposka ulica št. 7.	5 1
Sprejme m k drušini bif.» o ro'r, na dežele fatfriangka, mirna š al-kJija v starosti 35—40 let, ga vsa •iina dela, katera pa zna tudi nekoliko iivati in kuhati. Plača po dsgoreru. Vstop takoi. Naalor: „Trajna alniba 10" Celje. Poitno kšme.	506
Iičem »H!a prepriiania d teiče^a čine. Ponudbe posesijiik r Litiji
Druilnam s Primorskega!
V lepem in premete«« kraju ob šalemiiti ia driarai cesti je na predaj lepa aidaoa kiia a nekaj erali rodovitne semlje. Cena 12 000 kron. '/i ali peloviee «ro»e lahko ettane. Več pore n?rarniitro ped .,Hiia oh eeiti it. 615."
Uganja (strojarstro)
v večjem mesta Siedele Št- jer«ke
s vtlikimi p»«l»pji, lenimi itaan-ranji, strejarstro v najboljšem o-bratn (gtrojci *brat) kom^letio in medarn arejeo», l&ttat električna raztveiQara, velika ikladii-fe sa čresio, hlev 8 6. konjskimi in ivinjskiiti hltvi (betonirano), se proda sa 05.000 K, od tega iah-SI. 000 K (hranilničao posojila) ostane ležati. Pojasnila daje resnim kojkcsm brezplačne oprava „Realitäten - Markt", Grade«, Hamer-linggaue 6, (8747)	*0S
Kipim Majhne hiio a drema sobama H'su idezniike postaje ali trga. Pri hiii mora biti klet, majhno gospodarsko pealopje, vrt in roi-njak, če mogoče tudi oujaen ta denosnik. Cena se čea 5000 kron. Pniuibe naj se poiljejo na Iran.* Vrečko v PebwAju pri Maribora
515
Travnik in niira i'/, orala, Uiau ceste v obtini Trnoven, se iz proste roke sa 4000 K proda. Naslov H. Museg, Poljčane it. 8,	516
Krepki mllnsrskl nčeneo se popolno oskrbo in »luiUein takoj sprejme pri Janezu Böhm, umetni mlin v Framu. Želi se, da se nčenec osebno predstavi.	486
9 let «fear fant 'uro* tUrSer ie •dda aa brejega. Vpraia se g. Riha F&rbergasie Maribor.	498
8*d ar]i ia eev^stskl pene&nlkl te tprejmtje r delo (prerlačeranie s
■snjem). T»v»rna Tunoorf, p. Liebenau pri Gradcu.	483
Ken:) ali pr dajalka se takoj sprejme pri Itmi T»piak trgovina z mrki agom Jnriinci pri Ptuju. 4C7
Priden fant kateri se hoče krejaitva ožiti se takoj sprejme. (Ne 4«z 16
let ft.*r) Anton R«ssar Maribor, 4tol i ' t. 5	4M
Spreji. ,- < ve takoj dva teejaika
tomecnisa in dre deklici, kateri i mali spodaj» hlače in srajce pa --idi moiko »bitko pomagat delati ojač Jakob Skaaa Slov. Bistrica.	496
Zareljo babsni prodam srojo I«-pe pw«*t e. Na sredini poi*stva so hrami, lep viaograd, lepe njire in sadonosnik, lup gszd. Vse m»ri hlizu 8 tralor. Pol are od postaje Penice, do cerkre in iole. Cena 9000 kroa. Naslor Iran Tarka i Dobrsnje, it 84 Pernica. 600
Vin« in sad|«*eo kupim t»ako poljubno msetine Julij Slaser, stavbeni Maribor, 'Mellingh^. 443
Pet vinarja'
OsaiS
in sa mernik pi%d»«to7. vsakemu po4ije tatica franko. I. tovarn«, Honrad, e. kr. drornj
r Meete (Brto) H 801 Prav» i
«e ure K4"S0, 6 H, Etfcm H«'40, rso, nifeteia ladiika K 2-90, ure s kukavic® K, pcndel-nre # K. Požilja « proti povaetín. Nofcí ti rfír.hn. Kamenjava aovofjeaa ajf de-
Sshe getu, flia!, vtaskl «kaea ter iplek ?se deijiet prideiks, kakor tadi vrste raeie kupi veletrgovina Antsa Koleac, Celje Graika aesta
it. 23.	450
ViaRlar s 4 do 6. delirskimi močmi h sprejme in en kravar, Stavbenik Julij Giaier, Maribor, Mel-ingkef.	601
Orelm le« (ekregel) pd 30 cm de-t)«la»t naprej kras prevelikih grč rmLo iane>ič«o od dri »me ali južne fetieantfke pestaje kupi proti takojšnem« plačilu, ednako sms-rekev» ljubic li črni« pe uajniji ceni Rudolf D»sgan trgeree Laiki __478
Twar|e In zidar]* «prejme v stalno delo in sa is aro plačilo «tarbeui mentor Jalij Glaser Maribor (Mel-linghef.)	444
U leske «ii Bfcam iz poltene h i Se se «prejme v tafovini z msianim blagom J. Trasm, trgoree Ptujska fsra. Iste tam se tudi sprejme konjski hlapec.	478
JSoissMa Avstrija."
Kdor mi polije v kurertu za 46 rinarjer norih in neporabljenih ■samk in pa svoj natančen naslov, pešljsm mu takoj tri nore krasne pesmi: I. .Svetoma rojtka*. IL „Juusiki fant" in HI. „Telaiha dekUtu.' Tudi prre itari namreč: ^Solina Arttrija", ^Sloro in loči-ter", „Blagor mu v tuji semljil" in „Godci sretovnega plesa", so ia na razpolago za 50 rinarjev.
Kdor pa ieli imeti rseh 7. pesmi, pošlje rai uaj samo 80 vin. v inamkah. Mislim, da ie nikomur ni bilo ial, kateri si je že naročil prve Itiri in mu tudi ne tod.*, za te tri, ki >en jih sdij izdal. Naročaje s« pri isdajatelju Mat Belec pri 8v. Bolfenku v Slov. goricah via Ptuj 6taj	475
SretoTiia y&m
iskanje jaane, da «ame oni za-mor» preaaiati skoraj nečloreSke nabere, ki ostane trezen. Zato saatevajte r vsaki gostilni kot pijače isvntse Hstsmsrtk« pskafce. F«dor Kukevto, tvornica pokalie k «odariee, L)«t«mer._811_
Molilo
ovčje oprano in neopro-no kupim vsako množina po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam »oinjo sam. Večjo množin« pošljem petnika osebne prevzeti.
Veletrg. R. Stermecki
Celje it. 17 Štajerske. 508
500 kron!
pi»i»m, >bce Vaia kurja «¿•■a, bradavice, obtlifia&oi v trei dneh brez bolečin ne izginejo s koreniso vred Kia bal-ismom. Lfnnlnk z garancijskim pismom 1 K, t lončki 2*50, 6 lonč-krv 4 50 K«meny, Koiloe Kam) I Postf.oh 12, Ogr ■ko._4W
lKAVA I
§0% cenejša:
kmsrikacska štedilna kar», rele-aroma ti čna, izdatna in itedilua. 6 kg poskusna rreča 11 K frank« pe porzetju Pol kilograma rele-prima aajOnejii čaj K 2 20 oddata JL Sapira, eki-port kare in čaj« Tiazabogdan 490, Ogrsko. 27i
- -MaOMKI
N en*
n« koristi ta&ojielodon kot pristnimi ol$<čni lifečf.
iS^fe^v: ki»


Naslov
Bij ni« in ialeS Vm» ga po»n&, Kdsr ga ima. Ima »dravja dara ž!
X*htevajta pristni „FLORIAN".
Zavračajte penaredbef
za naročila: „FLOEIAN". Ljnbljana. g;.
	A 177/15-29
Prostovoljna i	fražb^«
Dne 10. septembra 1915 t.b 10 uri dopoldne vršila se bode pn c. kr. okrajni sodnJJi t Konjem v sobi gt 2 prostovoljna prodaja v zapuščito C. g žnpniku Antona Ribar iz Št. Vida pri Planini »padajočega vinograda vL št. 72 k. o. Zdole z letošnjo trgatvijo vred. K vm&gradu spada se nedodelana lesena klet stiskalnica za grozdje, preža, 6D sod, ena kad in ena brizfalnlca. •— IzklicDa cena je 1235 K v>ak dražitelj mora založili vadij po 130 K pred dražbo, «stanek kupnine pa v 14 dneb.	...» | | C. kr. okrajno sodišče v Kczjem. odd. I.,
dne 17. avgusta 1915.	eia
Sta«a»r »i
Ff#lf»r -»Hm» m b«w a
fa *im m «s te	» taiasa» m
fVSns pwfHst,	tek
■ IM*o, «tHitev* te
esste ^iszi&im te	greste.
srssa m mlfeie, kouEtgfsk« s8r@f«, ta**« liv-STH« ££ Ž«*«*© In

Pfeifer v Hočah
p«-! Marmor» ftž&šerak©)
S&88 HKt^tfS i
iPiiiiiS in
ss InivHsp^ &
SSHrti
«9
P® 14 dncvai fn>«Ussžnfi
M Mrir*	9» S
aj^Bgsi, Vok^ «I triSSO r-iik jKM^riSl o
«Hi 8f: fetS«, fef
esa gaja, »s igfa» fegg,,
te	Mh K ktMtrti^ij abtfj-
kib. (i «tek me^Ai tek, re»*i>tg ato^o esš,	m ?»s h(s » !ejaawsife «ts
3S ar ia wi* t®6»8 a« poi ateffte, I« ,<a6b t«« h®, visi t4i >« noti t	t£ra js afe-
•-»rdTaua proti prertJiki uapefeaat) paresa, «fe-j« te čistaga niMa ter ¡» Mčwt>T«se & i. is-ijsi p!sief?j s» Tr.rM "t «oj« pntfe tsr *e vifi pot/eyi »ttego in ajinai««» Po Aefcn yt»wktite/i m t« *f
«« Bi	dobru^t t*ki.
t p sist&di te rax!ii»»W S^esaieg^i. Bp&siir. s* torej, da is art c* hi,ta*isjiAi z dnsgia») siš^ami »raiai, Ssa w At&b>t t	—
V-9ck »i t«g ¡m-sh ee-vtenscsS, (!a b! 4rp< kaka ikcSe,	gtsgs omo are. - V^K? »omk
A. KIFFMAMM, Maribor Biravi it, S,
aajvečjla t®varn!5ka jateja «r, »refer»fes in ziataiae, razpožiJ}» ?	«i«39¡^ »a	ar«.
&rad«, d». 18 argng-a 1*16: «7 74 1 61 88 L*»c, ¿m 21 »vgom iSifi: 34 17 80 78 23
Naznanjam, da v moji trgovini dobivate auie^r«« kaijiva semena z«. poSje ¿o vrte pa soiidei «eni
Posebno priporočam od predenča očišieoo:
Oom»is kenl»«© def«S|R®	s®*®13
Lu^srnt? ali ncml-ii«,
enkrat kc-gili, £j8pSrSSi, takozvans veiaa de^elia, Trftilft® SSmS Z» mokre ia «oh?
mtm,
RMSlktlftSf®	radedo dolgovato, ¡raaseas
dolgo in okro^kvato,
?sah tni gemaii» m vrte, kaka? tfldi ratSf® ia sa viuogrsds. ©bilnega Obiska pričakajo* bileži^ s velespoštovs^jem
. Hoieiar
Plaval trg št- tik far a s corkv«
iT
i ?
ii j
anufakturno trgovino J. FAULANB v Ptuj« se najbolj prlporoi
i
j
i
a»
f Hranilne vlom t^i
I 7A	p« jMitis Ni	h««'}*«	(&7.07S) ca
w »ps^jejaije »i TKik*g* i* ■« «ferM^H*: «^o pe 4,/«"/»i Mati feriiasMiBl	po V/;7». ObBMiti »t j^piafi^* h
Hranila» fe^iSiisa s» «jtroioaaiji ket pot»» Imh, a« ds. se nbresMrsaj» kij giikfas «Uatssi ia«'*k	poeujihnios »s««.
¥><r*«*r*331« e»	u	i*	« »fagiSi« 3*ea jHiptUnsi varaos« je SV«7« »a Tknjižbo »pUh p«-	«« <■<*>» ia
1 UBUJIia SV UffiJCIjU »*/«•/• te «»teti	g« «V». Kadafl« ij^aojtfio m wlm nMmrtA j^ikj«?. Dcijsrs pri 4nt«fli teuift aaf^
pri»rB».;a« » »««¿il&icft t sraji. is»t j^oii	gotorfe	ki f« i-ikd»? a» fiwip(Js 7 kio»
Fi^iaje » ikiglfte picojiteisa -^iflažia, Btreeks p!Ms 1« MS».
Ura tir* 0	^ ^^ wcJi,0 'i9»^ »i 8 A« IA are	» »sak8 «♦kot» »i a i.® 13. ur» &*ysldfc* iaR-iajrsli pmjitk*. V ca»d«ik tmii »o ifnjssss
MBEjrinnff ■s»aaaiig>«tBBaK«B»a
Pofasillla f»-2 dstl^lc ^	^ 13 «« ««peidn« ia »d s. ¿O s. «rt
' "*	*	Fsiopieiea te» iadi »a raz»«>ta3«	tiranln« naH*»lnilFi, "NP5

Stolna ulica št 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
IHM■l—llll IHIIIIIIII II llillil I m*ll I I ■■■l—milll
nic
r^istr^ssss®	%	mvm®
m
Obr^stMli hre^ii^® VI09«
41!
** 12 !©
«it? dneva viaga do dneva vrtig»
Eentnl davek plača posojilnica nsA,
oa vknjižbo, na asebai kredit in a« zastavo vrednnsteih Sistui pod zclv djroiimmi po£«ji Prošnje sa vknjižb dela (s^acjiSnican brez plačno, stranka plača le keicie.
sa stranke vsak delavnik »d 9. do 12. me dopoldne
- Posojilnica daje tndi domače hranilnike, -
a sto 8 hiši (Motei tPrl belam volu') ¥ Ce8jyf Gralkacisla 1, naris


Ind^ate« ia uJdMfe KateUfite tiakaau Onutta^
OdgoMBil nsadnlk: Branjo 2«bot
Tisk tiskam« uv. Cirila, 9 Uarlboia,